Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni urednlitva i dnevna sluiba 2050 — nočna 2994, 2994 in 20M
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo itv. 756Ï. Zagreb itv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Družina v stiski
Okrog nas se širi nekaka utrujenost družinskega občestva, celo sovražnost proti družini. Včasih se zdi, kakor da bi si bili zakonci preveč obetali od zakona in so zdaj razočarani. Velika nevarnost je že v pojmovanju odnosno nepojmovanju zakonskega niisterija, ki je običajno med današnjimi zaročenci. Temu je mogoče odpomoči le na ta način, da motrimo družino z duševnih in nadnaravnih vidikov. Mladino je treba za družinsko življenje vzgajati.
Družimo je ustanovil, kakor naglaša Pij XI. v svoji encikliki, Bog sam. Zakon je bil že pred izvirnim grehom. Nadnaravna milost, ta rajska sreča, naj bi se podedovala in izročala po potomstvu od roda do roda do naj-oddalienejših dob človeškega bivanja na zemlji. Namesto tega pa je greh praetaršev ob-težil s krivdo studence krvi, ki izvirajo iz prvih staršev in šume skozi vse rodove do otroka, ki ee v tem trenotku rodi. Namesto da bi bila družina e jx>močjo [»tomstva no-siteljica in posredovalka nadnaravnega živ-
ljenja, ji je preostalo samo še ujiaiije odrešenja, dedščina človeškega hrepenenja, katere sledi najdemo vsepovsod.
Vsa Evropa napeto pričakuje Hitlerjevega govora
Ko je prišel Odrešenik v Jezusu Kristusu in se tudi rodil v družini, se je prav posebno zavzel zanjo in posvetil vhod v to enodružinsko hišo z ustanovitvijo posebnega svetega zakramenta. Sam je trideset let okušal mir in blaženost družinskega otroka v hišici v Naza-retu. Čuvstva in vtisi, ki jih je tu doživljal, so našla izrazit odmev tudi v njegovih naukih, v katerih mu družina često služi kot predpo-doba božjega kraljestva. Božja Previdnost je oče, ki se s praga svoje enodružinske hiše
hrepeneče ozira v daljo, če že ne prihaja i/.- ! eubljeni sin. Nebesa so enodružinska hiša. v Kateri je veliko stanovanj. Sam se vrača do-
mov k svojemu očetu, vsi ljudje so otroci tega očeta in grešnik ne neha biti otrok družine, čeprav je izgubljen sin. Še na križu misli Odrešenik na svojo sveto nmter in njen osameli dom. Ker ni imel ničesar več darovati, saj je bil ubog in je visel na križu in niti svoje na les pribite roke ni mogel več dvigniti, da bi blagoslavljal, je zapustil človeštvu kot zadnji sveti ostanek rnja svojo lastno brezmadežno Mater. »Sin, glej tvoja mati!« Tako stoje Jezus, Mnrija in Jožef kot |>odoba in pravzor in obenem tudi kot vir blagoslova in zopet nega ozdravljenja družine.
Zavedajoč se, knko važno mesto zavzema družina v državi, družbi in cerkvi, ni manjkalo |Kiizkusov in prizadevanj, dn bi se rešilo družinsko vprašanje in ustavilo nadaljnje razkrajanje. Upoštevajoč čas. so skušali pomagati družini predvsem z gospodarskimi ukrepi, s jxxlporo, z razširjenjem stanovanjske tesnobe. Skušali so služiti otroku in ga s pomočjo skrbstva ohraniti zdravega. Vendar pa pravega ozdravljenja ni bilo. ker je družina pač več nego zgolj stanovanjska in delovna skupnost ali preskrba za vse slučaje. Namesto tega so nastopili krivi preroki, ki hočejo rešiti družino z razrahljanjem nravnih vezi in reda in zakonske zvestobe. Tako se je družina ponižala v navadno družabno tvorbo, rojslvo otroka je postalo vprašanje desetih dni klinike ali nekaj tednov podpore. Niso videli očeta, matere in otroka, marveč zgolj tri poedinee, ki se hočejo in morajo čim preje rešiti in osamosvojiti drug od drugega. Priporočali so zakon tovarištva, zakon v treh itd.
Toda družina ni slučajna tvorba, ni po svojem smotru nič zgolj zunanjega, marveč je nekaj organičnega, kar temelji v duševni izenačenosti staršev ter se izraža v stremljenju volje po vedno večji nravni višini. Ta pa se napaja v večnih studencih vere. Človek kot nosilec naravnega življenja in nadnaravnega namena more uspevati samo v naročju družine, ki predstavlja obenem vzgojno občestvo za to najgloblje in zadnje v človeku. Če so majali duševne temelje družine, če so ji vsilili posvetni značaj in jo oropali svetega, tedaj so bile to nesvete roke, ki so posegle po duši družine in jo skušale oskruniti. Proti tej nevarnosti je možno ozdravljenje samo odznotraj navzven, priti more samo po Njem, ki je ustvaril prvi roditeljski par in vanju položil klice družinskega organizma kot božje in svete astanove.
Če pa predvsem naglašamo duševne rane družine, nočemo prezreti vplivov okolja. Gospodarska stiska, finančni pritisk, brezposelnost, pomanjkanje stanovanj — vse to je do-prinnšalo, da se je življenslci prostor družine zožil in je starše zajela izkušnja va, da prilagodijo svojo vest okoliščinam, namesto da bi ee godilo obratno. Na ta način je prišlo do nazadovanja rojstev, do mnogoštevilnih zločinov proti, klijočenui življenju in do marsičesa drugega, kar f>omenja izdajstvo nad rodom, ki se ni rorlil in ki ga bodo kdaj države in narodi nemara bridko pogrešali.
Dedno zdrave družine, ki koreninijo v versko-nravnih globinah, niso samo varna zibelka, iz katere more zrasti močan rod, marveč so tudi čast in ponos države in prav posebno naroda, ker predstavljajo vir obnove in prerod«. Narod, ki ščiti svojo družino in jo visoko spoštuje, spoštuje s tem samega eebe. V taki družini zrastejo dora, gruda in domačija v aerazdružljivo enoto, v njih se poraja neomajna zvestoba deželi, v kateri je tekla naša zibel. Tako je ravno zdrava, notranje neokrnjena družina edini varen in v vseh slučajih zanesljiv temelj države. Kdor ta temelj jxidira, je sovražnik domovine.
Dunajska vremenska napoved: Podnevi bo v severnih Alpah menjaje oblačno, polagoma »e bo Zjasnilo. V južnih Alpah večinoma jasno. V dveh, treh dneh je pričaikovnti toplejših južnih vetrov!
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo in zelo oblačno. V vzhodnih krajih se bo zjasnilo, na zapadu in v Primorju pa bo še vedno lahno oblačno. Prehodne lokalne nevihte niso izključene. Zmerno topla.
Anglija in Amerika sta za pre-
• 1	л <____ж	i* __• Ce pa Nemčija ne odneha, bo
vidnost m potrpljenje fâszt^^ïïzz
razumne o tem, da je treba preprečiti nemško oten-	I Pariz, 16. maja. tg. V razgovoru Normana Da-
zivo oboroževanja. Anglija in Francija pa bosta	wisa s Paul-Boncourjem vidi »Journal« prvi ko-
imeli stalno podporo Združenih držav ie toliko	rak za zopetno oživitev »vrhovnega sveta«, ki bo
časa, dokler ho Amerika prepričana, da je tudi	na Hitlerjeva pojasnila izdal skupen zelo energičen
Francija iskreno za postopno razorožitev.	' odgovor.
Kai misli Hitler povedati
Nauih.
nemški delegat na razoiuiitveni konferenci
London, 16. maja. ž. Vzi.oi. enje političnih krogov zaradi nastulega položaja i,a razorožitveni konferenci iu zaradi bodočih posledic neuspeha te konference je v zadnjih 24 urah doseglo vrhunec. Angleški poslanik na razorožitveni konferenci, državni podtajnik Eden, je odpotoval z letalom v London, kjer ho obširno poročal posebnemu odboru angleške vlade za razorožitev. V teku jutrišnjega dne bo plenarna seja ministrskega sveta, ki ho proučila razorožitveuo vprašanje na temelju poročila državnega tajnika Edemi. Sedaj še niso sklenili, če bosta zastopala Anglijo na seji glavnega odbora razorožitveno konference zunanji minister Simon ali pa angleški vojni minister lord Heilshaiu, ki se ho sestala v četrtek v Ženevi.
V	vladnih krogih odločno nasprotujejo temu, da hi sir Simon zapustil prestolico. preden ho govoril nemški državni kancler v državnem zboru in preden parlament izvrši potrebne ukrepe, ki bodo odločilnega značaja z ozirom ua Hitlerjeve izjave. Po mnenju listov bodo ti sklepi odvisni v glavnem od vsebine Hitlerjevega govora, ki ga bo imel jutri. Splošno mnenje pa je, da bo Hitler ostal trdovratno na svojem stališču v stvarnem oziru, dočim bo v formi pokazal koucilijantnost ter še vedno skušal najti pot, da ne prekine odkrito z Ženevo. V zvezi s temi upi angleških političnih krogov današnji angleški tisk Nemčije nič ver ne napada. Listi cclo pišejo, da o enotni fronti Anglije, Francije in Združenih držav proti Nemčiji ne more hiti niti govora. Vsaj trenutno se je ideja skupnega naslopa teh treh velesil opustila, da bi se Nemčija ne čutila popolnoma izolirane.
V	zvezi s tem poroča »Daily Télégraphe iz Pariza. da je Norman Dawis zavrnil predlog o enotni fronti proti Nemčiji. Listi dalje poročajo, da je Roosevelt v svojem razgovoru s predsednikom nemške državne banke dr. Schachtoni in z novim nemškim veleposlanikom v Washington!! dr. Luthrom posebno poudarjal, da ho moralna pomoč evropski državi, ki bo napadena od tretje države, dana ne samo Franciji, ampak tudi Nemčiji.
»Daily Telcgraph« piše v zvezi r. Rooseveltovo izjavo, da bi bilo mnogo boljše, če hi dal podrobnejše informacije o nameravanem konzullativnem paktu, kakor gu predlaga Francija, ker bi le to v sedanjem trenutku pomenilo pravo rešitev razo.ro-žitvene konferenc,e.
London, 16. maja. ž. V poslanski zbornici je ponoči narodni poslance polkovnik Wedgwood llenn vprašal vlado, če bi bila v slučaju potrebe pripravljena sklicati državni vrhovni svet aliiranih sil. Zunanji minister Simon mu ,ie takoj odgovoril: »Popolnoma sigurno je pripravljena!« Zaradi tega pišejo v uvodniku današnji »Times«, da ves Hitlerjev pokret ni ničesar drugega, kot priprava za novo vojno. Od 31. januarja naprej ne obstoja v nobenem nemškem besednjaku beseda »mir« in tudi ne beseda »pomiritev«. Zopet je pričel cveteti stari germanski ideal smrti na bojišču in gnus pred smrtjo na slami. Da Nemčija zasleduje te cilje, je že jasno povedal podkancler von Papen v Miinstru. Na predvečer svojega življenja po bo Adolf Hitler lahko rekel: »Jaz sem vzpostavil zopet nemško vojaštvo z vsemi novimi vrlinami, ki so edini ideal nemškega naroda.«
London. 16. maja. ž. Diplomatski sotrudnik »Daily Herahla« poroča, da je nastala nova težka kriza v Evropi. Francoska vlada namerava predlagati Zvezi narodov, da preišče stanje nemškega oboroževanja. Ni izključeno, da bo ta predlog podpirala tudi Velika Britanija.
Washington, 16. maja. ž. Nocoj bo podal predsednik Roosevelt zelo vaine izjave o zunanji politiki s posebnim ozirom na Evropo in razorožitev ter varnost. Uradni krogi pripisujejo Rooseveltovim izjavam velik pomen.
Pariz, 16. maja. ž. Včerajšnji sestauek zunanjega ministra Boneourja z ameriškim glavnim delegatom na razorožitveni konferenci Normanom Davvisom je vzbudil veliko pozornost in mu tudi listi pripisujejo velik pomen. 0 vsebini samega razgovora poroča današnji »Journal« sledeče: »Francoski zunanji minister je prepričal ameriškega delegata, da je Nemčija že stvarno pričela z oboroževanjem 1er da proizvaja lako orožje, ki je bilo z versaillsko pogodbo prepovedano. Oba državnika sta proučila vprašanje sankcij ter pri tem upoštevala možnost ^kupnega protesta, ki ho v neki meri predstavljal pravi opomin Nemčiji.«
Pariška izdaja »Chicago Tribune« poroča o sestanku Boneour.ia in Normana Dawisa ter pravi. J» Z-druien« driavc, Anglija in Francija s po
Berlin, 16. maja. tg. Predsednik republike Ilindenburg je sprejel danes državnega kanclerja Hitlerja in državnega notranjega ministra dr. Fricka k daljšemu ziuianje-politič-nemu razgovoru, v katerem je državni kancler obrazložil vsebino svojega jutrišnjega govora, katerega pričakuje svet z največjo napetostjo. Tudi nemški poslanik Nadolny, ki bo jutri najbrže zopet odpotoval v Ženevo, je imel ruzgovore s člani kabineta o ženevskih razpravah.
Drugi veliki dogodek, po katerem se naj-
več politično razpravlja, pa je ta, da je Amerika zopet posegla v evropski s|x>r o razorožitvi. V diplomatskih krogih pozdravljajo, da
se je predsednik Roosevelt odločil, da se zopet živahno zanima /a evropska vprašanja.
Kar se tiče jutrišnjega govora državnega kanclerja Hitlerja, se domneva, da 1ч> govoril največ o enakopravnosti. Državni kancler hoče pred nemškim državnim zborom še enkrat о|и>-zoriti velike vojaške sile, kakšno odgovornost si nalagajo s svojim sedanjim postopanjem. Skliceval se bo na to, da je politika, katero je vodila Nemčija mnogo let v Zvezi nurodov in na razorožitveni konferenci, temeljila na pričakovanju. da se bo načelo enakopravnosti, ki je določeno v statutu Zveze narodov, uporabilo praktično za vse čluilice Zveze.
Rooseveli poziva vse države h miru
Washington, 16. maja. AA. Predsednik Združenih držav Roosevelt je danes izdal poslanico na 53 držav. V njej poziva voditelje narodov, naj znižajo oborožitev, odpravijo napadalno orožje, naj ne pošiljajo oboroženih sil onkraj meja svojih držav, naj pozabijo malenkostne najijonalne ar.pi-racije in naj se iskreno sporazumejo, da tako za-
gotovo mir in obnove svetovno gospodarstvo.
Ta poslanica nima primere v svetovni zgodovini diplomacije. Ob koncu poziva državnike, naj sprejmejo takoj in brez odlaganja pozitivne sklepe. Če bo katera država proti temu delala ovire, bo svet vedel, komu ima pripisati odgovornost za neuspeh.
Italija siejhoprej na strani Nemčije
Rim, 16. maja. tg. Veliki fašistični svet, ki bi i se imel sestati že koncem maja, je bil sklican že i za prihodnjo soboto, da sprejme poročilo Mussoli-nija o splošnem položaju. Kakor je znano, so smernice, ki se pokažejo v veiikem fašističnem svetu, za italijanske notranjo in zunanjo politiko odločilnega pomena. Tako se je veliki fašistični svet prvi izjavil za enakopravnost Nemčije. Sklicanje velikega fašističnega sveta par dni po sklicanju nemškega državnega zbora seveda ni slučajno, ker se pričakuje odločilen vpliv za razorožitveno konferenco od izjav, ki jih bo dal nemški državni kancler državnemu zboru.
Med tem pa listi že danes v najostrejšem tonu obsojajo »gonjo«, ki se je začela proti Nemčiji. Po-, sebno označujejo merodajni krogi grožnje s sankcijami za nadvse groteskno, pa tudi nevarno početje. Tako piše »Giorna'.e d'ltalia«: »Nerazumljivo
je, da so mogli odgovorni državniki po vsem, kar se je dogodilo in pisalo o potrebi miru ia sodelovanja, zopet zaiti v vojno mentaliteto, ki bi prej al! slej morala zopet povzročiti nov požar. Ponovitev sankcij proti Nemčiji bi pomenila samo povrnitev v evropski kaos in bi pripravila narod 60 milijonov do kipenja.«
Vsi italijanski listi popolnoma soglasno presojajo položaj ter vidijo seveda izvir sedanje zaostritve in s tem odgovornost za bodoče posledice v Franciji in njenih zaveznicah. Po izjavah lista, ki je zelo blizu italijanskemu zunanjemu uradu, ni verjetna domneva, da bi sledila Hitlerjevi izjavi skupna ongleško-fran-casko-itnlijnnskn nota. Gotovo ni pričakovati, do bi se Italija udeležila odgovora, ki bi odklanjal nemško stališče, katero je »Giornale d' Italia« ponovno označeval kot upravičeno.
Natstrožie varčevanje v vseh resonh
Navodila finančnega ministra glede državnega gospodarstva
Belgrad, 16. maja. 1. Današnje »Službene No-vine« objavljajo navodila finančnega ministra za izi.eiavo proračunskega predloga državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za 1. 1934.-3D.
Finančni minister v svojih navodilih posebno naglaša princip, da mora biti v državnem proračunu za vsako ceno doseženo ravnotežje v izdatkih in dohodkih. Zaradi tega morajo biti vsi izdatki in dohodki proračunov posameznih ministrstev pa tudi proiačunov državnih gospodarskih podjetij in ustanov strogo realni ter morajo bazirati na skrbno urejenih in kontroliranih izdatkih. Pri ocenitvi izdatkov za novi državni proračun je brezpogojno treba imeti pred očmi kredite, ki so določeni v sedanjem proračunu. Nobeno povečanje teh izdatkov se ne bo dovolilo.
Pri osebnih izdatkih je treba vzeti za podlago stanje z dne 1. julija 19113, ker nova mosta ne bodo spopolnjena in jih zato tudi ni treba vnesti v proračun. Finančni minister nadalje naglaša v svojih navodilih, da se iz najnovejših podatkov vidi, da je sedanje število osebja v državnih uradih in ustanovah večje, kakor pa je stvarno polrehno. Zalo bi se moralo to število šc znižati. Baš zaradi tega pa
Spor med braishima narodoma
finančni minister lic bo dovolil, da hi sc v kakšni državni ustanovi število uradniških moči še zvišalo. Ravno nasprotno, skušalo se bo celo znižati število državnega uradništva.
Glede materijalnih izdatkov poudarja finančni minister, da se morajo izdatki materialnega značaja vpisati v proračun samo v višini dejanskih in faktično odmerjenih potreb. Nakupi se morajo omejiti samo na ono. kar jc najpotrebnejše in kar se zares ne da pogrešati. Pri sestavi odredb finančnega zakona za proračunsko leto 1934.-35. so je treba strogo držati čl. 44 zakona o računovodstvu, ker finančni minister ne bo sprejel niti enega predloga ali amandementa. katerih vsebina bi bila predmet izdaje kakega posebnega zakona ali sprememb v dopolnilih obstoječih zakonskih predpisov.
Vsa ta navodila za državni proračun veljajo enako tudi za banovinske proračune. V navodilih za sestavo banovinskih proračunov naglaša finančni minister, da se morajo znižati na minimum razne podpore, štipendijo, subvencije itd. Če bo finančni minister ugotovil, da predloženi izdatki te vrste niso popolnoma upravičeni in dovolj obrazloženi, jih bo enostavno črtal iz proračuna.
„Avstrijci so postali hlapci Francije"
Dunaj, 16. maja. ž. Dr. Franck jc izjavil, da bo še nocoj po monakovskem radiu govoril o svojih vtisih in doživljajih v Avstriji. Z avstrijske strani pa mu bo takoj odgovoril državni kancler dr. Dollfuss po dunajskem radiu.
Dunaj, 16. maja. ž. Tukajšnji tisk zelo ostro napada Avstrijo v zvezi z diplomatsko akcijo na Dunaju. »Volkischer Beobachter« predvsem ugotavlja. da so krščanski socialci v Avstriji uvedli obsedno stanje nad narodnimi socialisti To da je dr. Seiplova šola samo da so šli njeilovi učenci še daiie in eo postali hlapci Francije. »Lokaianzeiger«
priporoča avstrijski vladi, da preneha s svojimi metodami proti nemškim politikom, ki so na ekspo-niranih mestih v državni vladi, ker te metode ne odgovarjajo šegam, ki obstojajo med kulturnimi državami. »Bfirsenkurier« piše, da je Avstrija ponižala resne nemške može. To je treba obžalovati, zlasti še radi tega. ker so nemški ministri prišli v Avstrijo popolnoma privatno. Ti dogodki zade-I vajo vse nemštvo. »Zwrilf Hhr Blatt ■ r inaša karikaturo Dolllutisa v uniformi tirolskega cesarskega Invra.
Delo za ustvaritev gospodarske Obstoječe tezkoČe
Male antante
Buluirešt, IG. шаја. 1. Bodoča praSka konferenca
Male zveze bo morala predvsem reàiti, kakor iz-javlja romunski zunanji minister Titulescu, ekonomske odnošaje treh držav Male zveze ter ustvariti poleg politične Se gospodarsko Malo zvezo.
To vprašanje nI zainteresiralo samo politične, ampak predvsem ludi gospodarske kroge vseh treh prizadetih držav. Največje težkoče za gospodarski sporazum Male zveze obstojajo v tem, da si v vsaki posamezni državi nasprotujejo agrarni in industrijski interesi. Tako vidimo, da češki agrarci dam na dan pritiskajo na vlado, naj jim s pomočjo zaščitnih carin -/.boljša težko stanje. Oni nasprotujejo, da bi dala država pri uvozu agrarnih proizvodov Romuniji in Jugoslaviji kakšne koncesije. Nasprotno pa sili češkoslovaška industrija vlado, da sklene sporazum ter podeli koncesije Jugoslaviji in Romuniji za uvoz njihovih agrarnih proizvodov. Na drugi strani pa zahtevajo agraroi v Jugoslaviji, še bolj pa agrarci v Romuniji, da vladi popustita na uvoznih carinah za češkoslovaške industrijske izdelke, če Cehi no bodo postavili ovir za uvoa agrarnih proizvodov iz. obeh držav. Seveda nasprotujejo temu romunstki industrijski krogi, ki ee nikakor ue mo-
rejo sprijazniti г idejo, da bi morali v korist
češkoslovaške industrije zmanjšati svoje obrate.
Prav radi te animoznosti romunskih induetrij-cev se je preti dnevi sestala v Cluju v Transilvaniji generalna unija romunskih industrijcev ter na široko razpravljala o ustanovitvi gospodarske Male zveze. Industrije! zahtevajo od vlade, da prepreči uvoz nemških industrijskih izdelkov, ker Nemčija postopoma uvaja carine za agrarne proizvode podonavskih držav. V slučaju ustvaritve gospodarske Male zveze naj bi Češkoslovaška kot industrijsko najizrazitejša država zavzela mesto Nemčije v romunskem uvozu industrijskih proizvodov, toda pod pogojem, da tudi ona sprejme romunske proizvode. V obeh slučajih pa se ne sme odpraviti protekcijn. Ici jo danes uživa romunska industrija, kajti prenehanje iste bi pretreslo gospodarske temelje države. Romunski industrijci so za goepodarsko Malo zvezo, če ue bo omejila njihovih privilegijev.
Če bodo hoteli ustvariti inerodajni državniki držav Male zveze ludi gospodarsko zvezo, bodo morali predvsem zgraditi moslove med tako nasprotujočimi si nazi ran j i prizadetih gospodarskih krogov.
Spomin na 250 letnico zmage pod Kahlenbergom
Dunaj, 16. maja ž. Nn Dunaj je prišla posebna ekskurzija iz Poljske, ki se bo udeležila 250-letnice zmage nad Turki. Izletniki so prispeli <s posebnim vlakom, ki so ga dekorirali poljski umetniki. Na prednji strani lokomotive je bil naslikan velik huzai', ki nuj bi spominjal na veliko moč |K»ljskih huzarjev.
>Neue Frcic Presse« spominja v uvodnem članku na pomen obletnico, ki Do 12. .septembra in pravi, da bo ta proslava pomenila praznik narodnegu pobrat instva. Poljski kralj Ivan Sob i e ski ni bil samo glavni voditelj Poljakov, temveč tudi glavni voditelj bnvar-
saška vojska sta bili razdeljeni na levem krilu, poljska na desnem, bavarska pa v sredini. So-»ieski je s hudim udarcem svojih huzarjev presekal turško fronto in s tem izvojeval zmago. Po zmagi so mu poljubljali roke, 11050 in obleka, ker so vsi kinatrali, da je im*1. вај-večjo zaslugo v tej bitki.
List zaključuje svoja izvajanja 1 nislijo, da je Evropa danes tako razklana, da so tudi posamezne države v Evropi tako some v sebi razcepljene in da vlada toliko sovraštvo med strankami, da hi danes tisti, k'i hi navalil na i Evropo s toliko silo ko leta 1683 Turki, ne «kili, wiirtemberSkih in drugih armad. Zgodo- j našel nobenega združenega odpora, ainpnk bi ho pozabljena. Cesarska in : lahko korakal do baltiškega morju in črez.
vina tc bitke
nc
Japonci samo še 40 milj od Pekinga
London, 15. maja.
Japonci nadaljujejo svoj pohod proti Pekingu,
od katerega so oddaljeni samo še 40 milj. Reko Luanho so prekoračili pri kraju Činan in njihove predstraže se nahajajo samo par ur daleč od Tan Siana, kjer se nahajajo bogati rudniki, ki so last angleške družbe.
Ogromne izgube Kitajcev
Kitajci sami priznavajo, da so imeli pri Nan-tienmenu ogromne izgube, povzročene po strašnem artilerijskem ognju in zračnem bombardementu.
Japonska artilerija je kitajske utrdbe dobesedno razirala s tal.
0 namerah japonskega poveljstva se poročajo popolnoma protislovne stvari. Dočim general Na-bojši Muto, ki ima svoj generalni kvartir v Port Arthurju, izjavlja, da operacije japonskih čet nimajo namena, da bi zasedle Peking, ampak da se bodo Japonci takoj vrnili preko Velikega zidu, čim bodo Kitajci pokazali, da se hočejo z Japonsko pomiriti, pa generalni štab divizije, ki koraka proti Pekingu, ne skriva, da hoče že v par dneh biti v Tungčijao, 15 km vzhodno od Pekinga.
Jugoslovanska narodna stranka odobrena
Belgrad, 16. maja. 1. Danes dopoldne je bilo sporočeno v notranjem ministrstvu predstavnikom Jug. narodne stranke, da je notranji minister v soglasju z ministrskim svetom in na podlagi zakona o zborovanjih, dogovorih in društvih odobril program, pravila in organiziranje Jugoslovanske narodne stranke z odlokom I. br. 14.748. Po vesteh iz Jugoslovanskega narodnega kluba bodo ustanovitelji nove stranke takoj pričeli z organiziranjem stranke po programu in pravilih, ki so bila potrjena. Vodstvo Jugoslovanskega narodnega kluba je pozvalo v Belgrad vse svoje člane na klubsko sejo, ki bo v soboto, 19. t. m., dopoldne in na kateri bo sprejet tudi sklep o organiziranju aktivnega odbora, ki bo sestavljen iz narodnih poslancev, predstavnikov, ustanoviteljev in drugih članov stranke.
Kmij kupil dve slovenski sîski
Belgrad, 16. maja. 1. Na V. jugoslovanski umetniški razstavi, na kateri so razstavili svoja dela tudi Slovenci, je kupil Nj. V. kralj 12 umetniških del v vrednosti 80.000 Din. Od slovenskih umetnin 'e kupil sliko »Fantje od Gojmira Kosa in »Počitek od Lojzeta Doltnarja.
•
Seja tarifnega odbora
Ljubljana, 10. maja. AA. Seja tarifnega odbora sc ho vršila v Ljubljani dne 22. maja in nc 24. maja, kakor je navajalo prvotno poročilo. Seja bo plenarna in se bo vršila ob 10 dopoldne v konferenčni dvorani zbornice za TOI v Ljubljani. Na dnevnem redu je sprejetje definitivnega predloga tarifnega odbora o nameravani tarifni reformi. Ministrski svet je pozval na lo plenarno sejo tudi zastopnike finančnega, kmetijskega, trgovinskega in prometnega ministrstva ter redne člane in zastopnike generalne direkcije državnih železnic ter ustanov rečnega in pomorskega prometa.
