fttev. 105. »SLOVENEC«, dne 27. ivgudti IM). Strno |5 Za nedeljski „raigled po domovini11 ■■■■■■■■■■■■■мншмшнвшшнм Zemlja in ljudje na našem Dunaja Pogled v skrilo slovensko vasico v škofjeloških hribih človek zgorel pred množico gledalcev V Sanghaju •• je pred nekaj dnevi pripetila nesreča. pri kateri j* ponesrečeni zgorel pred veliko množico gledalcev, ne da bi mu kdo mogel kai pomagali. V tem velikem kitajakem mestu je tudi zakotno predmestje, kamor «i ne upa nobena policija, red vzdržujejo prebivalci umi. precej po načelih močnejše peati in bistroumnejte zv.;ače. V trm delu »e je naaelit cirkua .Bi Ba Bo«, ki pa nikakor ni mogel k svojim predstavam privabiti kaj prida gledalcev Da bi poživil obisk, si je naiel tri ruak« emigrante, ki »o ae zbrali iz raznovritnih poklicev in so kot »ruski trio« hodili po svetu, da so «e preživljali z raznimi cirkuškimi umetnijami. Najprej so se razkazovali Is kot telovadci, na Ki-tajskcen pa eo «e naučili nekaj najbolj drznih vaj v gugalnici. Ko j« pri predstavi prišla na vrato njihova točka, *e je edm izmed njih povzpel v gu-galnico, drugi, lil je btl nekdaj eleklromonter, pa jr sklopil tok za razsvetljavo in pogon gugalnice. Po nekaj smelih vatah pa ae je akrobat v gugalnici zapletel v lice električne napeljave, ki niso bile zadostno izolirane Zadel ga te električni tok, ki ga je takoj omamil. Pa ni padel iz gugalnice, ampak ae te čimdalje bolj zapletal med žice Preden «o se gledalci zavedli, kaj se dogaja, as je akrobatu že vnela obleka. Zgorel |e vpričo polnega prostora, — V tem delu posebej vreči oči. Nt znano niti to, ali je veliki Dunai vzel Ime po tej vasM all narobe. V BuK.ov*čtri. kamor hidt Dunaj spada, imajo sicer farno -kroniko, kjer je do vseh podrobnosti popisan ve« sestav feto, o izvoru Imen pa ne govori. Tudi DunaiČanf ai ne belijo glave t imenom svole vasi. žive v toh bregovih kot je Živelo žo toliko rodov, poloti v soncu. pozimi v vetrovih, za dežjom vselej sonce pride in tako življenie Dunaja varno toče v narodno občestvo kot curek studenca v čebor. Tudi tu je doma vse. kar človeka spremlja: vesolje in žalost, trpljenje in mir. sreča in »vse narobe«. Dunaj ni nobena tujskopromelna senzacija, redkokdaj zaido sem kaka noga. ki ni i* bukovške tare doma, kor leži že toliko od »velike eesle«, da gredo nedeljski sprehodniki pod njim na avtobus, ki vzdiguje prah od Železnikov pa do akofje loke. Vasica sama pa ne vpije in ne vabi. mimo čepi v svojih bregovih, kakor so jo posadili no-rnani prodniki. Zato |e neznana, zlasti odkar ie oblast tudi vaščanom Dunaia naročila, da «i ne smejo hišnih številk sami pisali nad vrata, ampak morajo imeti — menda zaradi tujskega prometa — pločevinaste tablice, na katerih pa ni več Dunaj«. ampak »Bukovščica«. Ljudska govorica pa ie ve za ta Dunaj in bo le dolgo vedela in v preteklosti živi in zemljiška knjiga ga pozna in poštar Peter, ki |e še najzanesljivejši obiskovale« toh krajev. Tudi na «pomeniku v vojni padlim, ki stoji pred farno cerkvijo, je v kamen vklesano slavno ime in bo tako ohranjeno poznim rodovom. Dunajčanov samih pa ie malo in doma «o drže, zato tudi po teh ime niihove vati ni moglo daleč v svet. Na semenj hodijo ob ponedeljkih v Kranj, oh sobotah v ftkofjo Loko in v lorok po veliki noči v Železnike — to so vsa pota za potrebo, dali so prišli samo »pondeljkarji«. ki pa so preminuli. Oh nedeljah izvabi Dunaičane in Dunai-čanke zvon sv. Klemena, ki pole v dolini in vabi poljane« in gorjance a vsega venca bregov — ta- krat «e spuste mimo nllv po «tezi skoti gozd in to v pičli pol uri pri farnem »redišču. Med tednom «e po isti poti spuščalo otroo. ki jim na hrbtu odskakujejo torbe s knjigami — to «o dunajski šolarji, ki imajo tudi «voie i zakonom priznane počitnice. Te počitnice se toliko ločijo od šole, d« je takrat bolj treba prijeti za dolo doma. okrog živine in po polju — na Dunaju morajo vsi prijeti za delo, sicer