Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
mr L
Leto XXXV. - Štev. 38 (1771)
Gorica - četrtek, 6. oktobra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Predsednik republike u naši deželi Škofovska 110 fin |QQQ
Že doliro časa ie bil nanovedan obisk elavar Dosredoval Dri nristoinih vladnih	^
Že dolgo časa je bil napovedan obisk predsednika republike v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Državni poglavar je to naredil prve dni oktobra letos ter obiskal Trst, Gorico, Videm in Pordenon.
Predsednik Sandro Pertini je danes v Italiji gotovo najpopularnejša politična osebnost in kljub visoki starosti (87 let) uživa nesporen ugled. Velik demokrat, pro-tifašist, preganjanec Mussolinijevega režima, preprost in res ljudski človek — vse to pomeni danes Pertini najširši javnosti. S svojimi skoraj očetovskimi opozorili zbuja vest državi in vliva poguma ter ustreznih napotkov politikom in javnosti. Na Kvirinalu je on dandanes pravi poosebljeni srednji človek, simbol povprečnega državljana in njegovih teženj.
V TRSTU
Državni poglavar je prispel na letališče v Ronkah v ponedeljek 3. oktobra dopoldne. Nato se je podal v Trst, kjer je najprej na prefekturi sprejel predstavnike oblasti in javnega življenja. Pertinija so spremljali najvišji predstavniki oblasti, kot minister De Michelis in podtajnik Fioret za vlado, vladni komisar Marrosu, goriški prefekt Siclari in drugi. Po sprejemu na tržaški prefekturi je predsednik republike na trgu Unita poslušal pozdravni nagovor župana Ricchettija, nakar je obiskal tržaško univerzo. V popoldanskih urah je Pertini položil venec padlim na gradu sv. Justa, proti večeru pa je na prefekturi sprejel enotno slovensko delegacijo.
V GORICI
Drugi dan, v torek 4. oktobra, je predsednik Pertini obiskal Gorico. Po kratkem postanku v Tržiču je najprej dospel na goriško prefekturo, kjer se je sestal z nadškofom Bommarcom, prefektom Siclari-jem ter se srečal s predstavniki javnega življenja goriške pokrajine. Na goriški občini pa ga je malo kasneje sprejel župan Scarano. Prisotni so bili občinski odborniki, svetovalci, pokrajinski odborniki, deželni svetovalci, parlamentarci, predsednika deželnega sveta, Turello, in deželne vlade, Comelli, vladni komisar iz Trsta ter drugi predstavniki oblasti in javnega življenja. Župan je v svojem nagovoru nanizal vse glavne probleme našega mesta kot obmejnega središča. Posebej je omenil potrebo po zakonski ureditvi problemov slovenske manjšine.
Državni poglavar se je popoldne podal še na Oslavje, da je počastil tamkaj pokopane vojake. Nato je odpotoval v Videm. Sreda in četrtek pa sta bila posvečena Pertlnijevemu obisku v Vidmu In Pordenonu ter nekaterim drugim večjim središčem Furlanije, zlasti še potresnemu območju.
SLOVENSKA DELEGACIJA PRI PERTINIJU
Že pred petimi leti je bila na obisku pri predsedniku Pertinlju v Rimu enotna slovenska delegacija ter državnemu poglavarju predstavila glavna vprašanja naše manjšine. Tudi ob sedanjem obisku v Trstu je delegacija zaprosila za sprejem pri predsedniku republike. Slovensko delegacijo so pri tem obisku sestavljali Rafko Dolhar (SSk), Boris Iskra (PCI), Branko Pahor (PSI), Damjan Paulin (SSO), Boris Race (SKGZ) ter Viljem Cerno (društva iz Benečije). Delegacijo je Pertini sprejel v ponedeljek zvečer. Ta mu je izročila spomenico, v kateri navaja glavne probleme naše manjšine, posebno pa zahtevo po globalni zaščiti. Tako je med drugim rečeno v spomenici:
»Po uspešnem zaključku antifašističnega boja, ki je združeval Slovence in Italijane in po sprejetju republiške ustave, ki je bila sad te zmage, je slovenska manjšina bila prepričana, da se bodo izvajala tudi tista posebna ustavna določila, ki manjšinam zagotavljajo pravice. Po 35 letih moramo ugotoviti, da se to ni zgodilo in da so bili zaradi tega pripadniki slovenske manjšine izpostavljeni močnemu asimilacijskemu pritisku«. Pismo zaključuje s prepričanjem, da bo državni po-
glavar posredoval pri pristojnih vladnih organih za pozitivno rešitev celotne zadeve.
Predsednik republike je v odgovoru na pozdrav delegacije in na vsebino uvodnih besed delegacije odgovoril, da so mu znani ti problemi. Spomnil je na svoje prijateljstvo do Jugoslavije in predsednika Tita, na svoj nedavni obisk v Črni gori. Kar zadeva manjšinsko vprašanje, je dejal, da kot predsednik države sicer nima posebnih pristojnosti, vendar bo s svoje strani opozoril vlado in parlament, da bosta ukrepala v zadevi.
* * *
Obisk predsednika republike v naši deželi je nedvomno zapustil lep vtis. Sam je žel veliko osebnih simpatij in pozdravljala ga je velika množica ljudi. Slovenski dijaki v Trstu so ga pozdravili z velikimi slovenskimi transparenti. Tudi v Gorici pred občino smo opazili velik transparent s pozdravom slovenskih dijakov v slovenskih barvah. Prav gotovo pa na ta transparent ni spadal simbol komunistične revolucije oz. partizanstva, saj prav gotovo vsi slovenski dijaki niso marksistično ali drugače levičarsko usmerjeni!
Upajmo tudi, da bo srečanje predsednika Pertinija s slovensko delegacijo i-melo plodne sadove in resnično doprineslo h končnemu reševanju našega manjšinskega problema v pravični in objektivni luči!
Italija in politični begunci
V	letošnjem proračunu notranjega ministrstva je določenih 7 milijard lir za vzdrževanje političnih • beguncev. Lani jih je prišlo iz držav vzhodnega bloka 2.395, letos do konca avgusta pa 970.
Kdo je politični begunec, odloča posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavnika notranjega in zunanjega ministrstva ter zastopnik visokega komisarja OZN za begunce. Komisija skrbno prouči razloge, zakaj je neki begunec zapustil svojo državo. Če so bili nagibi zgolj gospodarski, se mu ne priznajo podpora in olajšave po ženevski pogodbi iz leta 1951. Tako je komisija lani od 2.395 prosilcev priznala položaj političnega begunca le 417 osebam, letos pa od 970 komaj 118.
Zbirni centri za begunce so predvsem v Latini in Capui. Trenutno je v Italiji 1.100 beguncev. Med njimi je največ Čehov in Slovakov (230), nato Romunov (220) in Madžarov (200). Manj je Albancev (100) in Poljakov (95), ki pa so po zadnjem pobegu ob nogometni tekmi v Turinu zelo porasli. Najmanj je Bolgarov (10), iz Sovjetske zveze pa ni nikogar.
Andreottijev nastop pred Združenimi narodi
Pretekli teden je nastopil na 38. rednem zasedanju Združenih narodov tudi italijanski zunanji minister Andreotti. Obžaloval je, da je Moskva zavrnila Reaganove predloge o omejitvi evroizstrelkov. Pozval jo je, naj se odpove nekaterim nesprejemljivim predsodkom, ki so glavna ovira za kakršenkoli sporazum.
Če do konca leta v Ženevi na razoro-žitveni konferenci ne bo prišlo do sporazuma, je dejal Andreotti, se bo pač začelo z nameščanjem raketnih izstrelkov Per-shing in Cruise v Evropi, toda zaradi tega se pogovori med obema stranema nikakor ne smejo prekiniti. Nasprotno! Nadaljujejo naj se brez omejevalnih datumov. Tudi sestrelitev južnokorejskega letala — čast žrtvam te sestrelitve! — ne bi smela mednarodnega razgovora upočasniti ali prekiniti.
Kar se tiče Libanona je zaželel, da pride do narodne sprave med vlado predsednika Gemayela in vsemi predstavniškimi skupinami v državi; Italija podpira zahteve, da se vse tuje zasedbene čete umaknejo iz države; zagotovitev prekinitve ognja bo zahtevala prisotnost opazovalcev, kar naj se zgodi v okviru Združenih narodov. Italija bo rada te pobude podprla in pri njih sodelovala.
V	četrtek 29. septembra se je s slovesnostjo v cerkvi sv. Petra v Rimu, ki jo je vodil papež Janez Pavel II., pričelo 7. zasedanje škofovske sinode, ki bo trajalo štiri tedne.
KAJ JE SINODA
Misel na ustanovitev sinode, ki naj bi bila neke vrste predstavništvo vseh škofov sveta pri papežu za pomoč in nasvet v raznih potrebah pri vodstvu Cerkve, se je porodila že na koncilu. Papež Pavel VI. je to misel takoj sprejel in 15. septembra 1965 objavil ustanovno listino sinode. Ustanovljena je bila z namenom, da bo predstavljala najlepši izraz kolegialnosti, povezave in sodelovanja med papežem in škofi po svetu. Škofje-člani sinode se zberejo v Rimu, ko jih skliče papež in odobri temo za razgovore, predloge in načrte. Za pripravo vsega tega skrbi sedaj pod papeževim vodstvom stalno tajništvo škofovske sinode, ki ima svoj sedež v Rimu. Do sedaj je sinoda imela šest rednih zasedanj in eno izredno.
DOSEDANJIH ŠEST SINOD
Na prvi sinodi leta 1967 so zbrani škofje razpravljali o reformi cerkvenega zakonika, ki bo stopil v veljavo letos na prvo adventno nedeljo 27. novembra. Nadalje o sodobnem ateizmu, o reformi semenišč, o mešanih zakonih in o liturgiji.
Leta 1969 so na izrednem zasedanju sinode škofje preučevali, kako naj se vzpostavi primerno in potrebno sodelovanje med škofovskimi konferencami in Apostolskim sedežem ter med samimi škofovskimi konferencami, škofovske konference so namreč združenje, če smemo tako reči, vseh škofov neke države ali celo dežele. Škofovske konference imajo po novem cerkvenem zakoniku zelo natančno določeno področje za svoje delovanje in odgovornost. Tako govorimo o italijanski škofovski konferenci, ki je pred kratkim tudi zasedala v Rimu in sprejela nekaj določil, ki jih predvideva cerkveni zakonik.
Sinoda v letu 1971 je razpravljala o službenem duhovništvu in o pravičnosti v svetu. Predloge te sinode so objavili v posebni knjižici, ki je izšla v slovenskem prevodu v Ljubljani leta 1972.
