Zmaji in zadruge Pred dnevi sem na enem od TV kanalov gledal zanimivo oddajo o komodoških zmajih, velikih plazilcih, varanih, ki kot nekakšni živi fosili od pam-tiveka živijo na osamljenem otočju Komodo, nekje v Indijskem oceanu. Imajo neverjetno lastnost, da samice kar same oplodijo jajca, če primernega samca ni v bližini. Iz jajc se v takšnem primeru izležejo zgolj samčki, da se zadrega z oplodnjo zlepa ne bi več ponovila. Narava torej zna poskrbeti za mehanizme, ki pripomorejo k ohranitvi vrste. In ali niso vsakodnevne preizkušnje v borbi za preživetje, pa čeprav še tako krute, le skrb narave, da se v naslednje generacije prenesejo dedne zasnove zgolj najmočnejših? Kot da je sama narava posegla celo v recesijo, letošnjo finančno in gospodarsko krizo, vsaj v Vipavski dolini! Začelo se je s češnjami, ki so zarodile tako množično, kot ne pomnijo niti najstarejši. Obirali smo jih lahko več kot mesec dni, pa še črvive niso bile, brez špricanja. Dobra je bila še letina marelic, breskev je tudi bilo več kot lani, češpove marmelade ne bo moč polizati še nekaj let, žita so lepo dozorela, krompir je bil debel, kumar in cuket je bilo za izvoz, le paradižnik se je zaradi krompirjeve plesni nekoliko kujal. In seveda najpomembnejše, grozdja je tudi več zraslo po vipavskih vinogradih, potem ko ga je lani razredčila bolezen. Vinarji prisegajo, da bo iz letnika 2009 prava kapljica, govorijo o vrhunskosti ... Suša ob zaključku poletja je sicer oklestila kakšno poljščino ali vrtnino, toda na koncu bi najbrž takoj podpisali, da bi bile tudi prihodnje letine podobne. Pa smo naklonjenost narave znali izkoristiti, smo recesijo skozi te darove znati ublažiti? Ali vsaj nastaviti zdrave temelje za čas, ko bo lažje dihati? Dvomim. Morda je bilo pri posameznikih na jedilnikih kaj več sadja in zelenjave, v kakšen družinski proračun je morda pricurljal kakšen evro več, kar pa na BDP najbrž ne bo vplivalo. V mislih imam preboj iz ustaljenih, za današnji čas neučinkovitih kalupov organizacije kmetijskih pridelovalcev, ki se še vedno oklepa sistemov, nastalih v nekih drugačnih časih. Kot so komodoški zmaji relikt evolucije, slepo črevo v razvoju vrst (in si jih varstveniki narave prizadevajo ohraniti le zaradi biotske pestrosti), prav tako anahrono delujejo danes kmetijske zadruge, vsaj tiste, ki združujejo pod isto streho tudi take člane, ki sami sebi predstavljajo največjo konkurenco, ki bi bili člani le tedaj, ko jim to ustreza, drugače pa bi delali na svojo roko. Pa saj je to že znana zgodba, le da ni prave volje karkoli spremeniti. Kot da je Poljšak zaman skakal čez ograjo pred vipavsko kletjo! Tako pa, kdaj lahko zadružniki pričakujejo poplačilo grozdja letnika 2009? Leta 2012, 2013, ob svetem Nikoli!? Bo samo še eno novo ime na čelu Agroinda kaj spremenilo? • številka 84 • 8100 izvodov • cena 0,00 € Iz trsa gre v grozdek. iz vinograda v klet. Iz posvečenega mošta bo vino. v veselje kronanih glav. E. Pelicon dogodki Kolegij predsednika regionalnega razvojnega sveta V sredo, 9.9.2009, se je v Ajdovščini sestal kolegij predsednika Regionalnega razvojnega sveta Severne Primorske (RRS). Predsednik Aleš Nemec je kolegij sklical, saj bo konec meseca sklicana seja RRS. Suzana Ž. Ferjančič, vodja izvajanja RRP v regiji v obdobju 2008-2009, je pod prvo točko opisala postopek priprave Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa Goriške statistične regije za obdobje 2010-1012 (IN RRP). Prvi del IN RRP predstavlja analiza izvedenih projektov, ki so bili vključeni v IN RRP v obdobju 2007-2009, drugi del pa sestavljajo prioritetni projekti, ki se bodo izvajali v obdobju 2010-2012 in se bodo izvajali s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj preko OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvojne prioritete razvoj regij. Skupna višina nepovratnih sredstev za Goriško statistično regijo za obdobje 2010-2012 znaša dobrih 13 mio EUR. Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si ■ Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina ■ Vavčerski sistem svetovanja ■ informacije o domačih in tujih javnih razpisih ■ Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah ■ Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije) A Imira Pirih, koordinatorka po-zVdročja razvoja človeških virov v regiji, je na kolegiju pod drugo točko predstavila delo projektne skupine na projektu gospodarskega središča IN PRIME v obdobju od novembra 2008 do septembra 2009 in zbrane seznanila o stanju na projektu. Projektno skupino (PS) sofinancirajo občine iz Goriške statistične regije ter podjetja iz le-te. Naloga PS je vodenje priprave posameznih podprojektov projekta IN PRIME, usklajevanje priprav z resornimi ministrstvi ter poročanje Programskemu svetu IN PRIME ter Svetu regije o svojem delu. Projektna skupina je že uspešno izpeljala vodenje priprave podprojekta Tehnološki .park IN PRIME. Za potrebe izvajanja tega podprojekta je bila ustanovljena družba INPRIME d.o.o., ki je pripravila prijavo na javni razpis v letu 2008 in pridobila subvencijo za izgradnjo tehnološkega parka. Po uspešni prijavi na ta razpis, pa je Svet regije potrdil delo tudi na štirih drugih podprojektih. Od spomladi letos poteka delo skupine predvsem na pripravi podprojekta Izgradnja visokošolske in univerzitetne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture ter Izgradnja mrežnega podjetniškega inkubatorja. Po besedah Almire Pirih je bistveno, da regija prihodnje razpise pričaka čim bolje pripravljena in na ta način zagotovi možnost realizacije podprojektov ob črpanju evropskih sredstev. Kolegij predsednika RRS je minil v znamenju kritike do načina črpanja sredstev iz prioritete razvoj regij, saj se sredstva namenjajo po večini za lokalne projekte občin v regiji, namesto, da bi se pripravljalo regionalne projekte. Verjetno bo to tudi tema seje regionalnega razvojnega sveta, ki bo 30. septembra v Ajdovščini. Patricija Štor O prvim julijem 2009 seje Razvojna agencija ROD pridružila projektu RUBIRES, kar je krati-Oca za Rural Biological Resources. Projekt je sofinanciran in Evropskih sredstev, iz programa Centralna Evropa. Trajal bo tri leta; zaključne aktivnosti bodo potekale še v decembru 2011. Projekt se bo ukvarjal z obnovljivimi viri energije. Na prvi konferenci, ki se je odvijala februarja 2009 v Tangermundu v Nemčiji so partnerji sklenili, da bodo projekt vodili v smeri rabe energije, ki bo pridobljena iz poljščin ali lesa. Skozi projekt bodo analizirane možnosti območja Severne Primorske (Goriške statistične regije) za pridobivanje in uporabo lesnega potenciala na tem območju kasneje pa tudi podani predlogi za izboljšanje pridobivanja, transporta in uporabe lesne biomase. V projekt je vključenih 11 partnerjev iz petih evropskih držav. Poleg Razvojne agencije ROD prihaja iz Slovenije še en partner in sicer Savinjsko-Šaleska območna razvojna agencija d.o.o. iz Nazarij. Ostali partnerji prihajajo še iz Italije, Avstrije, Madžarske in Nemčije. \ CENTRAL EUROPE ' COOPtUATlNC FCR SUCCISS, EUR0PEAN UNION EUROPtAN REGI0NAL DEVEL0PMENT FOND 4 RUBIRfcS £k--o. OSTRŽEK d.o.o. Lokavecl57/a, 5270 Ajdovščina, tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259, ostrzekdoo@siol.net podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ - OBLAGANJE TAL IN STEN - SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV - IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV Vojaško se umike, vodi /-vjaovscma, sepremora - i^eiu pi ■ ~ ovj v ^ zamahu. Gradbeni stroji so se najprej zažrli v skalovje Jp, teren, padla je tudi stavba nekdanje vojašnice. Na njenem r»W bo po novem stala vodarna. Torej bo nova vodarna le^cil □ f, od izvirov Hublja, medtem ko leži obstoječa vodarna rici des \ Gre za eno večjih naložb zadnjega časa v ajdovski občini, poleg vodarne pa zajema še obnovo vodovodnega omrežja, v bistvu vodovodne linije od izvira Hublja do Ajdovščine ter glavnega voda od Lokavca do občinske meje v Batujah. Čeprav so omrežje prenavljali pred 30 leti, pa pušča kot rešeto in polovica zajete vode steče mimo uporabnikov v zemljo. Izračunali so, da je izgub kar za 53 odstotkov. Zdaj ugotavljajo, da obnova tedaj ni bila dovolj strokovna, pa tudi vgrajeni materiali se ne morejo ravno pohvaliti s kakovostjo oziroma trajnostjo. Tako bodo zdaj obnovili za ■----- r— ~v'‘'-'Ujain in <; izognili morebitnem izlitju snovi, zato pa bodo morali n 6 črpalke. Voda bo z zajetja po°' trov dolgem cevovodu sice cijsko prišla do bazena, odit bosta črpalki 'popeljali’ na sam no sito in naprej na tri sklope v tracijskih membran. Za tak'- j do čiščenja so se namreč str^ odločili med več možnostmi bo voda skozi bazen čiste v kala v potrošnjo. Lepotec pod Turo Prva etapa športno - rekreacijskega središča pod Gradišk (( je praktično končana in sije v vsej svoji gracioznosti. Or °. j. kamp, bo končan na pomlad prihodnjega leta. ^ '|Vr o se po strmi cesti po Gradišču J^jtavzgor pripelješ do zadnjega asfaltiranega ovinka, se ti pod strmim ostenjem Ture odpre prav neverjeten pogled - zelenilo umetne trave teniških igrišč izstopa od temnega asfalta na igriščih za košarko in mali nogomet, prav tako živahne barve otroških igral ... Stavbni del je kombinacija tradicionalne obdelave kamna in novodobnega stekla, sivina plezalne stene koketira s številnimi skalnimi plezališči višjeležeče Ture. In ne gre pozabiti stebrov z razsvetljavo za nočne dejavnosti. Za stavbo, ki, bo poleg servisnih prostora gostila tudi recepcijo bodočega kampa in gostinski lokal, je še stiristezno balinišče z asfaltno podlago. Skratka - športni center z zares zaokroženo ponudbo, ki jo smeri, ki imajo izhodišča^ platoju nekdanje gmajne. Kot je