ni kruha. Dunajčani Žive največ od lesa In živino. Poli« so skromna in le v dobrih letinah dajo toliko žita. da g« ni treba kupovati. Kadar pa je zastoj v lesu. pa usahne najmočnejli vir dohodkov in takrat se je treba potov v trgovino kar nekoliko odvaditi. Takrat «i mora pač vsaka domačija pomagati sama. da preživi ves rod. tudi tiste najnilajie, ki na Dunaju dobro poganiajo in nič ne vprašujejo, kje se kruh dobi — imeti ga hočejo. Ti so največji križ in največje veselje Dunaja. S svojim vrilčem poživljajo bregove, sproti pobirajo sadje pod drevjem, kar odpade zrelega — kadar ga jim ž« pred njimi ne obere pomladanska slana ali vetrovi ne otresejo rvetia. Pa se tudi to na tem slemenu rado zgodi in takrat ni sadja še za pod «ob ne, kal šele za kuho ali sušenje. Toda rod «e tudi takim «tiskam krepko upre in počaka boljših letin. Takrat te pa vse popravi. Naj ho ime vasice še bolj slavno, platnena srajca je na Dunaju eš vedno v čislih. Čeprav zemlje le za lito primanjkuje, vendar še sejejo lan. kor je ceneje srajco doma pridelati kot pa kupiti jo Tudi kupljena za to delo tu gori ni dovolj trpežna, tu se platno š« najbolj obnese. Pri ftpilarju le stoje statvo in Peter vse zime presodi za njimL Od blizu in daleč — prav do Prtovča in Dražgoi — nosijo vroče klopčičev, da ima zadnji tkalec v tem okolišu vso zimo dovoli snovati. Njega dni je bilo to vse drugače. Statve so bile v vsaki hiši, v močnejših celo po več. V«i moški to znali tkati in so med seboj tekmovali, kdo ume natkati lepšo platno. Pred cerkvijo so ti domači izdelki prišli kot na razstava tu «e jo vso ocenilo in po vsej (ari je iel glas o Poštar Peter t svojim »Tarzanom«. mojstru, ki je najbolj znal «kriti votle In )e dal itpod »tatov najbolj gosto platno. Tako noben moški ni imel ča«a Časa iti v tovarno, nobenemu nI bilo treba iti po «vetu, vedno je bilo dovolj dela doma — poloti na polju, pozimi ta statvami. In ženske «o predle eele noči. V vsaki hlli so ob pesmi in pripovedovanju resničnih in neresničnih zgodb brneli kolovrati, da je bila vsa hiša polna mehkih koemičev. ki so se prediram itpod prstov dvigali pod strop. Danes toga življenja tudi na Dunaju ni več v takem obsegu. Mineva, ker ie od nekod prišel nad deželo drug čas x drugimi (lotrebami. Le za silo se je še obdržalo platno — do konca tega rodu. Potom pa ne ho več Hudi, ki bi znali obleko pridelati iz tomlje — ako ne pride vmes kaj hujšega, kar bi lan priklicalo it preteklosti nazaj na naše njive. Tistega »ka| hujšega« na« p« Bog obvaruj, pa čeprav bi lan vrnilo nazaj. Pa bi se raoliL kdor bi mislil, da le Dunai hogve kje daleč ta božjim hrbtom ali da vlada na Dunaju samosvoje živlienie bret zvezo z ostalim svetom. O. tudi na Dunaju vse vedo. kaj so po svetu godi. NI ga dogodka, ki ga ne bi pre-mlevali v pogovorih in povedali o njem svojo sodbo. In s teh bregov je miren razgled, tu človek nI v taki gneči in misli ne butaj« t vseh tirani vanj, zato je tu čas za premislek in pamet Del spomenika » vsjai padlim v Bukovščirt. Mrd vasmi, ki «a dale «soje Irtve, je »klesan tudi Danaj (drugi od tgoraj na videl). In Dunajčani vedo, da |e dano« v svetu lako. da vsak napeljuje vodo na svoj mlin — »Če hi vode ne bilo, bi pa mlini ne šli«, »o je zaključek vsega premišljevanja o našem času. In če ti š- to povedo, da jo >sod«j precej zavezano-', moraš iineti dosti, točnejšoga govorjenja pa še v dolini ni. Najbolj šo pozna te kraje poštar Peter I* Šele. ki jih obišče po trikrat na teilen in prinese vedno kaj novega. 2e 1.1 l<4 hodi po vseh toh vaseh kot poštar, pro) pn je hodil kot občinski sluga. Prvič je šol na pot 1. oktobra 1ЖЛ. lotos ho torej minulo žo U let, kar ie na to| poti. On je prav za prav največ na cesti. Vos teden ima lepo ■ razdeljen, da je vsaka vas pogodbene pošte v Selcih deležna njegovega obiska. S sinom sta si razdelila ves okoliš in se vr»tila dan za dnem. Ko je eden na eni strani Solščice. drugi obir« vasi po drugi strani. Naslednji dan pot zamenjata —"tako gre teden z« tednom, poloti v vročem «olnru. jeseni v deževjih ln v snegu pozimi. Trd ta kruh. toda kruh ie. Oba skupaj prineseta domov konec moseoa 7jO din. da družina, kolikor je je Potru le ostalo doma. živi. Peter ie žo v letih. 