Sinoda leta 1974 je imela za temo »Evan-gelizacija v modernem svetu«. Po zaključku te sinode je papež Pavel VI. 8. decembra 1975 izdal okrožnico (spodbudo) o
evangelizaciji današnjega sveta. (Slovenski prevod je izšel v Ljubljani 1976).
Sinoda leta 1977 se je lotila problemov kateheze, zlasti z ozirom na mladino. Ob koncu so škofje na božje ljudstvo naslovili poslanico o katehezi v našem času s posebnim ozirom na otroke in mladostnike. Sam papež Janez Pavel II. je 25. oktobra 1979 izdal daljšo okrožnico o katehezi v našem času. Na podlagi debat in predlogov škofovske sinode iz leta 1977 je besedilo pripravljal že papež Pavel VI. in ga je pregledal njegov naslednik Janez Pavel I. Objavljeni tekst je torej sad večletnega dela različnih krogov ljudi. Vendar mu je Janez Pavel II. vtisnil osebni pečat s svojo neposredno in toplo besedo ter z nekaterimi poudarki, ki so mu zlasti pri-srcu. (Slovenski prevod je izšel v Ljubljani leta 1980).
Sinoda leta 1980 se je spoprijela s problemi krščanske družine v sodobnem svetu. Po sinodi je 22. novembra 1981 Janez Pavel II. izdal dolgo apostolsko pismo o družini, ki nosi naslov »Familiaris consor-tio«, ki je sad tako škofovske sinode kot tudi papeževega osebnega študija in premišljevanja o tem nadvse perečem in pomembnem vprašanju posameznika, družinskih skupnosti, družbe in Cerkve (Slovenski prevod je izšel v Ljubljani 1982).
Letošnja sinoda bo razpravljala o pokori in spravi in o zakramentu sprave, tj. o spovedi, torej o zadevah in problemih, ki so sv. očetu zelo pri srcu.
PRIPRAVE NA LETOŠNJO SINODO
Kako so to zadnjo sinodo pripravljali? Generalno tajništvo škofovske sinode je 12. januarja 1982 objavilo in poslalo škofom zasnovo za letošnjo sinodo. Tajništvo je tedaj izrazilo željo, da bi škofovske konference, seveda ob sodelovanju širokega kroga duhovnikov in tudi laikov v Cerkvi, kolikor mogoče, preučile ta osnutek in do oktobra 1982 podale svoje mnenje, svoja vprašanja in želje tajništvu sinode.
Zasnova je obsegala tri dele: v prvem je bil govor o svetu in človeku, ki iščeta spravo; v drugem o oznanjevanju sprave in pokore, v tretjem pa o Cerkvi in o zakramentu sprave (spovedi). Vsako poglavje je imelo tudi vrsto vprašanj, na katera naj bi škofovske konference odgovorile. Na podlagi teh odgovorov in predlogov je bila sestavljena nova in daljša osnova za delo sinode o spravi in pokori v poslanstvu Cerkve.
Pertini je odlikoval kardinala Pappalarda
V	Rimu je v četrtek 29. septembra diplomatski svetovalec predsednika italijanske republike Pertinija minister Giacomo At-tolico podelil palermskemu nadškofu kardinalu Pappalardu odlikovanje »viteza velikega križa reda zaslug za republiko«.
Odlikovanje spremlja Pertinijevo osebno pismo, v katerem imenuje predsednik države kardinala Pappalarda svojega dragega prijatelja in mu izraža svoje občudovanje »za odločnost in pogum, ki ga je vaša eminenca pokazala proti mafiji, tej zlonosni rastlini, ki je zrasla na velikodušnih sicilskih tleh. Mafija je žalitev za ponosno, krepko in pošteno sicilsko ljudstvo ter za njegova plemenita zgodovinska in kulturna izročila. Treba ga je zato rešiti. To je naša dolžnost, ki jo moramo opraviti, naj stane kar hoče. In vi, eminenca, to s svojo besedo in dejanji vršite. Zato sprejmite to moje osebno priznanje kot priznanje sicilskega ljudstva«.
Jesensko zasedanje jugoslovanskih škofov
Jugoslovanski škofje so se zbrali na rednem jesenskem zasedanju v Zagrebu od 20. do 22. septembra. Sprejeli so temeljno listino o katehizaciji z naslovom »Veselo
oznanjevanje evangelija in verska vzgoja«. Na njeni osnovi bodo izdelali katehetski direktorij in načrt. 27. novembra začne veljati novi cerkveni zakonik. Škofje so zato posvetili veliko časa sprejemanju odlokov, za katere jih zakonik ' pooblašča, da se bo mogoče po njem takoj ravnati. Oblikovali so tudi stališča, ki jih bosta njihova delegata dr. Šuštar in dr. Franic zastopala na škofovski sinodi v Rimu.
Ko so hrvaški škofje razpravljali o zadevah svojega jezikovnega področja, so se slovenski škofje zbrali na svoji pokrajinski konferenci. Ugotovili so, da delo za duhovne poklice pozitivno odmeva. Tudi priglasitve kandidatov dajejo upanje.
V	svetem letu odrešenja je po dekanijah in župnijah precej svetoletnih romanj in srečanj z molitvenim in spokornim poudarkom.
Kanonizacije p. Leopolda Mandiča se ne bodo mogli udeležiti, vsaj v večjem številu ne. Na slovesnosti bo jugoslovanske škofe zastopal nadškof Šuštar, ki bo tiste dni v Rimu sodeloval ria škofovski sinodi. Skušali pa bodo še v času svetega leta v vsaki škofiji pripraviti večje slovesnosti, ki naj posebej ovrednotijo zakrament sprave. BI. Leopold se je kot znano prav posebej izkazal kot spovednik.
Spremno pismo sv. očeta nosi datum
23.	januarja 1983. To je torej osnova za delo letošnje sinode. Pri njej bo direktno sodelovalo 221 oseb: 209 škofov, 11 redovnikov in en duhovnik, ki pa je ordinarij v svoji škofiji. Škofje so tako razdeljeni: iz Afrike 45, iz Sev. Amerike 18, iz Latinske Amerike 46, iz Azije 33, iz Avstralije in Oceanije 6, iz Evrope 73. Med temi je tudi ljubljanski nadškof Šuštar. Članom sinode bo na voljo za posvet in nasvet vrsta strokovnjakov.
KAKO BO SINODA POTEKALA
V petek 30. septembra je na sinodi imel svoj referat milanski nadškof kardinal Martini, ki je obrazložil ves problem, s katerim se mora soočati delo sinode. Za njim so v prvem tednu še drugi predstavniki predložili svoje ideje, misli in načrte. Vsak je imel na razpolago 8 minut.
V drugem tednu se bodo škofje porazdelili po skupinah: dve skupini s francoskim jezikom, tri z angleškim, ena z italijanskim, ena z latinskim, tri s špansko-portugalskim in ena z nemškim.
V tretjem tednu bodo škofje skušali vskladiti vse predloge in jih postaviti na enotno podlago, v četrtem tednu bodo sinodo zaključili z glasovanji. V teh tednih bodo škofje imeli tudi priložnost, da od vodilnih osebnosti pri upravi Cerkve zvedo, kako poteka delo pri raznih kongregacijah in vodilnih organih Cerkve.
O	ČEM SE BO GOVORILO
Značilnosti današnjega položaja v svetu so napetosti in razdori. Človek se mora truditi, da pride do korenine vseh teh napetosti. Korenina vsega tega pa je po božjem razodetju greh, ki ga človek dela pred Bogom. Zunanja razdvojenost je nasledek notranje razdvojenosti zaradi greha. Tukaj se pa odpira možnost človekovega odpiranja spravi z Bogom, ki nam je bila podarjena po Jezusu Kristusu. Ta božja sprava pa zahteva od človeka spreobrnjenje in pokoro, s čimer se vzpostavlja notranja človekova edinost in sprava z drugimi ljudmi in z vsem stvarstvom.
Osrednje sporočilo odrešenja je v tem, da je Bog pripravljen odpustiti vsakemu človeku. Kristus je naša sprava in mir. Iz Kristusove smrti in vstajenja prihajajo »novo stvarstvo«, nov človek, nova človeška skupnost. In pokora je človekov odgovor na spravo z Bogom. Bog ponuja spravo človeku, ki je grešnik, človek se mora odločiti s srcem k spreobrnitvi. To ni samo odločitev za neki nauk, ki ga bom veroval, ampak za življenje po tem nauku. Krščanska pokora je v bistvu osebno dejanje, ki pa je v zvezi z zakramentalno spravo nujno povezano z družbenim življenjem.
Cerkev je znamenje in orodje sprave. To službo opravlja na tri načine: z oznanilom sprave, z zakramentalnim opravilom sprave in s pričevanjem sprave z življenjem.
Človek lahko pretrga z grehom svoje razmerje z Bogom, ne more pa si sam odpustiti greha. Človek lahko sam poskuša in mora poskušati nazaj vzpostaviti razmerje z Bogom, priznati pa mora, da mu je za to potrebna pomoč od drugod, od Boga. Potrebno mu je novo odrešenje, ki mu prihaja od Kristusa. Cerkev kliče človeka k spreobrnjenju in se pri tem sklicuje na dejstvo, da je Bog usmiljen in pravičen. Pobuda prihaja od Boga, človek se je mora okleniti. Odgovor na božjo pobudo je v prvem redu vera, kar pomeni, da je spreobrnjenje v bistvu dejanje vere, izročitve živemu in pravemu Bogu.
Da nam bo olajšan odgovor na božjo pobudo za spreobrnjenje, da se bomo lažje in bolj iskreno izročili živemu in pravemu Bogu, je papež oklical sveto leto. Kaj smo do sedaj naredili? Kaj nameravamo še storiti v nadaljnjih mesecih svetega leta?
Sv. oče posveča tej sinodi veliko pozornost, zato je naša dolžnost, da se radi spominjamo v molitvi te pomembne zadeve.
Dr. Lojze Škerl
Ziieti idrešen - živetievharističn
Te besede so bile osrednja misel, ki jo je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar ob vseslovenskem srečanju verne mladine naslovil na pet tisoč mladih, ki so se 17. septembra letos zbrali v prostorih cistercijanskega samostana v Stični. Primerno se nam zdi, da glavne misli iz nadškofovega govora objavimo tudi mi.
Slovenska verna mladina živi v času, ko je toliko nevarnosti, ko je mnoge strah pred prihodnostjo, ko se zdi, da že tuin-tam sence smrti zasegajo mladi rod, ker se boji zase, ali bo še našel življenjski prostor in vse tiste pogoje, da bo mogel živeti.
Prav v tem času pa Bog oznanjuje, da je poklic mladega človeka življenje. To božje oznanilo je treba sprejeti z odprtim in veselim srcem. Živeti, to je božja obljuba, je dar in naloga. Treba je verovati v življenje, ga v sebi nositi, ga prinašati drugim, drugim dajati novega upanja za življenje.