Seja Glavne zadružne zveze
Belgrad, 16. maja. 1. Danes dopoldne je bila v sejni dvorani Glavne zadružne zveze seja sekcije Glavne zadružne zveze za živinorejo, na kateri sc je konstituiral odbor in izvolil ožji odbor sekcijc. V ožji odbor so bili izvoljeni Voja Gjorgjevič, podpredsednik Glavne zadružne zveze, kot predsednik sekcije, Alfonz Besednjak, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani, kot podpredsednik in še neka-kateri člani, med njimi tudi dr. Vekoslav Gortan, ravnatelj Zadružne zveze iz Zagreba ter Glavina in Krstanovič iz Novega Sada. Na seji se je razvila daljša debata o selekcijskih živinorejskih zadrugah in je bil tozadevno sprejet sklep, da se o delu in delovanju teh zadrug zberejo potrebni podatki, da bi se na ta način prišlo do koordiniranih in enotnih zadrug. Popoldne se je v istih prostorih vršila seja sekcije Glavne zadružne zveze za žito, ki se je istotako konstituirala in je bil izvoljen ožji odbor tc sekcije.
Izvoz štajerskih vin
Belgrad, 16. maja. AA. Kmetijska vzorna in Àontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o izvozu vina meseca aprila t. 1. Po tem poročilu se je izvozilo v Avstrijo, Češkoslovaško, 'lolnndsko in Belgijo 117.862 1 vina, medtem ko se :n jc v tromesečju janunr-marec izvozilo 402.012 1.
Uredba o gradnji soholskih domov
Belgrad, 16. maja. AA. V ministrstvu za teli sno vzgojo naroda so izdelali nredbo o gradnji domov in drugih objektov društev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo ircbivalstva. Načrt te uredbe je sporočen prizadetim ministrstvom v pregled in odobritev.
Ljubljana, 16. maja. AA. Oosp. bon dr. Drago MaruŠič je službeno odpotoval v Belgrad. Zato v četrtek 18. maja ne bo sprejemal strank
Paničen beg iz prestolice
Beg prebivalstva iz Pekinga je naravnost paničen. V mestu vlada strogo obsedno stanje, ker na eni strani delajo komunisti na proglasitvi severno kitajsko-sovjetske republike, dočim Mandžurci in Mongoli, ki prebivajo v Pekingu, agitirajo za neodvisno narodno državo in igrajo skupno igro z Japonci.
Ameriški poslanik v Pekingu Johnson je ukazal, da se morajo ameriški državljani izseliti v Nanking. Obenem je sporočil japonskemu poslaniku, ki še vedno biva v mestu, ker med Japonsko in Kitajsko oficijclno ni napovedana vojna, one objekte v Pekingu, ki so last USA zalo, da bi jih japonski vojaki ščitili, ko pridejo v mesto.
Kitaj razpada
Kulkutu. 16. maja. ž. Mohumeduuski vstaši v ! kitajskem Turkestanu so dosegli popoln uspeh. P» vesteh iz Kašgara, glavnega mesta te kitajske pokrajine. so zavzeli to mesto vstaši. Mohamedanei so takoj sklicali narodni svet. ltačiinajo. da ho kmalu proglašena neodvisna lutkestanska kraljevina.
Osebna vest
Belgrad, 16. maja. 1. V 6. pol. skup. je napre doval ing. G u z e 1 j pri Higienskem zavodu v Ljubljani.
Naši gospodarski odnošaji s Španijo
Belgrad. 16. maja. 1. Težka kriza, ki je v večjem ali manjšem obsegu zadela vse evropske države, je vplivala tudi na modifikacijo meddržavnih gospodarskih sporazumov. Iz te modifikacije so zrastle razne pogodbe o deviznih omejitvah, kli-ringih, kontingentiranju itd., ki pa niso ravno pokazale dovršenosti. Tako je bila prizadeta sedaj ena in nato zopet druga stranka v svojih plačilih in terjatvah. Tak slučaj smo imeli mi z Avstrijo, isto pa se je sedaj zgodilo tudi s Španijo, ki je bila v Sredozemskem morju poleg Italije naša dobra odjemalka, dokler ni prišlo do blokiranja naših proizvodov v Španiji. Da bi se dobri odnošaji med obema državama bolj razvijali in da bi obe državi stopili zopet v tesnejšo stike, je sklical naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sestanek, na katerem naj bi se osnoval komite za pospeše- | vanje gospodarskih odnošajev med Španijo in Jugoslavijo. Razen zastopnikov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine so prisostvovali temu sestanku tudi španski poslanik grof de Torihos, nadalje zastopnik zunanjega ministrstva, zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, zastopniki zagrebške in belgrajske industrijske zbornice ter razni odličniki iz. vrst izvoznikov.
Policija marlHvo išče
Belgrad, 16. maja. 1. Policija še vedno izredno intenzivno vodi preiskavo proti morilcu Markoviču in njegovi ženi. Obenem pa marljivo išče pobeglega zločinca Miljkoviča, za katerim je baje že našla sled. Tudi preiskava proti Markoviču radi umora starke Mitričevičeve napreduje in ima policija že precej konkretnih dokazov o udeležbi Markoviča pri tem gnusnem zločinu.
Drobne vesti
Dunaj, 16. maja, AA. Danes so tu proslavili stoletnico rojstva slavnega skladatelja | Brahmsa.
Atene, 16. maja. tg. Vlada je današnjo sejo parlamenta odgodila na jutrišnji dan z utemeljitvi-j jo, da je preveč zaposlena 2 važnimi finančnimi : vprašanji. V resnici pa ni hotela še bolj poostriti j že itak zelo napetega položaja.
Poljska in Rusija vedno večji prijateljici
Varšava, 16. maja. ž. Pred odhodom sovjetske gospodarske misije iz Poljske je priredil poljski minister Zarzycki banket, na katerem je izjavil, da je treba podčrtati veliko vzajemno razumevanje za potrebo poživitve trgovinskih odnoSajev med Rusijo in Poljsko. K tej poživitvi bodo mnogo doprinesli obiski gospodarskih misij obeh držav. Nato je odgovoril vodja sovjetske delegacije Bojev, da se je v teku obiska na Poljskem prepričal, da Poljski, proizvaja take predmete, ki jih potrebuje Rusija. Razgovor, ki sem ga imel z ministrom Zarzyckim, je bil prisrčen in bo mnogo doprinesel k ožjim odnošajem med obema državama.
Nekulturno počen*anje
Hamburg, 16. maja. AA. Mladina hambur-ških šol je na javnem uvtodafeju zažgala več tisoč knjig z »nenemškim duhom«.
Berlin, 16. maja. AA. Pruska vlada je de-finitivno odredila zakonski načrt o dedni pravici nn kmetih. Po tem zakonu bodo imele pravico do podedovanjn samo »čistokrvne« rodbine, ki se bodo lahko izkazale, da štiri rodove nazaj ni v njih židovske krvi. — Zakon stopi v veljavo t. junija.
Zopet samoumor
Pariz, 16, maja. AA. Iz Berlina poročajo, da je znani nemški odvetnik Frank snoči izvršil samoumor. Nedavno tega so ga nacijonalni socijalisti vrgli v zapor pod pretvezo, da bo tamkaj najbolj varen. Podobno so ravnali tudi z njegovim družabnikom, ki je takisto šel prostovoljno v smrt.
Praga, 10. maja. ž. Vlada je izdelala novelo k zakonu o zaščiti republike, ki vsebuje posebne ukrepe za zavarovanje meja.
Amerika štedi
Newyork, 16. maja. tg. V bodoče bodo v Ameriki po turnusu jemali iz službe za dobo Šestih mesecev po eno tretjino vojne in zračne flote, na kar bo ta tretjina potem vršila službo po 12 mesecev. Obenem hočejo prihraniti s tem 2700 mornarjev in 750 častnikov, kar bi znašalo v denarju 55 milijonov dolarjev. Dne 1. julija bodo stavili iz službe 5 velikih vojnih ladij, 8 križark, 33 ruSilccv ter veliko Število podmornic in letal.
Afentaf na Sidhi pašo
London, 16. maja. tg. V zadnjem trenutku so varnostne oblasti preprečile poskus atentata na egiptskega ministrskega predsednika Sidki pašo, ko je ravno hotel na ladjo, da se ukrca za potovanje v Evropo. Policija je prijela nekega sumljivega moškega, ki se je sumljivo približal ministrskemu predsedniku.
Madjarski šovinisti proti nemškemu profesorju
Budimpešta, 16. maja. tg. Na vseučilišču so bile danes hrupne demonstracije proti ministru in profesorju nemške literature dr. Bleyerju, ki je pred kratkim v parlamentu kot voditelj nemške manjšine na Madjarskein stavil razne nemške kulturne in nacionalne zahteve. Dr. Bleyer pa je vedel za te demonstracijo in odpotoval v Jugoslavijo. Pred njegovim stanovanjem je prišlo potem do velikih izgredov, študenti so vdrli v njegovo stanovanje, razbili okna in potem zbežali. 'INidi drugod po mestu je prišlo do pretepov med nemškimi in madjarskimi študenti in je večkrat morala posredovati policija.
Pariz, 16. maja. ž. Po šesttedenskem odmoru se je danes popoldne sestala poslanska zbornica. ] Njena naloga je, da sprejme državni proračun še i pred 31. majem. Razen tega so napovedane šte-I vilne interpelacije.
Sociabo čusivovame naših listov
London, 16. tnaja. AA. Ob otvoritvi da- : našnjc borze jc dolar notiral 5.95, francoski : frank 86 in 'A, nemška marka pa 14.65.
Rim, 16. maja. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt vojaka Angiusa, ki je ubil nekega narednika. Dva njegova sokrivca sta dobila |K> štiri leta ječe, dva druga sta pa oproščena.
Moskva. 16. maja. A A. Tas poroča: Vsa dela za uvedbo letalsko proge Vladivostok— —Petropavlovsk—Kamčatka so končana. 1'ro-! ga meri 5500 km. Promet sc otvori meseca junija.
San Francisco, 16. tnaja. AA. Davi ob 3.45 so čutili v Kaliforniji močne potresne sunke.
Ženeva. 16. maja. AA. V i.uzcrnu se je 'ačela evropska konferenca za določitev va-
! lovne dolžine radijskih oddajnih postaj. -----—______---- ■-»
Dravsko polje
Bohova. Pred pol letom osnovano gasilno dru-: štvo je v nedeljo praznovalo prisrčno slavje blagoslovitve brizgalnice. V soboto jc bila po vasi ba-I kljada, v nedeljo pa jc hočki dekan Alojzij Sagaj najprej daroval sv. mašo, nato pa izvršil blagoslo-vilvenc obrede gasilnega doma in brizgalnice ob asistenci domačega g. kaplana. Ob tej priliki je ludi s prisrčnimi besedami govoril o človekoljubnem prizadevanju mladih in navdušenih gasilcev. Sledili so tudi drugi pozdravi, med drugim je spregovoril načelnik gasilskega okraja g. Pfeifer. Blagoslovitve-nih obredov pa sta sc udeležili gasilni društvi Hoče in Razvanjc 1er množica domačega in okoliškega prebivalstva.
List »Sodobnost« jc priobčil v svoji zadnji številki (3—4) neokusen in krivičen napad na slovensko časnikarstvo. Članek jc napisal g. Ferdo Kozak, čigar ime smo dosedaj le malo čitali v slovenskem leposlovju, kritiki in esejistiki. Misli, ki jih je napisal, niso nove slovenski dolini šentflor-janski, saj večkrat naletimo na take predsodke pri nekateri preveč samozavestni slovenski inteligenci, redno pa pri polintcligenci. Je to pri nas moda šc iz Schopenhauerjevih časov: vsakdo, kdor ne more postati znamenit zaradi svojih velikih del, ve, da jc najlažja pot pavšalno ozmerjati časnikarski stan in mu jemati pred narodom ugled. Vendar pa sc moti g. Ferdo Kozak, če misli, da pride na ta način do slovesa genialnega kritika. To se je posrečilo sicer Schopenhaucrju, ko je napadal nemško pisanje (ne samo časnikarjev, temveč tudi izvestnih domišljavih literarnih klik), g. Ferdo Kozak pa šc dolgo ni Schopenhauer.
Slovenska politična, kulturna in literarna zgodovina jc neločljivo zvezana z zgodovino slovenskega časnikarstva. Od prvega slovenskega časnikarja Valentina Vodnika, ki je bil svojemu narodu prav vse in ki jc moral prav povsod, celo v poljudni znanosti, prvi začeti orati ledino, pa do Bleiweisa, Franceta Levstika, Cankarja, ki je pričel svoje delo s časnikarstvom, in do sodobnikov, od katerih jih je več, ki so hkrati časnikarji in literati ali politiki, gre tradicija ozkih vezi med življenjem naroda in slovenskim časnikarstvom. Ves razvoj slovenskega naroda, njegov narodni preporod, njegov gospodarski napredek, njegova izobrazba, vse to je v prvi vrsti zasluga slovenskega časnikarstva. Sedaj pa pride g. Ferdo Kozak in nahruli iz varne »Sodobnosti« slovenskega časnikarja, ki dela danes ob pogojih, kakor jih težjih šc nikoli ni bilo skoraj poldrugo stoletje stari zgodovini našega časopisja.
G. Ferdo Kozak sc norčuje iz socialnega čuv-stvovanja slovenskih listov, ne da bi sam povedal drugo pot (kar piše v isti številki »Sodobnosti« o fašizmu in drugih problemih, ne presega nivoja članka, ki bi ga napisal v največji naglici povprečen slovenski časnikar) in ne da bi povedal, kaj je sam napravil za rešitev socialnih vprašanj. Mar bi g. Ferdo Kozak rad videl, da bi slovensko časopisje molčalo o vseh socialnih krivicah, ki sc v našem času in v naših razmerah dnevno dogajajo? Naj torej utihnejo vsi protesti proti izrabljanju, izkoriščanju, proti krivicam in poniževanju človeka? Kdo bo v prvi vrsti vesel iCozakovcga zasmehovanja slovenskega časopisja? Tisti, ki jim jc socialno čuvstvovanje slovenskih listov na poli, to so tisti, ki od socialnih krivic žive! G. Kozak, vsak izkoriščevalec, vsako neso-cialno podjetje, ki ga je n. pr. »Slovcncc« kdaj napadel zaradi izkoriščanja, mora ploskati Vašemu članku!
Mar jc borba za življenje slovenskega delavca r revirjih gola fraza? Mar jc bilo vse, kar jc samo »Slovcncc« pisal o zimskih redukcijah po tovarnah, mar je bilo vse, kar je bilo pisanega o stradanju in trpljenju slovenskega delavca, o obupnem položaju slovenskega kmeta, o bedi, v kateri živi velik del mlajše inteligence, le pripovedovanje zgodbe o »pridnem Janezku in hudobnem Mihcu«? Ali se g. Kozak morda nc zaveda, da že golo kronistično poročanje o socialnih razmerah boli krivce, kaj šele pošteno mišljeni protesti? Mar mislite, da bi n. pr. Trboveljska premogokopna družba ne bila vesela, čc bi časopisje o stanju v njenih revirji sploh molčalo? Z upravičeno zavestjo moremo samo mi trdili, da je bilo popravljenih ali preprečenih ali omiljenih nešteto socialnih krivic zgolj zaradi kritiko v »Slovencu«. To sc seveda g. Fcrdu Kozaku najbrže nc bo zdelo važno. Važno pa je bilo za tiste, ki so jih krivicc zadele! Borda proti draginji ,borba za izboljšanje položaja
zasebnih in tudi državnih uslužbencev — slišite, g. profesor Kozak! — borba za življenjsko eksistenco tlsočev in tisočev, to je po Vaše iskanje mrvice popularnosti, po drugi strani pa zelo ne-junaški računi«? Na diani Vam dokažemo, g. Kozak, da jc »Slovcnec« pisal tudi v Vašem lastnem
interesu, ko sc je boril _ in sc bo še — za pra-
vicc in za človeško dostojanstvo slovenskega malega človeka.
Priprosli delavci, brez vsake izobrazbe, so našo borbo vedno in pravilno razumeli in so nam bili hvaležni. Nešteto primerov moremo navesti, ko so nas izkoriščanci sami prišli prosit, naj jim z javno kritiko pomagamo v njihovih tegobah. Skoraj dnevno dobiva »Slovenec« dopise od raznih uradniških organizacij o tem ali onem skelečem vprašanju in Vi se še vprašujete, »kakšen pa je pomen takega pisanja za tako imenovano .javnost'«? Organizacije, katere ene ste član najbrže ludi Vi, naj Vam odgovore, zakaj sc ob vsaki priliki obračajo na časopisje za pomoč! Delavstvo, kmetje in drugi sloji, katerim smo slovenski časnikarji stalno pomagali, to dobro vedo in sc hvaležnosti ne bodo učili iz »Sodobnosti«.
Pomanjkanje osebnega dostojanstva in poguma očita g. Kozak, ker ne dajo časnikarji svojemu gospodarju slovo in ne krenejo tja, kjer slutijo bodočnost. Slovenski časnikarji prav dobro slutijo bodočnost socialne pravičnosti in enakopravnosti, mislijo pa, da še najbolje delajo zanjo z aktivnim delom in vztrajno borbo, ne pa z gosposko važnostjo in v nič devanjem tujega dela z nivoja kakšnega literarnega krožka, kakor jih jc danes deset v vsakem kotu. Sicer pa je g. Kozak tudi nekje v službi in je Ie vprašanje, kaj on stori v tem smislu in zakaj on ne krene tja, kjer on »sluti bodočnost«? Čc je dosleden, naj pove, zakaj poučuje dolenjsko mladino, čc nc zato, da »jc sit in da ima nekje svojo posteljo«? Kaj misli g. Kozak, da slovenski časnikarji za svoje trdo delo — ki je vse kaj drugega, kakor pisanje esejev v »Sodobnosti«, — nc smejo dobiti tudi kosa kruha? Ali misli, da jc ta kruh vedno sladek? In med tem, ko se časnikarji borijo za zboljšanje tujega kruha, se za lastno zboljšanje, žal, niti nc morejo!
Marsikakšno prelevitev smo že videli v zadnjih letih in torej niso prelevitve lastne samo časnikarjem — dasi jih jc v našem poklicu najmanj, ker so najmanj možne, oziroma vsaj nc tako lahke, kakor pri mnogih drugih stanovih, ki so vseskozi odvisni, dočim je časnikar relativno najbolj svoboden. G. Kozak trdi, da jc naš žtirnalizem postal po vojni izrazito netvoren in izrazito neodgovoren in jc lo šc podčrtal. Naj le g. Kozak, ki je menda zgodovinar — čc se ne motim — pregleda vse ogromno kulturno delo, ki ga je slovensko časopisje zadnjih 15 let napravilo — priznam, da je tudi mnogo negativnega, — vendar nikjer — tudi v leposlovju nc — niso zgolj solnčne strani brez senc. Naj pregleda vse delo, ki ga je napravilo za napredek in za vzgojo naroda naše časnikarstvo v vsakem oziru in umakniti bo moral ta očitek. Kar pa sc liče neodgovornosti, naj g. Kozak pogleda naš tiskovni zakon, naj pregleda vse n®« štete tiskovno pravde, naj pregleda vse žrtve, ki so jih doprinesli slovenski časnikarji za napredek svojega naroda in moral bo priznati, da jc napravil našemu poklicu hudo krivico! Saj zahteva časnikarsko delo od časnikarja celega človeka, ves njegov čas in vse njegove sile. Polovičarstvo, pomanjkljivo znanje, nedelavnost je danes povsod drugje lažje možna, za krajši čas celo т literaturi, kjer danes paca cela truma dilctanlov, nego v časnikarstvu, kjer velja pravilo najstrožje izbire in kjer protckcija in reklama ne moreta iz ničov narediti veličin, kakor se to godi na drugih poljih.
G. Ferdo Kozak bo svoj napad na slovenske novinarje umaknil, če je količkaj pravičen in količkaj čuti odgovornost za pisano besedo.
K današnjemu zborovanju Panevropshe unije г
Za mir in slogo med narodi
Ljubljane, 15. maja.
Panevropska unija se je osnovala 1. 1923 po R. N. Coudenhove - Kalergiju. Začasni predsedniki prvega kongresa, ki je bil v letu 1926 ua Dunaju in na katerem je bilo zastopanih 24 narodov, so bili odlični evropski politiki: Edvard Beneš, Joseph Caillaux, Paul Loebe, Nicola Politis, Ignac Seifiel, Carlo Sforza. »Vsak velik zgodovinski dogodek se je začel kot utopija in končal kot realnost«, je kakor motto zapisano na programu Pan-evropske unije. Značilen je ta optimizem pionirjev panevropskega gibanja. A v teh dneh, ko skorajda v vseh državah spet dviga imperialistični zmaj svojo glavo in nekaj težkega kakor tesnobna slutnja nove svetovne morije leži nad nami, zveni ta optimizem ko kruta ironija.
Kakšno nalogo si je predvsem zadula Panevropska unijar Da ohrani mir in složno sožitje med narodi. Nova svetovna vojna bi pomenila propast Evrope. Raztrgana Evropa je stalno ognjišče mednar. sporov, zedinjena Evropa pa bi bila najmočnejši faktor miru. Za panevropsko misel se je doslej izjavila že nepregledna vrsta najznamenitejših evropskih politikov in gospodarnikov. Tudi naša država se je s številnimi zastopniki našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja priključila temu gibanju. Za razmah panev-ropeke misli v naši kraljevini sta se zlasti goreče zavzela bivši voditelj jugoslovanske zunanje politike minieter dr. Momčilo Ninčič, ki
stoji na čelu panevropskega pokreta pri nas, ter bivši minister in senator dr Frangeš.
Kakor smo že v nedeljo poročali, ima Panevropska unija v Jugoslaviji tri organizacije: v Ljubljani, v Belgradu in v Zagrebu. Te tri organizacije iuiajo skupno predstavništvo, če-gnr predsednik je dr. Momčilo Ninčič, podpredsedniki pa so predsedniki posameznih organizacij: univ. prof. dr. Go.sar, univ. prof. dr. Arandjelovlč in dr. Milan Vrbanič. Predstavništvo ima vsako leto na dan obletnice Brandovega memoranduma, 14. maja, skupno sejo. Leta I93t je bila ta seja v Belgradu, lani v Zagrebu, letos pa v Ljubljani.
Panevropski ideji bo posvečen ves današnji dan: dopoldne ob 11 bo v sejni dvomili Trgovske zbornice seja predstavništva, po seji slavnostni bnnket, popoldne ob 6 pn v veliki zbornični dvorani
JAVNO ZBOROVANJE
na katerem bosta govorila dr. Momčilo Ninčič in dr. Frangeš. N juna govora bosta zaradi aktualne in zanimive teme gotovo privabila častno število občinsstva, ki bo na Ia način najlepše manifestiralo svoje razumevanje za nesmrtno idejo pok. Brianda, ki je za vse večne čase hotel obvarovati Evropo pred novim J svetovnim klanjem. Celotna prireditev bo lepo zaključena s predavanjem v radiu o panevrop-, skem pokretu, ki ga bo imel g. dr. Vladimir Grossmann.
Zadnje slovo od planin %g„"b nesreineea
Kamnik, 16. maja.
Tragična usoda mladega planinca Sandija Wissiaka je napravila povsod najgloblji vtis, posebno hudo pa je prizadela vse njegove številne prijatelje in planinske tovariše. Že četrto leto zaporedoma so Kamniške planine tir-jale smrtno žrtev. Leta 1930. se je na Planjavi v Brinškovem kaminu smrtno ponesrečil mladi Rudolf Pečar iz Ljubljane, L 1931. je pod Grintovcem na poti v Češko kočo padel čez visoko steno zlatarski pomočnik Mihailo We-ber iz Novega Sada, lani pa je ravno 15. maja na Grintovcu zdrčal po poledenelem snegu in padel čez visoko steno krojaški pomočnik Albert Makuc iz Ljubljane. Četrta zaporedna žrtev je bil Sandi Wissiak. O nesreči dozna-vamo še nekaj zanimivih podrobnosti.
Ko se je v dežju odpravljal v sredo s svojima tovarišema proti Sedlu, si gotovo ni mislil, da gre na. svojo poslednjo turo. Eno noč so prespali v pastirski koči. noč od četrtka na petek pa v koči na Sedlu. Planine je pokrivala nova plast snega in od pastirske koče proti Sedlu so morali planinci ponekod do pasu gaziti po snegu. Zvečer pred usodno turo je še Sandi skuhal ajdove žgance, katere je znal izborno pripraviti. Prijatelji so še pozno v noč poslušali zamolklo bobnenje snežnih pla-zdv. ki so grmeli z Brane. Sandi je še pripomnil:
»Plazove je prav lepo gledati, toda samo od daleč!«
Kraj, kjer se je ponesrečil Sandi, imenujejo planinci Rdeči kup, po velikem kupu na-gromadenega grušča, pomešanega z rdečo ilovico. Nad dolgim, ozkim kaminom, kjer so korakali trije mladi planinci v majhni oddaljenosti drug od drugega, se je Sandi, ki je korakal prvi, obrnil proti svojima tovarišema in dejal: »ko pridemo tja-le na Sukalnik, bomo pa prižgali fajfco.« V trenotku, ko se je obrnil, se je vdrla pod njiin snežna plast in ga odnesla s seboj. Ce bi bili planinci zvezani med seboj z vrvjo, bi po vsej verjetnosti vsi trije zgrmeli po ozkem kaminu.
Do ponedeljka dopoldne je ležal Sandi med cvetjem in venci v kapelici v Kamniški Bistrici. V ponedeljek pa so ga prepeljali v Stranje in ga zaplombirali v krsto ter položili v mrtvašnico v Stranjah. Od tu so ga davi prepeljali v Kamnik, kjer je ob 9 nastopil svojo zadnjo pot. Ob začetku zidu drž. smod-nišnice se je zbralo lepo število kamniškega občinstva. Na krsto, ki je bila obložena s planinskim cvetjem in venci, so pritrdili planin-eki klobuk, cepin in plezalno vrv. Kamniški kaplan g. Miha Jenko je pred kapelico sv. Barbare na Grabnu blagoslovil krsto. Iz mc-
f lenega jutra se je okrog devetih napravil rasen sončen dan in baš ko so kamniški športniki — planinci dvignili krsto ua rame, eo zažarele Kamniške planine v vsej krasoti, pokrite z novo snežno odejo in lesketajoče se v žarkem soncu. Pred krsto so nosili planinski venec, katerega so spletli v nedeljo turisti v Bistrici in lep venec iz rdečih in belih tulipanov, šmarnic in vrtnic. Med zelenimi boro-
Hranilne knjižice brez konca
Ljubljana, 16. maja.
Svojčas, ko je izbruhnila afera z vložnimi knji-licami na dan, smo poročali, da so ljudje povečini hranilne knjižice zastavili in ne prodali onim, ki eo dajali posojila na te knjižice. Že tedaj smo napovedali, da ljudje hranilnih knjižic ne bodo nikoli več dobili nazaj, ker bodo romale iz roke v roko in se zadnji posestniki hranilnih knjižic ne bodo dali več ugotoviti. Izposojevalci denarja na hranilne knjižice so dali strankam sicer podpisati pogodbo, v kateri je bila tudi določba, da smejo izposojevalci s hranilnimi knjižicami poljubno razpolagati, če pa dolžniki vrnejo izposojeni denar, se morajo zadovoljiti s hranilnimi knjižicami na enake vloge. Ta določba je omogočala izposojevalcem poljudne špekulacije in veriženje s hranilnimi knji-Cicami.
Vendar pa so bili nekateri dolžniki toliko previdni, da so zahtevali, naj se ta določba črta, ker oni zahtevajo pri povrnitvi posojila nazaj le lastne knjižice, ki jih dajo samo v zastavo, ne pa na razpolago izposojevalcem. Pri nekaterih posojilnih pogodbah je bila ta določba res črtana. Vendar pa to ni motilo izposojevalcev in so tudi te knjižice prodali naprej v druge in tretje roke. Izposojevalci so pač mislili in tudi s tem računali, da dolžniki nikoli ne bodo mogli zbrati toliko denarja, da bi plačali svoje dolgove ter da bodo knjižice zanje izgubljene.
Račun pa je bil napačen, zakaj, ko je izbruhnila afera s hranilnimi knjižicami, so ljudje spoznali. da so nasedli brezvestnim verižnikom in se-
daj zahtevajo svoje knjižice nazaj. Redno se dogaja v Ljubljani, da hočejo ljudje izposojevalcem plačati svoje dolgove, vendar pa jim ti knjižic ne morejo vrniti, ker so jih že davno prodali. Ljudje se zatekajo sedaj na policijo, k odvetnikom in drugam za pomoč, da bi na kakšen način prišli do svojih knjižic.
0 enakih primerih poročajo tudi iz Zagreba, kjer se pri policiji prav tako množijo ovadbe zoper brezvestne špekulante s hranilnimi knjižicami.
Ma smrt obso;em use-,
V Užicah je bil obsojen na smrt neki Peter Marjanovič iz vasi Dobroselice v zlatiborskem okraju. Ta Peter Marjanovič je sedaj pobegnil iz sodnih zaporov. Marjanovič ni poprej prav nič dal slutiti, da namerava na kakšen način pobegniti iz zapora in je užival zato precejšnje zaupanje paznikov. Ječar Jovankovič zato zadnje čase ni posebno pazil nanj. A Marjanovič je na nepojasnjen način prišel do vitriha ter je v noči na ponedeljek okoli 11 zvečer odprl vrata celice, nato vrata ječe in se nemoteno izgubil v noč.