dejal vodja naložbe t lili OV/ piCP'lfpvrl tembra), nakar ga bodo lahko * uporabo. Za zdaj še ne vedo ' centrom upravljal, saj bodo v objavili javni razpis, s kat bi dobili ustreznega upravi' ^ Papeževih besedah bo drugi jekta, namreč ureditev karmo sprejel okrog 150 ljudi in b0 10 prostorov za avtodome in štorov za šotore) nared za sezono. dogodki Jezik je kri narodovega življenja Nanos, 12. septembra - Na domačiji Blažonovih je društvo TIGR slovesno odkrilo spominsko ploščo. Prav tu se je namreč septembra leta 1924 zgodil prvi tečaj slovenskega jezika, kot odgovor na načrtno poitalijančevanje po italijanskem zavzetju Primorske. Velik pomen tega dogodka je v svojem nagovoru zbranim orisal predsednik društva TIGR Marjan Bevk in med drugim dejal: »Civilizacijski nivo nekega naroda se utemeljuje v razvitosti jezikovne podobe. Jezik je kri narodovega življenja in bivanja, porojen iz materine popkovine in vklesan v narodove korenine. Ker jezik je del naše duhovne povezano- sti z narodom, ne glede na to kje fizično bivamo. Jezik je način našega razmišljanja in je kulturna identiteta v družbi civiliziranih narodov. Če nam mati podari osebni, intimni jezik, pa nam šolanje v lastnem jeziku izoblikuje narodno identiteto. Prepoved šolanja v lastnem jeziku pomeni genocid nad narodovo identiteto. In prav to je počela Italija takoj po svojem zavze- tju Primorske. Korak za korakom, a vztrajneje izpeljevala načrt poitalijančevanje slovenskih primorskih šol!« Načrtno poitalijančevanje šole je trajalo več let. Začelo se je že novembra 1921 z okrožnico, kako naj se v šoli kar najbolj slovesno počasti in proslavi 650 let prej živeči veliki italijanski pesnik, o katerem je med ljudmi le komaj kdo kaj slišal, Dante Alighieri. Potem, v šolskem letu 1922/1923, se je potujčevanje nadaljevalo z odločbo, da morajo imeti vse šole dvojezični napis 'Scuola - Šola', dvojezični pečat in dvojezične tiskovine. V naslednjem šolskem letu je bil vpeljan obvezen pouk italijanščine, in sicer v 2. in 3. razred ljudskih šol, dvakrat tedensko po dve uri, kar je bilo poverjeno posebnemu, zunanjemu italijanskemu učitelju, ki je praviloma prihajal iz mesta in z učbenikom Primo corso di lingua italiana (Prvi tečaj italijanskega jezika). V šole je začel prihajati uradni list z naslovom La scuola al confine (Šola na meji), za naslednje šolsko leto je bila napovedana zame- njave slovenskih učnih knjig z italijanskimi. Učiteljem, stebrom kulturno - prosvetne dejavnosti, pa so prepovedovali delo v slovenskih društvih, češ da je to zanje nečastno. S šolskim letom 1923/1924 je steklo nasilno odpravljanje slovenske šole - v prve razrede je bil vpeljana italijanščina kot učni jezik, potem pa leto za letom še v vse naslednje razrede. Slovenski učitelji, ki so jih zamenjavali italijanski, so bili ob službe, ali pa so morali sprejeti delo kje globoko v Italiji, daleč od domačih krajev. Nekatere so aretirali in izgnali. Številni so rajši odšli čez mejo v Jugoslavijo. Na Primorskem je bilo tako odpuščenih 183 učiteljev, 20 predčasno upokojenih, 402 sta bila premeščena na italijanski polotok; od teh jih je pozneje 87 zapustilo učilnice in emigriralo v Jugoslavijo. Na srečo pa so mladi Primorci začeli s poli-legalno protiakcijo, ki se je na zunaj kazala kot množični, tudi večdnevni planinski ali celo božjepotni shod, dejansko pa je šlo za zgodnje priprave mladih na odpor, podkrepljene z organiziranimi tečaji za utrjevanje slovenskega jezika in slovenske zavesti. V središču teh prizadevanj je bil Zorko Jelinčič, kije 1924 organiziral vsepri-morski tečaj slovenščine pri Blažonu na Nanosu, ki se ga je udeležilo 50 do 60 dijakov. Tečaj je dobro uspel, zato so se naslednje leto, ob še večji udeležbi, zbrali v vasici Krn. »Tečaj pri Blažonovih lahko štejemo za začetek vzpostavljanja mrež ilegalnih tečajev slovenskega jezika pod fašizmom na Primorskem, ki so se med NOB razvili v pravo mrežo partizanskih šol. To pa so dejanja, ki jim v Evropi takrat ni bilo primere in ki pričajo, ne samo o narodni zavesti, temveč o uporu duha, ki je nastal kot obramba pred civilizacijskim izumrtjem slovenskega naroda,« je sklenil govor Bevk. Mak, foto: Silvester Lemut Novi PRIUS - 'Romantična primorskost' Praznovanju Dneva vrnitve Primorske k matični domovini se je s prireditvami Modri krog pridružilo tudi Primorje. Na okrogli mizi 'Primorci sprejemamo izzive sveta' v Pilonovi konferenčni dvorani nove upravne stavbe v Ajdovščini je bilo veliko govora o pripadnosti Primorski, njenih morebitnih prednostih (ali slabostih), ko je treba zgrabiti priložnosti, ki nam jih ponuja globalni svet. Na okroglo mizo so povabili po dva primorska diplomata, novinarja in gradbenika. pravi hibrid V četrtek, 10. septembra, je pred tovarno Pipistrel potekala predstavitev novega Toyotinega avtomobila PRIUS. Zavidljivo število povabljenih novinarjev, specializiranih za avtomobile, se je zbralo na dvorišču in z zanimanjem prisluhnilo pozdravnem nagovoru direktorja Pipistrela Iva Boscarola in direktorja Toyote Slovenija Boštjana Trilarja. T)o besedah Jurija Gustinčiča je JT pomembno, da posamezni deli Slovenije, tudi Primorska, mislijo nase in svoj razvoj. Spomnil je, da Primorska med drugo vojno ni bila tako razklana, kot so bile druge dežele, kar je njena prednost še danes. Uporništvo je zagotovo v genih Primorcev, je menil nekdanji diplomat Štefan Cigoj, in poudaril romantično navezanost Primorcev na svojo deželo in izročilo: "Protifašizem je lepilo, ki je Primorce vedno vezalo, a iz primor-skosti danes ne gre delati mita!" Novinar in popotnik Branko Soban je prepričan, da Evropa in Slovenija o mračnem delu primorske zgodovine pod fašizmom vesta premalo. Spomnil je na veličastno slovesnost izpred štirih let v Ajdovščini ob 60-letnici 'ajdovske' vlade, na katero pa ni bilo nobenega ministra. »Najbrž smo Primorci premalo glasni in odločni. Državni praznik pridružitve Primorske k matici utegne okrepiti zavedanje o sistematičnem etničnem zatiranju v času okupacije Italije in prvemu uporu proti fašizmu v Evropi.« Da pripadnost Primorski vpliva na praktično ravnanje, je prepričan koordinator za zahodni Balkan na zunanjem ministrstvu Vojko Volk, kar je ponazoril s stvarnim odnosom Primorcev do spora s Hrvati, ki se razlikuje od onega v Ljubljani. Slovenija je premajhna za vse znanje in zmogljivosti skupine Primorje in zato je nujno sprejeti izzive, ki jih ponujajo predvsem trgi JV Evrope. Primorje ima dovolj znanja za zahtevne projekte tudi v tujini, je dejal mladi inženir Martin Pregelj, ki je denimo vodil gradnjo Millenniuma v Podgorici. Gorazd Humar, ki ima v Primorju na skrbi dela v tujini, je opozoril na dvoličnost politike, ki po novem sicer odpira vrata gradbeni operativi v tujini, na domačih tleh pa omogoča delo tujcem, predvsem pri predorih. ep 'VTovega PRIUS- a je izčrpno X N predstavil produktni specialist Blaž Kotnik. Po predstavitvi nas je Pipistrelov inženir Tine Tomažič popeljal po tovarni in predstavil proizvodnjo lahkih in ultralahkih letal. Proizvodnjo, ki se lahko pohvali z resnično visoko tehnološkimi in ekološkimi rešitvami, ki jim tudi v svetu ni primerjave, o čemer pričajo številna prejeta priznanja, tudi vesoljske agencije NASA, ki ga je Pipistrel kar dve leti zapored (2007 in 2008) prejel na tekmovanju za najboljše majhno osebno letalo, ki lahko leti hitro, tiho in z majhno porabo goriva. Pa naj še mi na kratko predstavimo novi PRIUS, avtomobil ki smo ga imeli priložnost pobliže spoznati. Avtomobil PRIUS (kar v latinščini pomeni 'iti naprej') tretje generacije je sinonim za hibridno tehnologijo in postavlja nove standarde na področjih dizajna in tihe ter okolju prijazne vožnje. Kupec, bo nedvomno navdušen nad vožnjo, prostornostjo in dinamičnostjo, kakor tudi z nizkimi stroški vzdrževanja. Izjemno nizke emisije izpusta CG2 v ozračje (89 g/km), manjša poraba goriva zgolj 3,9 1/100 km, številne novosti, ki so začrtale nove smernice ekološkega vozila, materiali, ki jih je ob koncu življenjske dobe možno reciklirati kar 95 - odstotno, pa še cena, ki za osnovni model znaša 24.990 €, bosta marsikoga prepričala, da se bo odločil pridružiti že skoraj poldrugemu milijonu lastnikov vozil, ki že uživajo v manjšem onesnaževanju, zanesljivosti, dinamični in tihi vožnji po celem svetu. Vse to vam novi Prius - pravi hibrid, z lahkoto ponudi. »Gospodarski in finančni krizi navkljub je Primorje uspelo pridobiti tolikšen obseg dela, da je prvo polletje končalo s pozitivnim predznakom. Seveda so bile pri tem tudi žrtve, saj smo z več sto delavci, zaposlenimi za določen čas, prekinili sodelovanje,« je na priložnostni tiskovni konferenci pred okroglo mizo dejal generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj. V drugi polovici leta pričakuje še bolj zaostrene razmere, saj se obseg investicij v Sloveniji še vedno hitro krči. Zato v Primorju pospešeno iščejo delo na tujih trgih, tudi v Rusiji, pa Albaniji, Libiji in na Bližnjem vzhodu. V tujini že sedaj izvajajo nekaj velikih projektov, kot sta obnova HE Peručica v Črni gori ali vodarna Makiš v Srbiji. Med trenutno največjimi projekti na domačih tleh je Črnigoj izpostavil več kot 70 milijonov težko naložbo v olimpijski bazen v Kopru, ki ga primorje gradi v javno zasebnem partnerstvi s koprsko občino. Zatrdil je, da bodo nadaljevali tudi z gradnjo stanovanj za trg, seveda glede na tržne razmere. MaK mnenja Zbogom ajdovska Kraljica, vojska, ploha atletika Vipava, od petka, 11., do nedelje, 13. septembra - En vikend v septembru v Vipavi že trc,dici0na||li • • • ki je nikoli ni bilo in je nikoli ... ne bo, kot sem lahko razbral iz skice obnovljenega stadiona, objavljene v zadnji številki