VAZNO VPRAŠANJE
V	letu odrešenja smo. Da bomo to bolj doumeli in nato njegov namen uresničili, se vprašajmo, kaj pomeni živeti odrešeno.
Najprej to pomeni osvoboditi se greha, osvoboditi se predstav in načinov življenja, ki nas trgajo proč od Boga, ga notranje razdvajajo in mu jemljejo življenjski smisel.
Živeti odrešeno nadalje pomeni sprejeti Kristusa, živeti s Kristusom, biti povezan z njim, videti v njem pot, resnico in življenje ter mu ostati zvest tudi takrat, ko je težko in ko je treba živeti drugače kakor živijo mnogi okrog nas.
Živeti odrešeno pomeni živeti spravo, edinost in mir z Bogom, med seboj in vsemi ljudmi. To so tri velike besede, ki so kot zvezde vodnice za to sveto leto odrešenja. Kajti s tem, da živimo na ta način, živimo drugače kot ostali in prinašamo novo življenje vsem tistim, ki po življenju tako zelo hrepenijo, pa ne vedo, kje bi ga našli in prav zato iščejo toliko nadomestkov in doživljajo toliko razočaranj.
NI ŽIVLJENJA BREZ EVHARISTIJE
Živeti odrešeno pa pomeni živeti predvsem evharistično. V evharistični daritvi je namreč navzoč med nami naš Odrešenik Jezus Kristus, v njej se ponavzočuje njegova reešnjska daritev, iz nje črpamo
moč, da bi sami živeli odrešeno.
Evharistija nas poziva k hvaležnosti do Boga. Zavedati se namreč moramo, čeprav je človek marsikaj dosegel na podlagi znanstvenih in tehničnih dognanj, da je to konec koncev božji dar. Če smo iskreno hvaležni, se ne bomo umišljali, da zmoremo sami vse .Življenje smo prejeli in največje darove za življenje tudi. To priznavamo, to izpovedujemo in zato smo hvaležni v času in med rodom, ki hvaležnosti skoro več ne pozna; ta rod je namreč pozabil, koliko je prejel in koliko še dandanašnji prejema.
ŽIVETI ZA DRUGE IN S CERKVIJO
Živeti evharistično pomeni živeti tudi za druge, saj se Kristus v Evharistiji daje kot Kruh življenja vsem, ki so ga lačni. Zato se moramo po Kristusovem zgledu dajati drugim kot dober kruh, da bi še drugi živeli. Pri tem se ne sme šteti, računati in premišljati, kaj bomo prejeli nazaj, ampak dajati nesebično iz svojega notranjega bogastva in povezanosti s Kristusom.
Živeti evharistično pomeni živeti v Cerkvi in s Cerkvijo, kot poročajo Apostolska dela o prvih kristjanih: bili so stanovitni v nauku apostolov, v bratski skupnosti, v lomljenju kruha in v molitvi. Ponosni moramo biti na svojo krščansko vero in zvesti svojemu tako slovenskemu kot verskemu izročilu, stanovitni v bratski skupnosti ne oziraje se na to, če nas kdo sovraži ali nam nasprotuje ali če drugod doživljamo drugačne zgiede.
BOŽJE NAROČILO
»Na tem kraju v Stični, zbrani iz različnih krajev domovine in Evrope predstavljamo eno samo veliko družino. Veliko nas je. Med seboj smo povezani kot bratje in sestre. Navzoči škofje, ki zastopajo svoje Cerkve od Portugalske do Turčije, od Irske do Italije, torej vse evropske dežele, nam nazorno govorijo, da smo zares ena božja družina, vsi trdno odločeni, da živimo odrešeno in evharistično. Da pa bo to postalo resnično, vzemite s seboj Kruh resnice v božji besedi, Kruh življenja v sv. Evharistiji, živite iz Kristusove evharistične daritve, ponesite s seboj božje naročilo, da je treba živeti odrešeno in evharistično obenem, povezani z Njim, ki po Evharistiji ostaja z nami Pot, Resnica in Življenje!«
OKNO V DANAŠNJI SVET
■ Da bi znižala proračunski primanjkljaj za prihodnje leto za 40.000 milijard lir, je italijanska vlada sklenila zvišati nekatere davke in pristojbine, zmanjšati pa izdatke za zdravstvo, socialno skrbstvo in obrambo. Na ta način naj bi se doseglo, da bi primanjkljaj ostal pri letošnjih
90.000 milijardah lir. Vse družine, ki imajo letno nad pet milijonov lir dohodkov — kar ni veliko — bodo poslej deloma ali v celoti plačevale zdravila in nekatere zdravstvene storitve. Vse družine pa, ki imajo več kot 28 milijonov lir dohodka, bodo deloma ali v celoti izgubile pravico do družinskih doklad. Izdatke za obrambo naj bi zmanjšali za 1.250 milijard lir, za šolstvo pa za 500 milijard.
■ Poljska marksistična vlada je sklenila odstraniti vse križe, ki so bili postavljeni v času Solidarnosti v letih 1981-82 po šolah in tovarnah. Vladni glasnik Urban je v zvezi s tem dejal, da je po ustavi iz leta 1961 Cerkev ločena od države in zato verska znamenja nimajo kaj opraviti v državnih poslopjih. Poljska ni država z verskim režimom kot je to npr. Iran, pa tudi nima konkordata z Vatikanom kot je to primer Italije in Španije. Vendar hoče po Urbanovih besedah vlada še naprej imeti dobre odnose s Cerkvijo.
■ Kljub temu, da je premirje v Libanonu krhko, traja že teden dni. Znova je odprto mednarodno letališče v Bejrutu. Predstavniki narodnega sveta, ki ga sestavljajo Gemayelova vlada, falangistična milica in Druži pripravljajo konferenco o narodni spravi, ki naj bi zadovoljila vse libanonske stranke in verske skupine. Težak problem za vlado je tudi položaj
140.000 beguncev, ki so razpršeni po vsej državi.
V vzhodnem Berlinu ni dovoljeno manifestirati za mir
Vzhodnonemška policija je zaprla štiri člane vzhodnonemškega mirovnega gibanja, ki so hoteli s še 50 somišljeniki v vzhodnem Berlinu skleniti »verigo miru« med blizu ležečima diplomatskima predstavništvoma ZDA in SZ. Med zaprtimi
IZ KANALSKE DOLINE
Nov slovenski planinski dom
V	Žabnicah v Kanalski dolini je bil v nedeljo 2. oktobra slovesno odprt »Dom Mangart«. Ima dve nadstropji, v pritličju dve veliki sobi za družabnost, dve skupni ležišči in primemo število dvoposteljnih sob, vse s kopalnico, tušem in toplo vodo.
Novi dom je last slovenske zadruge »Mangart«, ki jo sestavljajo člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Pred desetimi leti je bila kupljena v Žabnicah stara hiša, ki so jo nato preuredili v planinski dom. Postal naj bi zbirališče vseh, ki cenijo oddih v gorah, še zlasti pa slovenskih- dijakov.
Blagoslovitev nove stavbe je izvršil domači župnik Mario Černet, slavnostna govornika (oba dvojezična) pa sta bila Stanko Požar, dolgoletni predsednik zadruge »Mangart« in dr. Sonja Mašera, dejanska pobudnica tega doma in častna predsednica Slov. planinskega društva iz Trsta. Navzočih je bilo kakih 500 prijateljev naših planin, za razvedrilo pa je skrbela godba na pihala z Jesenic.
Primorski dnevi na Koroškem
je evangeličanski pastor Linke z ženo. Nedovoljene mirovne demonstracije se je udeležil tudi znani evangeličanski pastor za mladino Rainer Eppelmann s skupino pacifistov, ki so se pred kratkim teden dni postili za mir v vzhodnoberlinski cerkvi sv. Odrešenika.
Zasedanje zahodnonemških škofov
Zahodnonemški škofje so se 19. septembra zbrali v Fuldi na jesensko zasedanje škofovske konference Zvezne republike Nemčije. Uvodni govor je imel predsednik te konference kolnski kardinal Joseph Hoffner »Svetovna Cerkev dobiva svojo obliko«.
Govoril je o tem, da se moramo ljudje zavedati, da raja na zemlji ne bo, pa naj ga obljubljata Vzhod ali Zahod. Za prihodnost Cerkve bo odločilna moč vere in katoličanov, apostolat, utemeljen na pričevanju, in misijonsko delo.
Dejal je, da mnoga znamenja kažejo, da je vera dosti močnejša v številnih državah v razvoju kot pa na Zahodu: »Več krstov je v Afriki in Aziji kot pri nas!« je pribil. Sekularizem in porabništvo sta razvila na Zahodu takšen sistem vrednot, da je v njem vse versko obravnavano kot »motnja«. Bije se boj za popolno človekovo enakopravnost: človeku se ni treba več nikomur zahvaljevati, nikogar si ne želi, nikogar nima rad in tudi njega nihče ne mara.
Kriza vere je vidna na vsakem koraku, kaže se v vedno manjšem številu rojstev, v razvezah, splavih, nespoštovanju do starejših oseb, bolnikov.
Kardinal Hoffner je obsodil komunizem, češ da človeka vgrajuje v mehanizem in razčlovečuje. Kritiziral je obsojanje socialnega nauka Cerkve. Napadajo ga vsi tisti, ki bi ga želeli nadomestiti s teologijo osvoboditve in revolucije. E-vangelij se ne konča v sociologiji in pomoči za razvoj, je sklenil svoj govor kolnski nadškof.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Mariborski škof na obisku v Kanadi
Na povabilo slovenskih dušnih pastirjev v Kanadi je mariborski škof Franc Kramberger obiskal nekatere kraje in svetišča v Kanadi. Obiskal je predvsem Montreal, Toronto in Hamilton v dneh od 7. do 16. septembra. Veliko število slovenskih rojakov, ki so se v omenjenih krajih zbrali, je razodevalo, da jim je škofov obisk veliko pomenil.
Še en slovenski novomašnik
Kot poroča »Naša luč«, je na binkošt-no nedeljo 22. maja bil v Miinstru na Westfalskem posvečen v duhovnika Karl Jazbinšek, sin slovenskih staršev. Novo mašo je imel na binkoštni ponedeljek, ki je v Nemčiji zapovedan praznik.
Novomašnik se je rodil 10. julija 1955 v Ljubljani. Tam je bil tudi krščen. Oče se je rodil v Kamp Lintfortu v Nemčiji kot sin slovenske rudarske družine, mati pa je doma iz Dramelj pri Celju.
To je drugi mašniški poklic, ki je vzklil med slovenskimi izseljenci, saj je letos imel novo mašo tudi Jože Kamin, sin slovenskih staršev v Lotringiji.