Veet o begu zločinca, ki je bil obsojen na smrt, je v Užicah izzvala razumljivo senzacijo. Takoj zjutraj, ko so opazili njegov beg, so bile alarmirane oblasti, ki so ga pričele zasledovati. Za zločincem so bile poslane na vse strani patrulje in obveščena so bila vsa okrajna glavarstva bližnjih okrajev. Največja pozornost je posvečena zlatibor-skernu okraju, ker mislijo, da se zločinec skriva kje taui.
planinca S. Wisiaha
vimi vejicami se je lepo odražal iz belih pla-nink sestavljen napis: »Pozdrav«. Za krsto je korakala dolga vrsta občinetva. Sprevod je krenil po Grabnu na Glavni trg. Ker je bil danes v Kamniku tržni dan, je bil trg poln občinstva, ki je napravilo gost špalir in se v nemem molku poklonilo spominu tragično preminule žrtve mladega idealizma. Krsto na kolodvoru položili v vagon in vlak jo je ob 10 odpeljal proti Ljubljani.
Ljubljana, tO. maja.
Krsta pokojnega Sandija Wissiaka je prišla z vagonom danes ob 11 dopoldne v Ljubljano. Pred krsto v vagonu so ljubljanski planinci položili simbole planinstva: navzkriž kladivo in cepin ter vrv. Planinci so se postavili v časten špalir in so ves mrtvaški oder okrasili z venci in šopki. Pogreb nesrečnega Sandija je bil ob 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Njegov pogreb je bil eden izmed najveličastnejših v zadnjih letih. Posebno lepo je bilo videti planince, ko so z lučkami v rokah spremljali krsto, v kateri se je njihov tovariš vozil na zadnji poti.
Že mnogo pred uro pogreba se ie nabralo na kolodvoru, kjer je bil vagon s krsto, ogromno občinstva, ki je prihitelo, da se zadnjič poslovi od tako tragično ponesrečenega Sandija Wissiaka.
Pogrebne molitve je na kolodvoru opravil p. dr. Tominec, ki je blagoslovil truplo. Nato se je razvil po Masarykovi cesti na Šmartinsko cesto veličasten in ogromen žalni sprevod.
Takoj za križem so stopali najožji pokojnikovi planinski tovariši, Skalaši, ki so nesli krasen venec belega cvetja, v katerega je bilo vpleteno tudi mnogo planinskega cvetja. Za njim so šli zastopniki Kamnika, zastopniki jeseniške podružnice »Skale«, odbor osrednjega SPD, zastopniki smučarskega kluba »Ljubljane«, vsako zastopstvo z lepim vencem. Nato so sledili zastopniki še drugih društev in pa venci prijateljskih družin. Zadnja dva tik pred krsto pa sta bila g. Gregorič in Dolenc, pokojnikova tovariša na zadnji turi.
V sprevodu za krsto in za užaloščenimi sorodniki je šlo najprej članstvo »Skale«, nato odbor in članstvo SPD. Nato so šli smučarji, drugi športniki im pa ogromna vrsta pogrebcev.
Sprevod je bila tako dolg, da so bili prvi po-grebci že pri križišču pri Sv. Križu, ko so prišli zadnji iz viadukta. Pogrebcem se je nudil čudovit prizor, da je na pogreb in na vse Ljubljansko polje siialo solnce, planine pa so se zavile v žalobno sivino, kakor da bi same žalovale za svojo nesrečno žrtvijo. P. dr. Tominc je blagoslovil krsto v kapeli. Nato je onih 6 planincev, ki so med pogrebom spremljali krsto z lučkami, dvignilo krsto in jo na ramah odneslo do novoizkopanega groba v novem delu pokopališča. Med molitvami in žalostjo vseh so spustili planinci krsto s predragim tovarišem v grob in ga nato zasuli s cvetjem. Nad grobom je prvi govoril v imenu planincev ravnatelj Vilhar, v imenu savinjske podružnice »Skale« pa g. Tome. Z otožnostjo nad izgubo tako mladega in polnega življenja se je občinstvo vračalo v mesto. Naj sveti Sandiju Wissiaku večna luči Žalujočim preostalim naše sožalje.
Schichtov
365 SOLNČNIH DNI
NA LETO!
Radion naredi gospodinjo popolnoma neodvisno od časa in vremena. Vse tisto, kar doseže ona s tem, da beli perilo na solncu, in to samo poleti, doseže z Radionom že v pralnem kotlu in ob vsakem letnem času. Zakaj že pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo — ki postane tako brez
RADIO
RJ.6-51
Zanimivo arheološko odkritje:
Rodovnik starih ilirskih vojvod
Belgrad, 15. maja.
Iz zgodovine je znano, da so pred davnimi stoletji centralni del Balkanskega polotoka imeli v svoji oblasti Iliri. Točnejših in zgodovinsko zanesljivih podatkov o Ilirih pa imamo sorazmerno malo. Največ zapisanega so ohranili o njih Rimljani, ki jih dolga desetletja niso mogli obvladati. Znana je velika vstaja llircev pod vojvodom De-sitiana Batona, ki pada v leta 6—9 po Kr. roj., ko je celo samemu Rimu pretila grozeča nevarnost.
Sedaj je znan sila zanimiv spomenik z rodovnikom vojvod iz rodovine Balonov. Odkril ga je pred nekaj dnevi znani starinar in numizmatik dr. Vinko Mikoljič, ki je sicer advokat v Visokem v Bosni. Odkopal ga je ? neposredni bližini zna-■pega premogovnika v Brezi. Po prepričanju strokovnjakov je ta plošča le droben kos ogromnega ilirskega mavzoleja, ki je bil pa razrušen od prihajajočih barbarskih plemen. Kasneje je del tega kamenja in ž njim tudi prej omenjena plošča z rodovnikom prišla v Brezo, kjer je iz njega (kamenja) zgrajena v VI. stoletju cerkev. Podzemski ostanki te cerkve so namreč odkriti predlanskim. Napis na omenjeni plošči je latinski in se
I
Beli zobje: Chlorodont
»BATONI LIC GAI F
TE VTA V1ETIS
SCENO BATONIS F
MAXIME NATVS
CENO CALOBATONI
CAEVAE BATONIS F
CALL0N1 BATONIS F
ROltADO BATONIS F
CENVS BATONIS F
N1MK NATVS EX EIS SI...
VIS DE SVA PECVNIA FIERI M . .
Iz zgodovine je znano, da je okrog 1. 508 po Kr. gotski vladar Teodorih, ko je podjarmil današnjo Dalmacijo, ukazal prekopati grobišča, ker je računal, da je v njih zakopanih mnogo dragocenosti. Zelo verjetno je, da je bil ob tej priložnosti razrušen tudi zgoraj omenjeni ilirski mavzolej. Zanimivo je, da je kraj, kjer je bila v Brezi sezidana v VI. stoletju cerkev, še pred nekaj desetletji služil za izkopavanje kamena. Tako so celo, ko so gradili železniško progo Brod—Sarajevo, za zidavo postaje Breza porabili precej kamena odtod.
Tevta in Baton sta najpogostejši ilirski imeni. V spomeniku sti obe zastopnni. Sedaj se najdena plošča nahaja v muzeju znane frančiškanske gimnazije v Visokem v Bosni. Podčrtati je treba dejstvo, da je ta spomenik edini pomembnejši dokument iz ilirske zgodovine in je radi tega njegova vrednost neocenljiva. Verjetno je, da bodo v okolici Breze našli še kaj podobnega.
Zanimiva razprava proti komunistom
Anton Stermec pred sodmki
Ljubljana, 16. maja.
Anton Stermec, 32 letni hlapec, rojen v Pre-valjah, je lani dalj časa služil v Labudu. Sam trdi, da je brezdomovinec, češ, da ni optiral ne za Jugoslavijo in tudi ne za Avstrijo. Stermec je ona oseba, zaradi katere so lani dvignili avstrijski, zlasti koroški časopisi mnogo hrupa in so dolžili naše oblasti, češ, da so z nasiljem aretirale in mučile avstrijskega državljana. Tudi celovške oblasti so se začele zanj potegovati. Nastal je diplomatičen incident. Celovške oblasti so za represalijo odrekle koroškim pevcem potni vizum in zato niso mogli , sprva prirediti svoje pevske turneje po naših mestih.
Ta Anton Stermec se je moral z dvema tova-i rišema, Alojzijem Antoličičem, oženjenim železni-
I čarjem iz Maribora, in Ivanom Kolarjem, oženjenim rudarjem iz Mežice, pred velikim senatom zagovarjati zaradi zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, obtožbo je zastopal šef državnega tožilstva dr. Robert 0 g o -r e u t z. Obtožence so branili trije ex-offo branilci.
Obtožnica očita Antonu Stermecu več delik-tov, tako, da je pripadal komunistični stranki, da se je udeleževal komunističnih sestankov v Celovcu in na Dunaju, da je pomagal petim komunističnim emisarjem, da so lahko neovirano hodili iz Labuda čez našo mejo, da je razširjal razne komunistične brošure in letake in da je v našo državo vtihotapljal razno municijo in orožje. Dva druga obtoženca pa sta mu pri tem poslu deloma pomagala. Obtožnica zelo izčrpno navaja, kako je delal Anton Stermec. Za vsak posel je prejemal nagrade po 25 do 100 šilingov. Čez mejo je prepeljal nekega »Debeljaka«, ki je nosil s seboj težak zaboj, v katerem je bil peklenski stroj.
Obtoženec Anton Stermec je prav odkritosrčno priznal vsa inkriminirana dejanja. Na široko je pojasnjeval vso akcijo, kako je prišel v stike s komunisti in zlasti, kaj je počel na Dunaju. V Celovcu se je seznanil z neko gospo Berger, ki je glavna po-s.edovalka med Dunajem in Jugoslavijo. Priznal je, da je čez mejo prepeljal po tajnih potih pet emi-sarjev in sicer Jovana Veselinova-Tatarova, nekega neznanega komunista, nekega »Petra«, »Tru-šaka« in 25. oktobra 1931 »Debeljaka«. Ta mu je bil zelo simpatičen, ker je bil pogumen in hraber. Ni kazal nobenega strahu. S seboi ie nosil uukliuu-
SKi stroj. Že v naši državi je bil simpatizer komunistov in jim pomagal, da so lahko uhajali čez mejo v Avstrijo. Okoli božiča 1930 pa so ga orožniki osumili tajnih zvez s komunisti, zato jo je popihal v Avstrijo in je dobil službo v Labudu, pri nekem gostilničarju je bil za hlapca.
Drugi, Alojzij Antoličič, je obtožen, da je podpiral komunistične agitatorje, da so na njegov naslov pošiljali različen komunističen propagandni materijal. — Tretji, Ivan Kolar, pa je bil v stikih s prvim obtožencem in drugimi komunisti v Avstriji.
Prva razprava se je vršila že 2. maja, a je bila prekinjena zato, da se zasliši Josipina Hudobnik. Razprava je bila večjidel javna. Kot corpora delieti so razne brošure. Nekatere nosijo prav nedolžne naslove, tako »Govor Nj. Vel. kralja Aleksandra o priliki razdelitve novih zastav« in »Vrtnarstvo«. Toda vsebina se ni skladala z naslovi.
Današnja razprava je trajala dve uri. Anton Stermec je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti; Ivan Kolar je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, dočim je bil Alojzij Antoličič oproščen. Stermec se nahaja v zaporu že od 3. septembra 1932, Ivan Kolar pa od 9. januarja 1933.
V sredo bo pred velikim senatom drug komunistični proces.
Prva toča v ljutomerskih goricah
LjtrtornfT, 15. maja.
Prvo točo nam je prinesla Zofija pretekli po-nedeljek. Škode zaenkrat še ni povzročila.
Gobani ie rasto
St. Vid nad Lj., 15. maja.
KSveti Primož (9. VI.) gobanje seje«, trdi staro ljudsko izročilo. Leto« pa so se pojavili jurfki že v maju. Tako je našla v nedeljo na Toškem čelu mala Anica Krm an doforo razvit goban j, kar je za ta čns in kraj vsekakor zanimivo. To nam vzbuja nade, da nam prinese letošnje leto dosti tega žlaht-
1 uro/ji tiutiuža.
Ljubljana
Ciklus progmmatičnih govorov
■I. k. a, d. Zarja* priredi ciklus programa-ličnili govorov s sledečim sporedom:
1.	Sreda, 17. t. in.: Katoliški mladinski pokreti na zapadu (dr. I. A h č i n).
2.	Četrtek, 18. t. m.; Katoliška akcija in akademska mladina (dr. M. K r e k).
3.	Petek, 19. t. m.: Katolicizem — marksizem (dr. J. A 1 e k s i č).
I Sobota, :0. t. m.: Nas program (dr. F. Valove c).
Začetek vselej ob 20!
Udeležba je za člane Zarje« obvezna, starešine in člani bratskih društev iskreno vabljeni!
Odbor.
Stanovanjske odpovedi
in d&Sožacsje
Pri okrajnem sodišču je bilo letos do včeraj podanih zc 468 stanovanjskih odpovedi, zadnji čas oo 20. aprila naprej veliko število 152. Mestni magistrat je v ponedeljek predložil sodišču kar 19 deložacijskih predlogov. Mestna občina namerava deloiirati nekatere stranke v Švabičevi ulici, na Grajski planoti, na Vodovodni cesti in drugod, zahteva deložacijo iz raznih razlogov, v prvi vrsti, ker stranke že dolgo časa niso plačale najemnine. Kdaj i;e bodo izvršile te deložacije, m; ni določeno. Bo se pač našel kakšen način, da sc bodo stranke izognile dcložaciji.
Eohen pole
Ljubljana, 16. maja.
Na deskah ljubljanskega okrajnega sodišča je nalepljenih neštevilno dražbenih oglasov. Jih ni mogoče prešteti, kajti pokrivajo drug drugega in ie celo zmanjkalo prostora za nove. Ti oglasi v prvi vrsti naznanjajo javno prodajo raznovrstnih premičnin in dragocenosti.
Magistralne oglasne deske prav tako občinstvu javljajo mnogoštevilne dražbe premičnin. Kar dve veliki deski ta nalepljeni z dražbenimi oklici mestnega načelstva, Ti oklici naznanjajo, da bodo dražbe" raznih zarobljenih predmetov 20. maja in naslednje dni. Posebno za 20. maj je razpisanih ve-iiko število dražb. Ti oklici zgovorno kažejo gospodarske stiske ljubljanskih meščanov, zlasti hišnih posestnikov. Zarobljeni so bili najrazličnejši predmeti zaradi neplačanih mestnih davščin, v prvi vrsti zaradi neplačane vodarine, ki znaša prav ogromne svote. Na deskah je vsega 58 oglasov, ki razglašajo, da bo na javni dražbi na II. dvorišču rotovža prodanih 140 premičnih stvari v celotni cenilni vrednosti 612.000 Din. Na dražbo pridejo prav čudni predmeti. Žalostna usoda čaka kar tri avtobuse, več luksuznih in tovornih avtomobilov, 'za dražbo je namenjeno razno moderno in dfugo pohištvo, blagajne, pisalni stroji, dragocenosti in čelo oljnata slika Orac , cenjena na 150 Din. Vsak avtobus je bil cenjen na 120.000 Din. Nekateri predmeti so bili cenjeni pa na prav nizke zneske fjn 15 do 100 Din. V splošnem pa se prav redko i/.vrše dražbe zarobljenih predmetov, ker obve-,:anci poravnajo zahtevane mestne davščine še zadnji čas pred dražbo, zato stvari ni treba vzeti tako tragično.
„Atentat" si«! vlak v Šiški
Ljubljana, IG. maja.
Potniki večernega kamniškega vlaka, ki so snoči gledali iz oken vagonov, so se najbrž nekoliko ustrašili. Ob prosi je sial namreč deček, ki je imel v rokah pištolo iii je ustrelil enkrat, dvakrat proti vlaku. Toda vlak je naglo odpeljal in nobenemu potniku ai bilo nič hudega. V Šiško, kjer se je dogodek pripetil, pa je kmalu prišel stražnik in poiskal malega atentatorja • Dečka jo stražnik iakoj odgnal na policijo. Tu ga je zaslišal službujoči uradnik. Deček je povedal, da ni noben komunist, niti sovražnik železnice, niti nI hotel nikogar ubili v ' laku, temveč je hotel napraviti samo majhen Jiecc. Ubili sploh nikogar ni mogel, niti ogrožati, ker njegova pištola sploh ni prava pištola, temveč ie strašilna pištola. Uradnik je dečka strogo posvaril, naj bo v bodoče pameten in naj se ne igra kar tako z ognjem. Nato ga je pa izpustil. Tako so je zaključil ^strašni atentat« na vlak v
© Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskérju, Sv. Petra cesta 14.
Kaj bo danes?
Drama: Krog s kredo«. Red sreda.
Opera: Andre Chenier«. Red C. Kino Kodeljevo: Ob 20.30: Pot k slavi« (Rihard Tauber). Znižane ccnc.
Nočno službo imata lekarni: mr. Levstik, Res-ljeva c.; mr. Bohinec, Rimska c. in mr. Kmet, Dunajska c, (Sv. Krištof).
J. MAČEK
Ei 3 m i> S f a if «a, Aleksandrova c. 12
ima krasne birmanske oblekce
modre in belo vseh velikosti.
© Ljudski konccrt Akademskega pevskega zbora ki bo v nedeljo ob pol 11 v veliki dvorani Uniona«, bo obsegal iste točke, kot jih je zbor izvajal na zadnjem konccrlu dne 6. maja. Opozarjamo, da se dobe vstopnice v predprodaji v union-: ski trafiki in naj si jih občinstvo pravočasno preskrbi. Ccnc so globoko znižane, da bo tako omogočeno tudi najrevnejšim slišali ta naš najboljši zbor.
© sentpetorski župnik g. Petrič nas prosi, iiaj ugotovimo, da pokojna Marija Vovk, ki se je predvčerajšnjim v Ljubljani zastrupila, ni stanovali v šenlpeterskem župnišču, kakor jo včeraj, najbrž teudenciozno poročal Slov. Narod . Pokojnini jo stanovala v sosedni hiši na Sv. Petra cesti 82 pri neki delavki.
© G. Rogoz gostuje v ponedeljek 22. t. m. v Hamletu v naši drami. Opozarjamo ccnjeno občinstvo na la dogodek.
© Gospa Kristina Orvena je dauos darovala Krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani 100 (sto) Din v počaščenje spomina blagopokojne gospo Emilije Gerbičeve.
© Fanfare bodo v četrtek med !0. in 12. uro dopoldne po vsem mestu naznanjale, da pride v kralkem nabiralni tovorni avto Rdečega križa. Nabiralni avto bo ob svojem prihodu ? močnim hupanjem opozarjal, da je že pred n'šo. Kdor bi rad izročil zimske potrebščine, ki jih je namenil revežem 1er njihovim otrokom, naj svo; Dovezek odda na ta avto, ali pa naj pobiralce kar skozi
okno pozove k sebi. •
Do S/am/ča bom danes spet podal se z urnim skokom, ■ tam čaka me — o/ sladka jed: kotlet pikantni s cmokom.
Zadnja poročita
RooseveiSova poslanica ima
velikanski pomen
Washington. I(>. maju. t;r. Poslanci Roo.so-veltn pripisujejo v tukajšnjih krogih izreden pomen. Oblika apela, ki jo bil brzojavno razposlan državnim poglavarjem, tvori prece-deučnj primer v zgodovini nacionalno diplomacijo.
Po tukajšnjem mnenja iinato sedaj Nemčija in Francija odprla samo tri pola: i. ali da so sporazumeta /a razoro/.itvoui načrt v polnem obsegu Roosevoltovih zahtev, 2. da sklenete časovno omejeno premirje glede ru/.oro-/itveiiih vprašanj /. ozirom na bodočo londonsko svetovno gospodarsko konferenco, ». d« prologe odklonita iu so s tem izolirata. Roose-veltovn izjava jo napravila silen vtis \ krogih liizoro/.itvene konterence. /. napetostjo so pričakuje odgovor nemške vlade. Splošno mnenje jo to. tla hoče Roosevelt s svojimi predlogi posredovati med Francijo in Nemčijo, da pa so bo, če bi Nemčija ne sprejela tega posredovanja. tudi Roosevelt postavil v vrsto onih. ki
bi krivdo za neuspeli konference zvalili nn Nemčijo.
lipami?' pa. du se ho na podlagi RoosevcU tovogn predlogu našlo možnost zn rešitev razoro/.itvono konference in miru. Zelo so opaža tudi dejstvo, da je Roosevelt svojo poslanico poslal tudj Sovjetski Rusiji. Tem več se govori o tem. ker se jo včeraj /.večer v Washingtonu že govorilo tudi o tem, da namerava Mala zveza tudi doseči spora/um \ Rusijo, da se torej \ glavnem pripravlja sporazum med Romunijo iu Rusijo.
Pariz, 10. maja (g. francoska vlada jo imela danes ministrsko sejo. na kateri so polog ak-tuulnih parlamentarnih vprašanj razpravljali tudi o zunanjepolitičnem položaju. Oficielni komunike o toni ministrskem .svetu jo zelo kratek in .se zdi, da niso sprejeli nobenega voz-I nega sklepa, ker čaka kabinet na današnji govor predsedniku Itoosevelta \ radiu in na jutrišnji Hitlerjev govor.
Bolgarsho-romunski spopad
Sofija, 16. maju. tg. \a roniiinsko-bolgni ski j meji v Dobrini/i pri Oborištu so jo pripetil 10-i •sen mejni incident, kateremu bodo morda sledili diplomatski koraki. V Romuniji živeč bolgarski državljan jo hotel tajno prekoračiti mejo na bolgar.sko stran, pn so ga romunske (straže opazilo in nanj streljale. Major romunske stražo iu podčastnik <st>i ga zasledovala na bolgar.sko ozemlji' iu ga s streli ranila. Radi streljanja so postale pozorne bolgarske stražo, ki so potoni streljale nu romunska vojaka. Major je šo lahko zbežal na romunsko .stran, podčastnika pa so bolgarske straže ujele. Begunec, bolgarski državljan je umrl po pur urah. Za jutri jo dogovoljen sestanek obojestranskih poveljnikov obmejnega odseka, du preiščeta dogodek.
© Tivoli. Tujci, ki prihajajo v Ljubljano, zavidajo Ljubljančane za lepo gozdno sprehajališče za Tivolskim gradom. Nekaj jim pa vendar ne ugaja: korenine, ki prepletijo steze tako, da se marsikdo spotakne, v mraku pa se tudi lahko ponesreči. Te korenine, ki so bile prej lic dosl' globoko v zemlji, so sedaj precej visoko izstopile, da se moraš vanje zadeti, ako nimaš prav bistrih oči, katerih pa stari ljudje navadno nimaio. Magistratu bi bili zelo hvaležni, ko bi se milostno ozrl na te steze in dal korenine posekati
© Sadna prvina. Ljubljanski trg je deloma /.e obločen s prvimi češnjami letošnjega pridelka. Revne so še, pa le mikajo in vabijo pred vsem seveda radovedno in sladkosned no mladino. Kaj, ko je pa zapisano na košari, da slano kilogram — nič manj ko 24 Din. Kje je ta sadež zorel, ni povedano.
© Nesreča in poškodba. V tovarni »Saturnus« se je včeraj zopet pripetila manjša nesreča. Slroj je odtrgal 20 letni delavki Mariji Galič prst na levi roki. — V Šenčurju jc nekdo udaril s kolom po roki 42 letnega delavca Valentina Jagodica in mu jo zlomil.
Specijslni entel oblek, ažuriranje, predtisk
naihitreiša postrežba — najfinejše delo pri
Srditi boji za Peking
Peking. 16. maja. tg. Po enodnevni im\/i. ki si» jo porabili /a ^popolnitev oslabljenih čet in za rezervo, so danes Japonci nadaljevali svojo ofenzivo na ijenoinski fronti. Kitajci poročajo. da držijo fronto \ bližini Jiifjana. torej daleč za roko I no. Na fronti pri Mijiiuu, kjer so Kitajci najtrdovratnejšo držijo radi bližino Pekingu. Japonci lli.so napredovali, pač p;-, so morali Kitajci umakniti .svojo Ironto med Mi-junom in luljano. torej pred mestom llsi-fcngku. Prebivalci Pekinga bežijo proti jugu. l'utli kitajska vlada pospravlja najvažnejšo akte in zaloge proti jugu.
Za rešitev slovenskega gledališča
Ljubljana, 16. maja.
Nocoj ob R je bilo v dramskem gledališču \ Ljubljani zborovanje, katero je .sklicalo Združenje gledaliških igralcev in Podzveza godbeniJiov. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki kulturnih organizacij in društev. Na zborovanju ,so bili zastopniki kulturnih organizacij in društev. Na zborovanju so bili zastopniki nad 30 kulturnih društev, udeležil pn se gu jo tudi upravnik Narodnega gledališču v Ljubljani, g. Oton Župančič.
Po pozdravu predsednika Združenju gledaliških igralcev g. Drenovou je podal kratko in izčrpno poročilo tajnik Združenja g. Jerman, predloge za rešitev krizo pa predsednik Pod-zvozo godbenikov kapcluik g. iNeflat. Po daljši
debati, h kateri so se oglasili nekateri delegati društev, jo bila sprejeta resolucija, ki jo bo Združenje poslalo vsem osebam, ki bi moglo kakorkoli vplivati na rešitev gledališke krize.
Resolucija zahteva: I. da se z naknadnimi krediti pokrije nastali primanjkljaj, 2. da vlada v Belgradu potrdi predlog mostne občine ljubljanske za obdavčenje kino vstopnic v prid Narodnega gledališča v Ljubljani in 3. da so enkrat za vselej določi stalna višina dotacije, ki se ne sme pod nobenim pogojem nikdar več zmanjšati, pa naj boi!<> razmere take ali take.
Po sprejetju resolucijo so je predsednik zahvalil za obilno udeležbo iu prosil javnost.,Zi| nndaljno naklonjenost, nakar jc zakjučil zborovanje. Obširnejše poročilo prinesemo jutri.
General Rudolf Maister - častni meščan mariborski
■i9f HLlJMIlUSjflnO
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogrumov. perila, zaves,
pregrinial. entlanje, izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanih žen. ročnib del Vsled naimoderneiše ureditve podietja — najnižje cene.
Najtoplejše kopališče Dravsko banovine
Catezke toplice
pri Brežicah
so odprte od 14. nuija t. I. Radioaktivna terma 50°C zdravi revnmtizem, išius in ženske bolezni. V predeezoni popusti! — Zahtevajte prospekte!
Imenovanje generala Rudolfa Maistra za častnega meščana mariborskega je največja oddolžitev, ki jo je zamoglo dati našo mesto zaslužnemu generalu. Častno meščanstvo je redko odlikovanje, ki ga je mariborsko mesto podeljevalo v preteklosti le svojim najzaslužnejšim možem. Po prevratu je general Maister prvi, ki ga je mesto Maribor tako odlikovalo. Meščanska knjiga na magistratu izku-zuje od lela 1825. do prevrata v Mariboru vsega skupaj 23 častnih meščanov. Nazaj v zgodovino so Častno meščanstvo ne da zasledovati, ker se nahaja stara meščanska knjiga v Gradcu, kamor je bila prenesena lela 1872.
Prvi častni meščan je bil leta 1825. Matija Sadrič. Sledil mu ie lota 183U. Kari baron Bilnner v. Bittenthal: 184G dr. Anion Kiker; 1847 znani zgodovinar Rudolf Puff; 1848 poveljnik mariborskega 47. pešpolka grof Arlur Kinsky; 1850 dr. Ivan Kušpar pl. Salka: 1850 Jurij Kerneker; 1851 Friderik Itigler; 1854 Jurij Mally; 1878 Ilonrik pl. Gesteiger; 1883 znani šo sedaj v Pekrali živeči učenjak ornitolog dr. Otmar Reiser; istega leta ludi njegov brat dr. Matej Reiser; 1887 Ivan
Stampfl; 1898 Aleksander Nagy; 1000 dr. Edmund VVolffhardt; 1901 dr. Jernej Carneri; 1902 dr Josip Schmiderer; 1904 pisatelj Richard pl. Roeken-zaun; 1907 Henrik Wastian; 1908 znani pesnik in mariborski rojak Ottokar Kernstock; 1010 pisatelj Peter Rosegger; 1912 Ivan Schmiderer in kot zadnji 1913 dr. Artur Mally. Od vseh navedenih živi še edino, kakor omenjeno dr. Reiser. Po večini so bili vsi ti ali dolgoletni mariborski župani, ki so si pridobili zasluge za razvoj mesta, ali pa znani takratni politiki, katerih imena srečujemo tudi v analih slovenskih bojev za Maribor; številni pa so tudi učenjaki, kulturni delavci in literati, ki jim je tekla zibelka v Mariboru.