Prepiha. S skice je razvidno, da bo obnova stadiona izvedena brez obnove atletske steze. To je seveda le prva napaka, ki jo občinska politika dela v zvezi s tem projektom. Dolgo sem upal, da bo kdo od odgovornih za strateški razvoj mesta Ajdovščina uvidel, da lokacija samega stadiona ni več primerna za današnji čas. Zopet bom ponovil tisto, kar tako in tako že vsi vedo a nihče ne sliši: Nogometne tekme in pogrebi? Parkirišča? Mestno pokopališče čez petdeset let? Dolgo sem tudi upal, da bodo odgovorni za urbanistično načrtovanje samega mesta Ajdovščina, seveda ob podpori in viziji župana in ekipe, imeli moč in pogum za korenitejšo ureditev mesta. Na primer, prenesti lokacijo stadiona (če že mora biti le za nogometne potrebe) na prostor med obvoznico ter železnico. Prostora je bilo do nedavno dovolj. Bilo bi mnogo manj prometnih zastojev ob nogometnih tekmah. Da seveda sploh ne govorim o problemih s policijsko navijaškimi obredi na koncu vsake tekme. Druga in hkrati najbolj celovita možnost ureditve tega problema bi bila izgradnja stadiona, tam kjer mu je naravno mesto, namreč v športni center Police. To so namreč ugotavljali tudi že mnogi drugi, pred menoj. Kdor zna ravnati z internetom, bo z lahkoto premeril to lokacijo ter ugotovil, da je to mogoče. Z osnovnimi atletskimi napravami vred. Gimnazija je srednja šola, ko naj bi se človek iz otroka preobrazil v zrelo osebnost in kjer naj bi dijaku srednješolski učitelji „odstrli vse štiri strani neba“. Srednješolski čas je čas človekove preobrazbe do telesne in osebnostne zrelosti. Da človek le - to doseže, mora v nekem smislu preseči „samega sebe". Človek je del evolucije in evolucija je dobesedno tek za življenje, na zmago! Že od nekdaj se imenuje atletiko kraljico športov. Če že ima kje svoj naravni dom, ga ima v okviru srednjih šol. Na atletskih tekmovanjih se ne žvižga nasprotnikom, ne preklinja in žali in ne pretepa ter razbija lokalov. Čeprav seje ravno nogomet kot športna disciplina najbolj oddaljil od osnovnega namena samega športa, mislim da mu je še vedno mesto in tudi lokacija v nekem športnem centru. V ajdovskem primeru - v športnem centru Police. Ne pa ob (na) pokopališču! Marijan Božič pripada prireditvi, posvečeni ponosu vipavske - odličnim vinom. Prireditev Vipavska tr ne slavi samo odlične kapljice, marveč je posvečena tudi dolini kot taki - edinstveni in -^.viri predvsem človeku, ki v njej živi in celo leto z ljubeznijo in marljivostjo neguje trto in druge pridelM iz Prvačine. Kronanja in predaio te so z obiskom počastile tud' H 1 kraljice slovenskih vin in v^redS okolišev, na čelu z vinsko v r-; Slovenije - še eno Vrhpolja v Karolino Kobal. Med kr511 ° je nekaj gledalcev ronanjč Pognal dež T se je potem zavlekel še v m,m Teodozijeve vojske po glavnem ^ vskem trgu, a je ljudi „jlhov tako pritegnil, dajihkaplje d sčeprav nič motile. ezJa nr rT~'r JL z 'ridnevno prireditev so v petek zvečer najprej zaznamovali domači bendi, ki so dodobra razvneli publiko. Še prej si je bilo moč v Kulturnem domu v Vipavi ogledati nekoč priljubljeno Košnikovo gostilno z Mitom Trefaltom. Sobotno dopoldne je bilo športno obarvano, večer pa je bil, kot minula leta, posvečen zabavi z različnimi glasbenimi skupinami. Tako so na oder stopili: Ultra, domača skupina Skalp, kasneje pa še pivška Ana Pupedan. Med glasbenimi nastopi je lepo število obiskovalcev navdušila tudi revija frizur domačega frizerskega salona. Nedeljsko dogajanje pa so zaznamovale stojnice z najrazličnejšo ponudbo, v nadaljevanju pa predvsem kronanje nove vinske kraljice Vipavke doline, ki je nasledila Janjo Curk iz Vrhpolja. Nova vinska kraljica Vipavske doline je postala Nika Gregorič, ki prihaja ki so v okviru Vipavske trg Vzporedno s prireditvijo je n - i Trsnici v Vrhpolju na ogled ll3u grozdja, v tednu po njej pa Vinoteki v Vipavi moč poskusiti vi# 'Plastična resnica' TJredpočitniška časopisna debata med Poljšakom in Tripkovičem o deležih evro sredstev, ki jih je bila deležna naša Občina, še ni dobila pravega zaključka. Po dokaj hudih obtožbah Tripkoviča, da župan s podatki ^avaja (da ne rečem, laže), je bilo pričakovati trdne odgovore iz občinske strani. Le - teh nisem zasledil niti v Prepihu št. 7, niti v Latniku št. 83 (september 2009). Ker je bil v debati imenovan tudi naš svetnik, član naše stranke SDS, Josip Troha iz Lokavca, menim in pričakujem, da moramo priti stvari do dna. Torej - ali je župan našega svetnika in s tem cel Občinski svet z odgovorom na njegovo svetniško vprašanje o deležu pridobljenih euro sredstev v zadnjih osmih letih mandata zavajal ali ne ? Ali so evropskim sredstvom res pridodana še sredstva države, kar nekako podvoji 'evropsko1 uspešnost občinske uprave ali ne? Ali odgovor občinske uprave svetniku, katerega označuje Tripkovič kot zavajanje, odgovarja resnici ali ne? Ali je iz Bruslja Občina Ajdovščina prejela v osmih letih 2,5 miljona evrov - kot pravi Tripkovič ali pač več kot 8 mi-Ijonov evrov - kot pravi Poljšak? Kot svetnik, občan, navsezadnje kot davkoplačevalec, imam pravico do točnih podatkov! Do takrat, ko ni odgovora, lahko storimo le dvoje: naš svetnik lahko še enkrat postavi isto vprašanje, dokler uprava ne razjasni številk, verjamemo obtožbam. Če ima občinska uprava prav, zakaj tega ne razjasni? Obtožbe so hude in zahtevajo odgovore! V takem primeru še bolj in prej zaslužimo odgovor! Odgovor je lahko tudi opravičilo. Molk že v osnovi pomeni 'tiho priznanje'. Špekuliranje z dejstvom, da smo občinski svetniki prepogosto nekritični in hitro zadovoljni z vsakim odgovorom, nikomur ne daje pravice manipuliranja s podatki. Strokovnost občinske uprave se ne sme udinjati dnevni politiki. Prej ali slej mora na popravni izpit. Škodo v vsakem primeru plača posameznik. Javni uslužbenci, izvoljeni ljudje na položajih, preprosto ne smejo nekaznovano zavajati in lagati ljudstvu. To je standard, ki ga moramo doseči. Na vseh nivojih in področjih javnega življenja in politike. Ljudje si ob vseh težavah, kijih dandanes imamo s preživetjem, preprosto zaslužijo vsaj to, da jim oblast ne laže v obraz. Ni pošteno. Da ne omenjam osnov: ne laži, ne kradi, ne želi si ... Čakamo odgovor! Preprost, podkrepljen s podatki in brez ideološke navlake. Pa kdor koli ga bo podpisal. Alojzij Klemenčič Rebrnice 'T'akaj kar naenkrat Rebernice, / Jče smo se do sedaj vozili po Rebrnicah? Najbrž je kar veliko število tistih, ki se tako sprašujejo. Domačini že leta uporabljamo ‘Rebrnice’, da pridemo do Ljubljane. Nikoli pa se nisem peljala čez ‘Rebernice’. Ko sem se vračala z dopusta na obali, sem bila nemalo presenečena, ko sem na tabli zagledala napis ‘Rebernice’. Namreč, beseda ‘Rebrnice’ je nagla- šena na samoglasniku i in zato pred zložnim r e-ja ne sme biti, saj potem ta ni več zložen in besede nikakor ne moreš prebrati, ne da bi se naglas prestavil na drugi e - Rebernice. Vendar so to za nas - domačine - še vedno Rebrnice, ki bodo ‘izginile’, če bomo dopustili in prepustili odločanje - kije že odločeno - drugim. ‘Tujec’, nedomačin, bo po zdajšnjem zapisu na tablah prebral besedo, kot daje na-glašena na drugem e-ju, ker drugače enostavno ne gre. In tako prihaja do ‘nasilnega’ spreminjanja jezika. Resda se jezik spreminja, ampak ne tako. Ker ‘nedomačini’ pač zapišejo besedo po svoje, ne da bi jr Ivan Krapež - Prstavski Njega dm je imela vsak hiša na Gori vsaj eno kravco, ki je predstavljala temeljni kamen preživetja. Zaradi ostrih podnebnih razmer Gorjani niso preveč zaupali poljščinam, z izjemo krompirju in kolerabi. Svoj jedilnik so zasnovali na polenti, s kislim mlekom ali košenino ali kar tako. Toda koruzno moko oziroma zdrob so v vsakem primeru morali kupiti na deželi, saj koruza na Gori ne uspeva. Za menjalno sredstvo je marsikdaj služila prav tista kravica, oziroma kakšen kilogram masla ali sira. Zato so Gorjani bolj zaupali travi, ki vsako leto, bolj ali manj, vendarle zrase. In zato so znašali kamenje v grublje ter dobesedno obrili vsako košenico in za zimo pospravili vsako bilko. Danes je slika povsem drugačna - ne samo školovje, tudi senožeti se že zaraščajo, krave pa so se iz štal umaknile avtomobilom .... Toda mleka se kljub vsemu danes namolze približno toliko kot nekdaj - skoraj samo na eni kmetiji! Pri Prstavskih na Otlici, kjer gospodari 46 - letni Ivan Krapež: »Ja, mlekarska cisterna prihaja na Goro samo še zaradi mojih krav. Včasih je 'mlekar' pobiral od Podkraja do Lokev po pet, 9, v najboljšem primeru po 20 litrov na kmetijo. Danes jih pri nas dobi 500 litrov dnevno.« Sicer se z živinorejo ukvarjajo še drugi na Gori, vendar imajo ali čredo dojilj, ali pa mleko sami predelajo v sire. Ivan Krapež Prstavski ima danes sodobno urejen hlev, ki gaje postavil W nekaj leti. Vanj bi lahko teore-tično vMevil 100 glav živine, vendar nima dovolj sveta. V obdelavi ima približno 60 hektarjev, 12 svojih (še 28 gozda, neizkorišenega sicer), ostalo v najemu, tako da ima trenutno 80 glav živine, od tega pol molznic, ostalo so telice. Šteje se, da en hektar travnika, ob primernem gnojenju, zadošča za eno kravo. Njegova čreda 'v stali', ko ni paše (približno pol leta) v enem dnevu pospravi kar tri bale, dve s si-lažo in eno s senom. Zato mora pravočasno pripraviti 400 bal s silažo in 200 bal sena. »Junija začnem s silažo, potem pride na vrsto seno, odvisno je seveda od vremena, vendar je poletje v glavnem v znamenju košnje. Vsega seveda ne zmorem sam, sosedska pomoč je na višku sezone dragocena.« Kako pa izgleda njegov delovni dan? »Nič posebenga, vstajam okrog šestih, potem je na vrstu molža, potem stala in tako naprej - v glavnem je vse moje dnevno početje povezano z živino oziroma za živino!