6Ti jih nosi i seboj po teh potih s poštno torbo čet ramena in nlogov »Tarzan« hodi t njim. Tako se vzdržuje krogotok življenja, dokler nam je dano Tisto leto, ko jo on šol prvič na pot kot obtinaki sluga, je Ljubljano potres skoraj podrl. Tudi v Selcih se je močno streslo, pa jo Peter hitro pomiril vso sosesko, ko je iel dan zvonit, da so vsi vedeli, da se zvonik le ni podrl in da l* Je človek použil. Pa tudi to mine in se obrne na bolje, človek veliko prenese, veliko tmore. Sedanji rod prav ta prav telo malo ve, kako no ljudje nekdaj živeli. Tudi n« Dunaju se io veliko spremenilo, le timski sneg. ki globoko tamodo vsa pota. je le ostal stari tnaner, ki loto za lotom oblastno pokrije bregove in obtožuje pot Vmes se vrstlio smrti in rojstva, žalosti je veliko, nekaj pa tudi smeha, da človek no omaga, v tem pa rod odraste in po življenju obdelan obdeluje zemljo, Tak je ta Dunai. Skromna vasica, ki spada pod Bukovščico. Svet je ves gorianski. čeprav do doline ni taka daljava. Ravno je samo v hiši, toliko, da se otrorj hoditi nauče. zunai je na vse strani strmina Ljudje pa praviin, da »ni hujšega klanca kot je breg«. Kdor se hoče tu pre- živeti. mora delati trdo — pa se Dunaičanl preživljajo žo od pamtivoka. Kdor ima močno vprež-no živino, že šo zmaguje korita»!« [tola it gotdov In i njiv, kdor [mi to nima, se mora upreti s hrbtom. nOo| na hrbtu doli. stiopje na hrbtu gori — tako se prenose Vse. stol ja in drva in vse. Česar je pri hiši trelin. Ko l»i llatl. ki «i itmišl|uio|o razns teleano vaje, vedeli, kako so hrbet utrdi, če dan za dnom jezdi na njem težek kol. hi eo gotovo ne držali tako učeno, saj je stvsr vendar tako tolo preprosta. V tem delu so telo ohrani zdravo In trpežno, dokler so ne zarije vanj folo konca. Takrat tvon sv. Klemena t Bukovščico zadnjikrat povabi utrulene Dunaičane k sebi v konec dolino, kjor |e na hožli njivi ravnega prostora ta vse. Tako |e nam v »eni usojeno in tako gremo. Vse pa oklepa venec gotikiv in občestvo vernih, ki sega nazaj po tiste, ki so bili, in ta tistimi n«proj, ki prihajalo. * Na ta Dunaj prideš peš. Tu ni noltene pomoči, ne visok rod ne poln žep. Na Dunaj se no pripelješ, prenašajo pa samo mrliče. Vasica leži v tistih školjeloških hribih, kjer je polno vasi s čudnimi imeni, katerim ne vel itvora: Virmaše, Dor(arje, Formo, Vešter. Knape. Solle, Poziron — samo vasi, kjer živi naš rod kot v raznih »Slovenskih Bistricahr in »Gradarih«. pa ihn jo preteklost dala taka imena. Kdo bi se pritoževal — sedaj no naša in bodo taka ostala. Na Dunaj se lahko spustiš od treh strani: it Kranja preko Sv. Jošla. čez Cepuljo in Slrmiro in si v dobri url v Rukovščici. Iz Akofje Loko stopiš na cesto proti Železnikom, po dobri uri hoda si v Ruko-vici; ob koncu le vasi zaviiel na do.no po mostu čez Selščiro in ti že na bukovški cesti, ki to skozi ftevljo in Knapo spet pripelje v Bukovščico. Knapo so po farni kroniki dobili ime še takrat, ko so v Železnikih cvetelo železarne. Tu «o bili rudniki, rudarii so ustanovili naselbino ln ji po svojem delu dali ime. Tako so Kuape ostali, ko o rudnikih in rudarjih žo zdavnaj ni sledu. Iz Kna-pov ali Bukovščico te zložna gozdna pot pri|>elte naravnost na Dunaj. Brez vpraševania pa na slovenski Dunai tudi no prideš, vprašaj pa šole v Knapth. ker prej nihče ne ve zanj. Za srečo vsem po|K>tnim ljudem so nn steno farno cerkve v Rukovščici naslikali velikega sv. Krištofa, ki ga uglodaš žo od daleč — po tistem starem pregovoru: »Srečno boš hodil, če Ih» sv. Krištofa videl.« Najstarejša Dnnajčanka. 81 letna Gartner Helena. Spodaj s« pa aajmlajši Donajčaal.