Cerkveni vestniSi
Stolna kongregacija gospa. Jutri I. j. v četrtek 18. 1. m. jc izlet v Crngrolj, čc bo vreme lepo. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7.20 zjutraj. ,
Liturgični sestanek akiuleinkinj bo jutri v četrtek 18. 1. ni. ob 4 popoldne. Pridite v obilnem številu!
Kulturni obzornik
Pregljev novi lih Janeza Potrehuježa
Sodobnost«, neodvisna slovenska revija, st, 5, ki vsebuje mr.ogo sodobnih aktualnih vprašanj, prinaša nadaljevanje Pregljeve novele Thabiti Kumi . — Pregelj nam je napisal lepo število romanov, izmed katerih so mu zlasti nekateri dali ime, ki ne bo več izbrisano iz slovenske slovstven«; zgodovine. V teh svojih delih pa je Pregelj, ki ni le svetovno-nazorno, marveč tudi snovno -matran za katol. pisatelja, največ klesal lik katoliškega duhovnika, katerega je končno tako silno izoblikoval v vsem njegovem poslanstvu med ljud-tvom, v delu, v borbah, odpovedih itd., da nam takega doslej slovenska literatura še ni dala. Izmed vseh podob pa ie gotovo najizdelanejša ona " Jane .u Potrebuježu, ki je s svojo pošteno grča-vostjo in plemenitimi delom med narodom nekak tip vsega slovenskega duhovstva. In prav tega Potr°lniježa je isti pisatelj zdaj v noveli Thaliti Kumi tako sramotno oskrunil, da so v isti mah zdkrnili vsi njegovi liki katoliškega duhovnika z visokega piedestala v prepad. Vsiljuje se nam vprašanje, katerega duhovnika je Pregelj doživel: ali prvega ali drugega. Obeh doživetij v tako strašnem nasprotju ni mogel. Potrebujež je v prvem Pregljevem oblikovanju asket, v drugem pa spolni blodnež; v polni moški dobi asket, v oveli starosti pa —? Seveda ga avtor na ta način opraviči, da mu vzame razum. Toda ta stran je psihološko neutemeljena. Saj pride povsem nepričakovano, nepripravljeno. Sicer pa, če bi bil blazen, ko je ležal ob umirajoči deklici, ne bi govoril tako urejenih misli. Kesnejša zblaznelost jc prilepljena. Z realističnega stališča jc pričujoči motiv skoro nemogoč. Prav zalo ga ne pozna (ko- ; likor nam je znano) svetovna literatura, tudi v j času najbolj golih naluralistov. Saj je v svojem !
jedru perverzen, psihopalološki, ki spada le v znanstveno razpravo v smislu Ireudizma, najmanj pa pod pero katoliškega pisatelja, ki je izgradil prelepo podobo Janeza Potrebuježa! Prav za prav sc bavi Pregelj v mnogih svojih knjigah z nazori o zvezi med religijo in seksusom, seveda mimogrede; a pričujoča novela je taka, da se zdi, ko da je ravno radi tega nazora napisana; in da je ta nazor postal Preglju postulat in zmisel vsega njegovega dela. Nismo slulili, tla se bo ta njegova problematika tako odvratno končala. In da se bo ravno slovenska literatura -obogatila« s takim edinstvenim motivom; najmanj seveda od pisatelja, katerega romani vseskoz poveličujejo katoliškega duhovnika! S stališča katoličanstva pa je pričujoča novela v prizorih ob umirajoči deklici poleg grobega ponižanja duhovniškega poslanstva odvratna blasfemija svetih zakramentov, zatorej odklanjamo take vrste literaturo z vsem ogorčenjem, pa naj jo piše kdorkoli!
Violinski koncert v Filharmoniji
V ponedeljek zvečer je bil v dvorani Filharmonije zanimiv glasben večer. Vijolinistka Jeraj-Hribarjeva jc priredila zaključen vijolinski sonatni konccrt. Kot je pokazala že « ponovnimi svojimi nastopi, se zelo zanima predvsem za novejšo glasbeno produkcijo in da se poleg svojega pedagoškega dela na Gl. Matici posveča tudi seznanitvi naše glasbene javnosti z modernejšo smerjo, je hvale vredno. Topot je s sodelovanjem pianista D. Švare podala spored vijolinskih sonat, dve produkciji novejšega časa in eno iz pretekle dobe. Bile so to: E. Blochova Sonata, D. Švarova Sonata in A. Rubinsteinova Sonata.
Bloch je v tej svoji skladbi sledil ekspresijo-nistični smeri. Skladba je podajanje izrecno osebnih občutij, ki jim je podrejena celo forma in arhitektura. To jc niz pestrih glasbenih misli, ki so postavljene druga k drugi po notranji, a povsem osebno gledani smeri. Prav radi loga je vživetje v tako kompozicijo težko, ker je v njej tako malo skupnostnih glasbenih prvin. Zato učinkuje na zunaj raztrgano in človek, ki ei želi predvsem mu-
zike, se zgublja od trenutka do trenutka ker pričakuje, kdaj bo zaživela linija v svoji jasni fizio-gnomiji, pa je do konca v tem razočaran. — V tej smeri jasnejša je Švarova Sonata. Iz omenjene smeri se gnete v trdnejšo linearnost, na ušesa ti done melodije, polifono se med seboj prepletajoče. V sozvočju je negacija tonalitete v starem smislu in gre precej brezbrižno pot. Snovno in tehnično je naslonjena večinoma na preizkušenih dognanjih. Sicer pa je učinkovita v domislekih in zaletih. V formi je samosvoja. Arhitektonsko pa vendar premalo trdna in izklesana. — Rubinstein je predstavnik stare, dograjene sonalne forme, le malo oddaljujoč se od schumanovskih zakonov; poln pa jc deloma strastvenosti, deloma sentimenta.
V izvedbi je bilo dosti skrbnosti. Zlasti pTvi dve skladbi zahtevati precejšen delež tehničnega obvladovanja. V tem oziru vijolinistka ni dosegla še prave izdelanosti. Radi tega so bila težja mesta v borbi s tehničnimi zaprekami nekam medla. V lažjih postopih pa jc pokazala mnogo estetskega okusa in zajcmljivega čuvstva. — Pianisl je soustvarjal skladno. Le tu in tam je nekoliko pre-f tiral in razbil poudarjeno vijolinsko občutje.
Mala dvorana je bila zopet zelo borno : obiskana.	V. U.
Mednarodni kongres PEN klubov v Dubrovniku
Po vsem sc zdi, da bo lo najbolj obiskani izmed vseli dosedanjih Pcnklubskih kongresov. Vsega je prijavljenih 259 tujih udclcženccv iz 23 držav in 28 ccntrov, iz vseli delov sveta razen Avstralije. Izmed izvenevropskih držav bodo zastopane: Združene države, Argcntinija, Južna Afrika, Palestina, mogoče tudi Irak. Irak bi bil prvič zaslopan na kongresu, ker jc cenlcr Bagdad šelc pred kratkim ustanovljen. Prav lako bodo prvič zastopani Grki, ki so šele zadnji mesec ustanovili svoj klub s sodelovanjem jugoslovanskega časnikarskega atašeja in člana zagrebškega kluba Dogdana Radicc.
Na dnevnem redu kongresa bodo Iri načelne ■ Icmc iz področja književnosti, o katerih smo žc I poročali: Individualizem in kolektivizem v književ-
nosti; Neodvisni književniki in časnikarstvo; Moralna razorožitev. Izmed raznih predlogov omenjamo, da Mladi PEN klub v Londonu predlaga, da se pri vsakem centru ustanovi sekcija mladih književnikov, ki šc nimajo 30 let. Dalje jc predložen predlog za ustanovitev svetovne nagrade za najboljše književno delo, nagrada bi sc podeljevala pod okriljem Lige narodov. Ta predlog jc proučevala žs Organizacija za mednarodno sodelovanje, kakor tudi predlog, da se odstranijo razne zapreke za svobodni promet s knjigami med državami, posebno ovire carinske narave. Ameriški delegat predlaga, da sc sestavi seznam najboljših del, ki izidejo vse-ko leto. Ker se nekateri teh predlogov tičejo sodelovanja z Zavodom za mednarodno sodelovanje, bo prisostvoval kongresu tudi zastopnik tega zavoda. Priprave za kongres so v glavnem dokončane. Pripravljalni odbor je imel svojo zadnjo sejo dne 12. maja v Belgradu. Kongres bo otvoril predsednik belgrajskega centra dr. Sv. Stcfanovič, ki jc predsednik pripravljalnega odbora, delegati centrov v Ljubljani in Zagrebu pa bodo predsedovali vsak eni delavnih sej. Ostalim sejam bodo predsedovali predsednik londonskega centra H. C-. Wells, holandski delegat dr. Wcstcrman in škotski delegat Muir, ki bo na zadnji seji ponovil povabilo škotskega centra za tiaslednji kongres, ki bn v Edinbourghu 1934.
Dom in svet, Nova knjiga I., štev. 4, se bo
začel razpošiljati danes. Vsebina tega zvezka ie naslednja; Pustolovec (Miran Jarc). — Pomladno solnce (Jože Kastelic). — Popolna (Jože Kastelic). Heroica (Jože Kastelic). — Tako bi rad (Zdravko Oevirk). — Aplikacija (Joža Lavrenčič). — France Bevk (France Koblar). — Krvaveče rane (France Bevk). — O časnikarski slovenščini (Anton Breznik). — Ivana Cankarja Zbrani spisi (France Vodnik). — Leposlovje naših knjižnih družb (Jakob Šolar). — Dr. K. Ozvald : Osnovna psihologija (Jože Pogačnik). — Iz sodobnega srbohrvatskega književnega življenja (Tine Debeljak). — Obračun s povojnim duhom (Silvester Škcrl).
Kranj navdušen za koroško slovensko pesem jSSSS»,
Kranj, 16. maja.
Ob pol devetih zvečer so priredili koroški pevci v nabito polni dvorani Narodnega doma koncert, katerega jo prenašala tudi ljubljanska radio postaja. V dvorani je bilo videti glavo pri glavi, poln jo bil tudi balkon.
Ko so Korošci napolnili pevski oder jih je množica navdušeno dolgo časa pozdravljala. V imenu Icranjeke občine jo Korošce pozdravil župan Pire Ciril. Od osrednjega odbora »Kluba koroških Slovencev v Ljubljani« sta se koncerta udeležila predsednik dr. Fellaher in Franc Uršič.
Nato so nam koroški pevci pokazali svojo domačo koroško narodno pesem. V priredbi Adamiča, Deva, Kernjaka, Preka in Švikaršiča so odpeli pod vodstvom pevovodje Pavla Kernjaka 19 pesmi.
Vse pesmi je občinstvo sprejelo z veliko simpatijo, zanimanjem in navdušenjem, pevce pa nagradilo z burnim aplavzom. Koroški pevci so pokazali, da imajo zelo razvit čut in smisel za harmonijo, ki je koroški narodni pesmi že itak lastna. Glasovno ho se najbolj odlikovali basovi, le izgovarjava je bila mogoče premalo izrazita. Koroško narodno pesem označuje nekakšna monotonost, katere se pa uho lahko kmalu privadi. V splošnem pa so koroški pevci pokazali dovolj vrlin, če pomislimo, da so ljudje iz raznih pevskih zborov, ki nimajo veliko prilike, da bi se pevsko kaj šolali, ali da bi skupaj peli. — Pojo kakor znajo, iz preprostega srca in duše sebi in svojcem v veselje in zabavo.
Med prvim odmorom je stopil pred koroške pevce — svoje rojake — dr. Janko Arnejc, župnik trsteniški in podpredsednik : Kluba koroških Slovencev v Ljubljani«. Govoril je tako-le: »Dragi rojaki! Ponosen sem, da smem v tem slavnem Kranju pozdraviti svoje rojake. Slišal sem, da so vas tu v
Jubilejne znamke za kongres Pen klubov
Belgrad, 15. maja.
Prometni minister je dovolil, da se za časa XI. mednarodnega kongresa, ki bo 25., 26. in 27. t. m. v Dubrovniku, puste v promet posebne jubilejne poštne znamke za 50 par, 75 par, 1.50 Din, 3, 4 in 5 Din. Izdelane so po načrtu sedanjih franko znamk in s posebnimi nastavki pod znamko (širok rob) z napisom »XI. Int. kongres Pen-klubov u Dubrovniku 1033.« Vsalca znamka bo stala 0.25 Din do 1 Din več kakor je njena nominalna vrednost. Tiskanih bo vsega skupaj 30.000 znamk vsake vrste. Cela serija stane 18.75 Din.
Po barvah bodo razvrščeno tako-le: 50 par — temnozelena, 75 par — svetlozelena, 1.50 Din — ostro rdeča, 3 Din — ultramarin, 4 Din — temnozelena, 5 Din — pomarančnsta. Polovica jih bo imela tekst v latinici (50 par, 1.50, 4 Din), druga polovica pa v cirilici. Filatelisti bodo gotovo radi segli po njih.
— Pri toličici, protinu in sladkoseč-nosti izboljša naravna »Franz-Josef« gren-Êiça delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef« vodo sijajne uspehe. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kaj moti radio
Dravsko ravnateljstvo pošt in telegrafov v Ljubljani razglaša:
Na pritožbo radio-amaterjev o silnih motnjah, ki jim onemogočajo brezhiben sprejem, jc pričela dravska p. t. direkcija raziskovati, odkod te motnje izvirajo.
S posebnimi, v la namen narejenimi aparati je dognala, da povzročajo motnje v prvi vrsti vsi visokofrekvenčni električni aparati, v nadaljnjem eo tudi vsi drugi električni aparati, če niso opremljeni z zaščitnimi pripravami zoper motnje.
Med motilne aparate je treba šteti vse male in velike motorje, elelctromedicinske aparate (kakor RSntgen, aparate za obsevanje, višinsko solnce, zo-bozdravni&ke aparate itd.), nadalje električne sesalce prahu, masažne aparate, električne aparate za onduliranje, striženje in sušenje las, ventilatorje, transformatorje itd. itd., skratka vse električne aparate, ki se iskre in ki niso blokirani.
Iskamje, zatiran jo in odpravljanje motenj je naročila dravska p. t. direkcija svojim uslužbencem. Ker pa ti maloštevilni uslužbenci odrejenih jim poslov zaradi obilice priglašenih motenj niso več zmogli, je sklicala dravska p. t. direkcija vse v po-štev prihajajoče faktorje na posvet.
Anketo, ki se je vršila dne 11. maja 1933 in katere so se udeležili zastopniki radio-trgovin, splošne maloželeznišlce družbe, mestne elektrarne, združenja inženjerjev in arhitektov, radio-oddajne postaje v Ljubljani ter zveze industrijcev, kulturnih društev in obrtnih zadrug, je soglasno sklenila:
1.	da se pooblastijo za iskalce motenj razen uslužbencev dravske p. t. direkcije tudi vsi radio-trgovci, ki naj iščejo, zatirajo in odpravljajo motnje s svojimi uslužbenci,
2.	da naj se abonewti s svojimi pritožbami o motnjah pismeno obračajo ali na dravsko direkcijo pošt in telegrafov v Ljubljani — odsek I-b — ali pa na svojega ali najbližnjega radio-trgovca,
3.	da obdrži vodstvo ln evidenco akcije za odpravo motenj šo nadalje dravska direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani,
4.	da morajo vsi laetniki-imetniki prej navedenih električnih naprav, ki povzročajo motnje ozir. ki utegnejo povzročati motnje, brezizjemno dovoljevati pregled takih naprav po organih iz točke 1. m
6. da morajo opremiti lastniki-imetniki vse motnje povzročujoče električne aparate z zaščitnimi pripravami.
Do uveljavljenja zakona o radio-napravah bo dravska direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani de-duktivno iz § 213. k. z. započeto akcijo avtoritativno vsestransko podprla in bo postopala zoper motilce, ki bi se odredbam njenih organov ali pa navodilom organov radio-trgovcev ue pokorili, brezpogojno po določilih prej omenjenega § 213. k. z.
S tem razglaša dravska direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani započeto akcijo za zatiranje in odpravljanje motenj in opoznrjn občinstvo, da so bo sklepov strogo proti vsakomur držala.
V Ljubljani, dne 13. rnaia 1933.
mestu Kranju prav prisrčno sprejeli. — Nas, Korošce sprejmejo povsod lepo. Ti pevci so moji rojaki. Jaz eem Rožan, ti so pa Dravci. — Vse te pesmi so vzete iz našega srca. Pred seboj imate preproste kmete. Peti znajo vsi, ker so Korošci. Mi Korošci imamo eno, to jo svojo pesem, v katero razlivamo svojo dušo in srce. Korošec poj® kar čuti, hinavščine ne pozna. Pesem : »Nmav čez i zarot bo vedno ostala, ker je to naša jugoslovanska pesem, povsod jo pojo. Koroška, ki je dala to pesem, je v njej pokazala ljubezen do svoje matere, pokazala je ,kako radi imamo vsi svojo mater, svojo slovensko domovino. — Sovraštva naš narod ne pozna. Bori se za svojo čast, za čast mater in deklet, sovraži pa ne. Ko so 1. 1919 odpeljali Nemci v internat nad 600 Slovencev in so ti Slovenci peli, so jih Nemci občudovali, kako krasno pojo, in ko so zapeli pesem, kako so Slovenci izgubili domovino, so Nemci jokali. Ml Korošci se imamo radi in nam je prijateljstvo nad vse. Vi pevci »te s seboj prinesli koroško srce, prijateljstvo, lepe pesmi, imate tistega, ki jih je harmoniziral, pojte tedaj kakor doma, pojto kakor čutite prav iz srca. Mi Korošci smo Benjamin slovenskega naroda, povsod nas radi sprejmejo. — Rojaki smo po materinem jeziku, eno bomo ostali v slovenski narodni pesmi, čeprav eo Karavanke vmes. Vi ste tam, mi smo tu, vel pa smo eno, vsi ljubimo svoje matere, svoje mojce in svojo domovino. Hvala vam! -- Župnik dr. Arnejc je za te svoje prisrčne besede žel veliko odobravanje.
V tretjem odmoru je župnik dr. Arnejc poklonil pevovodji Kernjakn v imenu Korošcev v Jugoslaviji velik šopek nageljev. Zahvalil se je za petje in pozdrave. Po koncertu so koroški pevci ostali v družbi s svojimi rojaki.
Odpeljali so se domov na Koroško davi ob pol devetih.
Požigalec priznal en požig
Maribor, 16. maja. Splošno pozornost je vzbudila vest, ki smo jo javili v »Ponedeljskem Slovencu« o aretaciji poži-galca, o katerem sumijo, da ima na vesti vec požigov na Dravskem polju. Aretiran jo bil 25 letni hlapec Peter Vavpotič iz Dežne v Halozah. Orožniki in vnščani so ga osumili, da je povzročil znane požare v Prepolah, ki so divjali v omenjeni vasi 23. marca in 28. aprila. Dne *23. marca je nastal požar najprej pri posestniku Druškoviču, pogorela pa sta nato še Sagadin in Rozman. Dne 28. aprila pa je pričelo goreti pri Habjančiču, komaj pa so gasilci ogenj pogasili, se je vnelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Premzl, od tu pa se je ogenj razširil k Dobniku in Ivanu Rozmanu. Vsi požari so napravili Prepoljčanoin ogromno škodo.
Ljudski sum je padel takoj na Vavpotiča, ker je nekaterim vaščanom večkrat grozil, da jim bo vse požgal. Vavpotič je služil dalj časa pri posesl-nici Premzl, kjer je imel lepo življenje, toda rad je pogledal v kozarec ter je bil prepirljiv in zaradi tega mu je posestnica večkrat odpovedala službo. Par dni po izbruhu ognja pri Premzlovi je zaradi odpovedi odšel od hiše, klatil pa se je v okolici. Orožnikom, ki so ga prijeli, je po daljšem zasliševanju priznal, da je zažgal svoji bivši gospodinji Premzlovi, ker ga je nagnala iz službe, druge požige pa taji.
ВТАДОШ
ki hrepene po sreči in zadovoljstvu v družini, morajo vedeti, čim opazijo na kakem družinskem članu bled obraz, pomanjkanje teka. nervoznost, pogosti glnvobol, pomanjkanje spanja, lahko rnzdrnžljivost, utrnjenost, da so to poslcclice slabokrvnosti. Preprečili pa bodo mnoga težka obolenja, ako takoj začno krepiti kri z žcloznatim preparatom, in to jc »ENERGIN« za jačenjc krvi. živcev in toka. Zdravniki trdijo, da je za okrepitev otrok in odraslih dovolj 3 velike steklenice. Je do-bregn okusa, pijejo ga radi otroci in odrasli. »ENERGIN« so dobiva v lekarnah pol litra 35 Din.
Koledar
Sreda, 17. maja: Bruno, škof; Pashal Bajlon.
Osebne vesli
= Izpit so napravili za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda II. razr. poročnika fregate Dra-gotin Ribar in Luka Jurkovič; za čin akt. in rez. strokovnega kap. II. razr. strok, poročnik Luka Gomeršič; za čin akt. strok, podporočnika mornariška vodnika Karel Domanjko in Pavle Simič in za čin akt. strojnega podporočnika mornariški narednik vodnik Ivan Velner.
= Napredovali so vštevši od 17. decembra 1932 v čin peli. kap. I. razr. kap. II. razr. Franjo Truhar; vštevši od 15. avgusta 1929 za uradnika VII. pol. skupine Rudolf Fizir, inženjer pri poveljstvu zrakoplovstva vojske; števši od 9. aprila 1931 za uradnika VII. pol. skupine Ivo Maračič, voj. duhovnik, in za uradnika V. pol. skupine Ivan Kovač in Andrej Nartnik.
= Imenovani so za vršilca dolžnosti šefa III. odseka poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba peh. podpolkovnik za generalštabne posle Jovan Sokolovič, do sedai vršilec dolžnosti načelnika štaba poveljstva dravske divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika ko-sovsko-mitroviškega voj. okrožja konjeniški podpolkovnik Egon Škrinjar in za vršilca dolžnosti poveljnika 1. bataljona 23. pešpolka peh. kap. I. razr. Arnold Redlstein,
= Upokojeni so peh. polkovnik Oto Lininger; peh. podpolkovnik Julij Lampič; peh. kap. I. razr. Joško Rosina; nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Jakob Korošak; peh. kap. I. razr. Hinko Rosenzwcig; inženjerski poročnik tehnične stroke mornarice Vladimir Bcnigar in nižji voj. uradnik
III.	razr. ekonomske stroke Dušan Kazimirovič-Podkrajšek.
= Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone
IV.	razr. peh. polkovnik Oto Lininger, z redom Belega orla V. razr. orož. kap. I. razr. Anton Drobec in s kolajno za vojaške vrline orož. poročnik Danilo Koprivica.
*
— V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1933/34 vnovič gluhonemi otroci v starosti od 7 do 10 let na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnjam, ki naj se vložc do dne 5. junija 1933 pri ravnateljstvu, je priložiti rojstni in domovinski list, ubožno spričevalo, čc se prosi za brezplačen sprejem, in zdravniško spričevalo, da je otrok gluhonem in da ni slaboumen ali neozdravno bolan. Župne urade, županstva in šolska upraviteljstva prosim, da obveste prizadeti» o tem. — Grm Fran, ravnatelj gluhonemnice v Ljubljani.
Zobobol je strašna stvar No, obupati nikar! ASPIRIN bo bol pregnal, Lahko zopet boš zaspal.
v. t.i »JUGEFA« k. d„ Zagreb, Gajcva 32. Ojtas jc rcgielr. pod S br. 3122 od 23. II. 1933,
Praznoverje med nekaterimi planinci
Zgodba ponesrečenceve vrvi
Ljubljana, 16. maja.
Strašna nesreča g. Sandija Wissiaka v Kamniških planinah je vzbudila povsod mnogo sočutja, pa tudi mnogo govoric. Sedaj je prišla malo bolj v javnost le malo znana stvar o nekem planinskem talismanu ali amuletu, ki v čudni luči rnzsvetljuje praznoverje med našimi planinci. S to zadevo so govorice spravljale v zvezo tudi pokojnega Wissiaka, izkazalo pa se je, da nesrečni Sandi ni imel pri tej zadevi nič opraviti.
Leta 1904 se je na severni steni ponesrečil mo-nakovski turist dr. Lass. V tistih časih pri nas še ni bilo toliko plezalcev, kakor jih je dandanes, ko skoraj vsak poletni dan pleza vsaj ena skupina čez nevarno triglavsko steno. Prav redki so bili planinci, plezalci pa še bolj. Slovenske plezalce, ki bi preplezali do tedaj triglavsko steno, si seštel lahko na prste. Nekoliko bolj so plezali čez to steno nemški plezalci. Eden tell je bil tudi dr. Lase. Sredi stene pa je dr. Lass naenkrat omahnil in strmoglavil v dolino. Vendar ni padel na tla, temveč je obvisel v steni, ker ga je zadržala vrv. za katero je bil privezan okoli pasu. Vsi poskusi 'rešitve, ki so seveda sledili nekaj dni pozneje, so bili brezuspešni. Dr. Lass je umrl za lakoto viseč nnd prepadom. Niti do trupla niso mogli priti reševalci. Truplo je viselo nad prepadpm toliko časa, da jc preperelo in se izmuznilo iz vrvi ter strmoglavilo v dolino. Okostje dr. Lassa so ljudje našli mnogo pozneje 1er ga pokopali. V skali pa je obvisela nesrečna vrv.
Medtem je rnstel zarod sedanjih drznih sloven-
skih plezalcev, čez leta in leta so priplezali slovenski plezalci do usodne Lassovo vrvi ter jo odnesli.
Med nekaterimi planinci — seveda ne med vsemi — jo čudna prazna vera, da so predmeti, ki so povzročili ali ki so bili v neposredni zvezi z nesrečno smrtjo kakšnega planinca, dobri talismani, to se pravi predmeti, ki obvarujejo človeka pred nesrečo, če jih ima pri sebi. Nesrečno vrv si jo razdelilo 11 slovenskih plezalcev. Od teh se jih je pa že ponesrečilo 6. Sedmi naj bi bil |x> ljudski govorici Wissiak. Toda prijatelji pokojnika zatrjujejo, da Wissiak ni imel nobenega koščka te vrvi.
Vseeno je nesrečna Wissinkova smrt tako prestrašila in 7. grozo navdala še živeče posestnike vrvi, da so sklenili znebiti se nesrečnega talismana, o katerem verujejo sedaj, da ima prav nasproten učinek. Sklenili so dati zadoščenje spominu dr. Lassa. Odšli bodo namreč, kakor čujenio, na kraj, kjer se je dr. Lass ponesrečil in bodo vrv sežgali.
No moremo razumeti, kako morejo bili mladi in jzobraženi ljudje tako prnznoverni. Mnogo boljo bi napravili, če bi se pred izleti v planine priporočili raje v božje varstvo, ki je neskončno bolj zanesljivo, kakor takn vrv, obenem pa bi bili malo bolj previdni ter s« ne bi drzno igrali z naravo in usodo. Molitev je tudi naj izvrstne jle sredstvo, da se mladi slovenski planinci spomnijo nesrečnega dr. Lassa. Primerno bi tudi bilo, če bi naši planinci postavili pod triglavsko steno primeren križ v spomin temu ponesrečenemu nemškemu planincu.
Ostale vesfi
—	Žrtev nočnega spopada umrla. Iz Rajhen-burga: V nedeljski številki je »Slovenec poročal o nočnem spopadu, ki se je pretekli teden dogodil na Senovem, pri katerem je bil Leopold Sadar hudo ranjen. Med tem je prišlo obvestilo iz brežiške bolnišnice, da je L. S. podlegel nevarni rani.
—	Turistovski dom na Urški gori odprt in oskrbovan. Mislinjska podružnica SPD v Slo ven j-gradcu obvešča vse turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški gori od 20. maja t. 1. naprej stalno odprt in oskrbovan. Urška gora je ena izmed naših najlepših planinskih postojank.
—	Aljažev dom v Vratih pod Triglavom bo od 20. maja odprt in popolno oskrbovan. Turistom in izletnikom, ki prihajajo na Trigla/ a!: pa samo do Vrat se priporoča za obilen poset oskrbnica Tjrkarjeva.