« Ivan o kravah in govedoreji ve praktično vse - iz rokava" stresa vse mogoče podatke, primerja cene mleka z drugimi cenami in s kalkulacijami dokazuje, da prav velikega dobička v tej dejavnosti ne more biti, še več, praga rentabilnosti teoretično sploh ne bi mogel doseči, če v delo ne bi vložil še več kot samega sebe, svoje ljubezni do dela, ki ga opravlja. Postreže z ukrepi, ki bi jih kmetijska politika, tako evropska kot naša, morala zasledovati, če naj od mlekarstva kaj pričakuje, kako bi morale biti vse skupaj organizirano, pa ni. Govori z mirnim tonom, preudarno, z rahlim nasmeškom in iskrico v očeh, v čemer bi bilo morebiti zaznati tudi kanček cinizma, morda tudi obžalovanja, da seje podal v živinorejo. Saj ne da se pritožuje ali tarna, tudi ne obtožuje ... »Sam sem tako odločil in mi ni žal, vendar so razmere res nemogoče. Poglejte, še nekaj mesecev nazaj je bila odkupna cena 0,32 evra za liter mleka, nakar je padla na vsega 25 centov! Vipavski mlekarni oddam 170.000 litrov mleka, še 5000 litrov ga porabi čreda, moje molznice so 'evropsko primerljive', na laktacijo dajo 6000 litrov mleka, dnevno po 30 litrov. Lahko bi dale tudi 40 litrov, toda potem ne bi rabile več veterinarja, pač pa mesarja!« In kako seje Ivan odločil za živino- rejo? »V bistvu je bila usodna očetova bolezen pred 15 leti. Delal sem v gozdu, imel sem s.p. in če prav pomislim, sem z žaganjem čisto solidno zaslužil. Toda ljubezen do krav, ki smo jih imeli doma, je prevagala. Videl sem tudi neko možnost, novo priložnost. Imeli smo 15 glav in kar nekaj časa sem porabil, da sem se odločil, kako naprej. Obiskoval sem farme po Italiji in se že navdušil za dojilje, se pravi, za pašno živino, ne za prirejo mleka, vendar bi moral zamenjati čredo, za kar pa nisem imel denarja. Tako sem bikce prodal, obdržal telice in povečeval čredo. Toda prostora je kmalu zmanjkalo. In je bilo treba razmišljati o novi štali. Pa se je začelo - papirji, finančna konstrukcija, itd ...« Za gradnjo je poleg kreditov pridobil tudi občinski denar in sicer iz nadomestil za spremembo namembnosti zemljišč ob gradnji hitre ceste skozi dolino, ki jih občina namenila za razvoj kmetijstva. »Lahko bi pridobil tudi denar iz programa Sappard, ki je ponujal ugodnejše kreditne pogoje, vendar se zanj nisem odločil, ker bi po vhlevljenju še pet let moral voditi knjige in drugo administracijo, kar pa mi ne diši. Traktor pa sem kupil na leasing.« Že med gradnjo novega hleva je Ivan povečeval število glav, tako da so jih imeli povsod po kmetiji, kjer so le našli primeren prostor zanje. Pri tolikšnem številu krav se mora Ivan spoznati tudi na veterino. »Tudi marsikatero noč preživim v štali in se spoznam tudi na porodničarstvo, vendar raje zaupam veterinarjem. Se pa je že zgodilo, da živinozdravnik zaradi snega ni mogel do Otlice in ni bilo druge, kot da zapleten porod opravimo sami. Ker mobitel v štali ni lovil, je bil sosed za kurirja in mi napotke veterinarja prenašal od ceste, kjer je signal boljši,« opisuje Ivan dramatično noč, ki se je vendarle srečno iztekla. Za kmete, posebno živinorejce velja, da si redko privoščijo dopust kje ob morju. Ima Ivan Prstavski kdaj kaj dopusta? »Verjamem, da bi mi sorodniki in prijatelji priskočili na pomoč in sem prepričan, da bi bile krave v dobrih rokah, če bi se odločil za dopust - toda po pravici povem, si ga niti ne želim, ne vem, ne čutim, nobene prave potrebe. Že nedelja se mi zdi vržena proč, ker tedaj praviloma ne počnem nič koristnega.« Pa si kdaj utrga čas tudi samo zase, proč od krav in molže? »Saj pravim, ob nedeljah se po jutranjih opravilih običajno odpravim kam peš, včasih pa nedeljo izkoristim, da se dobro naspim, saj med tednom ni časa za dolg spanec.« Ivan živi v hiši Na Pristavi z 80 -letnim očetom Jožetom in 75 - letno materjo Doro, ki skrbi za gospodinjstvo. Otroškega živžava pri hiši ni, le pes se mota naokrog. »Zakaj sem samski? Najbrž se zarad krav nisem imel časa poročiti!« Edo Pelicon Zlata Jolanda in Danijel Polizzi TJisal se je 5. september 1959, ko -ir sta si Jolanda, rojena Laharnar, in Danijel Polizzi rekla DA, ki ju je zvezal za vse življenje. Zavezo sta ponovila natanko 50 let pozneje na Zemonu, kjer sta ju pooblaščena uradna oseba Artur Lipovž in matičarka Alenka Tratnik v prisotnosti sina Danila in hčere Loredane ter ostalih domačih razglasila za zlatoporočenca. Jolanda Polizzi, ki je le dva dni prej praznovala tudi rojstni dan, je bila rojena v Tolminu, soprog Danijel pa je na svet privekal 19. marca 1940 v Ajdovščini, kamor je Jolanda prišla za kruhom. Povezale so ju strune, dobesedno! Resje, 'shodila' sta v tambura-škem orkestru, kjer sta igrala. Glasbi in petju sta ostala zvesta tudi med skupnim življenjem, sodelovala sta predvsem v pevskih zborih. Med spomini na prehojenih 50 let so se prisotni spomnili na čas, ko je moral Danijel kmalu po poroki v vojsko, ko jima je stroj med popravilom skoraj porušil hišo in uničil domačo knjižnico, ko sta prepotovala nekdanjo državo, na številne prijetne in manj prijetne stvari, ki jih je pisalo življenje. Pa še šaljivo Jolandino razmišljanje med pripravo na zlato poroko: „Ma, če sem 50 let zdržala z njim, bom menda še 50 brez. Kaj, če rečem ne?« Fotografija priča, da si je premislila. al Lepa na pogled in preizkušeno dobra. Korec je primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja www.go-bpekarne.si j visoko trajno vrednost objektov. ^Praznik kruha4 Praznujmo in uživajmo skupaj! V PETEK, l8. IN V SOBOTO, 19. SEPTEMBRA 2009 V TRGOVSKEM CENTRU MERCATOR AJDOVŠČINA • zabava s Pekom Matevžem za naj mlaj še, v petek, ob 10. uri, • prikaz izdelave pletenic, v soboto, ob 9.30 uri, • razstava »Kruh s pečatom« v sodelovanju z Muzejem solinarstva. 60 let H Mercator Narejeno z ijubeznijo o mladi Predstavniki občinskih • I >✓ v>* • uprav v ajdovscim Ajdovščina, 11. septembra - Na Občini je potekal sestanek delovne skupine Skupnosti občin Slovenije (SOS) za mladinsko politiko, ki jo sestavljajo občinski upravni delavci, zadolženi za področja dela z mladimi. Glavna točka delovnega srečanja je bila razprava na temo Zakona o mladini. T)redstavniki občin so po predsta-_L vitvi zakona s strani direktorja Urada RS za mladino Petra Debeljaka in podpredsednika MSS Davida Delakorde ugotavljali, da se s predlaganim zakonom, ki ga občine že leta težko čakajo, zanje ne spremni nič bistvenega. Delovna skupina je zato izrazila željo, da bi zakon občinam konkretno opredelil naloge na področju mladinske politike in mladinskega dela, saj finančna podhranjenost številnih občin le - te sili k izvajanju le zakonsko predpisanih nalog. Tistih, ki niso v zakonu konkretno zapisane,se ne rešuje, pa ne glede na velikost in pomembnost problema. Direktor urada za mladino je prisotnim pojasnil, da z Zakonom o mladini občinam ne morejo dodeljevati novih pristojnosti. Predlagal je, da se te zapišejo v Zakon o lokalni samoupravi. Izpostavil je še, da Zakon o mladini opredeljuje Nacionalni progam za mladino, pri nastanku katerega se predvideva sodelovanje občin, prinaša pa tudi lokalne programe za mladino, ki jih bodo pripravile občine same. Predstavnice in predstavniki delovne skupine so v zakonu pričakovali predvsem podporo za razvoj dejavnosti, tako na lokalni kot državni ravni, vendar zakon tega ne ponuja. Delovna skupina je zato posebej opozorila na pereč problem vedno večje mobilnosti mladih in izrazila zaskrbljenost nad begom možganov, če mladih s primernimi in kakovostnimi vsebinami ne bomo znali zadržati doma. Srečanje sta gostila Občina Ajdovščina in Mladinski svet Ajdovščina, kije prisotnim gostom po srečanju razkazal tudi ajdovski mladinski center Hišo mladih. Ajdovce so na srečanju predstavljali tako predstavniki občinske uprave kot tudi predstavniki Mladinskega sveta Ajdovščina. Helena Harej Novo taborniško leto Taborniki smo v petek 11. septembra kot vsako leto do sedaj organizirali vpis. Udeležili so se ga tako stari kot tudi novi taborniki in tudi starši najmlajših otrok. Vse prisotne pa je združevala ravno želja po novih taborniških izzivih. T Tse skupaj se je začelo pred Hišo V mladih, saj imamo taborniki svoje prostore pod njeno streho. Najprej je starešina vse prisotne pozdravila nato pa so se otroci razdelili po manjših skupinicah, ki jim taborniki pravimo vodi. V vsakem vodu je skupina od 5 do 10 otrok enake starosti, čez vse šolsko leto pa se tedensko dobivajo, kjer jih vodnika učita taborniških veščin. Otroci v vsakem vodu so skupaj z vodnikoma določili, kdaj bodo imeli sestanke ter kakšno bo ime njihovega voda. Po nekaj taborniških igricah je ura hitro minila in čas je bil, da se otroci s starši vrnejo domov. Otroci bodo spet skupaj naslednji teden na vodovih sestankih ter številnih taborniških akcijah, kijih bodo vodniki organizirali. Tisti, ki ste vpis zamudili, vendar bi se radi pridružili našim vrstam, ste še vedno vabljeni, da se vključite v vod z vašimi sovrstniki in pričnete pravo taborniško življenje. MČ TOSHIBA MITSUBISHI ELECTRIC acfuakgmcsnji giff* dobava montaža servis • »» " _ C - «•» VISI. - Ema^vigon s.t>, Lel, 051-414-169 Naj se po Jutru dan pozna Društvo mladih Jutro je neprofitno kulturno - umetniško društvo1 že več let zapored organizira delavnice za mlade. orne nr njimi želimo omogočiti kreativno ^-/preživljanje prostega časa v domačem okolju, vzbuditi zanimanje za umetnost, spodbujati otroke in mlade za delo in izražanje z umetniškimi materiali in nenazadnje druženje ljudi s podobnln^j j Poleg tega delavnice nudijo ^ možnost, da preživijo prosti č-paj z otroki. Čeprav so raz^e in" dejavnosti ponavadi namenjen določeni starostni skupini v d mislimo, da lahko skupno ustv pozitivno vpliva na vse. Vendar udarek vedno na mladini. 