Med izseljenci rastejo duhovniški poklici, med nami zamejci pa jih ni in ni. Kaj je temu vzrok? Morda pa naše molitve za poklice gredo drugam, saj verujemo v občestvo svetnikov.
Nenavaden jubilej
V	ljubljanski župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom že 25 let opravlja službo mašnega strežnika 33-letni Franci Gregorc, po poklicu tiskarski delavec. Za dolgoletno zvestobo v tej službi je letos prejel posebno pohvalno pismo papeža Janeza Pavla II.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu je že lani sklenila, da letošnjo jesen pripravi »Primorske dneve«. Rekli so: Premalo poznamo primorske Slovence v Italiji in njih življenje. Od sklepa so res prešli k dejanjem. Prihodnji teden od 9. do 18. oktobra bo v celoti posvečen Primorski. Spored raznih srečanj je naslednji:
Nedelja 9. okt. ob 14.30: Koncert zborov »Mirko Filej« in »Rečan« v Kotmari vasi (Kottmansdorf).
Torek 11. okt. ob 19.30: Razstava primorskega tiska in srečanje z literarnimi ustvarjalci v »Slomškovem domu« (ob Mohorjevem domu) v Celovcu. Iz svojih del bodo brali nekateri pesniki in pisatelji iz Trsta in Gorice.
Četrtek 13. okt. ob 19.30: Okrogla miza na temo »Samostojno politično nastopanje«. Udeležili se bodo zastopniki iz Trsta, Gorice in Koroške.
Sobota 15. okt. ob 19.30: V Šmihelu v Podjuni bo nastopila štandreška dramska skupina z Molierovim »Namišljenim bolnikom«?
Nedelja 16. okt. ob 14.30: V kulturnem domu v Št. Primožu bo koncert mladinskega zbora »Vesela pomlad«, nastop ansambla »Zvezde« z diaprogramom g. Be-denčiča.
Kot je videti iz programa, bodo Primorci nastopili po raznih krajih Koroške tako, da jo zajamejo v celoti. Sodelovali pa bodo tako Tržačani kot Goričani in zastopniki beneških Slovencev. Ker prireja Primorske dneve Krščanska kulturna
zveza, bo dan poudarek zlasti na kulturno ustvarjalnost slovenskih katoličanov v Italiji. Priporočamo, da se tega ali onega srečanja udeležijo tudi slovenski ljudje iz Primorske.
450-letnica Hrvatov na Gradiščanskem
Gradiščanski Hrvati vsako leto slovesno praznujejo »hrvaško nedeljo«. Letos je bila vsa v znamenju 450-letnice, odkar so prišli iz Hrvaške (umaknili so se pred Turki) in se naselili v današnji Gradiščanski (Burgenland) na avstrijsko-madžarski meji. Za to nedeljo so Hrvati množično poromali k Loretski Mariji, v Železnem (Eisenstadt), glavnem deželnem mestu pa so imeli slovesno akademijo.
Gradiščanski škof Štefan Laszlo, ki go-gori vse tri deželne jezike (nemščino, hrvaščino in madžarščino) je naslovil na hrvaške vernike svoje škofije posebno pismo, pri slovesni sv. maši pa Hrvate pozval, naj ohranijo od svojih očetov podedovano vero in jezik. Molitev in petje v materinem jeziku sta velika vrednota, ki se ji nihče ne sme odreči. Pri slavnostni akademiji pa je škof Laszlo naprosil nemško govoreče sodeželane, naj dajejo Hrvatom poguma, da ostanejo zvesti svoji narodnosti. Predsednik Hrvaškega kulturnega društva se je katoliški Cerkvi zahvalil, da je skozi stoletja podpirala Hrvate v njihovem boju za uveljavljanje.
Kamenčki
vi m u
Dejavnost Družbe Jezusove
Družba Jezusova, tudi jezuiti imenovana vodi 607 vzgojnih zavodov, ki so v 60 državah. Tem je treba dodati 336 centrov »Fe y Alegrfa« (Vera in radost), tipične ustanove v Latinski Ameriki. Nad sto je univerz in sličnih visokošolskih ustanov. Med njimi so najbolj slavne univerze Gre-goriana v Rimu, Georgetown v Washingto-nu (ZDA), Ateneo v Manili (Filipini), Ford-ham University v New Yorku, »Sophia« University v Tokiu in Katoliška univerza v Rio de Janeiru. Od 125 teoloških fakultet, ki jih kot take priznava Apostolski sedež, 41 vodijo jezuiti.
Družba Jezusova izdaja nad 600 publikacij mednarodnega slovesa. Med njimi so La Civilth Cattolica (Rim), Etudes (Pariz), Razon y Fe (Razum in vera) v Madridu, Stimmen der Zeit (Glas časa) v Miinchnu, Mensaje (Poslanica) v Santiagu de Chile, America (New York). Jezuiti vodijo tudi zelo veliko radijskih in televizijskih postaj, zlasti v obeh Amerikah in v Aziji ter 150 domov za duhovne vaje.
Težak položaj vzhodnih Cerkva
V	osmih deželah Srednjega vzhoda živi okoli 9 milijonov kristjanov, katerih število pa se zaradi neustaljenih tamkajšnjih razmer neprestano manjša, saj se ti kristjani množično izseljujejo v Evropo in obe Ameriki, kjer se čutijo varnejši.
Največ kristjanov je v Egiptu (5,5 milijona), v Libanonu jih je poldrug milijon, v Siriji 685.000, v Iraku 443.000, v Iranu 220.000, v Jordaniji 166.000, v Turčiji
160.000	in v Izraelu 120.000.
Samozvanci ali poslani?
Ob obisku predsednika Sandra Pertinija v Gorici se je pred županstvom pojavil transparent v slovenskem jeziku: »Slovenske šole pozdravljajo predsednika«. Nič slabega bi ne bilo na tem, če bi na transparentu ne bila pritaknjena rdeča zvezda. Ta gesta je povzročila razburjenje med italijansko in slovensko demokratično javnostjo. Zato vprašujemo:
Je do tega prišlo na pobudo nekaterih samozvancev ali so bili poslani?
Če so bili poslani, kdo je tisti Toni Ne-gri, ki manevrira to našo rdečo mularijo?
Slovenski demokrati hočemo, da se zadeva razčisti, da vidimo, kdo strumentali-zira slovenske šole v svojo politično korist.
(r+r)
MI - TJA
Ko je Mitja Ribičič govoril na proslavi v Novi Gorici v nedeljo 11. septembra, je omenil tudi depozit ter se zavzel za odprto mejo z Italijo. Dejal je: »Kakor oni k nam, tako mi tja.«
Ljudje so tedaj začeli skandirati: »MI -TJA, MI-TJA...«
V	soboto 1. oktobra popoldne je res bilo v Gorici na Travniku in drugod več avtobusov iz Slovenije. Toda vračali so se iz Gonarsa in so se le za kratko ustavili v Gorici.
MI - TJA! se ne bo tako kmalu uresničilo, če se sploh bo.
Tistim, ki svetnikov ne marajo
Brali smo v nekem slovenskem časopisu članek o Grace Kelly. Povod za članek je dala pobuda nekega rimskega župnika don Pintusa, naj bi nekdanjo monegaško kneginjo in filmsko igralko Grace Kelly razglasili za blaženo. Člankarju in njegovemu časopisu očitno svetniki niso pogodu. Zato zaključuje omenjeni članek: »Če pa je Jezus postal "superstar”, kot je naslov znanega spektakla, zakaj ne bi Grace postala svetnica, če ne danes, vsaj čez nekoliko vekov, vsaj toliko kolikor je potrebovala devica Orleanska, da je z grmade dospela v svet blaženih.«
Člankarju torej niso pri srcu svetniki, še manj postopanje Cerkve, ki je razglasila za svetnico Ivano Orleansko, San Gen-nara pa potisnila »v drugo ligo«, kot se izraža. Čez vekove pa naj bi se devici Orleanski pridružila še Grace Kelly. Avtorju članka bi lahko odgovorili z italijanskim pregovorom: Gioca coi fanti e lascia stare
i	santi.« (Svetnike pusti pri miru).
Rečemo pa le, da o razglasitvi svetnikov in blaženih odloča Cerkev, ker je to izključno njena zadeva in ne kakih časopisov. Da bo Grace Kelly res kdaj prišla na oltar kot blažena, se nam zdi malo verjetno. Zasluži pa vse spoštovanje, ker kot filmska igralka in potem kot kneginja in žena princa Ranierija in družinska mati ni dala povoda nikakim škandalom. V današnjih časih za ljudi njene vrste je že to veliko.
Demokracija je ena tistih zadevščin, katero imamo kar naprej na jeziku. Najbolj ponosni so na svojo večno demokracijo seveda Amerikanci, pa tudi mi — glede demokracije namreč — ne zaostajamo veliko za njimi. Za Amerikanci.
(Zgodbo, ki je skoraj povsem resnična, mi je povedal ugleden tovariš, ki se na demokracijo — tudi na našo zelo dobro spozna!)
— Jaz grem pred Belo hišo — je zanosno zatrjeval Amerikanec — in povem svojemu predsedniku Ronaldu Reaganu vse, kar mi pade na pamet. Vpijem lahko, da je osel, da je njegova politika kretenska, da bo s svojim početjem uničil svet, da je trčen, skratka povem mu v brk, kar mi leži na duši. In nič. Nič se mi ne bo zgodilo! Pa pojdi ti v Beograd pred vašo skupščino in vpij na vašo predsednico, če si upaš! IIe!
Jugoslovan se je popraskal po glavi, ker glavo pač največkrat uporabljamo za praskanje, in pobaral hvalisavega Ameri-kanca!
— Poslušaj, dragi, kolikdkrat greš iz službe na kavo?
— Na kavo? Iz službe? Pardon, pri nas se dela, ni časa za kavo.
— Kolikokrat pa zaspiš v službi? Kakšno urico ali dve?
— Si nor? Že tako je pri nas preveč brezposelnih. Ne bi se jim rad pridružili
— Kolikokrat pa ostaneš doma, če imaš ravno doma kakšno važno delo?
— Da bi ostal doma? Lahko bi ostal doma. Ampak samo enkrat. Pa zdravo! Služba je služba.
— No, vidiš, ti pa tvoja demokracija. Sedaj mi pa povej, zakaj naj bi hodil jaz zmerjat svojo predsednico?
»Nedeljski dnevnik«
Štrajk čistilk
»Nedeljski dnevnik« je naslovil neki članek: Štrajk čistilk je dvignil prah. V članku piše, kako so »prekinile delo«, ali preprosto, kako so stavkale čistilke Zdravstvenega doma v Mariboru, za njimi pa še čistilke sodišča. Prvih je bilo 120, drugih 24. Delo so prekinile, oz. stavkale so, ker jim niso hoteli priznati pravice do povišanja plače kot ostalim zaposlenim. Dobivajo pa 8.420 din mesečno. Preračunano v lire (13 lir za dinar) znaša mesečna plača snažilke 109.460 lir.