—	Novo avtokarte. Našim turistom dobro znani dunajski kartografski znvod Freytag & Berndt jo pravkar izdal tri liste novih nvtokart. List št. 30 v merilu 1 :300.000 obsega ozemljo od Ljubljane do Benetk, do Pulja in do otoka Krka, list št. 30a v merilu 1 :300.000 ozemlje od Kranja, Sušaka in Senja do Koprivnice, Bjelovara in Prijedorja, list št. 43 pa v merilu 1 :000.000 ozemlje od Trsta čez Zagreb do Sremske Mitrovice in do Podgorice v Črni Gori. V 7 barvah lično izrisane karte kažejo zelo pregledno in plastično vse za avtomobile iu motorna kolesa v poštev prihajajoče ceste z najvažnejšimi kraji iu razdalje med njimi. Na. vsakem listu je tudi nekaj talnih načrtov pomembnejših večjih mest, iz katerih so razvidne najvažnejše prometne ceste skozi dotična mesta. — Prav je, da se je potrudil zavod in navaja naše kraje po naše! Karte je pred izdajo pregledalo naše gradbeno ministrstvo; priznati je, da je napak le malo in upamo, da bodo na prihodnjih zemljevidih tudi še te po-trebili. Našim kakor posebno tujim avtomobilislom in motociklistov bodo te prav dobro služile, priporočamo jih.
—	Živinskega in kramarskega sejma v Cerknici dne 15. maja 1933 zaradi skrajno slabega vremena ni bilo, pač pa bo po odobritvi banske upravo v ponedeljek, dne 22. maja.
—	Mlajši inteligent, samski, upokojenec, če-gar pokojnina So ni urejena ter išče brez uspeha že dolgo časa zaposlitve, prosi da mu pomaga dober človek s hrano ali stanovanjem — ali Če mogoče z obojim — do reguliranja njegove pokojnine ali 8 knkršnimsi bodi delom ali s proti poznejši povrnitvi stroškov za hrano in stanovanje. Gre ludi na deželo. Dopise prosimo na tajništvo »Slovenca« pod »delaven in vest ou.
— Prešeren — naš ponos! Naš ponos pa ne sme biti v puhli hvali, da imamo 5'ovenci Prešerna, marveč v tem, da ga tudi poznamo Naš ponos mora biti, da vemo za bistvo njegovo, saj ni pesnil le za književne zgodovinarje. Pesnik je za vsakogar med nami, za ves naš rod, za kmeta, meščana, dijaka. Vzemimo njegovo poez.i.e večkrat v roko in jih prečitajmo od vrste do vrste, od verza do verza. Kulturna dolžnost vsakega Slovenca jc, da svoje velike može pozna tudi po njegovih delih. Jugoslovanska knjigarna ie izdala Doktorja Prešerna zbrano delo, ki sta ga uredila dr. Avgust Pirjevec in dr. Joža Glonar. Ljub lana, 1929, 295 strani. Cena b roš. izvodu je 19 Din, vez. v platno 55 Din, v usnje 90 Din. To delo obsega vse, kar se je nam o Prešernu ohranilo. Naša deviza naj bo: Prešernovo zbrano delo v vsako privatno in javno knjižnico!
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajnnje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost, olajšamo, čc popijemo vsak dan čašo : Fran/. Joscfove« grcnčice.
iVo^nonllo
Klub csperantistov v Ljubljani vabi svoje članstvo in esperantiste na četrtkov sestanek dne 18. t. m. Predavala bo s skioptičnimi slikami v klu-bovera lokalu ga. Selanova o Gorenjski.
Prosvetno-družabni večer »Krke« bo v petek
19. t. m. ob 8 zvečer pri Mikliču. Na sporedu jc otvoritveno predavanje iz cikla »Državniki«, in sicer o Ghandiju. Predaval bo o njem namesto zadržanega urednika g. Terseglava odvetnik dr. Jure A d 1 e š i č. Ime tega odličnega poznavalca Ghandijeve ideologije nam jamči, da bo predavanje prvovrstno. Po predavanju koncert pevskega društva Moste pod vodstvom pevovodje prof. Pirnata, nato godba. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine!
Samaritankc, samaritani krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! V petek, dne 19. t. m ob 19 samaritanski sestanek v Okrožnem uradu na Miklošičevi ceeti. Pridite vei!
Predavanje v kemičnem seminarju. V petek,
dno 19. t. m. bo predaval g. docent dr. ing. L. Gu-zelj v kemični predavalnici Drž. realne gimnazije, Vegova ulica 4 o elektrometričnih titracijnh. Predavanje sc bo vršilo ob 18. Dostop vsakomur prost.
St. llj pri Velenju. Cerkveni pevski zbor uprizori v nedeljo, 21. majnika misterij Slehernik. — Vljudno vabimo sosede in domačine.
Kupčija s sužnji na debelo
Uspešno posredovanje Zveze narodov
Če ne more še Zveza narodov preprečiti rojne in uspešno posredovati med razkačenimi nasprotniki, je vendar storila človeštvu že mnogo dobrega. Na marsikaterem področju zasluži vse priznanje, a navadno je javnost malo informirana o tein njenem uspešnem delu.
Zveza narodov se n. pr. etalno bavi z vprašanjem suženjstva. Tako je ugodno rešila to zadevo v državi Liberija, v deželi črncev v severozapadni Afriki ob Gvinejekem zalivu. Liberija je tudi članica Zveze narodov, kljub temu se je še po vojni zopet razpaslo suženjstvo v tej državi. Zveza narodov je poslala v Liberijo posebno komisijo, enega Američana, enega Angleža, in enega Liberijca. ki so proučili suženjsko vprašanje v tej državi. Nn podlagi njihovega poročila sta bila predsednik in podpredsednik Liberije prisiljena podati ostavko. Poročilo ugotavlja, da se je v Liberiji razpaslo suženjstvo, ki uporablja iste metode, kakor so bile v navadi pred 100 leti. Značilno je, da se zasužnjil je jo ljudje sami domačini, ki so se povzpeli do oblasti in ki so se izšolali pri belokožcih. v prvi vrsti v Ameriki.
Kupčija e sužnji je bila po zakonu prepovedana, toda oblastniki so kmalu našli izhod za svoje grde posle. Že od nekdaj je bila navada, da so dolžniki zastavili svoje ljudi, ako niso mogli plačati dolgov. Zakon, ki prepoveduje kupčijo s sužnji, pa ne govori o zastavljanju ljudi, zato so to pomanjkljivost brezvestni ljudje takoj izrabili. Prvotno je v takšni kupčiji, to je v zastavljanju, veljal en moški 3 angleške funte, ena ženska pa 4 funte; pozneje se je ta cena dvignila za moške na 4 funte, za žensko na 6. Pri zastavi so napravili pravo pogodbo, ki so jo podpisale tudi priče
Kupčijo s sužnji je uganjal prav na debelo poštni ravnatelj Samuel Ross, dokler ni bil odstavljen na zahtevo Zveze narodov. Z vojaško silo je dal |>oloviti po več sto ljudi in
jih prepeljuti v Fernando Po, kjer so potrebovali črne delavce. Ross je bil v mestu Monrovia, to je v prestolnici države, silno bogat človek. Imel je zveze navzgor iii navzdol in tudi z vojaštvom. Ko je prišel nadzornik Shermnn nadzorovat njegov poštni urud in ga je tam zalotil pri tem grdem poslu, je vso zadevo javil vladi. Toda mesto da bi vlada odslovil« Rossa, je odpustila iz službe Shermana, češ, da bi bil moral molčati. Tudi takratni liodpredsednik Liberije se je bavil s tem čednim poslom in zlorabil ves svoj vpliv. Oblastniki so imeli posebno navado nagnati z vojaštvom na svoja posestva veliko število črncev, ki so morali obdelovati njihovo zemljo. Oblastniki so nesrečnemu ljudstvu pripovedovali. da so to državna posestva in da jih je treba obdelavati. S prisilnim delom je hotela vlada tudi napraviti nove ceste po državi. Ljudje so morali s seboj prinesti na delo tudi lastno orodje. Dobivali so silno slabo hrano. Jasno, dn ni moglo v teh okoliščinah del od rok. Uradniki so potem oddelili vsaki skupini določen koe ceste, ki so jo morali napraviti. Tisti, ki niso delu izvršili, so bili strahovito bičani. Vse to je odkrila komisija Zveze narodov. Tn je protestirala pri liberijski vladi, ki je končno vsaj trenutno napravila red.
Drzni Škot v uporniškem taboru.
Liberijska vlada je nedavno sama prosila Zvezo narodov za posredovanje v drugi notranji zadevi vladne republike. Proti vladi se je uprla dolga vrsta plemen. Razen dveh plemen so vsa napovedala vojno mestu Monrovia, kjer vladajo izobraženi črnci, (K) večini priseljeni iz Amerike. Uporniki so zažgali že 24 vasi, 12.000 ljudi moških, žensk in otrok, «i izgnali iz vasi v puščavo, kjer so bili brez strehe in brez hrane. Zveza narodov je tedaj poslala Škota Mackenzie v Liberijo, kjer je na-etopil kol posredovalec med, vlado in uporniki. Drzni Škot je šel v tabor upornikov. Te je kmalu prepričal, da je bolje, ako se pomirijo, lil res so mu izročili nad 500 pušk. Bil je sklenjen mir, ki so ga praznovali nato z velikimi slovesnostmi. Pregnana plemena so se lahko vrnila v zapuščene vasi. V Liberiji je zavladal mir.
Mala francoska križarka »Emile Berlin«, ki so jo spustili v morje v St. Nazaire. Vozila bo z brzino 33 vozlov na uro ter bo najhitrejša ladja te vrste.
Kaj pa tvoje zdravje?
Neki ugledni zdravnik je mnenja, naj ljudje, ki so bili operirani za rakom, ne uživajo hrane, ki je bogata na vitaminih, ker vitamini pospešujejo rast raka. Vitaminov polna živila so sadje, j jetra in sploh vsa surova hrana Nasprotno ovirajo i razvoj raka jedi, bogate na ogljenčevih hidratih, 1 kakor močnate jedi in sladkor; isti učinek ima mastna hrana. Živila, bogata na beljakovini nimajo nikakega vpliva na raka; tudi kuhinjska sol nima nikakega učinka.
*
Ce v koga trešči, tedaj ne zakoplji zadetega v zemljo, pač pa položi ga na svež zrak ter ga poškropi s svežo hladno vodo in začni z umetnim dihanjem, dokler ne pride zdravnik.
V 16. stoletju je znašala povprečna starost človeka pri kulturnih narodih 21 in pol leta, danes pa znaša 40 in pol leta.
•
Novorojenčki, ki so zagledali luč sveta v jeseni, so najtežji; tisti pa, ki jih je štorklja prinesla spomladi, so najlažji.
»
Človek, ki se hrani s premajhno količino vitaminov, je izpostavljen raznim boleznim, kakor skorbutu, beri-beri, rahitisu. Toda prav tako je škodljivo uživati preveč vitaminov, ker tudi previsoka količina vitaminov povzroča bolezni •
Kdor hoče ostati zdrav in učakati mnogo let, naj podnevi in ponoči vdihava čist zrak, giblje naj se vsak dan na prostem ali naj dela na prostem ali naj hodi na izprehod. Ta naj je in pije zmerno ter preprosto, pije naj vodo, je kruh in sadje, uživa pa naj malo mesa. Stanuje naj v suhi in prostorni hiši in naj opravlja redno delo. Po delu si poišče razvedrila toda takšno, ki vpliva pomirjevalno in ne draži živcev. Prost čas naj posveti družini. Ponoči naj spi.
Nečaka emirja iz Kacene, vladarja afriške države pod angleškim protektoratom, občudujeta angleško letalo na letališču Croydon pri Londonu.
Natakar - natakarica -vohun
Iz Marseillea poročajo o zanimivi špionažni zgodbi. V malem pristanišču Cassis so aretirali lepo natakarico, ki so jo gostje klicali za Suzano. Ko so na policiji preiskali to lepo natakarico, so ugotovili, da je moški. Suzana je pred policijo izpovedala, da je dijak in da se imenuje Schwindel-hammer. Podjetni dijak je izjavil, da je iskal službo v uradu generalnega štaba, toda tam ga niso hoteli, češ, da ni sposoben za vohuna. Dijak je nato sklenil, da bo z dejanjem pokazal, da ima vse spretnosti vohuna. Zato se je preoblekel v deklico in stopil v službo pri nekem policijskem komisarju in svojo službo kot sobarica prav dobro opravljal. Potem je stopil v službo kot natakarica. Zdaj s6 ga aretirali. Policija njegovim besedam ne verjame in ga je zato obdržala v zaporu.
S smotrnim delom prihraniš čas
Zanimiv dokaz pomena »taylorizacije< dela daje izkušnja neikega pariškega trgovskega vele-podjetja. Ravnatelj je moral Lastnoročno podpisati 300.000 obveznic, in nihče mu ni smel pomagati pri toni poslu. Tako zahteva zakon. Prva poekušnja je pokazala, da rabi ravnatelj do 12 s. !cund časa za en podpis, torej naredi do 300 podpisov na uro. To je pomenilo, da bi moral vztrajati šitiri mesece pri pisalni mizi in če bi delal tudi po 16 ur na dani Vodstvo podjetja je sklenilo nesrečnežu olajšati delo. Strokovnjaki so ga filmali pri delu, točno izračunali, koliko časa zahteva vsaka krefaija, po analizi izločili vse nepotrebno in ravnatelja naučili, kako je treba na hitro podpisovati lietine. Po tem pouku je rabil nameeto dosedanjih 12 samo 7 sekund za to, da bi podpisal obveznico, s pivnikom posušil podpis, odmaknil polo v stran in pripravil novo polo za podpis. Radi tega je končal vse delo v teku 2 mesecev, 10 dni pri normalnem delavniku brez vsakih nadur.
Jpf^		ЖјН
ЊЖ		• j
	диивриД •чРЧЈРЈЈГ \ Јј? «Sf	
шх	рЖж^^^јрт^^Т! , - ј||јј	
		Ш
1 "	Ииивв^ј jp^wgg	gFjl
ц..		\
t m	- W Л;' ' 'WÊm W	
		i ;„:
p ■		V. ^Ј j 'V ' aH: - ■ * j* • 1 ' ■ Ж,. >
Цг~ f-,		Sili
Tako lovi ameriška policija tatove avtomobilov. Past se obnese, ako policija določenega okraja pravočasno obvesti policijo v drugem delu mesta, kamor bežijo taiovi.
Predsednik poljske republike Moščicki je poveril nalog za sestavo nove vlade g. J. Jenderzejewiczu, ki ga vidimo na sliki.
>Kdaj je bila sedemletna vojna, Milka,« je vprašal učitelj med zgodovinsko uro.
>0prostite, tega res ne vem. Takrat sem imela ošpice.«
Od Berlina do Carigrada
Nemški listi se te dni bahajo s čudno 15-letnico. »Pred 15 letic, piše neki nemški list, »smo brali v službenih poročilih tole: V zadnjem mesecu so naši podmorski čolni potopili za 652.000 brutto ton sovražnih ladij. S tem se je sovražno hrodovje od začetka vojne do danes (bilo je to aprila 191H) zmanjšalo za 17.116.000 ton. to je za tretjino vsega svetovnega brodovja«.
Omenjeni list tudi nazorno razlaga, kakšen uspeh je bil to za Nemčijo. Bravec si lahko to predstavlja, ako pomisli, da bi se dolo s prostornino 17 milijonov ton zgruditi 1 meter visok, I meter širok zid iz Berlina v Carigrad. Gotovo ni slučajno, da je ta list izbral prav to primero in namišljeni zid tudi narisal na evropski zemljevid. To je pač stari »Der Drang nucli Osten«.
V St. (iiorgeuu nn štajerskem je umrl v starosti
67 let Paul K r nst. nemški pesnik in eseist.
Res američansha
Ameriški listi poročajo, da se je v zadnjem času več Američanov poročilo — po telefonu. Ženin pokliče mestni urad ali protestantskega župnika ter mu pove, da bi se rad poročil. Ko se uradnik oglasi in mu ženin razloži svoje srčne želje, vpraša ženina za telefonsko številko in potem na podlagi telefonskega seznama preišče, ali je ženin res telefonski naročnik in tako ugotovi njegovo istovetnost. Uradnik zahteva od ženina vse podrobnosti o njegovi osebi, o njegovem poklicu itd., kakor to predpisuje zakon; nato pokliče h telefonu nevesto, ki jo vpraša, ali je pripravljena stopiti v zakon z omenjenim ženinom. Ko ona to potrdi, vpiše uradnik »poroko« v svoje zapisnike in ženin in nevesta sta od tistega trenutka poročena. Kakšna je ta poroka, je seveda drugo vprašanje. Krščanska gotovo ni, zato tudi ne prinaša sreče.
»Gospodična Novakova, opazil sem, da ste s« sprli s klientom. To si za vselej prepovedujem Kaj vam je klient rekel?«
»Dejal je, da je naše podjetje najbolj sleparska trgovina v mestu.«
Ameriški tank, ki se sam nalaga na železniški voz. Namenjen je v prvi vrsli kot pomožni stroj pri gradbi železnic in mostov. Dolg je 5 metrov, širok samo 75 cm in visok 90 cm. Kljub tej majhni prostornini je preskrbljen z najmodernejšimi pripravami, • seboj nosi tudi d*aer&tor električnega toka.
Zaposlenost v aprilu
6	+	5
3916	+	1871
3097	+	615
277	+	21
1969	+	148
4354	j-	265
589	+	28
Sedanje gospodarske razmere najboljše označujemo z besedo »stacionarnost«. Gospodarstvo se je ustalilo na nizki stopnji, do katere ga je privedla zadnja svetovna gospodarska kriza. Ne moremo več govoriti o (konjunkturnil) gospodarski krizi, ker pod to besedo razumevamo padajočo fazo konjunkturncga vala, katere pa ni več opažali v našem gospodarstvu.
Z izjemo tekstilne industrije, katera ima pri nas — kakor splošno znano — popolnoma izjemno stališče, izkazujejo v aprilu 1933 pomembnejše napredovanje samo industrije z izrazito sezijo; tako n, pr. gradnje nad zemljo + 1871 delavcev ali -!- 48%, industrija kamenja in zemlje -f 615 delavcev ali + 20%, oblačilna industrija in čiščenje (pomladanska modal) -f 265 delavcev ali + 6% itd.
Večjega padca ne izkazuje nobena industrija. Največji absolutni padec beleži trgovina in še ta znaša samo —61 delavcev ali niti ne —2%. '-brže je tudi ta pojav sezijske vrste. Trgovina e začne razvijati na jesen po končani žetvi.
Rudarstvo Gradnje nad zemljo Industrija kamenja in zemlje Gradnja prevoznih sredstev Gradnja žel., cest in vodn. zgrad Oblačilna industrija in čiščenje Javni promet
Podaljšanje trg. sporazuma
/i » • • z Grcifo
Iz Belgrada poročajo, da je bila podaljšana veljavnost trgovinskega dopolnilnega sporazuma med našo državo in Grčijo, sklenjenega dne 22. sept, lani, pa je potekel 15. t. m. do 1. julija t. 1.
Po tem roku se bo odločilo, če bo treba novih pogajanj na sedanji podlagi: 05% jugoslovanskega uvoz v Grčijo se plača v devizah, ostanek 35% se porabi za nakup grških proizvodov.
TRGOVINSKI SPORAZUM Z MADJARSKO
Dne 15. t. m. je bil podpisan v Budimpešti trgovinski sporazum med našo državo in Madjarsko, ki omogoča naš izvoz na Madjarsko. Jugoslavija dobi dovoljenje za uvoz 8000 vagonov blaga, katerega uvoz je drugače prepovedan. Poleg tega je prost uvoz neikaterih drugih predmetov: soda, na-tron, strojilni ekstrakti itd. Nadalje je določen tale kontingent za uvoz lesa: 4500 vagonov drv, 1000 vagonov lesa itd. Dovoljen je tudi uvoz gotovih količin sliv in kalcijevega karbida. Ti uvozni kontingenti predstavljajo letno vrednost 3—4 milj. pengov, kar bo Madjarska plačala z lizvozoni blaga v našo državo.
Seznam predmetov za luksuzni davek
Fiinanč. minister jo objavil izpremembo v seznamu predmetov, ki plačujejo 10% luksuzni davek:
Pomaranče, cinjole, kokosov oreh in drugi eksotični orehi za jelo; olja: jazminovo, beragmotno, rožno itd.; kožna obutev: jelenova, antilopina, krokodilova, kačja, lakirna, bronzirane itd., obuvala iz krzna finih kož, ve®ena, elastične tkanine, pleteno blago, svilena pozamenterija in delno svilena, ščet-ko z najfiueJSim materialom iz slonove kosti, s pli-šom, izdelki iz ribje kosti v zvezi z najfinejšim materialom, izdelki iz plute v zvezi s finim in najfinejšim materialom in plemenitimi kovinami, luksuzni galanterijski in drugi mali izdelki iz kamna vseh vrst v zvezi z navadnim ali finim materialom. Tu sem spadajo tudi nagrobni spomeniki in grobnice in kamna v vrednosti nad 10.000 Din, luksuzni predmeti iz porcelana in keramičnega materiala in galanterijski izdelki, pozlačeni, poerebreni itd. izdelki iz jekla v zvezi s finim in najfinejšim materialom ter dragimi kovinami, predmeti za okras in nakit v zvezi s finim, najfinejšim materialom in dragimi kovinami. Tu sem spadajo tudi predmeti za okras v zvezi z biseri, dragimi kamni, slonovo kostjo, srebrom, koralami, eniajlom, fini izdelki iz kristala, alabastra. radioaparati za trgovino ali porabo zasebnikov, kompletni in sestavni deli, moto-cikli in prikolice ter sestavni deli, avtomobili razen tovornih in sestavni deli, glaebeni instrumenti: klavirji, pianini, orgije, harmoniji brez ozira na vrednost, harfe, violine, citre, harmonike, kitare, tam-burice m drugi podobni instrumenti v ceni nad 1000 Din, mehanični aparati za igranje s pripadajočimi ploščami, gramofoni, parlografi, fonografi in slični aparati s ploščami, fotografski aparati brez ozira na svetlobno moč, objektiv in fotografski aparati brez objektiva, kinematografski aparati in drugi projekcijski aparati, aparati za povečevanje slik s trakovi za filmanje in filmi za kino, zidne, mizue in ostale neomejene ure v vrednosti nad 3000 Din, lovske puške brez ozira na vrednost, ostalo orožje v vrednosti nad 2000 Din za komad.
*
Srečke Rdečega križa. Pri 84. žrebanju srečk
Rdečega križa so bile 15. t. m. amortizirane te-lc serije: 2017, 2108, 3420, 3482, 4970, 5393, 0077, 6154, 0181, (1582, 7107, 7003, 7631, 8011, 8137, 8370, 8047. 8830. 9053, 9731.
Glavni dobitek 100.000 je zadela srečka serija 4048, št. 97. Ostali dobitki so naslednji: ser. 551, Ht. (17, dobitek 50 Din; 008, 47. 50 Din; 773, 18, 50 Din; 1120, 26, 50 Din; 1240, 75, 50 Din; 2848, 30, 50 Din; 3167, 35, 50 Din; 3420, 49, 50 Din; 3534, 82, 50 Din; 2873, 54, 20 Din; 4488, 10, 200 Din; 4707, 07, 50 Din; 5096, 90, 50 Din; 5175, 51. 500 Din: 5260, 89, 200 Din; 5349, 58, 50 Din; 5472. 50, 200 Din; 6308, 32. 50 Din; 6487, 2, 1000 Din; 6565, K, 500 Din; 7147, «8, 50 Din; 7256, 45, 50 Din; 8591, 79, 50 Din; 8772, 99, 50 Din; 8786, 69, 50 Din; 9054, 60, 200 Din; 9276, 41, 50 Din; 9964, 61, 50 Din.
Tobačno srečke. Na 113. žrebanju tobačnih srečk so bile amortizirane te-le serije: 9586, 9959, 385, 7000, 2116, 5427, 7281, 8962, 3041, 6318, 5532, G080, 1904, 7879, 2675, 0590, 4084, 9243, 8635, 8002, 668, 9991, 4375, 4400, 8774, 2174, 1329, 540, 9007, 2869, 7079, 3125, 9437, П08, 2698, 3150, 8874, 825, 9634, 7075, 113, 6875, 5927, 7731, 2379, 171, 6955, 8984, 3113, 5417, 7417, 5695, 8350, 3511, 1951. 3328, 5800, 9724, 6664, 356.
davni dobitek 20.000 Din jo dobila srečka 12, ser. 4148. Ser. 769, št. 32, 1000 Din; po 500 Din pa 593, 6; 4261, 3; po 100 Din: 8105, 79; 5255, 00; 6144, 20; 1049, 63; 6059, 84; 5860, 91; 6465, 15; ■>548, 49 ; 6872. 74; po 50 Dlu: 4419, 18; 7750, 10; 7031, 19; 1813, 67; 5290, 68; 4371, 10; 9448, 10; 8198, 57; 2686, 95; 1082, 15.
Borza
Dne 16. maja.
Denar
V današnjem deviznem prometu je najbolj popustila marka, ki je tudi mednarodno slabejša. Padec marke je v zvezi z izjavo dr. Sehachta, da se bo Nemčija pogajala s svojimi upniki zn transferni moratorij. V ostalem je popustil šo Trst, dočim so bile druge, devize ali nespremenjene ali višje.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski bor/i zaključen po b.SO, nn zagrebški po a.?o iu na bel-
Gozdno planinska industrija	5946	+	259
Industrija kože in gume	1508	+	35
lligijcna	1637	J.	33
Predel, kože in njenih surogalov	2960	4-	57
Centrale za proizv. sile in za pre-			
skrbovanje z vodo	529	4-	10
Kemična industrija	1527	4*.'	27
Tekstilna industrija	9848	4-	149
Kovinska industrija	6010	-fc	63
Poljedelstvo	535	'4»	4
Industrija za predel, lesa in rezb.	3635		20
Zasebna prometna podjetja	811		_
Industrija papirja	1775	—,	2
Industrija tobaka	866	,—.	4
Industrija hrane in pijače	3445	. _	16
Hišna služinčad	8230	_.	40
Gostilne, kavarne in krčme	2863	__	29
Denarni in zavarov. zavodi ter sa-			
most. pis.	553	_	8
Trgovina	3717		61
Grafična industrija	1006	—	19
Občinski obrati	1376	;	29
Gledališča, svob. poklici in razno	1194	—	26
Skupaj	74170	+3376	
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Celle	,
Jesenice
k
Prva kolona številk znači povprečno število zavarovanih delavcev v aprilu, druga prirast ( + ) oziroma padec (—) od marca 1933.
grajski pa 8.70 in 8.65. — Grški boni so v Belgradu notirali 43 bi., v Zagrebu 42 bi.	i
Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin
1319.58—1330.38,	Bruselj 799.13—803.07, London 194.19—195.79, Curih 1108.35-1113.85, New York
4891.59—49.10.85,	Pariz 225.88—227, Praga 170.90 ti o 171.76, Trst 297.40—299.80.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.172 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.515, New York 443.5, Bruselj 72.10, Milan 26.875, Madrid 44.25, Amsterdam 208.45, Berlin 119, Dunaj 73.375 (56.75), Stockholm 90, Oslo 89, Kopenhagen 78, Praga 15.42, Varšava 58.10, Atene 2.97, Carigrad 2.60, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 43—45, agrarji 23den., vojna škoda 191—194, begi. obv. 31 den., 8% Rler. pos. 32—34, 7% Bler. pos. 31—32, 7% pos. Drž. hip. banke 36—39.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 1 do 45, agrarji 23.50 den., vojna škoda 192—194, 6% begi. obv. 31.75—32.25, 8% Bler. pos. 32.50—35, 7% Bler. pos. 31—31.50 (30), — Delnice: Narodna banka 3650—3750, Priv. agr. banka 212—220, Seče-rana Osjek 145—150 (150), Impeks 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 100 hI.
Belgrad. Narod, banka 3700—3800 (3750), Priv. atgr. banka 213—214 (213. 212), 7% inv. poe. 44 bi., agrarji 25.50 bi., vojna škoda 194—194.50 (194.25. 193.50), 0% begi. obv. 31.75—32.25 (32. 31.50), 7% Bler. pos. 31 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 56.75, Živilo 69, Auesi-ger Chemische 162, Alpine 12.05.
Žitni trg
Novi Sati. Koruza: bč., srem. 62—64, bč., srem. junij, julij 66—68. slav. 65—67, ban. 61—63, bč. ladja Sava 65—67. bč. ladja Begej 66—68, bč. ladja Tisa in Donava 67—08. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 70 vagonov.
Chicago. Pšenica : maj 71.875, julij 73.50, sept. 74.25. december 76.50. - Koruza: julij 47, september 48.625, december 50. - Oves: maj 20.125. julij 26.625, september 26.875. december 28.60. - Rž: julij 55.50. september 55.875, december 57.625.
tVinnippg. Pšenica: maj 04, julij 65, okt. 67.
prigna krav.
Živina
živinski sejem v Kranjn 15. maja. Na trg so ali 1 bika, prodan; 62 volov, prodanih 54; 13 trav, prodanih 8; 4 telice, prodane; 2 teleta; 172 I prašičkov. 129 prodanih. — Cene: biki 3 Din, voli i 5, 4 in 3 Din, krave 2.50. 2 in 1.50 Din; telice ! 3.50 Din; teleta 5. 6 in 7 Din kilogram žive teže; I prašiči, pitani po 7. 8 do 10 Din; prašički za rejo j 500 Din par.