1 Svoje prostore imamo v Hiš' v stavbi bivše kasarne. Kot- -do' spodbujanje ustvarjaln0sti izvajanja naših programov, n’ S mo pomagati tudi drugim’ in ustvarjalcem. Tako v naših ^ rih redno vadijo punce i^ r-v , pevskega zbora Plejade in Tarnbul Če se želiš tudi ti udeleži*- H ° j ali pa biti del naše ustvarjal nam piši na: drustvo.mladih.jutro@gma^B Mojca Bernik, Društvo n Goriška 3 5171 Vipava. Telefon 05366 46 60 »Ermailjizicles.david@siol.net1' §fp>djetie za: gradbeništvo proizvodnjo - trgovino > zastopanje Sem original - prvi pravi hibrid na tem planetu, z več kot 1 milijon ponosnih lastnikov. Napredni hibridni sistem izbere najprimernejši pogon (elektrika, bencin ali kombinacija obeh). Odločite se lahko za vožnjo le na električni pogon brez porabe goriva in emisij. Sem popolna inovacija - najnaprednejši in izjemno učinkovit avto z več notranjega prostora kot kadarkoli prej.Semrezultatnaprednegarazmišljanja-zneprekosljivim izpustom 89 g/km C02 in porabo 3,9 1/lOOkm pri kombinirani vožnji v svojem razredu. Z drugimi besedami: Sem novi Prius. Prihodnost zdaj. Za izkušnjo popolnega zadovoljstva vas Vabimo v najbližje salone Toyota. AVTO SELECT Industrijska cesta 9 Nova Gorica (05) 330 60 70, (05) 330 60 71 OrRorr0 °Vota kulture^ glasba Imenitne 'srake' v Sibeniški 'Plač' v Sibeniški ulici. Postalo je že kar tradicionalno. Vsako leto se predvsem po zaslugi prizadevnega Valentina Krtelja ob slovesu poletja, malem šmarnu in županovem rojstnem dnevu, na tem placu zgodi kulturni dogodek 'za dušo'. V kar nekaj letih, se je s celovečernimi koncerti predstavilo več domačih pevskih zborov in manjših skupin, predstavilo se je društvo Most, baletniki. Letos pa so se občinstvu, ki vsako leto dobesedno napolni plač med hišami, predstavili solo pevci iz razreda Jerice Rudolf s spevoigro Sračje leto. ! Opevoigro so pevci naštudirali lan-[Osko jesen ob 60. letnici glasbene Mole Ajdovščina in 130. letnici rojstva primorskega skladatelja Vinka 'Vodopivca, ki je tudi avtor glasbe za spevoigro, za katero je besedilo in režijo prispevala Jerica Rudolf, klavirska spremljava pa je bila v rokah Metke Zgaga. Spevoigra v petih dejanjih se dogaja v vasi na Vipavskem, v času med obema vojnama in nam skozi pesmi predstavlja življenje in opra- vila na vasi skozi leto, v vseh letnih časih. Seveda brez drobnih peripetij, ljubezni, humorja ne gre, važno je le, da se na koncu vse srečno konča. Simpatična, prijazna in preprosta spevoigra je navdušila prepolno zaseden plač. Nastopajoči so se vsi po vrsti, tako v zborovskih kot solističnih točkah, izkazali kot dobri pevci, tudi s kančkom igralske žilice, nekateri zbori in solistični nastopi pa so bile prave vrhunske kreacije, kar je občinstvo znalo nagraditi z dolgim, zasluženim aplavzom. K odlični podobi večera so pripomogli tudi bogati kostumi in primerna scenografija. Prav je, da na koncu zapišemo še vse solopevce, ki so v predstavi sodelovali: neponovljivi Valentin Krtelj kot župnik Vinko Vodopivec, pa Blaž Fabčič, Jerica Rudolf, Nina Tratnik, Vasja Juretič, Marko Trošt, Jernej Malik, Natalija Budin, Rok Premrl, Simon Trošt, Matevž Červ, Marko Ferjančič, Kristina Budin, Andreja Pižent, Ana Trošt, Irena Troha, Domen Fučka, Simon Jež, Marko Kete, Matej Šček, Bojan Srebot in Marjan Fajdiga. Večer seje po predstavi nadaljeval s prijetnim druženjem, klepetom in še kakšno zapeto pesmijo. MaK Devetosminski ritmi “icerija Vugoslavia nad Lokavcem je popestrila sobotni večer 5. septembra z nastopom trobenta-Škega orkestra Dragana Rističa iz Srbije. Q edem 'trubačev' in bobnar je po-Jkazalo čvrsto glasbeno znanje in irok spekter poznavanja zvrsti. Tako mo poleg balkanskih narodnih melo-iij za ples v krogu (kolu) slišali nekaj iriredb evergreenov, kakor tudi nekaj slovenskih narodnih napevov, ki so v voj stvenih 'pleh' taktih zagotovo iz-zvanjali drugače kot sicer. Prave 'leskovačke' pleskavice, slivovka 'žuta osa', prijazna postrežba ter vsekakor z notranjim glasom poklicana dokaj številna publika so zaokrožili večer v prijazno, z ljubeznijo obdano lutro. Ta svet je namreč dovolj velik za vse! mt Izmenjava z Venom Ajdovščina, 11. septembra - V Pilonovi galeriji se je zgodil zanimiv dogodek, namreč foto instalacija Annibel Cunoldi Attems. Potomka goriških grofov, sicer redna obiskovalka ajdovske galerije in ljubiteljica Pilonove umetnosti, je namreč 'sledila' Pilonu in v fotografski objektiv zajemala tiste kraje, ki so bili za njegovo življenje in umetniško delo najpomembnejši. r I ''oda ne gre zgolj za dokumentar- JL nost fotografije, pač pa za 'umetniški poizkus premagovanja časa in hkrati poigravanja s prostorom'. Annibel obišče kavarne v Parizu, kjer je Pilon 'delil boemsko slo po življenju', odkrije njegov atelje na montpar-nasovski ulici, se seli v Ajdovščino, s katero je Veno ohranjal stik, mu sledi v Ljubljano .... " Glede na pomembnost, ki jo imajo za Pilona besede, koncepti, ideje in izmenjave z drugimi umetniki, sem v fotografije vključila koncepte, ki sem jih našla v Pilonovih tekstih in njegovih spominih v francoskem jeziku. Izmed njih sem izbrala tiste, ki zrcalijo moje podobnosti do Pilonovih konceptov, iz česar je nastal nekakšen vitalni dialog s Pilonom, v katerem beseda postane podoba, koncept pa postane beseda skozi podobo," je svoj projekt opisala avtorica Annibel Cunoldi Attems, kustosinja Pilonove galerije dr. Irene Mislej (obe na fotografiji Primoža Breclja) pa dodala nekaj svojih misli: »Foto instalacija Annibel Cunoldi Attems ... je prav to, kar je povedano v naslovu: izmenjava pogledov med dvema umetnikoma, ki najdeta v loku minljivosti množico dražljajev, iz katerih se porajajo podobe in besede, misli in občutki, ki kažejo vsi na skupno vrednoto: umetnost ni okras, ni brezskrbno poigravanje s podobami, je poglobljeno in resno (a tudi ironično) iskanje bistva življenja: resnica prehiteva lepoto. " Ob razstavi je izšla mapa z reprodukcijami velikih fotografskih povečav na pleksiju, ki sestavljajo posebno postavitev v galeriji. Tekst Mislejeve 'Po sledeh Pilona' in dokumentacijo pa so prevedli tudi v francoščino. Razstava bo na ogled do 2. oktobra. ep 8 kultura, farna Ipavska zmagovalno iz Izvir tamburaske Srbij glasbe Komorni zbor Ipavska z zborovodjem Matjažem Ščekom je v petek, 11. septembra, na 44. Mokranjčevih dnevih v Negotinu (Srbija) po enotni odločitvi žirije osvojil prvo mesto in s tem zlato plaketo na 'Natpevavanju borova' (mednarodno zborovsko tekmovanje). r / bor je s tem prejel povabilo, da / >na 45. Mokranjčevih dnevih prihodnje leto kot častni gost pripravi celovečerni koncert. Nedvomno je Komorni zbor Ipavska z zborovodjem Matjažem Ščekom ponovno dokazal, da spada v sam vrh zborovske glasbe in je v Negotinu s ponosom zastopal Slovenijo. Tekmovalne prireditve se je udeležila tudi namestnica veleposlanika v državi Srbiji Jadranka Šturm Kocjan. Na tekmovanju je Ipavska izvajala Lauridsenovo Ave Mario, Lan Antona Lajovica, Dodolino pjesmo Davora Bobiča in obvezno tekmovalno skladbo XV. Rukovet (Stevan Stojanovič Mokranjac). Drugo mesto je osvojil mešani zbor Mecsek z Madžarske, tretje pa mešani zbor Vardar iz Makedonije. Po tekmovalnem delu je Komorni zbor Ipavska svojo pot nadaljeval proti glavnemu mestu Srbije, vmes pa s svojim petjem razveselil tudi rojaka iz Budanj Marka Trošta, ki z misijon- skim delom deluje v župniji v mestu Jagodina. V Beogradu je zbor v okviru Društva Slovencev Sava v katedralni cerkvi Blažene device Marije priredil sobotni celovečerni koncert in navdušil beograjsko poslušalstvo. V nedeljskem dopoldnevu je sledil krajši sprehod po največjem srbskem mestu, kjer so ipavci s pesmijo pritegnili zanimanje obiskovalcev največje pravoslavne cerkve na Balkanu - cerkve svetega Save. Pohajkovanje po Beogradu se je sklenilo z ogledom najpomembnejše znamenitosti, trdnjave Kalemegdan, ki se razprostira na vzpetini nad sotočjem Save in Donave. Pot jih je nato vodila proti kulturni prestolnici Srbije, Novemu Sadu, kjer je Komorni zbor Ipavska v sodelovanju s člani Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada priredil nedeljski celovečerni koncert v čudovitem ambientu novosadske sinagoge. Svojo srbsko turnejo so zaključili z ogledom Petrovaradinske trdnjave in njenih podzemnih hodnikov, v domovino pa so se vrnili ponosni na osvojeno negotinsko zlato in navdušujoče koncerte. Suzana K. •JL Vipava, 5. septembra - Dvorana kulturnega doma v . . premajhna za vse, ki so prišli na zadnjo letošnjo priredit^ 6 Imago Slovenije. Nastopal je namreč domači tamburcjsj^^ T Tipavski tamburaši so se pred-V stavili v treh zasedbah - mlajši, mladinski in starejši. Pod vodstvom Neže Žgur je predvsem mladinski orkester povsem prevzel publiko. S širokim razponom, od klasike tamburaške glasbe do rockovskih skladb in vrhunsko izvedbo je potrdil visoko kakovost, ki jo je kronal z zlato medaljo na tekmovanju v Osijeku. Predsednik žirije s tega tekmovanja, hrvaška legenda tamburaške glasbe Julije Njikoš, je Vipavskim tamburašem čestital še na odru v Vipavi, sočasno pa je pripravil izčrpen oris zgodovine tamburanja v Sloveniji in še posebej tia j>r-Za konec so zabrenkale I5tlor zasedbe skupaj, Rudeča C V' darnih Beneških fantov v CVet li: preobleki pa je za 'bis' ijj cele dvorane na najboljgj ^ ov^1 zaključil jubilejno, deseto^0^11* * kla Izvir voda in glas srca 12Vedl Nastopi v ciklu so miš]" letne prireditve, na proste111 vstopnine, vendar so Srn Borisa Lična z Občine \r-^>0 je nastopajočim ob koncu 1^>ava' šest od enajstih izpeljali Za^Va^ pokritih lokacijah. a rezeI mmšmtl FAM ^SUPERMARKET FAMA mnjrmBaa iVipaval Kili; V <7 \) MARKET KRUHEK 9 IZREŽITE KUPON IN IZKORISTITE UGODNE NAKUPE