O vlogi laikov v Cerkvi
Od 20. do 26. septembra je papeški svet za laike imel v Vatikanu svoje plenarno zasedanje. Razpravljal je o apostolatu laikov v Cerkvi v luči novega zakonika cerkvenega prava, posebej še o svobodi za laike v Cerkvi, da bi se mogli v njej združevati in delati.
Zasedanja se je udeležilo vseh 27 članov sveta. Razčlenili so dosedanje sedemletno delo, razpravljali o vlogi duhovnikov v laiških združenjih, delu z mladino in za mlade v letu mladih 1985.
Občni zbor PD »Štandrež«
V	soboto 1. oktobra so se člani PD »Štandrež« zbrali na rednem letnem društvenem občnem' zboru v domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
Občnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednik ZSKP Emil Valentinčič in predsednik ZCPZ Mirko Špacapan. V pozdravnem nagovoru sta poudarila pomembnost dela, ki ga je štandreško društvo opravilo in želela, da bi novoizvoljeni odbor še nadaljeval z dobro zasnovanim kulturnim delom in to v korist ne samo štan-dreške skupnosti ampak celotnega področja, kjer smo Slovenci prisotni.
Silvana Žnidarčič je podala tajniško poročilo o delovanju društva, iz katerega je razvidno, da je društvo v obdobju enega leta razvilo bogato in razvejano dejavnost.
Na pevskem področju sta mladinski in mešani zbor opravila veliko dela z rednimi vajami in lepim številom nastopov v domačem kraju in tudi v drugih.
štandreški mladinski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai, je 1. novembra lani sodeloval ob spominski proslavi pred dvorano, kjer smo pred ploščo, ki spominja vojne žrtve položili venec. Na zahvalno nedeljo je mladinski zbor pel na trgu v Štandrežu, kamor so kmetje pripeljali pridelke in kmetijske stroje. Sodeloval je na Mali Ce-cilijanki 1982 v Gorici 8. decembra, na Prazniku špargljev in na zaključni prireditvi štandreške glasbene šole.
Mešani pevski zbor vodi Mirko Špacapan. Nastopil je na Cecilijanki v Katoliškem domu v Gorici 21. novembra in na reviji Primorska poje 10. aprila letos v Komnu. Sodeloval je še ob raznih drugih priložnostih.
štandreška glasbena šola je redno potekala v prostorih doma »Anton Gregorčič«. Obiskovalo jo je nad trideset gojencev, ki so vadili v klavirju, harmoniki in kitari. Zaključna prireditev glasbene šole je bila v Štandrežu 16. junija letos.
Dramska skupina je v tej sezoni naštudirala Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Premiera je bila 9. januarja 1983 v domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu. Delo je režiral Emil Aberšek. Igro so igralci ponovili na Humu v Brdih, v Krminu, v Gorici, v Braniku, v Doberdobu, v Ricma-njih, v Kanalu in v Grgarju. Nastop v Krminu, ki je bil v občinskem gledališču, je bil vključen v gledališko sezono, ki jo je priredila krminska občina.
Dramski odsek je letos naštudiral tudi Nušičevo veseloigro v enem dejanju »Na stara leta«. Delo je režirala Mira Štrukelj. Premiera je bila v Štandrežu na prostem ob Prazniku špargljev. Odsek je prejel priznanje na natečaju Mladi oder, ki ga prirejata ZSKP iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta.
Društvo je 7. aprila priredilo Komorni koncert mladih glasbenikov, ki jih vodi Hilarij Lavrenčič iz Doberdoba.
Predvajanje diapozitivov je bilo na pro-
gramu dvakrat. Viktor Selva je v aprilu kazal lepe posnetke o pomembnih dogodkih v domačem kraju, Vinko Zaletel iz Koroške pa je obiskal štandreško dvorano
24.	aprila in prikazal s sliko in besedo nekdanji in današnji Izrael.
Kot že več let nazaj je društvo priredilo Praznik špargljev in sicer 28. in 29. maja ter 4. in 5. junija. Program večdnevnih praznovanj je obsegal slikarski ex tem-pore, nastop štandreškega mladinskega zbora, moškega zbora »Mirko Filej«, štandreške dramske skupine z Nušičevo veseloigro »Na stara leta«, mladinsko igro »Muc gospe Vriskove«, ki jo je režirala Majda Paulin ter nastop mladenk v ritmični telovadbi pod vodstvom Nataše Sirk.
Društvo je priredilo še druga družabna srečanja in sicer martinovanje, silvestrovanje in pustovanje.
Sodelovalo je ob raznih drugih priložnostih: polaganje vencev ob 1. novembru, zahvalna nedelja in še drugo. Od 3. do 17. junija pa je štandreški mladinski zbor letoval v koči sv. Jožefa v Zabnicah.
Društveni odbor se je sestal sedemkrat na rednih sejah.
O društvenem finančnem stanju je poročal Lucijan Pavio. Božo Tabaj je nakazal nekaj pobud, ki naj bi jih društvo v bodoče izpeljalo predvsem na področju dramske dejavnosti.
V	predsedniškem poročilu je Damjan Paulin podčrtal nekatere pomanjkljivosti, ki se kažejo v premajhnem sodelovanju med društvi v Štandrežu samem i& tudi med društvi, ki so včlanjena v ZSKP. Predsednik nadzornega odbora Emil Cin-gerli je pohvalil delovanje društvenega odbora in dal razrešnico.
Sledile so volitve novega trinajstčlanske-ga odbora, ki je takole sestavljen: Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Marilka Leban, Pavel Marušič, Jordan Mu-čič, Mario Mučič, Lucijan Pavio, Damjan Paulin, Igor Paulin, Viktor Selva, Božidar Tabaj in Silvana Žnidarčič. Nadzorni odbor pa sestavljajo Emil Cingerli, Majda Paulin in Ivanka Zavadlav.
Čestitke
Karel Kalc in Francka Mezgec sta si 7. oktobra 1933 obljubila zvestobo pred oltarjem v Slivju. Ob lepem skupnem življenjskem jubileju jima čestita in vošči vse dobro na nadaljnji življenjski poti cerkveno občestvo iz Gropade in od sv. Magdalene iz Bazovice.
★
Vpisovanje za gledališko sezono 1983 -
84 SSG je za tržaški abonma ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma v Trstu, ul. Pe-tronio 4, za goriški abonma pa pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass, tel. 33288 od 3. oktobra dalje vsak delavnik razen sobote in sicer od 12. do 15. ure.
Upravni odbor Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini obvešča vse svoje člane, da prireja enodnevni avtobusni
IZLET V POREČ
ki bo v nedeljo 16. oktobra. Kdor se ga želi udeležiti, naj se prijavi do vključno petka 7. oktobra v uradih hranilnice.
Škofova pastoralna vizitacija
Do konca leta 1984 hoče g. škof Bellomi obiskati vse župnije v škofiji — hoče namreč opraviti pastoralno vizitacijo, kakor jo predvidevajo cerkveni predpisi. Do sedaj je obiskal že precej župnij; na vrsti so sedaj: Zavije, Milje, Salezijanci, sv. Marko, sv. Jakob, Skedenj, Stare Milje, Kolonkovec (sv. Marija Magdalena), Zindis. Drugo leto pa pridejo na vrsto: Sv. Fran-šiček, Jezus božji delavec in vse okoliške župnije, ki pripadajo openskemu dekanatu.
Za to vizitacijo je g. škof izdal posebno knjižico v ital. in slov. jeziku, ki naj služi kot priročnik za pripravo, potek in dosego cilja vizitacije. Knjižica vsebuje tri dele: glavne načelne smernice za vizitacijo, čas in oblike vizitacije, sredstva za razmišljanje (oznanjevanje evangelija in katehetska pastorala, zakramentalno obhajanje novega življenja in služba ljubezni). Služba ljubezni zajema tudi odnose med Italijani in Slovenci, ki tvorijo dve etnični sestavini tržaške škofije.
V	knjižici nadalje beremo: »Četrta komisija na škofijskem zborovanju si je dala za temo "Dušnopastirski problemi slovenskih vernikov”. Pri tej komisiji so se Italijani in Slovenci srečali za odkrit in ustvarjalen razgovor (Atti del convegno, str. 177).
Soglasje med obema skupnostima, ki skuša modro, mirno in z dobro voljo premostiti težave, je kvalificirana oznaka cerkvenega občestva v naši škofiji. Slovenski problem je dejansko zadeva celotne tržaške Cerkve, ki je poklicana k sodelovanju za njegovo rešitev (Atti del convegno, str. 179).
Konkretno se od vsake župnije pričakuje:
a) da se trudi za odpravo delitev, predsodkov, medsebojne brezbrižnosti in vse to v zavesti, da "hudo nasprotuje dolžnostim pravičnosti, karkoli kdo stori zoper te manjšine, da bi omejeval njihovo moč in rast” (Mir na zemlji, št. 94);
b) da sprejme kot realno številčno stanje manjšin, italijanske in slovenske, ki živita skupaj v slovenskih in italijanskih župnijah; da kot nujno posledico tega stanja sprejme primerne ukrepe za katehe-zo, bogoslužje in skupnostno življenje, zlasti tudi kar se tiče obojestranskega predstavništva in avtonomije v edinem župnijskem pastoralnem svetu (npr. urnik svetih maš in pobožnosti v obeh jezikih, širjenje obojega katoliškega tiska itd.);
c) da v mestu omogoča duhovnikom pastirski stik s slovenskimi verniki in zakramentalno službo zanje;
č) da podpira novo "Slovensko pastoralno središče”, da bo svojo nalogo vršilo na najboljši način.«	e.	1.
Imenovanja v tržaški škofiji
S 1. oktobrom sta župnika Albin Germek in Rudi Bogateč zamenjala župniji. Rudi Bogateč je postal župnik v Dolini, Albin Germek pa župnik na Kontovelu. Gospodu Germeku je bila izročena tudi skrb za slovenske vernike v župniji Barkovlje. Ker
 ...........................................................................................    m.................................................................................................umu
Rudi Bogateč
Kitajska v letu 1983
Letos sem kot turist obiskal Kitajsko. Glavni vtis, ki sem ga odnesel: država je eno samo delovišče. Povsod se gradi: nastajajo tovarne, stanovanjske hiše (stolpnice so samo v velikih mestih). Nekatera mesta naglo rastejo, ker oblasti še dovoljujejo priseljevanje z dežele. Vsakdo ima zagotovljeno delo in streho nad glavo, a bivati mora tam, kjer določi oblast in delati to, kar mu je odrejeno. Nihče se ne sme odstraniti od svojega bivališča več kot 50 km, ker drugače ostane brez živilskih kart. V višje šole se sprejme toliko dijakov, kolikor je prostih mest, a se ne gleda na to, ali so študenti sposobni ali ne.