Dunajski prašičji sojeni. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 9266 pršutarjev iu 2083 špeharjev, iz Jugoslavije 107 špe-! harjev, na kontumačnem trgu pa jo bilo 40 špehar-; jev. - Cene: špeharji I. 1.58-1.60, II. 1.54—1.57, kmetski 1.55—1.62, pršutarji 1.54—1.60, najboljši 1.65—1.75. Tendenca je bila živahna. Cene za Spe-I harje so se znižale za 10—12 grošev.
Radio
Programi Kadio-LfuhHanat
Sreda, 17. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne | vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroška j ura (gdč. Vencajzova) — 1800 Angleške plošče — i 18.30 Junaki današnjega časa (P. Kunaver) — 19.00 j Ruščina (dr. Preobraženskij) — 19.30 Panevropa i (dr. Grossmann) — 20.00 Naš sedanji ustavni sistem (dr. Zajec) — 20.30 Prenos iz Dunaja: Requiem (Brahms) — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Četrtek, 18. maja: 12.15 Radiokvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radiokvartet, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Red in snaga (ga. Govekarjeva) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00 Prenos koncerta Ferijalnega saveza iz Maribora — 21.30 Harmonika solo, igra g. Pilih — 22.00 Čas, poročila, salonski kvintet.
Drugi programtt
Sreda, 17. maja:
Zagreb: 20.00 Brahmsov «Requiem«, prenos z Dunaja — Milano: 20,30 Komedija — London: 19.30 Koncert voj. godbe 21.15 Londonski glasbeni festival — Stuttgart: 21.40 J. Brahms-ov koncert
—	Suisse Romavde: 19.30 Vokalni koncert 20.00 Koncert radio orkestra — Berlin: 20.40 Sodobna j operetna glasba — Belgrad: 20.00 Prenoe z Dunaja J
—	Rim: 20.45 »Siberia«, opera (Giordano) — Lan- i gcnberg: 20.30 Vokalni koncert — Praga: 21.30 ' Slavnostni koncert — Dunaj: 20.00 Brahmsova proslava — Miinchcn: 21.45 Vokalni koncert — Budapest: 20.C0 Prenos koncerta s konservatorija — Varšava: 20.00 Prenos z Dunaja.
Četrtek, 18. maja:
Zagreb: 20.00 Koncertni večer — Milano: 20.30 Germania, opera — Barcelona: 21.30 Vokalni koncert 22.00 Gledališki večer — Lor.don: 19.30 Kon- : cert orkestra kraljeve garde 20.45 Balalajke 21.25 j »Parsifal«, Wagner — Stuttgart: 20.00 Zabavni I koncert simfoničnega orkestra — Rim: 20.45 Pester koncert in plesna glasba — Langenberg: 20.30 Ed-win Fischerjev koncert — Praga: 20.00 Večerni koncert — Dunaj: 21.00 Koncert sodobnih nemških komponistov -- Miinchen: 20.00 Brahmsov vokalni kvartet 21.15 Simfonični konccrt radio orkestra — Budapest: 20.15 Pianinski konrort — Varšava: 20.00 Koncert lahke glasbe.
St Nadzorovanje verouka na drž. realni gimnaziji v Celju. V |x>nedeljek jc inšpiciral pouk verouka na tukajšnji realni gimnaziji škofijski nadzornik /a srednje šole prečastiti g. dr. Josip Mirt. kanonik i/. Maribora.
es Zaključek pouka in uspehi v osmem razredu иц celjski državni realni gimnaziji. — Osmi razred jc imel v tekočem šolskem letu dva oddelku in jo bil jxiuk zaključen dne 15. t. m. V A oddelku jc bilo 27 dijakov in dijakinj, od teh jih je izdelalo tt z odličnim, il s prav dobrini in 5 /. dobrim uspehom. Trije dijaki imajo iz vseh predmetov same odlične rede. V B oddelku je bilo 26 dijakov, od teh jili jc izdelalo /. odličnim uspehom 4, s prav-dohrim 14, 1 z dobrim, 5 imajo pa popravni izpjt. Kakor vidimo je uspeh zelo zadovoljiv. Da bi se tako odrezali še pri zrelostnem iz-itu, želimo mladim maturantom in maturantkam iz vsega srca.
es Seja Vincencijeve konference. Drevi po šmarnični pobožnosti v Domu sejn Vincencijeve konference, h kateri eo vabljeni vsi člani.
■ Ss Občni zbor Treznoetnega društva rlu-tranja zarja« v Celju je bil v nedeljo, dne 14. t. ui. Društvo šteje 193 članov, jc imelo v preteklem letu 29.242 Din dohodkov in 29.200 Din izdatkov. Izdaja tndi svoje glasilo Treznost v 2000 izvodili. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor.
sss Izlet SK Jugoslavije na šmohor v nedeljo, dne 14. t. m. se je zelo dobro obnesel. Izletn Se je udeležilo okrog 70 članov in prijateljev kluba. Dopoldne je bila v cerkvici na iSmohorju služba božja, popoldne pn tekma med teainom A in B. Rezultat je bil 2:2 za team A. Taki izleti zelo požive društveno življenje v tovariškein smislu ter sc bodo v bodoče večkrat prirejali.
es Vojaški nabori se bodo vršili za Celje. Žalec in Frankolovo jutri, dne 18. t. m.; za celjsko okoliško občino pa dne 19. t. m.
es Prepoved točenja alkoholnih pijač. Od 18. do 'it. maja, izvzemši uedelje, je dopoldan v vseh gostilnah v Celju in okolici prepovedano točiti rekrntom alkoholne pijače.
es Rezervni oficirji iz Celja, ki imajo državne uniforme, se morajo zaradi pregleda predstaviti jutri, dne 18. t. m. od 8 dalje v mestnem kinu.
es Zaprisega vojakov novincev, V ponedeljek, dne 15. t. m. se jc vršila zaprisega vojakov novincev, ki se jc letos zaradi slabega vremena morala vršiti v vojašnici Kralja Petra.
es Primarij dr. Franc Pestotnik, specijalist za živčne lxilezni ordinira od 15. maja v Celju, Krekov trg 7-II. v palači Mestne hranilnice dnevno od 'Л2. do 4. ure popoldne, oh nedeljah in praznikih pa od Hit. dopoldne do 'A t. ure popoldne.
Ptui
Novi športni klub v Ptuju. Preteklo nedeljo je bil v dvorani Narodnega douia pri obilni udeležbi imtanovni občni zbor novega športnega kluba, kateremu so dali ime »Drava«. Pri volitvah v odbor je bil soglasno izvoljen za predsednika mestni živinozdravnik Aleš Lešnik. K novemu športnemu klubu jc korporntivno pristopilo kolesarsko društvo »Zvonček«.
Brezvestno uničevanje rib. Pri Sv. Jnnžu na Dravekeiu polju so pred dnevi vrgli v Dravo nekateri brezvestne/i večjo količino dina-mita, da uničijo ribe. Uničeno jc nele nešte-vilo rib, uničen jc ttuli ves sulčji zarod, katerega je spustilo v Drago mariborsko ribo-lovsko društvo zu gojitev eulcev. Večje ribe. ki eo splavale |x> vodi, so ljudje, kolikor se je pač dalo polovili, ne.štcvilo rib in sulčji zarod pa je splaval uničen po vodi. škoda je ueprecenljivu. Orožniki so že ugotovili, odkod izvira dinamit. prijeli so tudi žc krivce ra/cn enega, ki se skriva.
Nesreča ali zločin? V ptujsko bolnišnico so spravili nekega Franceta Karo iz Brczovcn pri Sv. Barbari v Halozah s snirtnoncvarno poškodbo. Na levi prsni strani ima globoko rano, ki izvira od noža. Ranjcnec se l>ori s smrtjo. Ni še pojasnjeno, ali je dobil vbodljaj po nesreči ali namenoma. Orožniki preiskujejo tajinstveni slučaj.
Pri pleskanju hiše jc padel Franc Planjiek i/. Krčevinc pri Vurbergu iz visokega odra tako nesrečno, da je hudo pobil in si zlomil tudi levo roko. Zdravi ee v ptujski bolnišnici.
Cerkvena Kodba * Jesenic priredi v nedeljo 21. maja svoj majuiški izlet k Mariji Pomagaj na Brezje. Z njimi gre tudi domaČi župnik, g svetnik Kastelic, ki bo na Brezjah daroval sv. mašo, pri kateri bo igrala jeseniška cerkvena godba. Naj bi se tega romarskega izleta vdeležili poleg godbenikov tudi drugi Jeseničani.
V nedeljo zvečer ob sedmih je pred Krekovim domom priredila cerkvena godba promenadni koncert, med katerim je krasno izvajala točke svetovnega slovesa. Koncert je privabil mnogo poslušalcev in ljubiteljev dobre glasbe.
Koroški pevci, ki bo v soboto zvečer priredili na Jesenicah pevski koncert, so se v nedeljo zjutraj odpeljali na romarsko božjo pot na Brezje. Večina jih je bila prvikrat na Brezjah iii se niso mogli načuditi prelepi legi in okolici tega svetega kraja. Opoldno so bili gostje v znani gostilni >Pri Avguštinu« v Radovljici, odkoder so se odpeljali v Kranj. Gotovo so odnesli s prelepe Gorenjske, posebno z Jesenic, najlepše in trajne utise.
Trbovlje
Jctika pobira. Na pljučni jetiki sta umrla 22 letni dclavec Hribar Ignac in 38 letni rudar Su-šcc Kari; na želodčnem raku pa Žagar Jožef, rudar, star 46 let. N. p. v m.l
Sodnijski uradui dnevi laškega okrajnega sodišča v Trbovljah bodo v tekočem letu: 20. in 27. maja, 10. in 24. junija, 1. in 28. julija, 5. in 26. avgusta, 9. in 23. septembra, 7. in 21. oktobra, 4. in 25. novembra, 9. in 30. decembra. Vsakokrat od 9 do 12 in od pol 14 do 16.
V	Hrastniku pa ob istih urah 13. maja, 17. junija, 15. julija, 19. avgusta, 16. septembra, 14. oktobra, 18. novembra in 16. decembra.
Še občinske zadeve. Na željo izraženo v nedeljskem »Slovencu«, da se naj občinske službe razpisujejo in da naj imajo prednost domači brezposelni, odgovarja petkov dopisnik z nereeničnimi trditvami, »da je prejšnja večina vsa mesta odda-jasla bTez razpisa in pod roko svojim pristašem«. Gospod dopisnik, kar z imeni na dan, koliko je vseh tistih pod roko oddanih občinskih služb prejšnje večine?! Strinjamo pa se, da imej vsak vsaj en kos kruha, sedaj pa se je zgodilo, da je bil nameščen tak, ki je ie imel službo, medtem ko je na stotine brezposelnih tudi družinskih očetov, ki bi sprejeli službo vsako uro, 'če je bila res taka neodložljiva potreba, da ni bilo časa za razpis«.
Vojaški pregled živine in vozil se vrši za trboveljsko občino v eredo, 17. t. m. in je zbirališče na novi cesti od gostilne Dimnik proti Fricu in dalje proti Sv. Marku in sicer v temle redu začenši pri Dimniku: trg Trbovlje, Gabersko, Knez-dol, Planinska vas, Sv. Marko, Sv. Katarina, Loke, Retje, Plcsko, Ojstro, Studence, Prapretno in Hrastnik.
Kamnih
Meso se je podražilo. Na zadnji živinski sejem je bil dogon živine prav slab, cene pa so se gibale v nespremenjenih dosedanjih mejah. Večje povpraševanje je bilo le po prašičih, katerih so pripeljali na sejem 3S3. Sedem tednov stari prašički za rejo so se prodajali po 200 Din. Ker cena goveji živini ni prav nič poskočila, se Kamničani upravičeno lahko čudijo, zakaj sc je v kamniških mesnicah meso podražilo. Dozdaj so mesarji sekali govedino po 8 Din kg, nekaj dni sem pa kar po 10 Din. Cena teletini je ostala na dosedanji višini, svinjsko meso in špeh pa prodajajo po 16 Din kg.
Vpisovanje šoloobveznih otrok v prvi razred za šolsko leto 1933'34 bo v ponedeljek 22. maja
od 14—15 v osnovni šoli.
V	bolnišnico so morali oddati triletnega sinčka kamniškega mestnega stražnika Padci je iz slolice in si zlomil levo ključnico Huda nezgoda je doletela tudi mestnega delavca Hribarja. Pri prekladanju tramov v mestni šupi v Podgori mu ie težak tram zlomil levo nogo v kolenu
Pri »Zlati kapljic na Vrhpoljn sc točijo pristna haloška vina po 5 Din liter čez ulico.
K
ran*
Poroke. Preteklo nedeljo 14. maja so sc poročili: Senk Janez, čevljar, in Scnk Fiančiška, pletilja, oba s Primskovega; Osojnik Ivan, trgovski sotrudnik, in Lundcr Vladislava, privatna uradnica, oba iz Kranja; Pikec Anzelm, podpreglednik fin. kontrole v Ljubojnem, okraj Presbanski pri Bitolju, in Maraš Judita s Primskovega; Slibar i Vinko, mizarski pomočnik, in Flerc Ivana, tovar-I niška delavka. Čestitamo!
Sport
PROPAGANDNI MITING ASK PRIMORJA
Propagandni miting ASK Primorja, ki bi se moral vršiti preteklo soboto in nedeljo, jc preložen na prihodnjo soboto in nedeljo t. j. dne 20. in 21. t. m. Prvi dan se prične tekmovanie ob 16 popoldne, naslednji dan, t. j. v nedeljo, pa ob 9 dopoldne. Prijave, ki so prijavninc proste, se sprejemajo na klubov naslov, Tavčarjeva ul. i-III, do sobote 20. t. m. opoldne, oziroma na igrišču pol ure pred pričetkom mitinga. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti. Tekmuje se v treh starostnih skupinah in sicer: a) juniorji do 16. leta, b) juniorji do 18. leta in c) seniorji. V odmoru nogometne tekme Hašk : Primorje, ki sc vrši v nedeljo popoldne, pa bo štafeta 4 krat 800 m.
KONJSKE DIRKE
Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi na praznik Vncbohoda, dne 25. maja 1933 ob 3 popoldne kasaške konjske dirke na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru.
I.	dirka: »Dravske banovine« — enovprežna heatvožnja za 4 do 10 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Nagrade: Din 2000.
II.	dirka: »Nepomuk« — enovprežna dirka za 3 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Nagrada: Din 1350.
III.	dirka, sreza Ljutomer: enovprežna dirka za 3 do 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000 m. Nagrade Din 1450.
IV.	dirka »Ministrstva poljoprivrede«: dvo-vprežna dirka za 3 do 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2400 m. Nagrade Din 1700.
Dirke sc bodo vršile po določilih kasaških dirkalnih predpisov. Vozili bodo po veČini svetovno-znani konji rtiuropoljskc kmelskt reje, ki so žc večkrat zmagali na Iu- in inozemskih dirkah.
Športa je bilo na Jcscnicah tc dni toliko, kakor bi bili vsaj v predmestju Ljubljane. V soboto zvečer so priredile jeseniške Borke« hazeno tekmo z ljubljansko »Atcno«. Bila ie to nočna
tekma ob sijajni električni razsvetljavi. Rezultat tekme je bil 9:4 za Ateno seveda, kar pa jc vsekakor častno za jeseniške športašice, ako pomislimo. da je klub Atena najboljši hazena klub v Sloveniji. — Naslednji dan pa se je »Atena« poskusila z jeseniškim »Bratstvom«. Tu pa jc bila igra drugačna, kajti končala je z 19:0 za Ateno. — Popoldne ob 3 jc bila pod Možakljo prvenstvena tekma v nogometu in sicer med »Korotanom« iz Kranja in tukajšnjim »Bratstvom«, ki je po tjuti borbi končala s 5:4 za »Korotan«. Zanimivo jc, da sc je iz Kranja pripeljalo cclc tri vagone »dru-karjev«, okoli 130 ljudi, torej tako kakor v Zagrebu. To je dokaz, da jc tudi na Jesenicah šport zelo napredoval in da jc ni skoro nedelje, da bi nc bilo tc ali one športne prireditve.
Kolesarska dirka. V nedeljo se jo vršila krožna kolesarska dirka na progi Celje—Ljubečna— —Arclin, 18 km. Progo so morali prevoziti 3krnt skupno 54 km. Rezultat je naslednji: 1. Franjo Kajtna, 1 ura, 48 min. 48 sok., 2. Lanipret Slavko, 1 ura. 4,8 min., 25 sek.. 3. Ivan Variée, 1 ura, 48 min.. 27 sok., 4. Httgon Kolar, 1 ura, 51 min., 9 sek.
SK Jugoslavija poziva vse nogometaše, da predlože še po eno sliko JNS in eno za vpis v SPD in sicer do 20. t. m. Slike oddajte tajniku ali tov. Jegrišniku.
SK Jugoslavija v C*lju naznanja kot popravek k razpisu croescountryja v Celju dne 25. t. m.: prijave sc sprejemajo obenem s prijavnino do 23. t. m. na naslov SK Jugoslavija Celje, Vodnikova ul. 2 ter na dan prireditve od 9 do pol 11 na startu.
Nemčija in Holandska sta se spoprijeli preteklo nedeljo v amsterdamskem stadionu v hokeju pred 5000 glavo množico. Tekma je ostala neodločena s 4 i 4.
Španski bokser Paolino jc zopet postal evrop-j ski prvak. Preteklo soboto sta sc borila Španec Paolino in Bclgijec Pierre v boksni tekmi za naslov evropskega prvaka v težki teži. Paolino, ki jc moral pred leti častni naslov prvaka prepustiti drugemu. si ga je 7. zmndn nn točkah nad Bclgijccm Pierre zopet priboril.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »taka besedo Din 1'—; ienltovanjskl oglati Din 2'—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglaal se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega tnačaja te računa enokolonska 3 mm fisoka pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Birmanska darila \\\Ш!ВШ
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana. Sv. Petra c. 36
Kmečko dekle
staro 20 let, vajeno vsakega dela, išče službo. • Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 5373. (a)
Službo za vsa hišna
dela iščem k starejšemu gospodu ali k zakoncema. Naslov pove uprava .Slovenca« št. 5609. (a)
Pouk
Šoferska šola E. Čeh
tbivia Camernikovi šolertk« iola I
Liubliana. Dnuaiaka c. 3« gola ia poklicne šoferje tn amaterje. I'roepektl in po Jasnila lastonj in franko.
II
Vnajem
Trgovski lokal
event. s stanovanjem, na promet, cesti sredi Ljubljane, oddam. — Naslov ir upravi »Slovenca« pod št. 5603._(n)
Špecerijsko trgovino
in veliko enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami oddam v neposredni bližini Ljubljane. Naslov v upravi «Slovenca« prd it. 5604_(n)
Gostilna
» hlevom za konje, lep vrt, najprometnejši kraj v Mariboru — se odda. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(n)
I!
Posestva
Droben »glas r •Slovencu•
posestvo ti hitro proda; če ie ne ж gotovim denarjem oai kupca ti s knjiiico da.
Več štabnih parcel
ugodno naprodaj. Wester, Hradeckega cesta 8. (p)
Penzijonisti!
Hišo in vrt v Ptuju ugodno prodam proti hranilni knjigi. — Delikateso z gostilno, edino obstoječo v Mariboru. Prometna točka. Odkup inventarja. — Dam v najem gostilno, kavarno z inventarjem. Maks Plauc, Maribor, p
Parcele
poleg kolodvora Dev. M. v Polju prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 5623.	(p)
Hišo
pod Ljubljano spadajočo, kupim. Cena do 170.000 dinarjev. Prednost imajo take blizu centra ter take, ki imajo že kak vpeljan lokal za trgovino, Cenj. dopise z navedbo cene, kraja ter popisa stavbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Lasten dom« it. 5621.	(p)
Prodam posestvo
tik železn. postajaliiča in farne cerkve na Dolenjskem v izmeri 10 jo-hov. — Naslov v upravi »Slovenca« it. 5602. (p)
Enonadstropno hišo
tri leta staro, solidno zidano, sredi obsežnega solnčnega vrta — takoj ugodno prodam, Gotovine ni veliko potrebno. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 5608.	(p)
Kupimo
Srebrne krone
«taro zlato tn srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN ■ Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod t Vidovdanske ceste pri tfostilni Moiina
("Mtajte in širite »Slovenca«!
Ign. Žargi, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 11, priporoča veliko izbiro belih otroških obleke, ro-kavičk, nogavic, venčkov in pajčolanov — po zelo nizkih cenah.	(1)
Velika Izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Volna, svila, bombaž
•talno » bogat) izbiri * vseb vrstah ea itroino pleteni« tn ročna dela po nainiiiib cenah Dn tvrikt Karl Prelo« Liuhliana -Židovska ul tn Stari trs
Zobobol
odstrani
proti trganju
v zobeh In glavi
se navadno priporoča masaža ZA MASAŽO JE
eLG5
1 steklenica ALGA Din 14'—
(Кек. br 18.111 321
Konfekcifa — moda
natboltfti oakup — Anton Presker Sv Petra c I«. Liubliana	lil
Otroške vozičke
iivalne stroje in kolesa kupite aaiceneje pri tvrd
S. Rebolj & drug, Voinjakova ulica 4. (1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC'U
Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Joughurt, kéfir
mleko, razni sir, najbolje in najceneje v Mlekarni, Tyrieva (Dunajska) c. 17. Kličite tel. 27-01. (1)
Pisalni stroj
novejšega modela, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5571. (11
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Vrvarshe izdelke
vseh vrst, mreže za postelje, ležalne stole, pod-nožnice, dobite najceneje in najbolje pri
I. Andlovic,
Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). Ugoden nakup pristne goveje žime in morske trave.
1
Obrt
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdelule naiceneje ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13,
Kolizet Liubliana (t|
...	. .... . w
Telefon 2059
K
Pogačnik, Bohoričeva ulica k
Sveže naifineiše norveško
ribie olje
Iz lekarne di G. Piccolija v Ljubljani
s« priporoča bledim u> slabotnim osebam
Krušno moko in
rženo moKO
veHno uvr/o. kupite zrlo utrnil no pri
A. VOLK. LJI BLJANA
Resljeva cesta Î4.
kitajte in širite »Sloveneè«!
Iz novega voznega reda
Debelo tiskane vrste značijo brzovlake.
Ljubljana
ODHODI VLAKOV IZ LJUBLJANE gl. kol. proti G o re11 k I ;
Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.) Kranj, Tržič (samo ob delavnikih) Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Mlinchen, Berlin (od l.VII. do 31 VIII.) Jesenice, Salzburg, Mlinchen Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Jesenice, Rateče-Planica Kranj, Tržič
Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Jesenice, Miinchen, Paris Kamniku;
Kamnik (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.) Kamnik (do 17. IX. ob delavnikih, od 18. IX. dnevno) Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik
Novemu mestu:
Novo mesto, Karlovac (ob nedeljah in prazn.) Novo mesto, Sušak Novo mesto
Novo mesto, Sušak, Split Novo mesto K o č e v i u ; Grosuplje, Kočevje Grosuplje, Kočevje Grosuplje, Kočevje Vrhniki: Vrhnika Vrhnika Vrhnika Vrhnika
Vrhnika (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.) Rakeku: Trst, Ventimiglia Trst, Reka, Venezia Postojna, Trst SO Trst, Milano, Paris Trst, Reka, Milano, Paris Postojna, Trst Trst, Reka, Ventimiglia Postojna, Trst
Mariboru in Zagrebu: Wien, Budapest, Berlin, Lwow
Maribor, Zagreb Zagreb, Belgrad
Maribor, Zagreb Maribor
Zagreb, Belgrad Wien, Budapest, Praga, Zagreb
Maribor, Zagreb Zagreb (od 1. VII. do 31. VIII.) Maribor, Zagreb Zagreb, Suiak, Belgrad OS Belgrad, Bukareita, Carigrad Zagreb (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.)
5.10
6.00 7.20 8.28 10.02 12.00
15.44
17.38 18.40 20.50
5.50 6.07
8.52 11.35 13.43 16.12 18.30
5.19
7.26 11.58 16.30 19.30
6.01 13.00 18.25
7.30 11.55
13.45
18.35 21.00
2.22 5.56
6.20
7.51 10.10 13.58 17.11 18.22
0.25 0.40 3.50
5.31
7.27 9.00
12.39 13.55 17.47 18.20 20.03 21.47
22.36
PRIHODI VLAKOV V LJUBLJANO gL k. iz smerlt
7.14 8.08 8.47 12.28 16.09 17.44 19.25 19.44 23.40 22.09
7.05 8.12
10.53 13.25 15.36
18.15 21.51
7.07
8.48 15.22 20.45
22.16
8.10 14.16
19.29
7.00 9.25 13.20 18.00
20.30
0.20 3.43
7.11 12.35 13.30 19.15 21.40 22.27
2.12 4.29 5.51 7.14 7.46 8.16 9.34
9.49 13.38 17.05 18.13 20.32 21.56
Gorenjsko;
Tržič, Kranj (samo ob delavnikih) Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Paris, Miinchen, Jesenice Jesenice
Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Berlin, Miinchen (od 1. VII. do 31. VIII.) Tržič, Kranj
Miinchen, Salzburg, Jesenice
Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica nedeljah in praznikih do 17. IX.) K a m n 1 k s Kamnik
(do 17. IX. ob delavnikih, od 18.
(ob
IX.
Kamnik dnevno) Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik
Kamnik (do 17. IX. ob nedeljah in praznikih)
Novo mesto:
Novo mesto (samo ob delavnikih)
Split, Karlovac, Novo mesto
Karlovac, Novo mesto
Sušak, Karlovac, Novo mesto
Karlovac, Novo mesto (ob nedeljah in prazn.)
Kočevje;
Kočevje, Grosuplje
Kočevje, Grosuplje
Kočevje, Grosuplje
Vrhnika:
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika (ob nedeljah in praznikih do 17. IX-) Rakek:
Venezia, Trst, Reka Ventimiglia, Milano, Trst
Postojna
Ventimiglia, Trst, Reka
Postojna
Paris, Milano. Trst
SO Paris, Milano, Trst
Trst, Postojna
Maribor in Zagreb:
Belgrad, Zagreb, Maribor
Zagreb (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.j
Wien, Budapest, Maribor
Zidani most
OS Carigrad, Bukareita, Belgrad Zagreb (od 1. VII. do 31. VIII.) Maribor, Zagreb
Belgrad, Bukareita, Suiak, Zagreb Maribor, Zagreb Praga, Wien, Budapest Maribor, Zagreb Belgrad, Zagreb Maribor, Zagreb
Maribor
Premog 1 suha ilrva
ODHODI VLAKOV IZ MARIBORA gl. kol. v smeri;
Ljubljana odnosno Zagreb: 2.56 Ljubljana, Trst, Reka, Belgrad
5.24 Ljublja.ia, Zagreb
9.38	Ljubljana, Zagreb, Postojna
14.10 Ljubljana ,Trst, Reka, Zagreb, Split, Belgrad 14.18 Ljubljana, Postojna, Trst 17.47 Ljubljana, Zagreb 22.05 Zidani most, Ljubljana
Čakovec in Murska Sobota:
5.39	Murska Sobota, Vel. Kaniža 11.55 Murska Sobota, Kotoriba
14.50 Budimpešta. (Od 24. VI. do 31. VIII.) 17,08 Murska Sobota, Vel. Kaniža 22.05 Čakovec
K o r o i k o : 5.35 Prevalje, Velenje, Celovec 13.18 Prevalje, Velenje, Celovec 14.40 Brezno-Ribnica. |Ob nedeljah in praznikih.) 15.15 Celovec, Beljak. fOd 24. VI. do 31. VIII.) 18.31 Prevalje, Celovec
S t. 11 j in Avstrija: 3.50 Wien, Berlin, Lwow 6.55 St II). Wien 9.55 Št. II). Wien 13.05 Št. Ilj, Wien 16.00 Wien, Praga 18.20 Št. Ilj. (Samo ob delavnikih.j 20.15 Št. Ilj. Wien
PRIHODI VLAKOV V MARIBOR gl. kol. fz smeri»
LJubljana odnosno Zagreb; 3.20 Trst, Reka, Ljubljana, Belgrad, Zagreb 6.44 Ljubljana 9.15 Ljubljana
11.13 Ljubljana, Zagreb, Belgrad 15.40 Split, Zagreb, Trst, Reka, Ljubljana 17.52 Ljubljana, Zagreb 22,40 Ljubljana, Zagreb
Čakovec in Murska Sobota: 6.44 Čakovec
8.58 Vel. Kaniža, Murska Sobota 14.54 Budapest. (Od 24. VI. do 31. VIII.) 18.13 Vel. Kaniža, Murska Sobota 21.36 Kotoriba, Murska Sobota
K o r o i k o : 7.37 Prevalje
12.31 Celovec, Prevalje, Velenje 14.35 Beljak, Celovec. (Od 24. VI. do 31. VIII.) 19.59 Brezno-Ribnica. (Ob nedeljah in praznikih.) 20.57 Celovec, Prevalje, Velenje Št. Ilj in Avstrija: 2.36 Berlin, Lwow, Wien 7.40 Št. Ilj. (Samo ob delavnikih.) 8.22 Wien, Št. Ilj 12.20 Miirzzuschlag, Graz 13.45 Praga, Wien 18.12 Wien, Št. flj 21.48 Wien, Št. Ilj
® "Pf.