V MARKETIH FAMA MARKET ZAN 9 jogobella NAJBOLJ N/ ZAZELJEN sadni jogurt Sloveniji! SLASTNE JOGURTE Jogobella najdete v vaši najbolj priljubljeni trgovini i >, J 7 društva Bob v Kolpi Športno kulturno društvo Bob Višnje je letos izpeljal prvo Bobarsko noč, in to izredno uspešno. Zato smo se organizatorji odločili, da za vse, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi veselice, organiziramo vikend izlet kot zahvalo za ves vložen trud. Odločili smo se za obisk naše prelepe mejne reke Kolpe. harmonika, bas ter - seveda - ubrano petje in plesanje. Seveda nismo ostali samo pri kavi .... Proti jutru nas je narava z rahlim dežjem kar sama uspavala v nov dan. Nedelja je bila - kot se spodobi za športno društvo - namenjena športnim dejavnostim. Kot prvo je bilo na vrsti kartanje. Pa tudi žoga se je od nekje prikotalila, tako da smo si pretegnili mišice še ob odbojki in nogometu, resda le po en polčas, kar nam je glede na utrujenost povsem ustrezalo. Pa tudi bližnji kmet ni bil nič kaj dobre volje, ko smo si za vratnice sposodili kar njegova koruzna stebla. Ponavadi so nedeljska kosila slavnostna, zato smo si tudi mi privoščili nekaj nevsakdanjega. Spekli in tudi pojedli smo goro palačink, namazanimi s slastno jagodno marmelado in nute-lo. Hmm - še sedaj se mi cedijo sline. Popoldne je marsikdo izkoristil še za zadnji skok v Kolpo, in že je sledilo mukotrpno odpravljanje posledic dvodnevnega kampiranja. Tudi za nazaj so bile postojanke pogoste, posebej naš kombije v svoji okolici opazil neverjetno veliko znamenitosti, ki jih je bilo treba ovekovečiti s fotoaparatom. Odlično razpoloženje tega vikenda je zaokrožil ansambel Lojzeta Slaka na veselici v Logatcu. Po slišanem sodeč je izlet uspel. V imenu organizatorja še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali - tako z delom kot s spodbudo ter dobro voljo. Robert Kobal Poletje na Policoli Ajdovščina, 21. avgusta - Z zaključno prireditvijo se ^ zadnji petek v avgustu sklenilo pestro poletno dogajati ^ Pr za šport Ajdovščina. Mali in veliki čofotalčki so ga ristili in predvsem ohranili prijetne spomine za hladne:^- .j0,f ki prihaja. ael ,e /'Tilj je bila vasica Dol, ki je kakih V^/30 km oddaljena od Kočevjai. Polni pričakovanj smo se začeli zbirati v lepem petkovem popoldnevu sredi vasi in do večera nam je celo uspelo startati iz Višenj. Zbralo se nas je kar 31 in že vzdušje pred odhodom je pokazalo, da bo vikend poln prijetnih in lepih spoznanj ter nepozabnih doživetij. In na koncu je tako tudi bilo. S pomočjo treh potniških kombijev, enega osebnega vozila ter tovornega kombija, ki je v svoji notranjosti prevažal vse potrebno za naše žejne in lačne želodčke, se nam je s kar velikimi mukami uspelo v poznih večernih urah prebiti do našega cilja. No, muke so bile bolj sladke, pa tudi take bolj tekoče, če izvzamemo kak posamezen člen, ki mu potovanje že tako ali tako dela preglavice. Vmesne postaje pa so pravzaprav nuja, ker nas tudi strokovnjaki vseskozi opozarjajo, da se ne sme pretiravati s časovno dolžino vožnje. V kampu so nas že nestrpno pričakovali in nič kaj veseli niso bili, da se nam kasneje ni mudilo v spalke. Po dolgi vožnji smo se morali malo odpočiti in okrepčati, pa tudi noč se je že krepko nagnila v drugo polovico, tako da skoraj ni bilo vzroka za spanje. Sobotni dan je postregel z lepim jutranjim vremenom, ki pa se je hitro pokvarilo. Vendar splošnega vzdušja to ni motilo. Sledil je nekajurni spust z minirafti po reki Kolpi. Narava je sama poskrbela, da nam ni bilo vroče, pa tudi močilo nas je sproti, takšne in drugačne vlage tako je bilo v zraku veliko. Kot dobri in usposobljeni čolnarji smo brez večjih težav (če izvzamemo par 'utopitev1, žuljev na zadnji plati ter na rokah) s pomočjo 'vitaminskih dodatkov' uspeli priraftati v kamp, kjer nam je naš odlični pek Niko že vse popoldne pripravljal svojo specialiteto - odojka. In ne boste verjeli - prav nič ga ni ostalo za tiste, ki so 'smoglili' čez mrežo. Večer je bil bolj moker, zato smo se družno odpravili v sosednjo gostilno na toplo kavico, ki se je ob veselem vzdušju zavlekla pozno v noč. Pri tem ni manjkala niti Rekorden pomežik O počitnicami smo v MDPM O Ajdovščina zaključili tudi humanitarno akcijo Pomežik soncu, s pomočjo katere je v letošnjem poletju na Debelem rtiču in v Piranu letovalo kar 34 otrok iz občin Ajdovščina in Vipava. Zato bi se na tem mestu radi zahvalili vsem, ki ste sodelovali v naši akciji. Otrokom ste omogočili, da so doživeli radost morskega poletja. Dodali ste kapljo brezskrbnosti v njihovo otroštvo in jim dali snov za sanje, ki bodo enkrat vzletele. Hvala za plemenitost, ki vam jo lahko poplačamo le z otroškim smehom. Urška Kumar, MDPM Ajdovščina TJrave poletne zaključne zabave, ki _L so jo s prisotnostjo počastili tudi plavalec Matjaž Markič in nogometaša Mitja Pirih in Matej Mlakar, se je udeležila lepa množica otrok (udeležencev počitniških aktivnosti na Policah) s svojimi starši. Da je bilo vzdušje še prijetnejše, so poskrbeli skupina La Koga, mladi harmonikaš Blaž Drofenik in plesna skupina plesne šole ADC. Poletni program zavoda za otroke je sicer potekal v dveh terminih, saj je le tako lahko zajel čim večjo skupino; želja Zavoda za šport je namreč, da aktivne in prijetne počitnice zagotovi čim več mladostnikom. Letos je bilo sicer vseh mladih udeležencev 130; z visoko udeležbo so zadovoljni tako otroci, ki so med gručo vrstnikov lahko še bolj uživali, kot tudi organizatorji. Zavod za šport je v sodelovanju z različnimi športnimi dru^ Dobravlje letos izpeljal tečaje, poletno športno * vanju z nogometno šolo oi’ V S°^ izvedli tudi nogometni ka yrnP ^ s finančno pomočjo poma^15’ ^ St rati občina Ajdovščina ij-. ?^la rea! za šolstvo in šport. Od letos dalje je na poli tudi avtokamp, ki je £ah obisk, predvsem gostov eležlIJ Na zavodu za šport So Ujlh de;l dovoljni tudi, ker se je r> 1Zjemnc obisk kopalcev na letne16^ kot tudi na igrišču za oclK*1- ^0l ki. u°Jko i V prihodnosti načrtujejo - igral ter dopolnitev proe Se lzgr: dno z razvojem športne ramov- • re. Vse projekte podpiraj za šolstvo in šport, Fund- JNT*n*SM in občina Ajdovščina. acHa za s HH6B1 Tudi vi potrebujete več prostora? Izkoristite NLB Stanovanjski kredit pod izredno ugodnimi pogoji Do 30. septembra 2009, z možnostjo predčasnega zaključka. NLB0 S™ A&f1 n Izvir talentov in lesk zlata Na Planini bodo letos morali povečati vitrine za pokale, ki jih osvajajo mladi balinarji. Patrik Faganel in Sašo Renar sta namreč v nedeljo zmagala na državnem prvenstvu za dvojice. V Svetem Antonu sta sicer prvo tekmo, proti dvojici Draga Orlek iz Sežane, izgubila, potem pa nobene več. I Arugi dve tekmi predtekmovanja kov. I J sta nato visoko dobila in se uvr- Faganel in Renar sta se uvrstila tudi stila v končnico. Odločilna tekma je v državno mladinsko reprezentanco bila v polfinalu, ki sta jo dobila tesno, in bosta 21. septembra nastopila na z 11:10 proti tekmecema iz Hrasta svetovnem prvenstvu v Nici. Kot član Sežana. Zmaga jima je vlila potreb- članske reprezentance bo v Franciji no samozavest, tako da sta v finalu nastopil še en Planinec, Erik Petrič, Kraševcem vrnila z obrestmi za poraz ki sicer balina za italijanski klub San v prvem krogu in gladko zmagala ter Daniele. tako osvojila naslov državnih prva- ‘ rl Kolesarski tabor v Palah Kolesarski klub Črn trn je v Palah tudi letos izpeljal tabor gorskega kolesarjenja, ki se ga je udeležilo dve desetniji nadebudnežev iz Ajdovščine in okolice. "V Taj prej so spoznavali osnove IN gorsko - kolesarske vožnje na različnih podlagah. Učili so se tudi, kako se 'pravilno' pade, saj so tudi padci sestavni del kolesarstva, zato je varnosti namenjena poglavitna skrb. Fantje in dekleta, ki so bili razdeljeni v skupini do in nad deset let starosti, so se spoznavali tudi s tipi gorskih koles, pa tudi že z nekaterimi taktičnimi prvinami pri dirkah. Tekmovalnost so jim vcepljali tudi z merjenjem časov v različnih preizkušnjah. Zadnji dan tabora so na mali progi v Palah izpeljali še čisto pravo dirko, po protokolu, ki velja tudi za največja tekmovanja, torej s prijavami na tekmovanje, neuradnim in uradnim treningom, kvalifikacijami, finalom in podelitvijo priznanj. Čeprav je tudi tokrat nagajalo vreme (glej, no glej!) pa je žirija tekmovanje na veselje mladih kolesarjev in gledalcev speljala do konca. Nekateri so v tednu dni pokazali zavidljiv napredek in glede na odkrite talente med udeleženci tabora si lahko vodstvo Črnega trna nadeja novih tekmovalnih uspehov tudi v prihodnosti. Tudi Kris Kodelja, ki v letošnji sezoni vodi v skupnem seštevku slovenskega pokala (U - 15) in je na vseh dosedanjih tekmovanjih osvojil ali prvo ali drugo mesto, je svojo MTB pot začel prav na lanskem taboru gorskega kolesarstva. Rezultati - začetniki 1. Maks Rodman, 2. Jakob Batič, 3. Taja Kodelja, 4. Matija Petrič. Starejši: 1. David Prosen, 2. Polona Lavrenčič, 3. Matevž Bratina in 4. Ema Bratina, rl šport Trst spet naš! Trst je po dobrega pol stoletja spet naš. Tokrat so ga zavzeli tekmovalci tekaškega društva Nanos iz Podnanosa. Sredi Trsta so zmagali v maksi štafeti za memorial Savina Renzija, ki ga je organiziralo športno društvo prijateljev openskega tramvaja, ob pokroviteljstvu mestne in pokrajinske uprave. * | 'ek na maksi štafeti traja kar 24 J. ur, za vsako ekipo pa nastopa po 24 tekačev in vsak teče eno uro. Krog na tržaškem mestnem trgu (Piazza Unita) je bil dolg 340 metrov. Šembijci so pretekli največ krogov med 19 ekipami, kar 1119 krogov ali nekaj več kot 376 kilometrov! Tekači so opremljeni s čipi, tako da lahko merijo tudi rezultate posameznikov. Boljši tekači so pretekli okrog 17 kilometrov v eni uri. Tudi posamič so člani Nanosa dosegli lepe rezultate, tako pri moških kot pri ženskah. Klavdij Torkarje imel pri sestavi tako številčne ekipe kar precej težav, saj so bili najboljši tekači iz kluba sočasno na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih: »Kar pet tekmovalcev smo imeli v dresu slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Italiji. Zato so nam priskočili na pomoč nekateri tekači iz drugih klubov, v ekipo pa smo uvrstili tudi dve dekleti.