Iz Hongkonga nas je letalo po dveurni vožnji pripeljalo v Šanghaj. Mesto šteje že 12 milijonov ljudi. Palače so nizke in zaprašene, ceste pa zelo široke. Polne so ljudi in koles. Tu se hitro prepričaš, da je Kitajcev res za eno milijardo. V glavnem se njihovo življenje razvija na cesti. Tam tudi jedo. Zajtrk je zelo zgodaj, na kmetih že ob peti uri zjutraj. Pa tudi v niestih je podobno.
Kitajci gredo zgodaj spat, da lahko zgodaj tudi vstanejo Od 6. do 8. ure dopoldne je na cesti polno kupcev. Sejmi so državni in zasebni. Na slednjih je več iz-
bire. Dobiš sadje (jabolka in hruške le zelene), zelenjavo vseh vrst na majhnih vozičkih. Dobi se tudi kruh, pečen na paro, zato brez skorje, bel, pa cigarete.
Ogledali smo si tovarno svile in prisostvovali, kako svila nastaja od gosenične niti do tkanine. Tovarne so take kot pri nas pred pol stoletja. Povsod je mokro in velik ropot. Delavke so iz vrele vode spretno zbirale niti od sviloprejkinih bub in jih spravljale na stroj. Vsaka buba ima do poldrugega kilometra svilene niti, ki je kakor pajčevina. Pri nas bi nobena delavka danes ne hotela delati v takih razmerah. Na Kitajskem pa o vsem odloča državna oblast in nihče si ne drzne oporekati.
Peljali so nas tudi v tovarno »džjade«. To je dragocen kamen, zelo trd, vijoličaste, rožnate ali zelenkaste barve. Iz teh kamnov so obrtniki oblikovali prave umetnine: prizore iz mitologije, živali, ljudi, razna tihožitja. Pri delu se poslužujejo električnega svedra, ki ga pridno namakajo z vodo, da ne bi vdihavali prahu med delom. S prižgano žarnico pred očmi sedijo delavci pripognjeni in to osem ur na dan. Delajo samo mladi. V drugem nadstropju pa so spretni obrtniki izdelovali svoje umetnine iz slonovine. Ker niso rabili vode, je bilo prahu na pretek.
Drugič smo si ogledali slikarsko obrt. Za vsako sliko so delavci potrebovali sla-
je g. Lojze Zupančič postal škofijski kancler, bo župnijo v Barkovljah vodil g. Elio Stefanutto. Za škofovega tajnika je bil imenovan g. Pier Emilio Salvade, za tajnika škofove pastoralne vizitacije pa g, Fortunato Giursi. Škofov vikar za redovnike in redovnice je postal msgr. Tarcisio Bosso, mesto semeniškega ravnatelja pa je prevzel g. Franco Tanasco.
ŽUPNIJA ROJAN
vabi na
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
v nedeljo 9. oktobra ob 16. url v rojanski župnijski cerkvi. Sodeluje organist prof. Hubert Bergant.
Provincialni dom Šolskih sester sv. Frančiška v Trstu
Na rožnovensko nedeljo 2. oktobra je osrečil našo redovno družino vesel dogodek. Sestra Bernardeta Maxi, po rodu Egipčanka, je obljubila Bogu večno zvestobo s polaganjev svetih zaobljub uboštva, pokorščine, čistosti po pravilih in konstitucijah Šolskih sester.
Ker razume mlada naraščajnica najbolje svoj materin jezik, arabščino, je pred-stojništvo povabilo za to slavje patra misijonarja iz družbe kombonijancev, ki dobro obvlada arabščino. On je vodil bogoslužje ob asistenci frančiškanskega patra Francija, župnika v Strunjanu in sveto-ivanskega kaplana g. Milana. Vse je potekalo v ekumenskem duhu, priložnostno se menjaje arabščina, slovenščina in italijanščina. Misijonski duh goreče ljubezni do Kristusa in popolne predanosti trpečim bratom v službi Cerkve ter zvestoba v hoji za Kristusom do popolnega združenja z njim je dihala iz vsega liturgičnega bogoslužja, zlasti še iz priložnostnega govora, namenjenega predvsem sestri slavljenki.
Slovesnost je povzdignilo lepo in ubrano petje. Pri skupni večerji pa se je vse razgibalo in razživelo v veselem frančiškanskem razpoloženju ob domači pesmi in afriški ritmiki. Prijetno doživetje bo gotovo ostalo vsem prisotnim v lepem spominu.
Društvo slov. izobražencev v Trstu začne novo sezono svojih ponedeljkovih večerov 10. oktobra v društvenih prostorih v Trstu, ul. Donizetti 3 z okroglo mizo o knjigi Alojzija Geržiniča
»BOJ ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM«
Začetek ob 20,30.
bo uro. Nismo se mogli načuditi njihovi spretnosti, kako hitro jim je šlo delo od rok. A bilo je preveč rutinsko, zato so njih izdelki brez kake umetniške vrednosti. Zgledajo kot oljnate slike.
Veliko časa smo posvetili ogledovanju mandarinskih palač. Kitajec še vedno spoštuje naravo. Zato je povsod mnogo drevja in drugega zelenja. Značilna so umetna jezerca in umetniško nameščeni kamni, ki spominjajo na naše kraške skale.
Palače z značilnimi strehami so iz trdega lesa, zato kljubujejo stoletjem. Za ogrevanje pa je bilo slabo preskrbljeno. Ker so nekoč veliko dali na ceremonije, je imel vsak mandarin palačo za goste, za igre, za počitek.
Nekaj posebnega je cesarjeva palača in dvor v Pekingu (izg. Bejdžing). Peking pomeni severna prestolnica kot Nančjing južna. Palača je v rdeči, modri in zlati barvi, sicer pa urejena kot vse mandarinske palače. Cesar je veljal za sina neba, zato so se mu morali vsi klanjati. Le če je dovolil, se je dalo priti k njemu. Kdor bi si drznil priti sam od sebe, bi zapadel smrti. Prefekti in mandarini so morali že od treh zjutraj čakati na dvorišču, ki je tlakovano s sedmerimi vrstami kamnitih plošč, kdaj se bo na obzidju prikazal cesar. Ta je, kadar se mu je pač vzljubilo vstati, v zlati košarici spustil z obzidja svoje odloke.	(Drugič	dalje)
Dve milijardi lir za razvoj kmetijstva na Tržaškem
Skupščina Kraške gorske skupnosti je na svoji zadnji seji 29. septembra odobrila triletni program (1982-85) za razvoj kmetijstva na Tržaškem in deloma na gori-škem Krasu, za katerega je dežela dala na voljo dve milijardi lir.
Omenjeni program predvideva, da bo 30 % te vsote namenjenih za individualne pobude poklicnih ali polovičnih kmetovalcev na področju kmetijstva, živinoreje in kmečkega turizma, preostalih 70 % pa zadružnim pobudam. Kar zadeva zasebnike, pridejo v poštev prispevki za nakup strojev, za izboljšanje raznih naprav in pašnikov, za ureditev novih vinogradov v skladu s pravilnikom DOC ter za nakup vinarskih in enoloških naprav, za cvetličarstvo in vrtnarstvo ter za posege v agro-turizmu.
Za te prispevke lahko prosijo tudi tisti, ki se s kmetijstvom ukvarjajo le postransko. Pri slednjih pa velja omejitev, da bodo imeli prednost tisti prosilci, katerih dohodki od nekmetijskega dela ne presegajo 16 milijonov lir letno.
Rok za prošnje zapade 60 dni po odobritvi gornjega programa po deželnih oblasteh. Priložena mora biti ustrezna dokumentacija.
V	razpravo o tem triletnem programu sta posegla tudi predstavnika SSk Tul in Brezigar. Prvi se je zavzel za elastično izvajanje omejitve 16 milijonov lir za prispevke tistim, ki se ne ukvarjajo poklicno s kmetijstvom, drugi pa za prispevke za tiste posege na področju agroturizma, ki ne pridejo v poštev po obstoječi deželni zakonodaji. Oba predloga je skupščina soglasno osvojila.
Študijski dnevi pevskega zbora »Vesela pomlad« z Opčin
Pred začetkom novega pevskega leta so se mladi openski pevci otroškega zbora »Vesela pomlad« zbrali v Finžgarjevem domu, kjer so imeli v ponedeljek 12. in torek 13. septembra celodnevna študijska dneva.
Pod vodstvom Franca Pohajača in Lucije Cač so pevske vaje, lekcije solfeggia in dihalne vaje začeli že ob 9. uri zjutraj, trajale pa so vse do 18. ure. Vmes je bil seveda odmor, ko so se otroci igrali in se sprostili na velikem dvorišču Finžgar-jevega doma. H kosilu so odšli v Društveno gostilno, kjer so jih zelo lepo sprejeli in pogostili.
Po dveh napornih in delavnih dnevih so se v sredo odpravili na celodnevni izlet na Volnik. Ob lepem, sončnem vremenu šo se ob spremstvu nekaterih staršev povzpeli na vrh hriba, kjer so se okrepčali, igrali z žogami, smejali, nekateri pa so prepevali nove pesmi, ki so se jih ravnokar naučili. Zal pa so se kazalci na uri hitro premaknili in prišel je čas, ko so se morali vrniti na Opčine, kjer so lepe in prijetne študijske dneve zaključili z okusnim sladoledom.
SSG v Trstu vstopa v novo sezono
V	okviru abonmaja za sezono 1983/84 bo izvedenih 6 predstav. Prva je »Vojaška skrivnost« Dušana Jovanoviča. Nekateri so igro označili kot basen o današnjem trenutku jugoslovanskega socializma. Je polna komičnih prizorov in duhovita. Slovenska krstna izvedba.
»Gospa iz Dubuqua« (Edvard Albee, znani avtor drame »Kdo se boji Virginije Woolf?«). Igra o življenju in smrti, o smiselnosti in tragičnosti našega vsakdanjega življenja.
Dušan Kovačevič: »Radovan Tretji«, komedija o življenju neke sodobne balkanske družine. V Beogradu se igra že enajsto leto.
Brendan Behan: »Talec«. Irsko poveličevanje zmede, anarhije in neugnane človeške sile. Pretresljiva komedija.
Peter Shaffer: »Amadeus«. Pripoved o Mozartu in njegovem tekmecu Salieriju, ki ni prenesel Mozartove genialnosti in povsod spletkaril proti njemu. Gostuje SLG iz Celja.