Sj" 2. " 5"
HbsI
< p r-И N,
N tj 5 >» s-
o ; b »
< » * »
M « и „ *
r. J
a." - o _
Sr. < M D cr ^ re
. o O — «

a- o
!? » is.-o O? » » а N ;
5. < n «
M N
o o tn
□ Sa
Si i o
s
Is'-
e
o 3.
S	*
B	n-
o	o.'
o	«
<	<
re	e
■■o
rt.
o
re e à
2
ire"
"D re
3 t
Samuel Lover:
20
5 o<-i: -N 3 » o
. И K) * Z-
re o
N <
O- u
'a ÏÏ
P«
Spp re rig.
& PS-
B 8-5
~ re c o a cr • n. ir _ Ô-'
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
»Sšt, ššt!« ga je mirila vdova.
> Zakaj je vendar štirivoglat, glej, glej,« je zakričal, ko je potegnil za zastor, »zakaj to ni belo? Zakaj je moj šo4or rdeč? Ali je okrvavljen s sovražnikovo krvjo?«
»Bog pomagaj!« je vzkliknila vdova.
Ko je vstopil Rory, je tujec v postelji sedel in vprašal :
»Qui vive?« (»Kdo je?«)
»Ah. c'est mon corporal,« je nadaljeval bolnik. »Cor-poral nous avons vaincu les Anglais! Voilé leur sang,* (»Oh, to je moj kaplar! Kaplar, mi smo Angleže premagali! Poglej, tu je njihova kril«) in divje je stresal zastore.
»Pomiri ga. dragi,« je vdova velela Roriju »Ubožcu se blede. Delaj se, kakor da vse razumeš, kar govori, to je najlx>ljše. da ga pomiriš.«
»Gotovo. A kako naj to storim, ko pa ne vem, kaj govori, saj klati take neumnosti «
»Pa klati neumnosti še ti !« je svetovala vdova in odšla.
»Repondez vite, corporal,« (»Hitro odgovori, kaplar 1«) je dejal bolnik.
»Holadri, holadra!« je kričal Rory.
»Qu'est que c'est?« (»Kaj pa je to?«)
»Holadri, holadra!« je zopet vpil Rory.
»Vous ête étranger« (»Vi ste tujec«), se je razburjal ubogi trpin; »tremblez, esclave, tremblez! Rendez vous!« (»Trepetaj, suženj! Vdaj se!«) In skočil je pokonci. »Rendez vous au drapeau trioolor!« (»Vdaj se trobarvni zastavi!«) (Drop pomeni v angleščini kapljo. Rory je mislil, da hoče kapljo nečesa, ko je klical drapeau, drapô.)
»Kapljo česa?« je hitro vprašal Rory.
»Vive le drapeau tricolor!« (»Živela trobojnica!«) je vpil tujec.
Rory je šel ven in povedal materi, da hoče ubogi gospod kapljo nečesa. Zato mu je prinesla še več vroče pijače in mu prigovarjala, naj jo pije. »To vam bo dobro delo, dragi.«
»Ali bi rajši morda kaj drugega?« je vprašal Rory. »Ce le morem dobiti, vam bom prinesel, karkoli hočete.«
Videlo se je, da se je tujec za trenutek zavedel, ko je slišal drug jzik. Dočim je zopet divje gledal Rorija, njegovo mater in posteljo, je zavpil:
»To ni moj šotor! Kdo ste? Kje sem?« in vrgel je odejo s sebe. Ko je nato zagledal rdeče ogrinjalo, v katero je bil zavit, je zdivjal: »Vzemite to prokleto obleko z mene! Nisem suženj angleških trinogov! Kje je moja modra uniforma?«
»Ležite, dragi, ležite.« ga je mirila vdova.
»Nikdar!« je kričal bolnik, »nikdar ne bomo podlegli trinoštvu!« in hotel je skočiti s postelje.
»Drži ga, Rory, drži ga!« je zaklicala vdova. »Drži ga, ali pa bo ušel. Če se prehladi, je izgubljen!«
Rory je z vso silo držal trpečega, ki se je nekaj časa na vso moč upiral, potem pa izčrpan omahnil nazaj na posteljo in glasno zastokal:
»Oh, zdaj vidim svojo usodo — ujet sem v rokah Angležev!«
Nekaj časa je mirneje ležal. Mary je pazila nanj, ko je šel Rory po zdravila, po katera ga je poslala mati v sosednjo vas.
Tujec je zopet e tožečim glasom tarnal o svoji usodi in strastno klical neko žensko ime. Tak je ostal nekaj dni, stokal zaradi svoje usode kot ujetnik, zahteval svojo modro uniformo ali pa klical tisto žensko ime Iz njegovega zmešanega govorjenja sta Rory in Mary vsak po svoje
ugibala. Iz obnašanja in nazorov tujčevih pred boleznijo in pa iz njegovih blodenj je Rory sklepal, da je častnik v francoski armadi. Iz pogostega klicanja ženskega imena je pa Mary bila prepričana, da je zaljubljen. Imela pa sta obadva prav: zakaj bolni tujec je re? bil francoski častnik in tudi zaljubljen je bil res.
VI. poglavje : Gospod piše dolgo pismo..
Horace de Lacy se piše tujec. Kot potomec plemeni-tega rodu de Lacijev, preniagalcev Irske, je podedoval ves ogenj in pogum svojih pradedov. Potomec podiarmi-telja je zdaj postal prvak v boju za svobodo. Za prerod svoje domovine ni bil nič manj vnet kakor so bili njegovi predniki za njeno podjannljenje: zakaj Irska je bila zdaj njegova domovina. Opazka, ki so jo angleški listi tako pogosto prinašali, češ, da so potomci angleških naseljencev na Irskem v svojem uporu ognjevitejši od domačinov, se je v osebi Horaca de Lacija zopet enkrat uresničila.
Dasi Irec, je živel več let v Franciji. Tam je vsrkal vso divjo navdušenost, ki jo je rodila doba francoske revolucije. Težnje po vesoljni svobodi, ki so podžigale njegovo mlado srce, so se najprvo obrnile v njegovo domovino Ze leta 1794 so se razpredle niti med nezadovoljneži na Irskem in eksekutivo na Francoskem, in dr. Jacksona, enega agentov tiste dobe, so razkrinkali in ga hoteli obesiti, pa je ušel sramotni smrti s tem, da je zavžti s&rup na pomolu, kjer je umrl vpričo svojih obtožiteljev iu sodnikov.
Jacksonova smrt je zbudila na Irskem veliko senzacijo. Napravila je grabežljivo in nestrpljivo stranko ki je takrat vladala v deželi, še bolj predrzno, tiste pa, ki so jo preklinjali jn se trudili, da bi jo strmoglavili, oprez-nejše.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Prane Krem žar.
K današnjemu zborovanju Panevropske unije:
Za mir in slogo med narodi
po
Ljubljana, 15. maja.
Panevropska unija se je osnovala 1. 1923 R. N. Coudenhove - Kalergiju. Začasni pre<lsedniki prvega kongresa, ki je bil v letu 1926 na Dunaju in na katerem jc bilo zastopanih 24 narodov, so bili odlični evropski politiki: Edvard Beneš, Joseph Caillaux, Paul Loebe, Nicola Politis, Ignac Seinel, Carlo Sforza. »Vsak velik zgodovinski dogodek se je začel kot utopija in končal kot realnost«, je kakor niotto zapisano na programu Pun-evropske unije. Značilen je ta optimizem pionirjev panevropskega gibanja. A v teb dneh, ko skorajda v vseh državah spet dviga imperialistični zmaj svojo glavo in nekaj težkega kakor tesnobna slutnja nove svetovne morije leži nad nami, zveni ta optimizem ko kruta ironija.
Kakšno nalogo si je predvsem zadala Panevropska unija? Da ohrani mir in složno sožitje med narodi. Nova svetovna vojna bi pomenila propast Evrope. Raztrgana Evropa je stalno ognjišče mednar. sporov, /edin jena Kvropa pa bi bila najmočnejši faktor miru. Za panevropsko misel se je doslej iz.iavila že nepregledna vrsta najznamenitejših evropskih politikov in gospodarnikov. Tudi naša država se je s številnimi zastopniki našega političnega, go«|>odarskega in kulturnega življenja priključila temu gibanju. Za razmah panevropske misli v naši kraljevini sta se zlasti goreče zavzela bivši voditelj jugoslovanske zunanje politike minister dr. Momčilo Ninčič, ki
stoji na čelu panevropskega pokreta pri nas, ter bivši minister in senator dr 1'rangeš.
Kakor smo že v nedeljo poročali, ima Panevropska unija v Jugoslaviji tri organizacije: v Ljubljani, v Belgradu in v Zagrebu. Te tri organizacije imajo skupno predstavništvo, če-gar predsednik je dr. Momčilo Ninčič, podpredsedniki pa so predsedniki posameznih organizacij: iiniv. prof. dr. Gosar, univ. prof. dr. Arandjelovič in dr. Milan Vrbanič. Predstavništvo ima vsako leto na dan obletnice Brandovega memoranduma, 14. maja, skupno sejo. Leta 1931 je bila ta seja v Belgradu, lani v Zagrebu, letos pa v Ljubljani.
Panevropski ideji bo posvečen ves današnji dan: dopoldne ob II bo v seini dvorani Trgovske zbornice seja predstavništva, po seii slavnostni banket, popoldne ob 6 pa v veliki zbornični dvorani
JAVNO ZBOROVANJE
na katerem bosta govorila dr. Momčilo Ninčič in dr. Frangeš. Njuna govora bosta zaradi aktualne in zanimive teme gotovo privabila častno število občinsstva, ki bo na ta način najlepše manifestiralo svoje razumevanje za nesmrtno idejo pok. Brianda. ki je za vse večne čase hotel obvarovati Evropo pred novim svetovnim klanjem. Celotna prireditev bo lepo zaključena s predavanjem v radiu o panevrop-skem pokretu, ki ga bo imel g. dr. Vladimir Grossmann.
Zadnje slovo od planin ^SlLTS^
Kamnik, 16. maja.
Tragična usoda mladega planinca Sandija VVissiaka je napravila povsod najgloblji vtis, posebno hudo pa je prizadela vse njegove številne prijatelje in planinske tovariše. Že četrto leto zaporedoma eo Kamniške planine tir-jale smrtno žrtev. Leta 1930. se je na Planjavi v Brin.škovcm kaminu smrtno ponesrečil mladi Rudolf Pečar iz Ljubljane, 1. 1931. je pod Grintovcem na poti v Češko kočo padel čez visoko steno zlatarski pomočnik Mihailo We-ber iz Novega Sada, lani pa je ravno 15. maja na Grintovcu zdrčal po poledenelem snegu in padel čez visoko steno krojaški pomočnik Albert Maktic iz Ljubljane. Četrta zaporedna žrtev je bil Sandi Wissiak. O nesreči dozna-vamo še nekaj zanimivih podrobnosti.
Ko se je v dežju odpravljal v sredo s svojima tovarišema proti Sedlu, ei gotovo ni mislil, da gre na svojo poslednjo turo. Eno noč so prespali v pastirski koči. noč od četrtka na petek pa v koči na Sedlu. Planine je pokrivala nova plast snega in od pastirske koče proti Sedlu so morali planinci ponekod do pasu gaziti po snegu. Zvečer pred usodno turo je še Sandi skuhal ajdove žgance, katere je znal izborno pripraviti. Prijatelji so šc pozno v noč poslušali zamolklo bobnenje snežnih plazov, ki so grmeli z Brane. Sandi je še pripomnil:
>PIazove je prav lepo gledati, toda samo od daleč!«
Kraj, kjer se je ponesrečil Sandi, imenujejo planinci Rdeči kup, |н> velikem kupu na-gromadenega grušča, pomešanega z rdečo ilovico. Nad dolgim, ozkim kaminom, kjer so korakali trije mladi planinci v majhni oddaljenosti drug od drugega, se je Sandi, ki jc korakal prvi, obrnil proti svojima tovarišema in dejal: »ko pridemo tja-le na Sukalnik, bomo pa prižgali fajfco.« V trenotku, ko se je obrnil, se je vdrla pod njim snežna plast in ga odnesla s seboj. Ce bi bili planinci zvezani med seboj z vrvjo, bi po vsej verjetnosti vsi trije zgrmeli po ozkem kaminu.
Do ponedeljka dopoldne je ležal Sandi med cvetjem in venci v kapelici v Kamniški Bistrici. V ponedeljek pa so ga prepeljali v Stranje in ga zaplombirali v krsto ter položili v mrtvašnico v Stranjah. Od tu so ga davi prepeljali v Kamnik, kjer je ob 9 nastopil svojo zadnjo pot. Ob začetku zidu «Irž. sniod-nišnice se ie zbralo lepo število kamniškega občinetva. Na krsto, ki je bila obložena s planinskim cvetjem in venci, so pritrdili planinski klobuk, cepin in plezalno vrv. Kamniški kaplan g. Miha Jenko je pred kapelico sv. Barbare na Grabnu blagoslovil krsto. Iz medenega jutra se je okrog devetih napravil rasen sončen dan in baš ko so kamniški športniki — planinci dvignili krsto na rame. so zažarele Kamniške planine v vsej krasoti, pokrite z novo snežno odejo in lesketajoče se v žarkem soncu. Pred krsto so nosili planinski venec, katerega so spletli v nedeljo turisti v Bistrici in lep venec iz rdečih in belih tulipanov, šmarnic in vrtnic. Med zelenimi boro-
£ ki
vimi vejicami se je lepo odražal iz belih pla-nink sestavljen napis: »Pozdrav«. Za krsto je korakala dolga vrsta občinstva. Sprevod je krenil po Grabnu na Glavni trg. Ker je bil danes v Kamniku tržni dan, je bil trg poln občinstva, ki je napravilo gost špalir in se v nemem molku poklonilo spominu tragično preminule žrtve mladega idealizma. Krsto «o na kolodvoru položili v vagon in vlak jo je ob 10 odpeljal proti Ljubljani.
Ljubljana, 10. maja.
Krsta pokojnega Sandija Wissiaka je prišla z vagonom danes ob 11 dopoldne v Ljubljano. Pred krsto v vagonu so ljubljanski planinci položili simbole planinstva: navzkriž kladivo in cepin ter vrv. Planinci so se postavili v časten špalir in so ves mrtvaški oder okrasili z venci in šopki. Pogreb nesrečnega Sandija je bil ob 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Njegov pogreb je bil eden izmed najveličastnejših v zadnjih letih. Posebno lepo je bilo videti planince, ko so z lučkami v rokah spremljali krsto, v kateri se je njihov tovariš vozil na zadnji poti.
Že mnogo pred uro pogreba se je nabralo na kolodvoru, kjer je bil va^on s krsto, ogromno občinstva, ki je prihitelo, da se zadnjič poslovi od tako tragično ponesrečenega Sandija Wissiaka.
Pogrebne molitve je na kolodvoru opravil p. dr. Tominec, ki je blagoslovil truplo. Nato se je razvil po Masarykovi cesti na Šmartinsko cesto veličasten in ogromen žalni sprevod.
Takoj za križem so stopali najožji pokojnikovi planinski tovariši, Skalaši, ki so nesli krasen venec belega cvetja, v katerega je bilo vpleteno tudi mnogo planinskega cvetja. Za njim so šli zastopniki Kamnika, zastopniki jeseniške podružnice »Skale«, odbor osrednjega SPD, zastopniki smučarskega kluba »Ljubljane«, vsako zastopstvo z lepim vencem. Nato so sledili zastopniki še drugih društev in pa venci prijateljskih družin. Zadnja dva tik pred krsto pa sta bila g. Gregorič in Dolenc, pokojnikova tovariša na zadnji turi.
V sprevodu za krsto in za užaloščenimi sorodniki je šlo najprej članstvo »Skale«, nato odbor in članstvo SPD. Nato so šli smučarji, drugi športniki in pa ogromna vrsta pogrebcev.
Sprevod je bila tako dolg, da so bili prvi po-grebci že pri križišču pri Sv. Križu, ko so prišli zadnji iz viadukta. Pogrebcem se je nudil čudovit prizor, da je na pogreb in na vse Ljubljansko polje siialo solnce, planine pa so se zavile v žalobno sivino, kakor da bi same žalovale za svojo nesrečno žrtvijo. P. dr. Tominc je blagoslovil krsto v kapeli. Nato ]e onih 6 planincev, ki so med pogrebom spremljali krsto z lučkami, dvignilo krsto in jo na ramah odneslo do novoizkopanega groba v novem delu pokopališča. Med molitvami in žalostjo vseh so spustili planinci krsto s predragim tovarišem v grob in ga nato zasuli s cvetjem. Nad grobom je prvi govoril v imenu planincev ravnatelj Vilhar, v imenu savinjske podružnice »Skale« pa g. Tome. Z otožnostjo nad izgubo tako mladega in polnega življenja se je občinstvo vračalo v mesto. Naj sveti Sandiju Wissiaku večna luči Žalujočim preostalim naše sožalje.
Hranilne knjižice brez konca
Ljubljana, 16. maja.
Svojčas, ko je izbruhnila afera z vložnimi knjižicami na dan, smo poročali, da so ljudje povečini hranilne knjižice zastavili in ne prodali onim, ki so dajali posojila na te knjižice. Že tedaj smo napovedali, da ljudje hranilnih knjižic ne bodo nikoli več dobili nazaj, ker bodo romale iz roke v roko in se zadnji posestniki hranilnih knjižic ne bodo dali več ugotoviti. Izposojevalci denarja na hranilne knjižice so dali strankam sicer podpisati pogodbo, v kateri je bila tudi določba, da smejo izposojevalci s hranilnimi knjižicami poljubno razpolagati, če pa dolžniki vrnejo izposojeni denar, se morajo zadovoljiti s hranilnimi knjižicami na enake vloge. Ta določba je omogočala izposojevalcem poljudne špekulacije in veriženje s hranilnimi knji-Cicaini.
Vendar pa so bili nekateri dolžniki toliko previdni, da so zahtevali, naj se ta določba črta, ker "ui: zahtevajo pri povrnitvi posojila nazaj le lastne knjižice, ki jih dajo samo v zastavo, ne pa na razpolago izposojevalcem. Pri nekaterih posojilnih pogodbah je bila ta določba res črtana. Vendar pa to ni motilo izposojevalcev in so tudi te knjižice prodali naprej v druge in tretje roke. Izposojevalci so pač mislili in tudi s tem računali, da dolžniki nikoli ne bodo mogli zbrati toliko denarja, da bi plačali svoje dolgove ter da bodo knjižice zanje izgubljene.
Račun pa je bil napačen, zakaj, ko je izbruhnila afera s hranilnimi knjižicami, so ljudje spoznali. da so nasedli brezvestnim verižnikom in se-
daj zahtevajo svoje knjižice nazaj. Redno se dogaja v Ljubljani, da hočejo ljudje izposojevalcem plačati svoje dolgove, vendar pa jim ti knjižic ne morejo vrniti, ker so jih že davno prodali. Ljudje se zatekajo sedaj na policijo, k odvetnikom in drugam za pomoč, da bi na kakšen način prišli do svojih knjižic.
0 enakih primerih poročajo tudi iz Zagreba, kjer se pri policiji prav tako množijo ovadbe zoper brezvestne špekulante s hranilnimi knjižicami.
Na smrt obso em uše
V Užicah je bil obsojen na smrt neki Peter Marjanovič iz vasi Dobroselice v zlatiborskem okraju. Ta Peter Marjanovič je sedaj pobegnil iz sodnih zaporov. Marjanovič ni poprej prav nič dal slutiti, da namerava nn kakšen način pobegniti iz zapora in je užival zato precejšnje zaupanje paznikov. Ječar Jovankovič zato zadnje čase ni posebno pazil nanj. A Marjanovič je na nepojasnjen način prišel do vitriha ter je v noči na ponedeljek okoli 11 zvečer odprl vrata celice, nato vrata ječe in se nemoteno izgubil v noč.
Vest o begu zločinca, ki je bil obsojen na smrt, je v Užicah izzvala razumljivo senzacijo. Takoj zjutraj, ko so opazili njegov beg, so bile alarmirane oblasti, ki so ga pričele zasledovati. Za zločincem so bile poslane na vse strani patrulje in obveščena so bila vsa okrajna glavarstva bližnjih okrajev. Največja pozornost je posvečena zlatibor-skemu okraju, ker mislijo, da se zločinec skriva kje tam.
335 SOLNČNIH DNI
NA LETO!
Radion naredi gospodinjo popolnoma neodvisno od časa in vremena Vse tisto, kar doseže ona s tem, da beli perilo na solncu, in to samo poleti, doseže z Radionom že v pralnem kotlu in ob vsakem letnem času. Zaka| že pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno milo vred skozi perilo — ki postane tako brez
&chichtov
RADIO
RJ.6-SÏ
Zanimivo arheološko odkritje:
Rodovnik starih ilirskih vojvod
Beigrad, 15. maja
Iz zgodovine je znano, da so pred davnimi stoletji centralni del Balkanskega polotoka imeli v svoji oblasti Iliri. Točnejših in zgodovinsko zanesljivih podatkov o Ilirih pa imamo sorazmerno malo. Največ zapisanega so ohranili o njih Rimljani, ki jih dolga desetletja niso mogli obvladati. Znana je velika vstaja llircev pod vojvodom De-sitiana Batona, ki pada v leta 6—9 po Kr. roj, ko je celo samemu Rimu pretila grozeča nevarnost.
Sedaj je znan sila zanimiv spomenik z rodovnikom vojvod iz rodovine Batonov. Odkril ga je pred nekaj dnevi znani starinar in numizmatik dr. Vinko Mikoljič, ki je sicer advokat v Visokem v Bosni. Odkopal ga je v neposredni bližini znanega premogovnika v Brezi. Po prepričanju strokovnjakov je ta plošča le droben kos ogromnega ilirskega mavzoleja, ki je bil pa razrušen od prihajajočih barbarskih plemen. Kasneje je del tega kamenja in ž njim tudi prej omenjena plošča z rodovnikom prišla v Brezo, kjer je iz njega (kamenja) zgrajena v VI. stoletju cerkev. Podzemski ostanki te cerkve so namreč odkriti predlanskim.
Napis na omenjeni plošči je latinski in se glasi:
Si
Beli zobje: Chlorodont
»BATONI LIC GAI F
TEVTA V1ETIS
SCENO BATONIS F
MAXIME NATVS
CENO CALOBATONI
CAEVAE BATONIS F
CALLONl BATONIS F
RORADO BATONIS F
CENVS BATONIS F
NIME NATVS EX EIS SI...
VIS DE SVA PECVNIA FIER I M..
Iz zgodovine je znano, da je okrog 1. 508 po Kr. gotski vladar Teodorih, ko je podjarmil današnjo Dalmacijo, ukazal prekopati grobišča, ker je računal, da je v njih zakopanih mnogo dragocenosti. Zelo verjetno je, da je bil ob tej priložnosti razrušen tudi zgoraj omenjeni ilirski mavzolej. Zanimivo je, da je kraj, kjer je bila v Brezi sezidana v VI. stoletju cerkev, še pred nekaj desetletji služil za izkopavanje kamena. Tako so celo, ko so gradili železniško progo Brod—Sarajevo, za zidavo postaje Breza porabili precej kamena odtod.
Tevta in Baton sta najpogostejši ilirski imeni. V spomeniku sti obe zastopani. Sedaj se najdena plošča nahaja v muzeju znane frančiškanske gimnazije v Visokem v Bosni. Podčrtati je treba dejstvo, da je ta spomenik edini pomembnejši dokument iz ilirske zgodovine in je radi tega njegova vrednost neocenljiva. Verjetno je, da bodo v okolici Breze našli še kaj podobnega.
Zan miva razprava proti komunistom
Anton Stermec pred sodniki
Ljubljana, 16. maja.
Anton Slermec, 32 letni hlapec, rojen v Pre-valjah, je lani dalj časa služil v Labudu. Sam trdi, da je brezdomovinec, češ, da ni optiral ne za Jugoslavijo in tudi ne za Avstrijo. Stermec je ona oseba, zaradi katere so lani dvignili avstrijski, zlasti koroški časopisi mnogo hrupa in so dolžili naše oblasti, češ, da so z nasiljem aretirale in mučile avstrijskega državljana. Tudi celovške oblasti so se začele zanj potegovati. Nastal je diplomatičen incident. Celovške oblasti so za represalijo odrekle koroškim pevcem potni vizum in zato niso mogli sprva prirediti svoje pevske turneje po naših mestih.
Ta Anton Stermec se je moral z dvema tova-; rišema, Alojzijem Antoličičem, oženjenim železni-! čarjem iz Maribora, in Ivanom Kolarjem, oženjenim rudarjem iz Mežice, pred velikim senatom zagovarjati zaradi zločina po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, obtožbo je zastopal šef državnega tožilstva dr. Robert O g o -r e u t z. Obtožence so branili trije ex-offo. branilci.
Obtožnica očita Antonu Stermecu več delik-tov, tako, da je pripadal komunistični stranki, da se je udeleževal komunističnih sestankov v Celovcu in na Dunaju, da je pomagal petim komunističnim emisarjem, da so lahko neovirano hodili iz Labuda čez našo mejo, da je razširjal razne komunistične brošure in letake in da je v našo državo vtihotapljal razno municijo in orožje. Dva druga obtoženca pa sla mu pri tem poslu deloma pomagala. Obtožnica zelo izčrpno navaja, kako je delal Anton Stermec. Za vsak posel jc prejemal nagrade po 25 do 100 šilingov. Čez mejo je prepeljal nekega »Debcljaka«, ki je nosil s seboj težak zaboj, v katerem je bil peklenski stroj.
Obtoženec Anton Stermec je prav odkritosrčno priznat vsa inkriminirana dejanja. Na široko je pojasnjeval vso akcijo, kako je prišel v stike s komunisti in zlasti, kaj je počel na Dunaju. V Celovcu se je seznanil z neko gospo Berger, ki je glavna po-s.edovalka med Dunajem in Jugoslavijo Priznal je, da je čez mejo prepeljal po tajnih potih pet emi-sarjev in sicer Jovana Veselinova-Tatarova, nekega neznanega komunista, nekega »Petra«, »Tru-šaka« in 25. oktobra 1931 »Debcljaka«. Ta mu je bil zelo simpatičen, ker je bil pogi.men in hraber. Ni kazal nobenega strahu. S sehoi ie nosil neklcn-
Si.i stroj. Že v naši državi je bil simpatizer komunistov in jim pomagal, da so lahko uhajali čez mejo v Avstrijo. Okoli božiča 1930 pa so ga orožniki osumili tajnih zvez s komunisti, zato jo jc popihal v Avstrijo in je dobil službo v Labudu, pri nekem gostilničarju je bil za hlapca.
Drugi, Alojzij Antoličič, je obtožen, da je podpiral komunistične agitatorje, da so na njegov naslov pošiljali različen komunističen propagandni materijal. — Tretji, Ivan Kolar, pa je bil v stikih s prvim obtožencem in drugimi komunisti v Avstriji.
Prva razprava se je vršila že 2. maja, a je bila prekinjena zato, da se zasliši Josipina Iludobnik. Razprava je bila večjidel javna. Kot corpora delieti so razne brošure. Nekatere nosijo prav nedolžne naslove, tako »Govor Nj. Vel. kralja Aleksandra o priliki razdelitve novih zastav« in »Vrtnarstvo«. Toda vsebina se ni skladala z naslovi.
Današnja razprava je trajala dve uri. Anton Stermec je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti; Ivan Kolar je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, dočim je bil Alojzij Antoličič oproščen. Stermec se nahaja v zaporu že od 3. septembra 1932, Ivan Kolar pa od 9. januarja 1933.
V sredo bo pred velikim senatom drug komunistični proces.
Prva toča v ljutomerskih goricah
Ljutomer, 15. maja.
Prvo točo nam je prinesla Zofija pretekli po nedeljek. Škode zaenkrat še ni povzročila.
Gobani že rasto
St. Vid nad Lj., 15. maja.
»Sveti Primož (9. VI.) gobanje soje«, trdi sta-ro ljudsko izročilo. Letos pn so se pojavili jurčki žc v maju. Tnko je našla v nedeljo na Toškem čelu I mola Anica Erman dobro razvit gobanj, kar je za ta čas in kraj vsekakor zanimivo. To nam vzbuja nade, da nam prinese letošnje leto dosti tega žlaht-I nemi sadeža.