« In kakšni so bili rezultati na SP? »Mateja Kosovelj je med članicami zasedla odlično 9. mesto, Lucija Krkoč je bila 15. Uroš Vodopivec je bil med člani s 44. mestom tretji Slovenec, mladinka Katja Obidič je bila 16., moj sin Tine pa je tekel poškodovan in seje med mladinci uvrstil okrog 50. mesta,« je rezultate iz rokava stresel Klavdij Torkar. Toda vrnimo se v Trst. Damjan Šinigoj iz Ajdovščine je na maksi štafeti tekel drugič, lani za Filipides, letos pa v dresu Nanosa: »Dobro sem se počutil, tokrat sem tekel ob dnevni svetlobi in je bilo morda zato nekoliko bolj pestro, lani sem tekel ponoči. Je pa letos burja nekoliko okrnila tisto družabno dogajanje ob progi.« Sodelovalo je namreč več kot 400 tekačev s spremstvom, pri čemer ni potrebno, da so vsi tekmovalci ves čas zraven, pač pa lahko prihajajo na prizorišče pred predvidenim nastopom. Pa ni nekoliko monotono eno uro ponavljati kroge s 340 metri? »Saj tudi krogi na stadionu niso bistveno daljši (400 m), pri čemer je proga v Trstu bolj razgibana in zavoji so ostrejši,« je dodal Damjan. Vodja podnanoške ekipe v Trstu je bil David Curk, ki je postregel s podrobnejšimi številkami teka: »Zmagali smo prepričljivo, saj smo imeli na koncu kar 67 krogov ali dobrih 22 km več kot drugouvrščena ekipa. Vodstvo smo prevzeli že z drugim tekačem in ga nismo izpustili iz rok do zadnje ure, do zadnjega tekača. Najboljši iz naše ekipe je bil Marko Pintar z drugim izkupičkom (17,5 km), sam sem bil četrti, osvojili pa smo še 7., 8. in deseto mesto, kar je pri tolikšnem številu tekačev izvrsten dosežek. Tudi dekleti sta bili odlični, Aleksandra Fortin je bila tretja, Jana Bratina pa četrta. ep Črn trn spet zmagovalno Tekmovalci ajdovskega kolesarskega kluba Črn frn so v nedeljo fekmovali kar na dveh prizoriščih. Številčno močnejša zasedba se je udeležila pokalne 4 - kros tekme v Mariboru. /čeprav z manj treningi ( zara-V_ydi preteklega organizacijskega dela v klubu) so črnotrnovci dosegli izjemne rezultate. Polona Lavrenčič med ženskami nima konkurence, pri dečkih do 15 let jc srebro osvojil Kris Kodelja, pri mladincih je Matija Stupar osvojil bron, Klemen Arlič je bil šesti, Andrej Bratina osmi, Jani Fučka deveti, Tilen Jejčič pa 14. Na Reki pa so istega dne pripravili prvo mestno dirko v spustu, ki je potekala v glavnem po stopnicah na mestnih peš poteh s ciljem v mestnem središču. Imela je 84 metrov višinske razlike, dolga pa je bila 900 metrov. V vratolomnem spustu je bil najhi- trejši Miran Vauh. Velenjčan je veteran slovenske MTB scene, ki se je po okrevanju po hudi poškodbi odločil za tekmovanje v dresu Črnega trna in zanj vozi že drugo sezono. Miran je letošnji državni prvak v DH - ju in tudi z zmago na Reki potrjuje, da je najhitrejši Slovenec na kolesu. Mladi up Jan Pirnovar je bil 16. Ajdovska proga Črn trn bo ponovno gostila pomembno tekmovanje in sicer bo 3. oktobra v Palah še tekma za državni pokal v 4 - krosu. rl Želijo nazaj v prvo ligo Poletni dnevi se iztekajo, to pa pomeni, da bodo prišli bolj do izraza dvoranski športi in s tem tudi futsal. Prvoligaši so v minulem vikendu odigrali prvi krog prvenstva, kjer je po novem kar polovica klubov s Primorske. Zal med njimi ni našega predstavnika KMN Kix, ki je doživel enako usodo kot nogometaši Primorja - selitev v nižji rang. T Tnovi sezoni se bodo merili v 2. V SFL zahod, kjer jih uvodoma čaka domači obračun z ekipo Weber. Pri vsakem klubu, ko se seli v nižji rang, pride do večjih sprememb in Kix ni izjema. Doslej je klub zapustilo pet igralcev - Emil Djukič, Sadmir Sukanovič, Anže Širok in Matjaž Trkman so okrepili podprvake iz Nove Gorice, medtem ko se je Blaž Peljhan odločil za selitev v Izolo. Jedro ekipe bodo tvorili igralci, ki so ostali in igralci ekipe do 21 let, ki je v lanski sezoni osvojila bron. Do sprememb je prišlo tudi v strokovnem štabu in tako je novi trener postal dosedanji pomoč- nik Dejan Colja. Pomagali mu bodo Cilj letošnje sezone je jasen in to je Bojan Krapež, Miloš Popovič, Robert vrnitev med prvoligaše. Kovač in Tomaž Bizjak. Marko Terlikar šport 300 jih je jurišalo na Nanos Nanos, 12. septembra - Kolesarski klub Izvir Vipava je v soboto odlično izpeljal tradicionalno dirko na Nanos. Na vipavskem Glavnem trgu se je na startu zbralo skoraj 300 kolesarjev (287), ki so se podali v strnjeni koloni do Vrhpolja, kjer je bil leteči start. Na 11,5 km v celoti asfaltirane proge skozi Sanabor in nato na Nanos so tekmovalci morali premagati kar 775 metrov nadmorske višine. bil ob koncu organizacijsko zahtevne prireditve zadovoljen: »Z organizatorji dirke na Vršič smo se uspeli dogovoriti, da se dirki ne pokrivata, zato smo imeli veliko udeležbo, z znanimi imeni iz kolesarskega športa na čelu z Bojanom Ropretom, več deset kolesarjev pa je prišlo tudi iz Italije. Glede na tako močno konkurenco sem seveda zelo zadovoljen tudi s tekmovalnimi dosežki naših članov, ki so vsak po svojih močeh tudi sodelovali pri pripravi dirke. Smo že utečen kolektiv, saj je bila to že naša 14. dirka na Nanos!« eP, foto: Matjaž Černigoj azplet dirke je bil zelo podoben Tvtistemu z dirke na Predmejo, le da sta Alessandro Magli in Matej Gnezda iz Gaberji (Adria Mobil) na vrhu zamenjala mesti, tretje in četrto mesto sta zavzela Izvirovca Danijel Vinčec in Oton Vidic, peti je bil ponovno mladinec Sandi Vodopivec, sicer Hitovec, iz Kamenj, šesti pa še en domačin, Jernej Grilj. Organizatorji torej tekmovalno niso bili preveč 'gostoljubni', saj sta Vinčec in Vidic zmagala v svojih kategorijah, prav tako Marko Rejec, medtem ko sta Grilj in Uroš Černigoj osvojila srebri, z broni pa so se okitili še Miloš Brecelj, Valerio Lutman in Rok Lozar. Predsednik kluba Branko Česen je Iskanje kapljic po Gori Predmeja, 13. septembra - Planinska sekcija Društva Gora je za ljubitelje narave in pohodništva organizirala tretji pohodu po tematski poti po Dolu gor in dol. Tokrat so pohod posvetili vodi oziroma iskanju studencev po Gori. T epo nedeljsko jutro je v Tiho doli-_L_>no privabilo stotnijo pohodnikov, kjer je bila najprej krajša slovesnost, saj mineva deset let, odkar je društvo Gora uredilo in označilo tematsko pot po Dolu gor in dol. Pohodnikom so zapele članice društva podeželskih žena, njihova predsednica Lojzka Bizjak pa je prebrala nekaj svojih pesmi, člana društva Gora Slavko Vidic in Franc Černigoj pa sta pohodnike s koristnimi napotki pospremila novim dogodivščinam naproti. Pot je pohodnike naprej vodila mimo koče, ki so jo postavili v spomin kurirjem na javki P5. Nato so odšli do Kapic - že ime pove, da gre za vodni izvirček, iz katerega priteka voda - po kapljicah - toda tudi to je bilo za Goro izrednega pomena, saj so ga upora- bljali za napajanje živine. Zraven je bilo namreč korito, zdaj je že porušeno. Pod Sortežem seje začel morda najbolj slikovit del pohoda — spust v globel Zavelba, kjer je prisotne očarala kraška jama, po katere zasigani steni je mezelo nešteto kapljic vode. Predstavljala je pravo presenečenje celo za domačine, ki je še niso spoznali. Zgodovinska ura iz temačnih časov druge svetovne volje je pohodnike pretresla tako na domačiji Štalarskih, kot tudi pri Brigiti, kjer je okupator zagrešil grozovite zločine. Z zgodovino Gore je prežeta tudi pestra in zanimiva zasebna zbirka starin, ki jih prizadevno zbira Dušan Bizjak. S Hriba ni daleč do roba Gore, do raz- glednega Dolskega maja in čez slikovito Orlovco do spomenika Matere Gorjanke. Ostal je še obisk največjega vodnega vira.na Gori, Depla, kije bil neprecenljiv vode za ljudi in živino, vodo pa so v Deplu zajemale Gorjanke tudi za pranje perila. Po dobrih petih urah hoje s postanki, v katere so bogato znanje in poznavanje Gore domiselno, po potrebi dramatično ali duhovito, vtkali vodniki Franc Černigoj ter Elvica in Emil Velikonja, seje stotnija vrnila na izhodišče. Vse je prevevalo zadovoljstvo ob novih pridobljenih podobah Gore in osvojenih zgodbah, tako daje lahko predsednik planinske sekcije Dušan Brus upravičeno sprejemal čestitke za dobro opravljeno delo. RL, foto Anita Kete Tek in pohod na Kovk Budanje, 30. avgusta - Domače športno in kulturno društvo j(| tudi letos izpeljalo tradicionalni pohod iz Budanj na Kovl^ d trtic zapored pa so pripravili tudi gorski tek za pokal Primorj^l novic. T^Vobrih 130 pohodnikov se je s _L/športnega igrišča Ravni nad vasjo podalo proti 600 metrov višje ležečemu vrhu na robu Gore. Že več kot dvajset let je dolga ta tradicija! In da tradicija nekaj velja, so dokazali tudi pohodniki s Čekovnika, ki so čez Kovk in potem navzdol do prireditvenega prostora premagali kar 30 kilometrov. Na ta način so obudili dolgoletno navezo med Vipavsko dolino in idrskim območjem, saj so Budanjci njega dni redno zalagali Idrce s svojimi slastnimi pridelki, še posebej z marelicami. Tekmovalni del se ni menil za tradicijo, vsak med skoraj 70 tekači je skušal vrh doseči čim prej, po svojih najboljših močeh. Čeprav proge ni niti za 3 kilometre, pa sploh ni lahka - takoj po prečenju magistralke se začenja znameniti cik - cak in grizenje kolen. Simon Alič, ki je zjutraj že odkolesaril dirko na Predm ' uspel odbiti napad mladega K ^ > Uroša Vodopivca, ki mu je bil ski tek dober trening pred ^ svetovnim prvenstvom