Michail A. Bulgakov: »Moliere«. Pričevanje o Molieru in njegovi gledališki skupini v času vladanja kralja Ludvika XIV. ter spopad umetnika s takratno oblastjo. Gostuje ljubljanska Drama.
Poleg teh nastopov so predvideni še trije nastopi izven abonmaja, predvsem za gostovanje po šolah in sicer: Vsem galjotom vile v vamp (Ivan Pregelj), Marcoval-do (Italo Calvino) in Rdeča kapica (J. in W, Grimm).
Obnovitve: Mutasti bratje (M. Kmecl), Hribi, pokrijte nas (A. Rebula), Odpirač (V. Lanoux) in Delitev (P. Chiara).
Avstrijski Slovenci na Dunaju niso bili zadovoljni
Zadnja, tj. 8. številka zdomskega glasila »Naša luč« prinaša poročila nekaterih skupin slovenskih delavcev v Avstriji, ki so se udeležili manifestacij ob avstrijskem Katoliškem shodu (Katholikentag) in papeževem obisku na Dunaju. Njihova poročila so še bolj kritična kot ona našega dopisnika. Tako npr. pišejo: »V petek so se dunajski Slovenci pridružili koroškim rojakom na Koroški cesti v središču Dunaja. Škoda, da smo bili razbiti v tri ali štiri skupine. Trg, ki bi nas vse združil, bi bil primernejši...«
Pod geslom »Solidarnost pri delu« je bilo v ponedeljek 12. septembra srečanje delavcev in zdomcev s papežem. Program na trgu Am Hof se je začel ob 15.45 na posebnem odru pred tamkajšnjo cerkvijo. Najrazličnejše skupine so sodelovale. Med njimi je bil predviden tudi dvojni nastop Slovencev. Malo po šesti uri je res nastopila otroška folklorna skupina »Ivan Cankar« s prekmurskimi plesi. Kot 13. točka je bil predviden nastop »Mladinskega tam-buraškega ansambla« dunajske slovenske katoliške misije. Mladi so bili že na odru, pa je od nekod prišla vest, da papež prihaja in so mlade odstranili z odra. Pa je bilo treba še polnih 20 minut čakati, da je papež prišel k nam. Ker so prav malo prej reditelji odstranili tudi slovenski transparent z napisom »Slovenci pozdravljajo papeža«, nas je to še bolj spravilo v ne-voljo...
Ko je sv. oče prišel, ga je pozdravil predsednik KAB (Katoliško delavsko gibanje), takoj za njim pa zdomci, najprej slovenski par v narodni noši. Posebej so tudi otroci pozdravili papeža... Žal smo navzoči Slovenci slišali samo pozdrav predsednika KAB, nič pa nismo videli in slišali drugih pozdravov.
Nazadnje potoži dopisnik: »Nas Slovence na Avstrijskem utišajo, kjer le morejo.«
oriške n
Dosežen sporazum na goriški pokrajini
Stranke Slovenska skupnost, DC, PSI, PSDI in PRI so se na pokrajinski ravni končno sporazumele za upravo goriške pokrajine. Pravzaprav gre za isto koalicijo, ki je vodila pokrajino že v zadnjem delu pretekle mandatne dobe.
Pogajanja so se vlekla, ker se stranke niso mogle zediniti glede občinskih uprav v Tržiču in Gradežu. Tako je v prvi občini nastala leva koalicija, h kateri so pristopili tudi socialdemokrati in republikanci, kar je demokristjane seveda razburjalo.
Vsekakor so naposled premostili vse težave in prihodnji teden bodo izvolili pokrajinskega predsednika, ki bo kakor doslej socialist Cumpeta. DC bo imela podpredsednika in dva odbornika, po enega pa SSk, PRI in PSDI.
SSk je v pokrajinski svet izvolila dr. Mirka Špacapana, ki bo postal odbornik za šolstvo, prosti čas in šport.
Pogajanja so v glavnem vodili pokrajinski tajniki političnih strank, ki sestavljajo koalicijo, za SSk Marjan Terpin in razširjene delegacije, v kateri so bili za slovensko stranko še Gradimir Gradnik in dr. Karlo Brešan.
Skupno so sprejeli tudi program dela, ki ima posebno važnost spričo težkega gospodarskega položaja goriške pokrajine potem ko so se zaprle jugoslovanske meje in ob splošni državni in svetovni krizi. Predvideva tudi podporo Slovencem v boju za celovito zaščito in druge konkretne akcije v pomoč naši manjšini.
Slovenski oktet in organist
Bergant v Števerjanu
Prenovljena števerjanska cerkev bo v soboto 8. oktobra imela čast, da sprejme v goste dva prvaka slovenske glasbene kulture: Slovenski oktet in organista Huberta Berganta. Slovenski glasbeni mojstri so se poleg že napovedanega koncerta v Rojanu odločili tudi za nastop na Goriškem, tako bodo tudi Goričani, ki bi sicer ne mogli na Tržaško, lahko prisluhnili izvajanju okteta in najboljšega slovenskega organista. Zato pričakuje organizator SKPD »F. B. Sedej« množičen odziv na ta glasbeni praznik, saj predstavlja koncert Slovenskega okteta vselej pravi praznik, o čemer pričajo nabito polne dvorane ljubiteljev glasbe in lepega petja.
Program bo tokrat morda nekoliko neobičajen, prav zato pa bolj zanimiv. Skladbe so pretežno liturgičnega značaja, nekatere tudi ob spremljavi orgel, kar je verjetno novost za koncert te skupine pri nas. V prvem delu bomo prisluhnili šestim Gallusovim motetom, sledila bo Du-boisova Toccata za orgle, nato razni renesančni avtorji s skladbami za glas in orgle, pa spet samo orgle s Guilmantovim Finalom.
V drugi del programa spadajo dela iz pravoslavne liturgične zakladnice, med katerimi »So svjatimi u pokoj« K. Zograf-skega in Otče naš P. I. Čajkovskega. Za zaključek bo oktet izvajal tri črnske duhovne pesmi.
Srečanje ob papeževih jubilejih
Sv. oče Janez Pavel II. obhaja letos dva jubileja: 25-letnico škofovskega posvečenja (28. sept. 1958) ter peto obletnico izvolitve za papeža (16. okt. 1978). Ta dva jubileja sta napotila nekatere katoliške organizacije v Gorici, da ju proslavijo s posebnim srečanjem italijanskih in slovenskih katoličanov.
To srečanje bo v centru »L. Fogar« v Gorici (bogoslovno semenišče) v ponedeljek 10. oktobra ob 18. uri. Kot izrednega gosta so povabili prof. Francesca Riccija iz Milana, ki je dober poznavalec papeža Wojtyle in njegovega dela. Naslov njegovemu razgovoru bo »Petletna prisotnost Janeza Pavla II. v Cerkvi in v svetu«. Srečanje prirejajo Centro culturale Stella Ma-tutina, Zveza slov. katol. prosvete in Centro culturale Studium.
Z veseljem vabimo tudi slovenske Goričane in druge, da se tega srečanja udeležijo v čim večjem številu. Tudi s svojo udeležbo pokažimo, da cenimo sv. očeta in njegovo delo za Cerkev in svetovni mir.
Katoliški časnikarji bodo zborovali v Attemsovi palači
Mednarodna zveza katoliških časnikarjev bo v četrtek 6. in v petek 7. oktobra zborovala v Beljaku, v soboto 8. oktobra pa se bodo kongresisti preselili v Gorico. Spotoma bodo obiskali na potresnem pod-
ročju Venzone in Gemono, popoldne pa se bodo zbrali v Attemsovi palači v Gorici.
Ob 14.30 bo govoril nadškof Bommar-co o temi »Goriška nadškofija med preteklostjo in prihodnostjo z ozirom na slovensko manjšino«. Za njim bo govoril predsednik dežele odv. Comelli o dvajsetletnih izkušnjah samostojne dežele Furla-" nije-Julijske Benečije.
Po večerji na gradu se bodo udeleženci vrnili v Beljak, da tam v nedeljo zaključijo svoje zborovanje, na katerem razpravljajo o regionalizmu in federalizmu.
Ameriški veleposlanik na obisku v Gorici
V soboto 1. oktobra je obiskal Gorico veleposlanik ZDA v Rimu Maxwell Rabb. Na goriški občini je bil sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti ter izvoljenih svetov. Župan Scarano je najprej pozdravil uglednega gosta in podčrtal nekaj misli v zvezi z vlogo Gorice, obmejnega mesta. Med drugim je predočil potrebo po nadaljnji krepitvi odnosov z Jugoslavijo in podpore za premostitev težav, v katerih je sedaj bližnja republika.
Ameriški diplomat je v svojem nagovoru lepo označil vlogo Gorice in se spomnil na povojna leta, ki jih je tu preživel v glavnem štabu generala Eisenhowerja, poznejšega predsednika ZDA. Rabb je zagotovil podporo svoje države Jugoslaviji, ki opravlja posebno vlogo v mednarodnih odnosih.
Srečanja so se udeležili tudi izvoljeni predstavniki SSk, in sicer števerjanski župan ter oba goriška občinska predstavnika.
Srečanje pastoralnih delavcev
V soboto 1. oktobra je bilo v centru »L. Fogar« v Gorici srečanje članov župnijskih pastoralnih svetov in drugih pastoralnih delavcev v goriški škofiji. Ker je bil g. nadškof odsoten, je srečanje vodil don Renzo Boscarol. Šlo je za to, da se osvetli letošnji program dušnopastir-skega dela v škofiji. Osrednji namen programa je pravilno vrednotenje Gospodovega dne, tj. nedelje. O tem sta govorila don Giorgio Giordani in don Mario Mal-pera.
Navzoči so dobili v roke tiskani program, ki je izšel v »Voce Isontina« z dne 1. oktobra. Do sedaj pa ni bilo še nič izdanega v slovenščini za slovenski del škofije. V slovenskem delu škofije namreč ne moremo rabiti italijanskih tekstov, saj v slovenskih župnijskih pastoralnih svetih vendar ne moremo govoriti v italijanščini. Da bi vsak duhovnik zase prevajal italijanske tekste pa zopet ne gre.
V uvodu predloženega programa je zapisano, da mora pastoralni načrt izhajati iz realnih osnov. Realnost goriške škofije pa je ravno ta, da v njej bivajo verniki raznih jezikov in kultur. Če ne bomo tega upoštevali pri pastoralnem delu, bomo sejali v veter. Ni mogoče samo prepisati, kar je veljavno za druge škofije v Italiji.