Stran 4.
м.и ViiNEC., dne 17. maja 1!Ш.
Stov. 112.
Ljubljana
Ciktas programatičnih govorov
J. I;, a. d. Zarja., priredi ciklus programa-ličnili govorov s sledečim sporedom:
1.	Sreda, 17. t. m.: Katoliški mladinski pokreti lia zapadli (dr. I. \ h č i n).
2.	Četrtek, 18. i. m.; Katoliška akcija in aka-e.mska mladina (dr. M. Krek).
3.	Petek, 19. t. m.: Katolicizem — marksizem (dr. J. A 1 e k s i e).
■!. Sobota, 20. t. m.: Na- program (dr. F. Vato v c c).
Začetek vselej ob 20!
Udeležbo je za člane Zarje obvezna, starešine in člani bratskih društev iskreno vabljenji
Odbor.
Stanovanjske odpovedi in deložaclje
Pri okrajnem sodišču ic bilo letos do včeraj podanih že 468 stanovanjskih odpovedi, zadnji čas od 20. aprila naprej veliko šlevilo 152. Mestni magistrat ie v ponedeljek predložil sodišču kar I1 deložacijskih predlogov 4estna občina namerava deložirati nekatere stranke v Švabičevi ulici, na Grajski planoti, na Vodovodni cesti in drugo zahteva deložacijo iz raznih razlogov, v prvi vrst Ver stranke že dolgo cas i nis.i plačale najemnine. Kdaj sc bodo izvršile le delo/.icije, se ni določeno. Bo : e pač našel kakšen način, da e bodo stranke izognile deložaciji.
Ka' bo danes?
Drama: Krog s kredo . Red sreda. Opera: Andre Chenier . Red C. Kino Kodcljevo: Ob 20.30: Pot k slavi« (Rihard Tauber). Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: mr. Levstik, Res-Ijeva c.; mr. Bohinec. Rimska c. in mr. Kmet, Dunajska c. (Sv. Krištof).
J. MAČEK
Ljubljana, \IeUsandrova c. *2
ima krasne birmanske oblekce
modro in bele vseh velikosti.
Mariborske vesti:
General Rudolf Maister
častni meščan mariborski
Boben pote
Ljubljana, 16. maja.
Na deskah ljubljanskega okrajnega sodišča je nalepljenih nestevilno dražbenih oglasov. Jih ni
mogoče prešteti, kajti pokrivajo drug drugega in je celo zmanjkalo prostora za nove. Ti oglasi v prvi vrsti naznanjajo javno prodajo raznovrstnih premičnin in dragocenosti.
Magistralne ogksnc deske prav tako občinstvu Javljajo mnogoštevilne dražbe premičnin. Kar dve veliki deski sta nalepljeni z dražbenimi oklici mestnega načelstva. Ti oklici naznanjajo, da bodo dražbe raznih zarubljenih predmetov 20. maja in naslednje dni. Posebno za 20. maj je razpisanih veliko število dražb. I'i oklici zgovorno kažejo go-podarske stiske ljubljanskih meščanov, zlasli hišnih pcsestniko\ Zarubljeni so bili najrazličnejši predmeti zaraai neplačanih mestnih . avščin, v prvi vrsti zaradi neplačane 1 odarine, ki znaša prav ogromne svote. Na deskah je vsega 58 oglasov, ki razglašajo, da bo na javni dražbi na II. dvorišču rotovža prodanih 140 premičnih stvari v celotni cenilni vrednosti 612.0C0 Din. Na dražbo pridejo prav čudni pred'iieti. Žalostna usoda čaka kar tri avtobuse, več luksuznih in tovornih avtomobilov, za dražbo je namenjeno razno moderno in drugo pohištvo, blagajne, pisalni stroji, dragocenosti in celo oljnata slika Orač-, cenjena na 150 Din. Vsak avtobus je bi! cenjen na 120.000 Din. Nekateri predmeti so bili cenjeni pa na prav nizke zne.ske od 15 do 100 Din. V splošnem pa se prav redko : izvrše dražbe zarubljenih predmetov, ker obve-zanci poravnajo zahtevane mestne davščine še j zadnji čas pred dražbo, zalo stvari ni treba vzeli ' tako tragično.
„Atentat" ms vlak v Šiški j
Ljubljana, 16. maja.
Potniki večernega kamniškega vlaka, ki so snoči gleduli iz oken v:,nov, so se najbrž nekoliko uetra-šili. Ob progi ju stal namreč deček, ki je imel v rokah pištolo iu je ustrelil enkrat, dvakrat proti vlaku. Toda vlak je naglo odpeljal in nobenemu j potniku ni bilo nič hudega. V Šiško, kjer se je dogodek pripetil, pa je kmalu prišel stražnik in j poiskal malega atentatorja . Dečka je stražnik ti:koj odgnal na policijo. Tu ga jo zaslišal službujoči uradnik. Deček je povedal, da ni noben komunist. niti sovražnik železnice, niti ni hotel nikogar ubili v vlaku, temveč je hotel napraviti samo majhen „hcc . Ubili sploh nikogar ni mogel, niti ogrožati, ker njegova pištola sploli ni prava pištola, temveč le strašilna pištola. Uradnik jc dečka strogo posvaril, naj bo \ bodoče pameten in naj se ne igra kar tako /. ognjem. Nato ga je pa izpustil. Tako se je zaključil '.-strašni atentat nn vlak v
• Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14.
O Ljudski konccrt Akademskega pevskega zbora ki bo v nedeljo ob pol 11 v veliki dvorani Uniona , bo obsegal iste točke, kot jih je zbor izvajal na zadnjem koncertu dne 6. maja. Opozarjamo, da se dobe vstopnico v predprodaji v union-ski trafiki in naj si jih občinstvo pravočasno preskrbi. Cene so globoko znižane, da bo tako omogočeno tudi najrevnejšim slišati ta naš najboljši zbor.
•	sontiieterski župnik g. Petrič nas prosi, naj ugotovimo, da pokojna Marija Vovk, ki se je predvčerajšnjim v Ljubljani zastrupila, ni stanovali v šentpeterskem župnišču, kakor je včeraj, najin/. iendencioz.no poročal slov. Narod . Pokojnica je stanovala v sosedni hiši na Sv. Petra cesli 82 pri neki delavki.	'
G. Rogoz gostuje \ ponedeljek 22. I. m. Hamletu v naši drami. Opozarjamo cenjeno občinstvo na ta dogodek.
Gospa Kristina mena je danes darovala Krajevnemu odboru Rdečega križa \ Ljubljani 10 ) (slo) Din v počaščenje spomina blagopokojne gospe iCnvilijc Gerbičeve.
■ •> Fanfare bodo v četrtek med 10. in 12. uro dopoldne po vsem mestu naznanjale, da pride v kratkem nabiralni tovorni avto Rdečega križa. Nabiralni avto bo ob svojem prihodu r močnim hupanjem opozarjal, da je žc pred П'>п. Kdor bi rad izročil zimske potrebščine, ki jih je namenil revežem ter njihovim otrokom, naj svoi povezek odda na ta avto, ali pa naj pobiralce kar skozi okno pozove k sebi.
Do S/amiča bom danes spet podal se z tirnim skokom, tam čaka me — o/ sladka /ed: kotlet pikantni s cmokom
■ Tivoli. Tujci, ki prihajajo v Ljubljano, zavidajo Ljubljančane za lepo gozdno eprel,a;ališče za Tivolskim gradom. Nekaj jim pa vendar nc ugaja: korenine, ki prepletijo steze tako, da sc marsikdo spotakne, v mraku pa se tudi lahko ponesreči. Tc korenine, ki so bile prej sa dost: globoko v zemlji, so sedaj precej visoko izstopila, da se moraš vanje zadeti, ako nimaš p^av bistrih oči, katerih pa stari ljudje navadno nimajo. Magistratu bi bili zelo hvaležni, ko bi ia milostno ozrl na lo steze in dal korenine posekati
0 Sadna prvina. Ljubljanski Irg je deloma h obločen s prvimi češnjami letošnjega pridelka. Revno so še, pn le mikajo in vabijo pred vsem seveda radovedno in slndkosnedno mladino. Kaj, ko io pn zapisano na košari, tla stane kilogram - nič mani ko 24 Din. Kje je ta sadež zorel, ni povedano.
•	i Nesreča in poJkodba. V tovarni »Saturnu.; se je včeraj zopet pripetila manjša nesreča. Stroj jc odtrga! 20 letni delavki Mariji Galič prst na levi roki. — V Šenčurju je nekdo udaril s kolom pO roki 42 letnega delavca Valentina Jagodica in mu jo zlomi!.
Imenovanji' generala Rudolfa Maistru za častnega meščana mariborskega je največja oddolžitev, ki jo je zautoglo dali našo mesto zaslužnemu generalu. Častno meščanstvo je ivdko odlikovanje, ki ма j mariborsko nioslo podeljevalo v preteklosti lo svojim najzaslužnejšim možen:. !'t> prevratu je general Maister prvi, ki gn je mesto Maribor tako odlikovalo. Meščanska knjiga na magistratu izkazuje od lota 1825. do prevrata v Mariboru vsega skupaj 2'i č.'.sinili meščanov. Nazaj v zgodovino ko častno meščanstvo ne da zasledovati, ker so nahaja shira meščanska knjiga v Gradcu, kamor jo bila 1 prenesena leta 1872.
Prvi častni meščan io bil lela 1823. Matija Sntlrič. Sledil nt d je leta 18:16. Kari baron Uilnner v. Blttentlial: 184ti dr. Anton Kiker; 1847 znani zgodovinar Rudoll Puff: 1848 poveljnik mariborskega 17. pešpolka groï Arlur Kinsky; 1850 'dr. Ivan Kašpar pl. Salka: 18Ô0 Jurij Kerneker; 1831
Friderik Kigler: 1854 Jurij Mnll.v; 1878 Henrik pl. Clesteiger; 1883 znani še sedaj v Pekrah živeči učenjak ornitolog dr. Ollliar Relser; istega leta tudi njegov brat dr. Matej Reiser; 1887 Ivan Slampfi: 1898 Aleksander Niigy; 1900 tir. Iïdmund Wollïhardt; 1901 dr. Jernej htrneri; 1902 dr Josip Schmiderer; 1904 pisatelj Richard pl. Riickcn-zaun; 1907 Henrik Wastian; 1908 znani pesnik iu mariborski rojak Ollokar Kernstock; 1910 pisatelj Peter Rosegger; 1912 Ivan Schmiderer in kot zadnji 1913 tir. Artur Mnll.v. Od vseh navedenih živi še edino, kakor omenjeno dr. Reiser. Po večini so bili vsi ti ali dolgoletni mariborski župani, ki so si pridobili zaslugo za razvoj mesta, ali pa znani lu-kratni politiki, katerih imena srečujemo ludi v analih -slovenskih bojev za Maribor: številni pa so tudi učenjaki, kulturni delavci in literati. ki jim jo tekla zibelka v Mariboru.
Specijelni entel oblek
naihilreiša postrežba
ažuriranje. predtiak
naihneiše delo pri
---- ,................-i--	K »
Matek& Mèhes, LmbUana
poleg bolela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov perila, zaves
pregrinial. enlltn-.ie. izdelovanie gumhnic Velika izbira predtiskanih žen ročnih del Vsled najmodernejše ureditve oodietia — nunižie cene.
Najtoplejše kopališče Dravske banovine
pri Brežicah sn odprte od 14. maja t. 1. Radioaktivna terma 30°( zdravi icvmatizoin. išius in ženske bolezni. V predsezoni popusti! — Zahtevajte prospekti'! лашкзгпавиввавЈаво»«). tat trj/amsœKœœïji'-zzir/Ximry.
Počitniški doni KraliicB Marije na Pohorju. Tudi letos se jc dom izpopolnil, da se deci nudi popolna ugodnost biv::nj i in dn se zadosti vsem zdravstvenini zahtevani. Žo lani preurejeno in povečano glavno poslopja je sedaj dovršeno 1er oprem-, ljeno s toplovodno napravo, kopalnico, umivalnicami itd. Vodovodna napeljava nudi vsej napravi in objektom pitne in uinivalne vodo po mili volji, okrepčujočo kopelji željni mladini pa je na razpolago lepo urejeno kopališče s prhami. Naprava no stoji osumljeno, nego je obdana od vseh strani / obširnim posestvom, travniki in gozdovi, obširen vrl daje ubilo vitaminsko bogate hrane in okusnih prikuh, mleko je domače. Vse je žo pripravljeno za otvoritev letne vozijo. Prva skupina bo bivala pri Sv. Martinu od 11. junija do 10. julija, II. skupina od 10. julija do 9. avgusta, III. skupina pa od 10. avgusta tlo 8. septembra. Podrobno informacije za sprejem se dobijo pri tajništvu Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Slrossinujerjevi ulici 20.
j Nagrada za najboljše posnetke. Tukajšnji klub Naša krila prosi vse amaterske fotografe, ki so fotografirali v nedeljo pristanek obeh letal na Teznu, tla mu pošljejo vzorce svojih najboljših posnetkov, ki so bodo ocenili ter prejmejo trije najboljši posebno nagrado.
] Zaključek v drami. Jutri v četrtek poslednja letošnja dramska prelistava, in sicer se uprizori komedija Mornar ...
П Odpri roke. odpri srce... 80 letna starka, revna in siromašna, je brez sredstev in pomoči. Priporoča so usmiljenim srcem za darilo v denarju ali v blagu. Naslov pove uprava naiega lista na Koroški r.-sti I. Istotam se za 80 letno revlco sprejemajo tla rila v denarju ali pa v blagu.
C! Topli dnevi so se slednjič pričeli iu marsikdo bo lahko pogrešil kak star komad zimske obleke, ki bi ga morda zavrgel prihodnjo jesen kot neuporabnega Tako obleko, obutev, pokrivala, perilo, rokavice, nogavice, odeje, gnloše, rjuhe, blazine itd. bo zbiral Rdeči križ. Ne zavrzite starih oblačil, temveč iih shranite. Rdeči križ jih l>o dal :imo oblekel najbednejše. prišli na račun. Prvi poštni polet iz Gradca v Maribor, o katerem smo žo obširno poročali, je nudil filatelistom redko priliko, dn so si pridobili znamke, ki bodo gotovo imele znatno vrednost. Skoraj vsa pošta — čez 19 kg —, ki jo je jadralno letalo prineslo čez mejo, je izvirala od zbirateljev znamk in od trgovcev z znamkami. Zanimivo je, da prišlo največ pošte iz Anglije, Belgije in celo iz. Amerike. Iz Združenih tlržav je prispelo celo pismo z znamkami v vrednosti 20 dolarjev.
□ V tujem čolnu odjadral. Nekni dni je vzbu-: jal na Pristanu pozornost čoln, v katerem je pri-I spela skupina podjetnih fantov iz Avstrije, ki so i nameravali potovati po Dravi in Donavi tlo morja ! in polom dalje po svetu. Čoln je bi! res udobno : opremljen 1er so si ga zgradili fantje po dolgem naporu sami. V ponedeljek je čoln odpotoval naprej jio Dravi, toda brez (ustnikov. Zmakiiil ga je neki 20letni Franc Danko, ki je povabil v vozilo ludi Franca O. Slednjemu pa je bilo pri Zgornjem j Dupleku vožnjo dovolj ter se je izkrcal, dočim je ; Danko odplu! dalje. Nadaljnjo pot mu bodo pa naj-: brže zagrenili čuvarji postave, ki jih jo mariborska j policija obvestila.
[ Svinčeni karbonu: ga jo spravil : koli». Pred malini senatom se jo zagovarjal včeraj 24-letni posestniški sin Franc Kožar iz Radvenjcev pri Gornji Radgoni. Obtožilo ga je tiržavno pravd-.lišlvo, da jo prisilil svojo izvoljenko Ivano S., tla jo zaužila gotovo količino svinčenega karbonata,
popraviti ter bo na □ Filatelisti so mednarodni jadralni
ker je bila noseča. Svinčen karbonat je hud strup, ki je pri Ivani lakoj pričel delovati 1er ji jo вато zdravniška pomoč otela življenje. Franca Kožarja so sodniki obsodili na leto dni rohije in loto dni izgube častnih pravic.
□	Davki v 11. četrtletju. Tukajšnja davčna uprava razglaša, dn jo potekel s 15. majem skrajni rok za plačilo II. Četrtletnega obroka pri naslednjih davkih: zgradnrina, jiridobniua, davek tn poslovni promet (pavšulirun), renlninn, družbeni davek in vojiiica. Zaostankarji se opominjajo, da poravnajo obveznosti v teku 8 dni.
□	Zadruga »Pohorski dom« je imela v ponedeljek popoldne v mestni posvetovalnici svoj tretji občni zbor, ki ga je vodil agilni predsednik Inž. Černe. Poročali so predsednik, tajnik Gorup, blagajnik Novšnk, gospodarja Vončinn in Bezlaj, za :,iidzorslveni odbor pa liurle. Iz poročil in/ ' • > : i bilanca Pohorskega doma je zelo ugodna iu razveseljiva. V spominsko knjigo Pohorsuega tloin.i so jj lani vpisalo nad <K)00 oseb. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik inž. Cernc, podpredsednik Brandner. tajnik Gorup, blagajnik
.'ovsak, gospodarja Vončina in Bezlaj; odborniki šniitlerl, Zorzul, Ribič in oba Pukla. V nadzorstvu so svet. Barle, mag. ravnatelj Rodošek, Golubovi-čevu, Kramberger m inž. Baran. Občnega zbora so je udeležil ludi zastopnik tukajšnjega SPI).
□	Ohstreljen. 10 letnega vinlčarskega delavca Aniona Šauperla iz Gornjega Dupleku je nekdo nehote obslrelil s samokresom v levo roko. Sau-perla so pripeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
□	Brez keho živeti mu ni. Preti dnevi smo poročali ti drznem begu dveh kaznjencev i/ zaporo\ tukajšnje jetnišnice. I ran šimeiiko. ki jo sotlol v jet il i s n ie i radi tatvine, in Frani: č.. ki so ga obsodili i'odi tihotapstva, sin proli i I i I a omrežje ter .so potem spustila v globino, čez zunanji' obzidje pa sla .so «pustila /. vrvjo, ki .sta jo spletla i/ raztrgane rjuho, šimeiiko in t . sla izginila bre/. sledit. Slednjega pu je lutli nn svobodi peki:) vest. Uvitlel je. da so mu nc bo mogoče tltilgo skrivali preti oblastjo in tla si bo tako lo še podaljšal kazen, če gu ujamejo. Včeraj so jo Č. \os skesan vrnil nazaj ter so jo javil \ jetnišnici.
13 Žepnrica v stolnici. Te dni je bila okradonu pri šniurnicnh \ stolnici trgovko gii. Frančiški» Kličck. \'okd< ji je odnesel v gneči denarnico s 1500 Din gotovine. C) drzni tatvini smo poročali v Poncdeljskeni Slovencu«. Včeraj pn so organi tuka jšnjo policije prijeli nu trgu 62 lelnti znano žoparicti Ivano 13. ki je priznala tatvino v stolnici. Žensko so oddali sodišču.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda. !7. maja: Znprlo
Četrtek, 18. maja ob 20: MORNAR. Red B. Znižane
cene. Zaključna dramska predstava.
Cerkveni vesfnilk
Stolna kongrcgacija gospa. Jutri t. j. v četrtek 18. t. m. je izlet v Crngrob. če bo vreme lepo. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7.20 zjutraj.
Liturgični sestanek akadcuikinj bo jutri v četrtek 18. t. ni. ob 4 popoldne. Pridite v obilnem številu !
KuUurm obzornik
Pregljev novi lik Janeza
Potrebuježa
»Sodobnost , neodv isna slovenska revija, št. 5, «ci vsebuje mnogo sodobnih a! '.ualnih vprašanj, prinaša nadaljevanje Pregljeve novele Thabiti Klimi . — Pregelj nam je napisal lepo 'levilo romanov, izmed katerih so mu zlast: nel-rateri dali ■me, ki ne bo več izbrisano iz slovenske slovstvene zgodovine. V teh svojih delih pa je Pregelj, : i ni le svetovno-nazorno. marveč tud no v no . matran za katol. pisatelja, največ klesal lik katoliškega duhovnika, katerega je končno tako ilno ^oblikoval v vsem njegovem poslanstvu med Ij'jd-tvom, v delu, v borbah, odpovedih itd., da nâm takega doslej slovenska literatura še ni dala. Izmed vseh podob pa je gotovo najizdelanejša ona o Janezu Potrebuježu, ki je s svojo pošteno grča-vostjo in plemenitimi delom med narodom neka!-, lip vsega slovenskega duhovstva. In prav lega Potrebuježa je isti pisatelj zdaj v noveli Thaliti K umi lako sramotno oskrunil, da so v isti mah 'dkrnih vsi njegovi liki katoliškega duhovnika z visokega piedeslala v prepad. Vsiljuje se nam vprašanje, katerega duhovnika je Pregelj doživel: tili prvega ali drugega. Obeh doživetij v tako strašnem nasprotju ni mogel. Potrebujež je v prvem Pregljevem oblikovanju askel, v drugem pa spolni blodnež; v polni moški dobi asket, v ovcli starosti pa —? Seveda ga avtor na ta način opraviči, da mu vzame razum. Toda ta stran je psihološko neutemeljena. Saj pride povsem nepričakovano, nepripravljeno. Sicer pa, če bi bi! bla--cit, ko je ležal ob umirajoči deklici, nc bi govori! lako urejenih misli. Kcsnejša zblaznelost je prilepljena. Z realističnega stališča je pričujoči inotiv skoro nemogoč. Prav zato ga nc pozna (kolikor nam jc znano) svetovna literatura, tudi v asu najbolj golih naturalistov. Saj jc v svojem
jedru perverzen, psihopatološki, ki spada le v znanstveno razpravo v smislu freudizma, najmanj pa pod pero katoliškega pisatelja, ki je izgradil prelepo podobo Janeza Potrebuježa! Prav za prav se bavi Pregelj v mnogih svojih knjigah z nazori o zvezi med religijo in seksusom, seveda mimogrede; а pričujoča novela je taka, da se zdi, ko da je ravno radi lega nazora napisana; in da je ta nazor postal Preglju postulat in zmisel vsega njegovega dela. Nismo slutili, da se bo ta njegova problematika tako odvratno končala. In da se bo ravno slovenska literatura »obogatila« s takim edinstvenim motivom; naimanj seveda od pisatelja, katerega romani vseskoz poveličujejo katoliškega duhovnika! S stališča katoličanstva pa je pričujoča novela v prizorih ob umirajoči deklici poleg grobega ponižanja duhovniškega poslanstva odvratna blasfemija svetili zakramentov, zatorej odklanjamo take vrste lileraturo z vsem ogorčenjem, pa naj jo piše kdorkoli!
Violinski koncert v Filharmoniji
\ ponedeljek zvečer je bil v dvorani Filhar-! monije zanimiv glasben večer. Vijolinistka Jeraj-:!ribarjeva je priredila zaključen vijolinsiii sonatni koncert. Kot jc pokazala žc s ponovnimi svojimi nastopi, se zelo zanima predvsem za novejšo glasbeno produkcijo in da se pole;j svojega pedagoškega dela na Gl. Malici posveča tudi seznanitvi naše glasbene javnosti z modernejšo amerjo, je hvale vredno. Topol je s sodelovanjem lianista D. Svare podala spored vijolinskih sonal, dve produkciji novejšega časa in eno iz pretekle dobe. Bile so to: E. Blocliova Sonata. D. Švarova Sonata in A. Rubinsteinova Sonata.
Bloch jc v tej svoji skladbi sledil ekspresijo-nislični smeri. Skladba je podajanje izrecno osebnih občutij, ki jim je podrejena celo forma in arhitektura. To je niz pestrih glasbenih misli, ki so postavljene druga k drtigi po notranji, a povsem osebno gledani smeri. Prav radi tega jc vživetje v tnko kompozicijo težko, ker je v njej tako malo skupnostnlh glasbenih prvin. Zato učinkuje na / naj razlrgano in človek, ki si želi predvsem mti-
zike, sc zgublja od trenutka do trenutka ker pričakuje, kdaj bo zaživela linija v svoji jasni fizio-gnomiji, pa je do konca v tem razočaran. — V tej smeri jasnejša je Švarova Sonata. Iz omenjene cmeri so gnele v trdnejšo linearnost, na ušesa li done melodije, pelifono se med seboj prepletajoče. V sozvočju je negacija tonalitele v starem smislu in gre precej brezbrižno pot. Snovno in tehnično jc naslonjena večinoma na preizkušenih dognanjih. Sicer pa je učinkovita v domislekih in zaletih. V lormi je samosvoja. Arhitektonsko pa vendar premalo trdna in izklesana. — Rubinstein je predstavnik stare, dograjene sonalne forme, le malo oddaljujoč sc od schumanovskih zakonov; poln pa jc; deloma strastvenosti, deloma sentimenta.
V izvedbi je bilo dosti skrbnosti. Zlasli prvi dve skladbi zahtevati precejšen delež tehničnega obvladovanja. V lem oziru vijolinistka ni dosegla še prave izdelanosli. Radi lega so bila težja mesta v borbi s tehničnimi zaprekami nekam medla. V I lažjih postopih pa je pokazala mnogo estetskega okusa in zajemljivega čuvslva. — Pianist je soustvarjal skladno. T.c tu in lam je nekoliko pretiral in razbil poudarjeno vrolinsko občutje.
Mala dvorana je bila zopet zelo borno obiskana.	V. U.
Mednarodni kongres PEN klubov v Dubrovniku
Po vsem sc zdi, da bo to najbolj obiskani izmed j vseh dosedanjih Penklubskih kongresov. Vsega jc prijavljenih 259 tujih udeležencev iz 23 držav ir, 28 centrov, iz vseli delov sveta razen Avstralije. , Izmed izvenevropskih držav bodo zastopane: Združene države, Argcnlinija, Južna Afrika, Palestina, mogoče tudi Irak. Irak bi bil prvič zastopan na kongresu, ker jc center Bagdad šele pred kralkim ustanovljen. Prav tako bodo prvič zastopani Grki, ki so šelc zadnji ntescc ustanovili svoj klub s sodelovanjem jugoslovanskega časnikarskega atašeja in člana zagrebškega kluba Bogdana Radicc.
Na dnevnem rodu kongresa bodo tri načelne teme iz področja književnosti, o kalcrili smo žc I poročali: Intlividualizem in kolektivizem > književ-
nosti; Neodvisni književniki in časnikarstvo; Moralna razorožitev,. Izmed raznih predlogov omenjamo, da Mladi PEN klub v Londonu predlaga, da se pri vsakem centru ustanovi sekcija mladih književnikov, ki še nimajo 30 let. Daljo jc predložen predlog za ustanovitev svetovne nagrade za najboljše književno delo. nagrada bi sc podeljevala pod okriljem Lige narodov. Ta predlog jc proučevala že Organizacija za mednarodno sodelovanje, kakor ludi predlog, da se odstranijo razne zapreke za svobodni promet s knjigami med državami, posebno ovire carinskc narave. Ameriški delegat predlaga, da sc sestavi seznam najboljših del, ki izidejo vsako Iclo. Ker sc nekateri teh predlogov ličejo sodelovanja z Zavodom za mednarodno sodelovanje, bo prisostvoval kongresu tudi zastopnik tega zavoda. Priprave za kongres so v glavnem dokončane. Pripravljalni odbor je imel svojo zadnjo sejo dne 12. maja v Belgradu. Kongres bo otvoril predsednik bclgrajskegn centra dr. Sv. Stefanovič, ki je predsednik pripravljalnega odbora, delegati cen-Irov v Ljubljani in Zagrebu pa bodo predsedovali vsak eni delavnih sej. Ostalim sejam bodo predsedovali predsednik londonskega centra II. G. Wells, liolandski delegat dr. Wcsterman in školski delegat Muir, ki bo na zadnji seji ponovil povabilo škotskega ccnlra za naslednji kongres, ki bo v Edinbourgliu 1934.
Dom in svet, Nova knjiga L, štev. 4, se bo
začel razpošiljati danes. Vsebina tega zvezka ic naslednja: Pustolovcc (Miran Jarc). — Pomladno solnce (Jože Kastclic). — Popotna (Jože Kastelic) Ileroica. (Jože Kastelic). — Tako bi rad (Zdravkt. Ocvirk)._— Aplikacija (Joža Lavrenčič). — France Bevk (France Koblar). — Krvaveče rane (France Bevk), — O časnikarski slovenščini (Anton Breznik). — Ivana Cankarja Zbrani spisi (France Vodnik), — Leposlovje naših knjižnih družb |Jakob ;ioIar). — Dr. K, Ozvald: Osnovna psihologija IJože Pogačnik). — Iz sodobnega srbohrvatskcgR književnega življenja (Tine Debeljak). — Qhivw'nn povojnim duhom (Silvester Škerl).