bližnji tekih. Rekord proge letos ni^°r^. toda tudi za tako težko progo ^ 3 m tero navadni smrtniki porab"* v.' uro, dobrih 21 minut ni mač^v °- ( Mlajše kategorije, njih dvajSet &S} pomerilo na krajši progi nad ^ kjer je bilo po vrmtv, tekmovS še družabno srečanje. David R 3 j vodja prireditve, si je, ko je bilo^ ga konec, oddahnil: »Potrudili sm ? nekatere stvari smo izpeljali H j kot lani, upam, da so udeležen seli ugodne vtise iz Budanj. ° pa me veseli, da seje povečalo^t^ domačih tekmovalcev, in tud’ S - .. vsako leto v obliki epidemij. Nekajkrat na stoletje pa tudi silovite pandemije, ki jih spremljata zvečana stopr,; r nosti in smrtnosti. V preteklem stoletju so pandemije te •°| kot 50 milijonov žrtev. r|ale TV' ot za večino virusov je tudi za J\-virus gripe značilna vrstna specifičnost, kar pomeni, da določen sev virusa ne more zlahka okužiti pripadnika druge vrste. Praktično to pomeni, da prehod z živalske vrste na človeka ni možen, dokler se virus tako ne spremeni, da se lahko okuži tudi človek. Za to so potrebne številne mutacije virusa, v kar jih sili naravno in imunsko okolje. Influence A H1N1, nov virus, vsebuje gene prašičjega, človeškega in ptičjega virusa influence A. Sprva so ga poimenovali virus prašičje gripe. Poimenovanje je bilo napačno, saj virusi prašičje gripe povzročajo akutno bolezni dihal prašičev in ne ljudi. Influenca A H1N1 je v zgodovini že obstajal. Prvič seje pojavil leta 1918, ko je povzročil t.i. špansko pandemijo. Od leta 1918 je ostal med populacijo še vedno aktiven in povzročal manjše sezonska obolenja vse do leta 1957, ko gaje po t.i. azijski pandemiji izpodrinil H2N2. Leta 1977, se je, zanimivo, pojavila različica podtipa H INI. Bila je molekularno povsem identična sevu iz leta 1950, čeprav je virus po tem letu do leta 1977 obstajal že 27 let in bi moral v tem času že mutirati v številne nove seve znotraj tega podtipa. To namiguje na možnost, da je bil virus vnesen v populacijo iz 'hladilnika1. O prvih primerih sedanje pandemske gripe, ki jo povzroča virus influence A H INI, so poročali na ameriškem kontinentu v začetku leta 2009. Nov virus gripe, influenca A H1NI, se je iz Mehike razširil v ZDA in v manj kot dveh mesecih p0 D nah. Svetovna zdravstven Vse^ ‘ cija (SZO) je H. junija 20Q9 najvišjo, 6. stopnjo panclem^128 '4 vljenosti. V Evropi so že v 6 ^rl: 2' 2009 oboleli potniki, ki So 0riec zanesli iz Mehike v Špapj: n°vo g _ je pozorno spremljala SloVi: sl' svetu in širjenje pandemsk ajai^^ ter oblikovala ukrepe, s vl' zadržala širjenje pandertiij^16^® Vendar je kmalu potrdila 2009, prvi primer okužbe pri ^ B ki se je vrnil iz ZDA. * ooin v dri’ 19. ju! Se lahko Preventiv Pred virusom HINl ščitimo, poleg seveda ukrepov, z zdravili ali Zdravilo (Tamiflu) deluje vira delovanje NA (nevra^°’-A Zaradi načina delovanja ^ vito pri blaženju težav UC1 nju okužbe ter skrajša Najučinkovitejše je ob nr°b' uporabi ter če ga vzamejo^'^ 24 ur po nastopu smipt ^ učinkovito kot zdravilo je . Kako hitro se bodo doij^jfc gripe spreminjali in kedik nih sevov bo ogrozilo ž' i ° sameznikov, ni mogoče Vjei, Zanimivo pa je vedeti d^aP° se tako hitro deli in sprertia ^ virus gripe, je še bolj mJa’ Podvržen' nanjim dejavnikom. Cepr -moremo izogniti, ker jeJG?1JU in zmanjšuje umrljivost poseganjem v naravni kro«ndar imunosti, ki je mnogo p0? tV^' načina s cepljenjem in zdra^T pno povečujemo možnost Ul’ nevarnejših sevov. rtast! vzLjtAp Ji Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.velikonja@valrad.si Gam 05^ -GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKla -IZVAJANJE NADZORA -STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO -ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG ^±1 »] ROM| « -- ——■> Najem avtodomov j, nepotrebnih komp,ika( Standardni razred - Sezona* 90€ - Izven sezone** 60€ Višji razred - Sezona* 110€ - Izven sezone** od 01.05 do 31.09 "od 01.10 do 31.04 VARŠČINE M| 041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo www.avtodomi-roming.si slovenske vlade, 19.00 - Koncert folklorne skupine KUD Stefan M. Ljubiša. - četrtek. 24. september. Dvorana prve 20.00 - Jesenske serenade - Godalni kvartet Godaliko. • petek. 25. september, Dvorana prve koledar KOLEDAR PRIREDITEV PRIREDITVE ■potek. 18^—september, Dvorana prve ^slovenske vlade, 18.00 - Predstavitev njige Franjo Malgaj - Vojni spomini 1914 - 1919. .nhnta. 19. september. Pilonova galerija, 20.00 - Vabljeni na Jesenske serenade, oncerte z živo spremno besedo. sobota, 19. september. Trg prve Jovenske vlade - Boljšja tržnica sreda, 23. september, Lavričeva knjižnica, 18.30 - Predstavitev nove pesniške zbirke Mihaele M. Tihelj - V dlani sonca. sreda. 23. september. Dvorana prve slovenske vlade, avla, Trg prve slovenske f vlade - otvoritvena slovesnost festivala Štrudlfest, 19.45 - pihalni orkester Duka, otvoritvena slovesnost, projekcija domačega dokumentarnega filma in presenečenje. - petek. 25. september. Pilonova galerija, 20.00 - Rock večer na Slapu, nastopajo: Migrena, Bed Religion, Sabalmoza; zvezda večera bo skupina TABU, ki se bo predstavila okrog polnoči. sobota 26. september. 18.00 Okrepčevalnica AnGora, Otlica Fotografska razstava Marjetice na Otlici-Fotografska razstava Marjetice na Otlici. - sobota. 26. september. Kulturni dom Vipava, 20.00 - plesni večeri. - nedelja. 27. september. Dvorana prve slovenske vlade - Štrudlfest - program za otroke 10.00, hip hop delavnica, 15.00, poulična predstava 19.00, Čarovnik iz Oza 20.00. - ponedeljek. 28. september. OŠ Šturje, 8.00 - Male olimpijske igre - Namen prireditve je predstavitev delovanja športnih društev ter pridobivanje novih članov. - petek. 2 oktober. 20.00, Grajska klet, Vipavski Križ - Jesenske serenade -Komorni zbor Krog. ŠPORT, REKREACIJA petek, 18. september. prostori Planinskega društva Ajdovščina, slovenske vlade - Poulična predstava 19.00, glasbena monodrama 20.00, koncert zasedbe Mart 22.00, tango 22.00. - sobota. 26. september - Štrudlfest -dopoldan različne delavnice, 17.00 Bar Stolp - pogovor ob kavi s Simono Semenič, MUZIKAL 19.00, predstava 21.00. sobota. 26. september. Slap pri Vipavi, StSSs Več informacij na: www.mlinotest.si Gregorčičeva 20 - Alpinistična šola -uvodno predavanje. - nedelja 20. september. Planinsko društvo Ajdovščina - Pohod na Koroško Rink - Križ. petek. 25. september. Učilnica zdravstvene vzgoje, Zdravstveni dom Ajdovščina - Predstavitev nordijske hoje in pričetek tečaja. - sobota. 26. september, vojašnica Vipava, 9.00 - 3. kolesarski maraton -Po poteh obeležij vojne 1991. Dolžina proge je 78 km in je v celoti asfaltirana. Poteka skozi Vipavo, mimo Goč, skozi Spodnjo Branico, Branik, Dornberk, Volčjo Drago, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Rožno dolino. Novo Gorico (kjer bo postanek), Kromberk, Šempas, Selo, Ajdovščino, Vrhpolje v Vipavo.Maraton je izključno rekreativnega značaja. - sobota. 26. september. Pirnatova koča na Javorniku 17.00 - Svečana podelitev diplom udeležencem 7. usposabljanja za varuhe gorske narave. - nedelja. 4. oktober. PD Ajdovščina -spominski pohod na Golake. Okrogel konec meseca Ajdovščina, od četrtka 24. septembra do nedelje 27. septembra - Ko se poletje poslavlja in ko dolina že pridobiva jesenske odtenke, je čas za postanek na križišču gledališča, plesa, glasbe in filma, ki jih poveže domač in zelo odmeven festival Štrudlfest, ki letos obeležuje že svojo 10. izdajo! D 4 Mb trudlfest je festival, ki slavi ume-Otnost. V Ajdovščini ga mladi ustvarjalci vsako leto pripravijo iz najboljših sestavin aktualnih odrskih stvaritev. Festival, ki z veseljem predstavi domače, a vedno toplo pozdravi tudi umetniške poslastice od drugod, vas zadnji vikend v septembru, od 24. do 27. septembra, pričakuje v Ajdovščini, ki jo ponosno odene v vonj po prijetno toplem, svežem, srčnem in za sladokusce pripravljenem Štrudlfestu. Ekipa štiridnevnega festivala, ki iz leta v leto raste z zavidljivo ponudbo in se ponaša z zelo dobro obiskanostjo, je tudi za letos pripravila resnično bogat program; imeli boste možnost premierno videti zanimiv dokumentarni film domače produkcije, izbrano bero gledaliških predstav za majhne in velike, glasbene poslastice, plesni večer in najrazličnejše delavnice (gledališka, cirkuška, plesna delavnica in delavnica stripa). Kot se zaradi imena festivala spodobi, ne bo manjkalo niti sladke pregrehe. V sklopu programa festivala se obeta tudi vnovična uprozoritev nepozabnega muzikla Čarovnik iz Oza, ki sta ga skupaj ustvarila osnovna šole Danila Lokarja Ajdovščina in KUD Javorov hudič. Štrudlfestovci, kot so zapisali v medijskem sporočilu, vabijo, da skupaj z njim praznujete 10. rojstni dan in dodajajo: “Ob prelomnem jubileju si za darilo podarimo pravljičen jesenski vikend, ki ga še dolgo ne bomo pozabili!” Visokokalorična bomba, ki redi samo v spomin, dobro voljo in nasmeh! Polona Krušeč NAREDIMO DOBROTE. Izdelovali in kuhali bomo polžke, torteline, njoke,... 45 ZANIMIVIH MINUT! V eni šolski uri bomo naredili pot od moke do užitkov na krožnikih! Zabavno za najmlajše, poučno za malo starejše. ZELO KORISTNO. Za radovedneže iz stroke: seminar o uravnoteženi prehrani mladostnika. Predava doc. dr. Boris Kovač! DOPOLDNE ALI POPOLDNE. Pridite ob Uh, 14h ali 16ih! Če pridete skupinsko, prej pokličite 05 36 44 526. DOBER DAN IN DOBER TEK V MLINOTESTU! 16 sosed 6,80 EUR Ponudba velja do 14.10. 2009 oz. do prodaje zalog. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike. Mercator najboljši sosed O O let T .atnik • ZpnrnievipavsH časnik i?dain- NOVA NOVA d o n Goriška resta M Viti Aiiiovščina • Direktor izHaialelia: Mitja Trinkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si