Zamenjava v bogoslovnem
semenišču
Potem ko je 14 let vodil goriško semenišče in bogoslovje je pustil svoje mesto don Ennio Tuni; odšel je za župnika v Campolongo v Furlaniji. Ob zadnji maši v semeniški kapeli so se od njega poslovili gojenci semenišča in bogoslovci. Oglasili so se tudi v tedniku »Voce Isontina« in izpovedali svoje mnenje o njegovem vodenju semenišča. Med drugim pričajo: »Bil je duhovnik, ki se je postavil v službo krajevne Cerkve z žrtvijo in predanostjo. Bil je prijatelj, ki je znal razdajati ljubezen in prijateljstvo mladim ljudem, ki so čutili potrebo, da jih nekdo razume in jih vzpodbuja na njih poti. Predvsem pa je in bo ostal usmerjevalna točka naše poti k zorenju za brezpogojno službo bližnjemu...«
V 14 letih vodstva bogoslovnega semenišča je pripeljal do oltarja 17 novih duhovnikov.
Ko se don Tuni poslavlja od Gorice in zapušča svoje mesto, smo mu tudi slovenski verniki hvaležni za njegovo službo v korist goriške Cerkve in nam je žal le to, da med 17 novimi mašniki ni bilo nobenega Slovenca. Naj ga božja milost spremlja tudi na novem mestu, kjer bo prav tako našel mlade duše, željne resnice in ljubezni.
KATOLIŠKI GLAS. V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
SKD »Hrast« in župnija sv. Martina Doberdob
vabita na
VOKALNI KONCERT
cerkvenega mešanega zbora iz kraja Alt-hofen (Koroška). Zbor se bo predstavil z izborom nemških koroških narodnih in črnskih duhovnih pesmi. Koncert bo v soboto 8. oktobra ob 19,30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
Rožnovensko slavje v Podgori
Podgorski zvonovi so preteklo nedeljo 2. oktobra popoldne slovesno pritrkavali in vabili Podgorce in okoličane k vsakoletni procesiji v čast rožnovenski Materi božji. Priklicali so jih v kar lepem številu; tudi duhovnike, saj so prišli iz mesta in okolice ter celo iz Jugoslavije in Francije.
Slovesnost se je začela z rožnim vencem v cerkvi, se nadaljevala s procesijo in se zaključila v cerkvi z govorom msgr. Ivana Kretiča, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Med procesijo sta se celo pot izmenjavala domači pomnoženi pevski zbor in godba na pihala iz Nabrežine. Čeprav je procesija trajala eno uro, je bilo kar prijetno poslušati znane Marijine pesmi in pa znane nabožne melodije godbe. K dobremu razpoloženju je pomagalo tudi prijetno jesensko popoldne, da smo uživali tudi ob pogledu na Kalvarijo, kjer je prvo listje že začelo rumeneti.
Po blagoslovu je godba igrala še na trgu pred cerkvijo, v spodnjih prostorih župnijskega doma pa so dekleta in žene prodajale srečke za obilen srečolov ter štruklje. škoda, da je na koncu vsega zmanjkalo razen vina.
Hvala rožnovenski Kraljici za tako lep praznik in vsem, ki so pri njem pomagali.
Dol - Zlata poroka
V svetem letu našega odrešenja sta preteklo soboto 1. oktobra hvaležno obhajala svoj zakonski jubilej Emil in Melanija Vižintin ob navzočnosti hčera in sina z vnuki.
Pred 50 leti sta sklenila poroko prav tako v izrednem svetem letu 1933 v Opatjem selu, kamor je tedaj spadal Dol. Bog jima je dal pet otrok: štirje so poročeni z lastnimi družinami.
Pred hišo pri Brnih so otroci postavili slavljencema slavolok in ju od tam pospremili v domačo kapelo, kjer sta se zahvalila za vse prejete dobrote in milosti, krščanskega zakona, kakor se vsako nedeljo z udeležbo pri sv. maši zahvaljujeta in sta v tem lep zgled marsikomu v Dolu.
Slavljencema izreka vsa duhovnija topla voščila, da bi še dolgo ostala med nami. Tem voščilom se pridružuje tudi naš list, ki ga jubilanta rada bereta in ves čas podpirata.
Poroka
V soboto 1. oktobra sta se v gornji cerkvi v Štivanu poročila Lojzka Sosič iz Trsta in Ludvik Cevdek s Peči. Poročil ju je msgr. Ivan Kretič, dekan iz Devina.
Nevesta je znana kulturna delavka na Tržaškem. Bila je tajnica pri Vincencijevi konferenci, sodelovala je pri Dobrodelnem društvu in pri Slovenski skupnosti. Povsod je zapustila svoj zgled delavnosti in zavzetosti za dobro slovenskega človeka. Za pričo ji je bil dr. Zorko Harej in med svati je bil tudi dr. Drago Štoka.
Ženin pa je zvest član moškega zbora »M. Filej«, zato mu je ta pel pri poročni maši in še v Medji vasi, kjer so pevci nazdravili novoporočencema.
Zbor »Mirko Filej« jima želi obilo sreče in božjega blagoslova.
Romanje k Sv. Justu
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu namerava poromati k Sv. Justu za sve-toletni odpustek. Na to romanje vabi tudi člane drugih katoliških organizacij. V stolnici sv. Justa bo zato v četrtek 20. oktobra ob 17,30 sv. maša.
jlrstA
■ Na nezavarovanem železniškem prehodu 7 km južno od mesta Gospič v Liki je zaradi goste megle prišlo do hude prometne nesreče. Avtobus, ki je prevažal učence in delavce iz okoliških vasi, je zadel v osebni vlak, ki je prav tedaj pripeljal po progi. Na kraju nesreče je umrlo 21 potnikov, pet pa še pozneje v bolnišnici. V vlaku pa ni bil nihče poškodovan.
OBVESTILA
Maša za edinost bo v ponedeljek 10. oktobra ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici. Vabi ACM.
Slov. dežel. gosp. združenje obvešča, da je začelo poslovati s ponedeljkom 3. okt. v prostorih svojega novega sedeža v Gorici, ur. Morelli 14 (bivša Kmečka banka). Telefonska številka ostane nespremenjena (32844).
Mladinski zbor »Kekec« bo začel z rednimi pevskimi vajami v sredo 12. oktobra ob 15. uri v spodnjih prostorih Katoliškega doma. Vabljeni učenci in dijaki, ki imajo radi petje in družbo.
Abonma SSG za gledališko sezono 1983-84 v Trstu. Cena abonmajev je za red A (premierski) parter 50.000, balkon 20.000 lir; red B (prva sobota po premieri) 40.000 oz. 15.000; red C (prva nedelja po premieri) 35.000 oz. 15.000; red F (druga sobota po premieri) 30.000 oz. 15.000 in red G (popoldan na dan praznika) enako. Red D, E, H, I in J so mladinski. Ta abonma ostane tudi letos 15.000 lir.
Oratorij Avgusta Ipavca »Vir ljubezni« bodo izvajali v Trstu v cerkvi sv. Frančiška v soboto 29. oktobra zvečer.
DAROVI
Za Katoliški glas:	N. N., Mačkolje
100.000 lir.
Za Katoliški dom: Virgil Bratina v spomin na dragega prijatelja Arturja Koshuta
50.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Milka Goričan, Gorica 15.000 lir.
J. K., Sovodnje: v počastitev spomina pok. strica frančiškana Emila Komjanca za cerkev na Sv. gori 30.000; v počastitev spomina pok. g. Mirka Mazora za misijone 10.000; v počastitev spomina pok. msgr. Antona Rutarja v isti namen 10.000; za Alojzijevišče 10.000; za Zavod sv. Družine 10.000 in za Katoliški glas 10.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti nepozabnega Pe-pija Sirka daruje družina za Katol. glas 20.000, za Zavod sv. Družine 20.000 in za Našo pot 20.000 ter za cerkev pri Sv. Su-bidi 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Karlo Ferfoglia ob poroki z Melito Malalan 50.000; namesto cvetja na daljni grob tete Olge Linhartove Ana in Branko 20.000, Cvetka in Robert pa 10.000; N. N. 20.000; Viktor Ščuka v spomin na ženo Olgo ob obletnici smrti 20.000; družina Vidau namesto cvetja na grob Franca Sosič 10.000; razni
10.000 lir.
Družbenica E. M., Trst: za popravilo cerkve na Repentabru 100.000; za cerkev v Ankaranu 50.000; za cerkev v Portorožu
50.000 lir.
Za kočo sv. Jožefa v Žabnicah: Meri Melcer, Sovodnje 20.000 lir.
Za lačne po svetu: ob 50-letnici svoje poroke Emil in Melanija Vižintin iz Dola
50.000 lir.
Spored od 9. do 15. oktobra 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Jurček«. 11.00 Melodije od včeraj in danes. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Glasba brez meja. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Oddaja o poletnem taboru v Benečiji. 10.10 Verdijeve in Wag-nerjeve obletnice. 11.10 Glasba za flavto in harfo. 11.30 Beležka. 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; glasbeni potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 C. Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku«. 15.00 Šport.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Pod Matajurjan. 18.30 Glasba Južne Amerike.
Torek: 8.10 Iz očetove beležnice. 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 14.10 Oddaja za pisani mladinski svet. 15.00 Naš jezik. 15.05 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 2. violinski natečaj »R. Lipizer« v Gorici. 18.00 Ivan Cankar-Ferdo Delak: »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice. 11.10 Glasba za kitaro. 11.30 Beležka. 12.00 Človek, kam hitiš? 13.20 Dekliški zbor »Slovenski šopek«. 14.10 C. Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku«. 16.00 Ko trkam na nebesna vrata... 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zagrebški kvartet. 18.00 Naključja med literaturo in fantastiko. 18.30 Glasbene podobe.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Natečaji slovenskih popevk v začetku stoletja. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!«
14.30 Naš jezik. 16.00 Na goriškem valu.
16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Iz dnevnika Angela Kukanja. 18.30 Glasba Latinske Amerike.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 C. Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.25 Imena naših vasi. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.35 Imena naših vasi. 10.10 Koncerti GM v Trstu.
11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«.
14.30 Naš jezik. 14.35 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Dekliški zbor iz Maribora. 18.00 Rudi Šeligo: »Ali naj te z listjem posujem?«
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Knjižne novosti v Katol. knjigarni v Gorici
Nova družinska Pratika za prestopno leto 1984.
Veroučna knjiga za 7. letnik. (Vemo, dragi starši, da želite, da bi bil vaš otrok na življenje čim bolj pripravljen. K temu bo dejansko v veliki meri pripomogel ta veroučni katekizem.)
Ljubka Šorli: »Veseli ringaraja«. Pesmi za otroke. (Oprema in ilustracije so toplo sprejete in predvsem lepe pesmi so otrokom priljubljene.)
Draga 82 - 17. študijski dnevi.
M. Pertot: Bibliografija slovenskega periodičnega tiska v Italiji. Maj 1945 - December 1980.
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED«
Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
» Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica—i
c.r.ag.l.
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN