70 LET STOLA
Samoupravni odnosi — pogoj napredka
Ob 70. jubileju tovarne 5TOL je bila na Duplici velika | lovesnost, ki so se je poleg ! tevilnih delavcev, nekdanjih odelavcev in drugih gostov, »deležih tudi Stane Dolanc, 'rane Leskovšek-Luka, Mitja Ubičič, Marjan Brecelj, Ivanka ^rhovščak in številni ugledni iružbenopolitični delavci. Proslavljanje se je pričelo s slav-
predsednik delavskega sveta Franc Sikošek. Orisal je razvoj Stola in njegovo samoupravno.} organiziranost. Številnim članom kolektiva so podelili za njihovo dolgoletno delo in prizadevnost zlata, srebrna in bronasta priznanja Stola.
Na svečanem zboru kolektiva, ki je bil v novih tovarniških prostorih ob Korenovi cesti, je
ustanovitvi prerasel v gigant s 1600 delavci, ki so organizirani v 6 temeljnih organizacij združenega dela. Stol je največje kamniško podjetje in je povezan tudi v organizacijo UNI-LES. s
Na zboru so Francu Leskov-šku-Luki podelili zlato značko Stola za njegovo pomoč pri organiziranju   prve partijske
nostno sejo delavskega sveta organizacije združenega dela, ki je bila v kulturnem domu na Duplici. Na njej je spregovoril
spregovoril Alojz Erbežnik, direktor OZD, ki se nadvse uspešno samoupravno povezuje. Stol je od 100 zaposlenih ob
organizacije leta 1938 na Duplici. Takrat so bili trije komunisti, sedaj pa jih je 60, kar je še vedno premalo, je ob zahvali
dejal znani revolucionar.
V slavnostnem govoru je nato spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in čestital kolektivu za dosežene uspehe in jubilej. Poudaril je, da je uresničitev nove ustave v praksi za našo samoupravno skupnost življenjskega pomena. Neposredni proizvajalci naj v vsem odločajo o proizvodnji, pogojih dela in seveda delitvi dohodka, je nadaljeval, zato se moramo boriti, da bodo njihove odločitve prišle do izraza v vseh sredinah.
Tovariš Dolanc je govoril tudi o neuvrščeni zunanji politiki Jugoslavije, ki je trn v peti številnim nazadnjaškim silam v svetu. Nihče ne bo špekuliral z Jugoslavijo in njenim delavskim razredom, je nadaljeval, in ožigosal nedavne izpade koroških nacistov proti naši narodnostni skupnosti na Koroškem. Tisoče esesovcev moti Slovenska gimnazija v Celovcu in jih motijo Slovenci na Koroškem. Jugoslavija je dovolj močna, da bo dajala podporo slovenski skupnosti v Avstriji, je končal Stane Dolanc.
Ob koncu je predsednik čbčinske skupščine Franc Sve-telj podelil Stolu zlato plaketo Kamnika, ki jb je sprejel najstarejši delavec Stola. V kulturnem programu so sodelovali še pevski zbor Lira in gledališki igralec Benedičič.
-tj
OB OBLIKOVANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Zagotoviti, da bo odločal delovni človek
Te dni smo tudi v naši občini sredi razgibanih razprav o uresničevanju nove ustave in dokumentov ZK. Posebna pozornost pa je namenjena oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti na delegatskem načelu. Še posebej zato, ker morajo biti te skupnosti prilagojene določilom ustave do Novega leta. Gre torej za vsebinsko in organizacijsko izpopolnitev že delujočih skupnosti in za ustanovitev nekaterih novih skupnosti.
Čeprav stališča o tem, kakšne naj bodo bodoče samoupravnewnteres-ne skupnosti, še niso do podrobnosti izoblikovana, marsikaj bo namreč treba prepustiti življenju in praksi, je vendarle prav, da opozorimo na nekatera bistvena vprašanja, s katerimi se bomo v občini, v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugod srečevali v pripravah za snovanje teh skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti lahko delimo z več vidikov: ena izmed delitev je na primer na tako imenovane mešane skupnosti, kjer imamo na eni strani proizvajalca storitev, na drugi pa njihove porabnike (npr. šolstvo, zdravstvo), ter tako imenovane čiste ali solidarnostne  skupnosti  (npr. pokojninsko
zavarovanje), kjer delovni ljudje združujejo sredstva za te namene. Ločimo tudi skupnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, od drugih, kjer ni teh dejavnosti. Znotraj te skupine ustava določa skupnosti, katerih skupščine enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij. To so temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost, raziskovalna skupnost (republiška), skupnost zdravstvenega zavarovanja (regijska), temeljna skupnost otroškega varstva in temeljna skupnost socialnega skrbstva.
Ker te skupnosti poleg samoupravne opravljajo tudi pomembne družbene funkcije, bo zanje z zakonom predpisana obvezna ustanovitev.
Pri organizaciji bodočih skupnosti je pomembno vprašanje, kdo bo pošiljal delegate v skupščine teh skupnosti, v dosedanjih razpravah prevladuje mnenje, da bi v TOZD in v krajevnih skupnostih izvolili skupne delegacije, ki bi napajale npr. vse skupščine SIS družbenih dejavnosti ali pa celo za vsa področja ena sama delegacija. Predvidena je tudi možnost, da bi lahko več TOZD ustanovilo delegacijo za SIS. Razprave kažejo, da bomo morali
Delegati za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Delegati za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Kovinska industrija: SPRUK Franc, 24 let, KV orodjar, predsednik IO OOS - Titan,
Tekstilna in usnjarska industrija: MLAKAR Mara, 34 let, tkalka, predsednik 10 OOS - Svilanit
Kemična industrija: ZAVRL Janez, 29 let, vodja transporta, predsednik konference OOS SVIT, član ZK
Lesna industrija in gozdarstvo: KOČAR Franc, 28 let, ekonomski tehnik, tajnik 10 OOS Menina, član ZK
Delegata za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije:
Lesna industrija in gozdarstvo: JEGLIČ Tone, 40 let, mojster, predsednik konference OOS Stol, član ZK,
Kemična industrija: JAMNIK Marta, 39 let, KV delavka v podjetju „Kamnik", član ZK
določene rešitve prepustiti konkretnim razmeram in ne utesnjevati delegatskih razmerij v neke šablone.
Delovni osnutek republiškega zakona o oblikovanju in volitvah delegacij predvideva, da bi kmetje in obrtniki lahko pošiljali delegate v skupščino SIS prek že izvoljene delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine. Glede sestava delegacije, trajanja mandata, pošiljanja delegatov in sploh delovanja delegacije za SIS pa naj bi veljala enaka načela kot za že izvoljene delegacije za občinsko skupščino.
Glede na dosedanjo sestavo skupščin SIS je pomembna sprememba v tem, da bodo v bodoče vse skupnosti, kjer gre za menjavo dela, imele dva zbora: zbor izvajalcev in zbor porabnikov. Tako "bodo npr. v zboru izvajalcev skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delegati zdravstvenih delavcev, v zboru porabnikov pa delegati zavarovancev - financerjev zdravstvenih storitev.
V naši občini se bodo morale na novo oblikovati vse skupnosti, razen temeljne telesnokulturhe skupnosti, ki je bila že ob ustanovitvi postavljena na delegatsko podlago. Za tiste skupnosti, ki so doslej delovale samo na ravni območja (regije) za več občin "(zdravstveno varstvo, zaposlovanje) in na ravni republike (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, raziskovanje) pa se bodo v občini ustanovile posebne samoupravne enote, ki bodo sodelovale
pri oblikovanju politike na posameznih področjih.
Do konca leta bomo v naši občini ustanovili nove skupnosti na področju socialnega skrbstva, otroškega varstva, komunalnega in vodnega gospodarstva. Priprave za ustanovitev teh skupnosti že potekajo v okviru iniciativnih odborov, ki jih je imenoval občinski izvršni svet. Hkrati pa je potrebna tudi široka družbenopolitična akcija v TOZD in v krajevnih skupnostih. Večino samoupravnih interesnih skupnosti bodo s sporazumi ustanovili delovni ljudje v TOZD in občani v KS. Tiste skupnosti, kjer gre samo za uresničevanje interesov delovnih ljudi v združenem delu, pa bodo ustanovili samo delovni ljudje (usmerjeno izobraževanje, zaposlovanje itd).
Pred SZDL in sindikati stojijo zelo pomembne in odgovorne naloge pri vsebinskih in kadrovskih pripravah. Evidentirati bo potrebno večje število možnih kandidatov za delegacije, se dogovoriti o načinu povezovanja delegacij in o drugih vprašanjih delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Se posebno pozornost pa bodo zahtevali programi posameznih skupnosti za prihodnje leto in samoupravni sporazumi o financiranju teh dejavnosti, ki jih bodo delovni ljudje in občani sprejeli do konca letošnjega leta.
" Franc Svetelj
LETO XIII. ST. 10
OKTOBER 1974 DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Sindikati pred kongresoma
Člani sindikata se pripravljajo na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra v Celju/in na 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo v drugi polovici decembra. V priprave na oba kongresa sodi razprava o dokumentih, ki bodo sprejeti na kongresih in volitev delegatov za oba kongresa. *
V Kamniku smo s pripravami na Kongresa začeli že v mesecu avgustu, ko je o nalogah organov in organizacij sindikata v pripravah na kongresa razpravljalo predsedstvo sindikalnega sveta. V mesecu septembru smo na razširjeni seji Občinskega sveta ZS sprejeli koledar predkongresnih priprav in obravnavali osnutek „Statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v Socialistični republiki Sloveniji". Potrdili smo tudi ključ o izvolitvi delegatov za oba kongresa, ki ga je izdelal republiški svet Zveze sindikatov.
K osnutku ..Statutarnega dogovora" smo dali 13 dopolnitev in sprememb, od katerih jih je bilo 10 upoštevanih.
Na predkongresni konferenci, ki je bila 3. oktobra 1974, so delegati osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata sprejeli sklep o potrditvi „Statutarnega dogovora" in sklepov za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije ter razglasili delegate za slovenski in zvezni kongres, ki so jih izvolile osnovne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata po ključu republiškega sveta Zveze sindikatov. Delegati so na predkongresni konferenci opozorili na to, da so sklepi 8. kongresa napisani preveč deklarativno, jezik v samoupravnih sporazumih in drugih aktih pa ni prilagojen sredini, ki naj vse te dokumente obravnava in sprejema. Ustava nam poleg pravic nalaga tudi številne dolžnosti, ki pa se jih v danem momentu vse premalo zavedamo. Na to kaže tudi udeležba na predkongresni konferenci, ki je bila komaj nekaj nad 60 odstotkov delegatov. Poleg tega pa se kaže precejšnja nezainteresiranost članov za kongresne dokumente, če že ne neodgovornost. Veliko je članov sindikata, ki niso seznanjeni niti z vsebino »Statutarnega dogovora", lahko bi rekli z lastnimi pravili igre delovanja sindikalnega članstva. Močan poudarek so delegati dali izobraževanju na vseh področjih in dopolnjevanju izobraževalnih programov, saj postavlja ustava in vsi akti samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organov ter drugi neposrednega proizvajalca pred vse zahtevnejše naloge.
V času od 5. do 15. oktobra so se člani sindikata na članskih sestankih izrekli za sprejem kongresnih dokumentov, ki so jih v razpravi dopolnili in predlagali določene spremembe.
Potrebno bo še veliko dela, da bomo izpolnili dol" ilo statutarnega dogovora", ki pravi, DA NE MORE BITI NIČEL AR, KAR JE POMEMBNO ZA DELAVCE, SPREJETO MIMO SINDIKATA.
-mj.
nas je, kamnik je!
Aktiv je zaživel
Pri občinski konferenci Zveze komunistov deluje aktiv neposrednih proizvajalcev, ki so ga ustanovili pred dvemi leti. Sedaj je oblikovan na delegatskih načelih in šteje 28 članov iz vseh organizacij Zveze komunisov v organizacijah združenega dela v kamniški občini. Na nedavnem sestanku so za novega sekretarja izvolili Matevža Koširja, delavca iz podjetja Kamnik. Delegati so se dogovorih, da je njihovo redno sestajanje pogoj za uspešnejše delo. Sprejeli so tudi akcijski program, ki ga bodo izpolnili do konca leta.
Med bistvenimi točkami tega programa moramo omeniti obravnavo strukture organizacije Zveze komunistov, pri čemer se bodo člani aktiva prizadevali za delavsko večino v organizaciji. Obravnavah bodo tudi statut ZKJ, ZKS in statutarni sklep občinske organizacije Zveze komunistov Kamnik, ki je te dni v javni razpravi. Pregledali bodo tudi poročilo o gradnji delavskih stanovanj v letu 1974, seznanili se bodo s •stanjem kamniškega gospodarstva in nalogami Zveze komunistov, da zaustavi gospodarsko nazadovanje Kamnika med slovenskimi občinami, ki smo mu priča zadnjih deset in več let. Ob koncu leta bodo pregledali uresničevanje ustavnih dopolnil v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter sestavih program dela za prihodnje leto.
Reči moramo, da so v aktivu neposrednih proizvajalcev, članov Zveze komunistov, oblikovali zelo obširen akcijski program, ki ga bodo morali do konca leta za vsako ceno izpolniti. Zato so se tudi odločili, da se bodo letos zbrali na enodnevnem seminarju, kjer bo govora o aktualnih družbenopolitičnih problemih pri nas. -tj
Kakšna je skupna in splošna poraba v naši občini
V letošnje sporazume o splošni in skupni porabi smo zapisali, da morajo samoupravne interesne skupnosti vsake tri mesece seznanjati podpisnike sporazumov o gibanju sredstev in o uresničevanju svojih programov. Toda tega nismo uresničili. Predvsem iz dveh razlogov: proračun starih prispevnih stopenj z novimi je bil opravljen šele konec prvega polletja in drugič, ker je sisterrt spremljanja dotoka sredstev preko SDK zastarel in za regijske skupnosti ni mogoče dobiti podatkov o zbranih sredstvih po občinah.
Na splošno lahko ugotovimo, da je dotok sredstev pri tistih skupnostih, ki imajo svoje prispevke vezane na osebne dohodke, boljši od tistih skupnosti, ki imajo prispevke od dohodka delovnih organizacij. V prvo skupino spadajo vse temeljne interesne skupnosti, v drugo pa
delno nekatere republiške skupnosti.
Poglejmo, kakšna sredstva so imele na voljo temeljne samoupravne interesne skupnosti v občini v osmih mesecih letos glede na predvidevanja v programih.
Temeljna izobraževalna skupnost je načrtovala za 18,285.000 din dohodkov, do 1. septembra pa seje nabralo 11,899.000 dinarjev ali 65,1 % planiranih sredstev. Po osemmesečni dinamiki bi vse skupnosti morale doseči vsaj 66 % letnih predvidevanj.
Temeljna kulturna skupnost je od planiranih 1,976.000 din zbrala 1,237.000 din ali 62,6 %.
Temeljna telesnokulturna skupnost je planirala 1,520.000 dohodkov, v osmih mesecih pa je zbrala 945,335 din dohodkov ali 62,4 %.
V skladu za otroško varstvo se je
od planiranih 1.720.000 din nabralo 982.102 ali 57,1%.
Najslabše pa se je odrezal občinski proračun, kjer je le četrtino dohodkov vezanih na osebne dohodke, druge tri četrtine pa na prometne davke v trgovini. Za letos je bil proračun planiran v višini 19,383.000 din, v osmih mesecih pa se je nateklo le 56,8 % teh sredstev, torej komaj dobra polovica predvidenih dohodkov.
Kot kažejo podatki, so vse naše skupnosti pod planiranimi dohodki. Zato bodo morale temeljito proučiti oceno gibanja dohodkov do konca leta, ponovno ovrednotiti sprejete programe glede na večje izdatke za osebne dohodke in materialne izdatke in se nato odločiti za morebitno zmanjšanje prispevne stopnje v novembru in decembru, kot predlaga republiški izvršni svet.       p g
LE NA PAPIRJU
Na posvetu predsednikov organov delavskih kontrol iz vseh kamniških organizacij združenega dela, ki sta ga sklicala občinski komite Zveze komunistov in občinski sindikalni svet, so ugotovili, da razen redkih izjem organi delavske kontrole niso zaživeli. Vse preveč splošno je o delavski kontroli zapisano v statutih organizacij združenega dela, zato bi bilo potrebno, da bi izdelali posebne pravilnike, ki bi bili poleg programa vodilo za nadaljnje delo. Omeniti moramo, da so se na posvetu zavzeli tudi za zaščito članov delavske kontrole pred raznimi povračilnimi ukrepi, ki bi jih proti njim lahko izvajali nekateri nesamoupravno in tehnokratsko usmerjeni vodilni kadri.
Dogovorili so se, da bodo vodstva organizacij sindikata in Zveze komunistov v vseh organizacijah združenega dela pomagala organom delavske kontrole pripraviti program dela, ki naj bi bil izdelan do konca oktobra. Program naj ne bi bil preveč obširen, saj bi bilo potrebno, da se organi delavske kontrole v začetku delovanja izkažejo z nekaterimi določenimi akcijami. Zelo obširen program, ki bi ga bilo težko uresničiti, pa bi slabo vplival na nadaljnje uveljavljanje delavske kontrole.
Občinski sindikalni svet Kamnik in delavska univerza bosta v sredini prihodnjega meseca pripravila seminar za vse člane delavskih kontrol v kamniških organizacijah združenega dela. Pomanjkanje družbenopolitične usposobljenosti je namreč tudi eden izmed vzrokov, da organi delavske kontrole niso vedeli kako bodo izpolnjevali dane naloge. Zato bo omenjeni seminar tudi konkretna pomoč pri uveljavljanju delavske kontrole v kamniških organizacijah združenega dela. -tj
POGOVOR Z DELEGATOM
Pogovarjal sem se s tov. Milanom Mariničem, predsednikom komisije za organiziranost pri občinski konferenci ZSM, in mu zastavil nekaj vprašanj.
1. Kakšno preokretnico pomeni za mlade 9. kongres ZSMS?
Kljub temu, da je vprašanje res kratko in jedrnato, je vendarle težko dati nanj tudi odgovor v takem stilu. Vseeno pa bom poskušal nakazati nekaj bistvenih novitet, vsebovanih v kongresnih dokumentih, katerih potrditev je bila za kongres več ali manj formalnost, ker so se o njih že dolgo prej vodile široke in demokratične razprave.
Nova shema organiziranosti, o kateri seveda na tem mestu ne morem kaj več povedati, ter novi odnosi, za katere se zavzema in se bo zavzemala ZSMS, morajo odpraviti slabosti, ki so zavirale delo celotne organizacije mladih. Mladinska organizacija in tudi druge družbenopolitične organizacije so namreč stale, in še stojijo na stališču, da se morajo skozi aktivnost ZSMS čutiti vsa hotenja, želje in interesi celotne mlade generacije, ne pa samo, ne vem katerega dela mladine.
Idejna, akcijska in organizacijska enotnost vse mlade generacije so pojmi, za katere se mora zavzemati celotna družba, še posebej pa seveda mladina, če hočemo, da ne bodo ti izrazi ostali nekje v abstraktnosti. Zavedati se moramo, da je prav
od realizacije teh zahtev v veliki meri odvisna družbena in politična vloga mladega človeka v naši skupnosti. Na tem mestu je treba tudi poudariti, da je ZSM samostojna družbenopolitična organizacija, katere aktivnost temelji na idejnih osnovah, določenih v dokumentih ZK, ter sodeluje z drugimi DPO na osnovah dogovarjanja.
2. Osnovni problemi mladih?
Odgovor na to vprašanje naj bo znana teza (s katero so bila zavrnjena nekatera pred 29. sejo CK ZKS pojavljajoča se mnenja o mladinskih interesih), da ni družbenega problema, ki
MILAN MARINIČ
ne bi zadeval tudi v interesno sfero mladih, hkrati pa ni bistvenega mladinskega vprašanja, ki ne bi imelo širšega družbenega pomena.
3. Slišal sem, da je bilo na kongresu zelo veliko število razprav, ki so zajele skoraj vsa področja našega življenja. Ali si rudi ti sodeloval v kongresnih razpravah?
Ko sem sodeloval v razpravah o kongresnih materialih v posameznih mladinskih aktivih, sem vedno znova poudarjal in razlagal, kakšna je naloga delegatov. Delegati morajo namreč zastopati interese baze, ki jih je delegirala, seveda ob upoštevanju širših družbenih interesov. Zaradi tega sem bil vesel pobude in zahteve, ki so jo postavili v ZUIM-u, češ, da naj da IX. kongres mladine svoje mnenje tudi o odnosih ZSM do invalidne mladine. Pripravil sem amandma k resoluciji, ki ga je kongres v celoti sprejel. Bistvo amandmaja je v zahtevi, da mora ZSM kot najširša družbenopolitična organizacija mladih zastaviti svoj vpliv in avtoriteto, da bo tudi na tem področju socialne politike prišlo do novih pozitivnih premikov. Mladi se moramo na vseh področjih dela in življenja zavzemati za bolj humane odnose do prizadetih ljudi in s tem potrditi in utrditi miselnost, da tudi invalidne osebe prispevajo svoj delež pri gradnji naše samoupravne socialistične skupnosti.
4. Bodoče naloge mladih?
Na kratko bi lahko strnil bodoče naloge v eno samo zahtevo. Vsi mladi, organizirani v ZSM, se moramo z vso odgovornostjo zavzeti za čimprejšnjo realizacijo sprejetih stališč in s tem prevzeti tudi delež odgovornosti za nadaljnji družbeni razvoj v smeri samoupravnih socialističnih odnosov.
-tj
MLADIMA GRADI VODOVOD
Na pobudo skupščine občine smo se letos poleti na OK ZMS Kamnik lotih načrtov za napeljavo glavnega cevovoda za vodovod Brezje nad Godičem, ki je edino večje naselje v Kamniški občini brez vodovoda.
Najprej smo na traso bodočega vodovoda popeljali 65 dijakov tretjega letnika kamniške gimnazije. V juniju in juliju pa se je na trasi zvrstilo še čez 200 štipendistov SOb Kamnik, članov krajevnih in tovarniških mladinskih aktivov, dijakov in študentk. Izkopali smo 2300 metrov jarka. V
septembru pa se bo z razgibanim in skalnatim terenom nad Godičem spoprijelo še 90 članov aktiva mladih komunistov, ki bodo zaključili to delovno akcijo.
Vaščani so v začetku skoraj z nezaupanjem sprejeli pomoč kamniške mladine, po uspešno opravljeni akciji pa ne morejo prehva-liti akcije, s katero bo vas dobila vodovod mnogo prej, kakor so pričakovali. Zemeljska dela so mladinci hitro končali tudi zaradi pomoči nekaterih podjetij (SVIT, UTOK, podjetje Kamnik), ta so namreč prevažala hrano na delovišče, in
pomoči družbenopolitičnih organizacij, ki so hrano plačale.
Velika zasluga pa gre tudi vaščanom, ki so s svojim prostovoljnim delom prispevali „levji" delež.
Ker pa za enkrat še ni denarja za črpalki pri zajetju in cevi, bo voda pritekla šele drugo pomlad.
Ob odprtju vodovoda bo OK ZMS Kamnik vsem udeležencem delovne akcije podelila brigadirske izkaznice, drugo leto pa bomo ponovno pomagali v krajevni skupnosti, kjer bo potrebno.
F. Pestotnik
Prednost zdravi pitni vodj
Pred delegate vseh zborov občinske skupščine, ki so zasedali ob koncu preteklega meseca, je izvršni svet razgrnil problem vrstnega reda gradnje nekaterih objektov splošnega. družbenega pomena. Resolucija o družbenoekonomski politiki, ki jo je občinska skupščina sprejela ob začetku letošnjega leta, predvideva, da bi letos nadaljevali z gradnjo kamniškega vodovoda, dogradili kanalski zbiralnik od Smarce do Bakovnika, pričeli z deli na kamniški obvozni cesti, začeli s pripravami za gradnjo srednješolskega centra, začeli s pripravami za gradnjo obrata družbene prehrane, dogradili dom upokojencev in nekatera manjša komunalna dela v samem Kamniku. Izvršni svet je predlagal delegatom, da se denar namenjen investicijam v naštete objekte čimbolj združi, kajti drobitev, bi pomenila kasni te v uresničitve programov. Delegati so zato na predlog izvršnega sveta presežke dohodkov občinskega proračuna in temeljne izobraževalne skupnosti namenili skladu skupnih rezerv občine Kamnik, torej ga ne bi vrnili gospodarstvu. Presežek znese 1 milijon dinajrev.
Delegati so se odločili, da je treba dati prednost zdravi pitni vodi, saj je nevzdržno, da Kamnik kljub številnim obljubam še sedaj nima zdrave pitne vode. Dosedaj so potrošili okoli 5 milijonov dinarjev, za dokončanje pa je potrebnih še enkrat toliko. Letos bodo za odstranitev kmetij nad zajetjem Iverje in vodotesno kanalizacijo potrošili 2 milijona dinarjev. Za gradnjo vodovoda je potrošen le manjši del de-
narja od krajevnega samoprispevka. V bodoče bo za skoraj 8 milijonov dinarjev Ljubljanska banka '.redi-tirala nadaljevanje gradnje vodovoda. Drugo leto bo voda iz zajetja Iverje prav gotovo v Kamniku in pomanjkanja bo konec. Vse kaže, da bo potem za vsaj 50 let oskrba Kamnika in okoliških naselij z zdravo pitno vodo dokončno urejena.
Gradnja kanalskega zbiralnika od obstoječega kanala pri SVIT-u na Bakovniku do priključka na domžalski skupni kanal v Smarci bo veljala .4,1 milijona dinarjev. Denar naj bi dobili iz ukinjenega družbenega investicijskega sklada, okoli 3,9 milijona dinarjev, in s kreditom pri Ljubljanski banki. Po izgradnji čistilnih naprav pri Dolu bo voda v Kamniški Bistrici mnogo bolj čista, saj bodo očistili vse vrste odplak. V zbiralnik bo speljana vsa kanalizacija in seveda vse industrijske odplake. Kanal bo končan do sredine prihodnjega leta.
Letos in v začetku prihodnjega leta bodo začeli graditi tudi most čez Bistrico in Mlinščico pri tovarni Titan, kar bo začetek gradnje kamniške obvozne ceste. Zgradili bodo tudi priključek od Kovinarske ceste na oba novozgrajena mosta, ki bosta široka 10 metrov. Skupna dolžina obeh mostov bo 52 metrov, zato bodo tudi dela veljala okoli 6,5 milijona dinarjev. Polovico bo zagotovila republika, ostalo polovico pa občina, ki ima že sedaj v cestnem-skladu zagotovljenih 1,4 milijona dinarjev. Seveda je gradnja odvisna od soudeležbe republiške skupnosti za ceste.
Delegati so tudi ugotovili, da za gradnjo srednješolskega centra razpolago 1,62 milijona dinarji ker so morali del denarja namen nega gradnji centra nameniti boc čemu otroškemu vrtcu na Bak( niku, kar je bil sklep skupščine pr šnjega sklica. O gradnji srednje) skega centra, ki bo veljal vsaj i milijonov dinarjev, bo govora na e izmed prihodnjih sej.
Pri gradnji doma upokojencev, ga gradita skupnost invalidskega pokojninskega zavarovanja kamniška občina, je zmanjkalo milijone dinarjev. Ob sklenitvi \ godbe se je kamniška občina zal zala, da bo prevzela še vse strošk ki bi nastali nad pogodbeno vsot Toda tudi svoje udeležbe pri fina ciranju ni poravnala, temveč naje posojilo pri skupnosti pokojni skega zavarovanja. Zato bo treba prihodnje iz proračuna ali bodoi interesne skupnosti zagotoviti skoi 9 milijonov dinarjev. Delegati sklenili, da je dom le treba čutil usposobiti za bivanje, zato bo tudi najeli ustrezen kredit. Ker bi kamniško gospodarstvo bilo 9 d< datnih in tudi neplaniranih milij< nov le preveč, so se na pobudo i vršnega sveta odločili, da boc ponudili  določeno  število leži: ljubljanskim občinam pod pogoje! da vrnejo del posojila. Ker bo novem domu 122 ležišč in m« Kamničani ni velikega zanimanja a prebivanje v njem, bi določen število postelj lahko oddali za ei kratno uporabo.
Ob popisu stanovanjskih hiš
Po zakonu o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. list SRS, št. 50/72) in občinskega odlo (Ur. vestnik Gorenjske, št. 7/73) so bili občani - lastniki stanovanjskih hiš dolžni ugotoviti vrednost stanov: oziroma stanovanjskih hiš do 31.12.1973, in to predložiti občinskemu upravnemu organu.
Vrednost se ugotavlja na podlagi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj i| območju občine Kamnik in Priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občili Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 7/73).
Izvršni svet SOb Kamnik je zaradi dosledne uveljavitve občinskega odloka o ugotavljanju vrednosti stanovanj i! stanovanjskih hiš odločil, naj stanovanjske hiše vrednotijo popisne komisije, s tem pa je tudi nudil pomoč občanor pri vrednotenju njihovih stanovanjskih hiš.
Davčna uprava SOb Kamnik se bo pri odmeri davka na posest stavbe posluževala vrednotenja stanovanj pj vrednotenju popisnih komisij, s tem da iz Priročnika za ugotavljanje nove vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš 1 odmero davka na posest stavbe ne bo uporabljala določb d, e, f, k, 1 in m 24. točke ter 27., 28;, 29. in 30. točke te) določb D tabele.
Tako se v davčno osnovo ne bodo šteli štedilniki, nape, dodatne peči, električni radiatorji, plinske peči, dodatni oprema in instalacija, ureditev dovoza, ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj, dodatnih točk za garaže v stano vanjski hiši v uporabi stanovalcev.
Ker so popisne komisije v dosedanjem popisu pri majhnem številu lastnikov stanovanjskih hiš naletele na nerazu mevanje in niso mogle popisati stanovanje, prosimo vse občane, da omogočijo popis, ker bo, kolikor popis ne omogočen, pristojni upravni organ ukrepal v skladu Z zakonom o splošnem upravnem postopku, kar bo povezan" tudi z večjimi stroški za občane.
Skupščina občine Kamni)
Občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk ponovno zaživela
Pri občinski konferenci SZDL je po enoletnem premoru znova zaživela in začela s svojim delom občinska konferenca za družbeno aktivnost žena. Ob praznovanju Tedna otroka je 10. oktobra skupaj z občinskim odborom zveze prijateljev mladine organizirala posvetovanje o aktualnih nalogahUružbene skrbi za naš mladi rod in položaju žene v naši samoupravni družbi.
Posvetovanje je poživil kratek kulturni program, ki so ga pripravili otroški vrtec Antona Medveda ter osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta.
Med zaposlenimi v naši občini je 47,3 % žena, zato je povsem razumljivo, da je bila živahna razprava o tem, kakšna je vloga in mesto žene ter konkretno razreševanje problemov, ki jih poraja nova družbena delitev dela. Tovarišica Vladka Jan, republiška sekretarka konference za družbeno aktivnost žena, je opozorila na pomen te sekcije in nakazala smernice za razreševanje problemov, ki se postavljajo pred zaposleno mater - proizvajalko in samoupravljalko.
Na tem posvetovanju so delegatke izvolile tov. Ano Kastelic, profesorico na gimnaziji, za novo predsednico občinske konference za družbeno aktivhost žensk. Izvolili so tudi odbor konference, ki bo štel 9 članov.
-fc
Vsa oprema za trgovine
Industrijsko montažno podjetje Alprem, ki je znano po. proizvodnji opreme za trgovine, bo te dni močno razširilo proizvodnjo žičnih izdelkov. Med izdelki, po katerih je med trgovskimi organizacijami zelo veliko popraševanje, so košarice za samopostrežne trgovine, mreže za police, mali kontejnerji, košare za hladilne skrinje in druga oprema. Tu vedno ugotavljajo, da plastični izdelki ne morejo nadomestiti lepših, trajnejših in seveda bolj čistih žičnih izdelkov.
Novi oddelek? ki ga bodo uredili v starih prostorih, bo imel bolj primerne delovne pogoje in bo zaposloval tudi ženske. Delo ne bo preveč naporno, in vse kaže, da jim bo uspelo proizvodnjo močno povečati. Kupili in naredili so tudi novo opremo za proizvodnjo žičnih izdelkov, kar bo nedvomno vplivalo na skrajšanje časa izdelave in tudi na kakovost izdelkov
Za   kamniški   Alprem, ki
zaposluje nekaj čez 230 delavcev, bi lahko rekli, da v dokaj težavnih delovnih pogojih, saj je
izgradnja zmogljivosti v preteklosti potekala nenačrtno, posluje zelo uspešno. -ep
BOLJ   POREDKO PRIPELJE
KAMNIK
VPRAŠANJA DELEGATOV
ZANIMA NAS
V današnji številki Kamniškega občana bomo začeli objavljati vprašanja delegatov, ki jih zastavljajo izvršnim ali drugim organom. Tu bodo našla mesto vsa vprašanja in seveda odgovori, ne glede na to, ali so bila zastavljena na sejah občinske skupščine ali na drugih sestankih. Uredništvo želi tudi, da bi delegati in občani zastavili vprašanja kateremu od kamniških družbenopolitičnih delavcev, Kamniški občan pa bo skušal odgovor natisniti. In še nekaj bi radi pripomnili Morda na kakšno vprašanje ne bo takoj odgovora, takrat pa bomo skušali nanj odgovoriti v uredništvu, seveda kot naše mnenje.
Današnja vprašanja delegatov so bila zastavljena članom izvršnega sveta kamniške občinske skupščine na zadnjih sestankih vseh zborov občinske skupščine, ki so bili ob koncu septembra.
s smetmi v jamo na duplici
Franc Pestotnik z Duplice je želel izvedeti, zakaj komunalno podjetje Kamnik odlaga smeti v jamo na Duplici, kjer se smeti večkrat same vžgejo. Vnetljive odpadke odlagata Svit in Titan. Občani morajo trpeti smrad in so tudi zdravstveno ogroženi.
Direktor komunalnega podjetja Kamnik Franc Zore je odgovoril, da odpadkov ne smejo več odlagati v jamo pri Mengšu, zato so začeli spet uporabljati odlagališče smeti na Duplici. Odlagališče čuva čuvaj, vendar so kljub temu zalotili skupino ljudi, ki so odpadke zažigali. Jame na Duplici pa le ne bodo opustili, ker nimajo druge. Zagotovil je še, da bodo v bodoče vnetljive odpadke zasipavali, da ne bi več prišlo do vžigov.
Franca Pestotnika je tudi zanimalo, kako je z urbanističnim načrtom Duplice in trgovino, kije za vse večje naselje premajhna.
Član izvršnega sveta Matjaž Verbole je zagotovil, da je urbanistični načrt že naročen. Pričakujejo, da bo morda že letos izdelan in razgrnjen pred občani. Na Duplici ni predvidena gradnja nove trgovine, vendar bo nova samopostrežna trgovina na Bakovniku, ki jo bo gradilo trgovsko podjetje Kočna, močno razbremenila samopostrežno trgovino na Duplici. Za novo gradnjo je zelo težko dobiti investitorja, trgovino pa bi bilo mogoče urediti v katerem od novih blokov, ki so predvideni na Duplici.
Matjaž Verbole je tudi zagotovil, da bodo uredili kanalizacijo pri gostišču „Pri šoferju", ker je ob vsakem večjem dežju voda poplavila gostinske prostore. Omenjeni problem bodo morali urediti v tovarni Stol, ker so zasuli kanal in Mlinščico. Strokovne službe občinske skupščine so že naročile, naj kanalizacijo takoj uredijo.
prihodnje leto ureditev potoka brnik
Janez Kimovec, delegat iz Komende, je želel zvedeti, kaj je ugotovila komisija pri ogledu škode, ki jo je povzročilo zadnje neurje v Komendi, in kdaj bo potok Brnik dokončno urejen in reguliran.
Matjaž Verbole je pojasnil, da posebna komisija izvršnega sveta še ni končala dela. Vsi občani, ki so bili zaradi neurja prizadeti, bodo uživali davčne olajšave. Vse kaže, da se bo regulacija potoka Brnik pričela prihodnje leto. O programu dela vodne skupnosti pa bo prav gotovo govora na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine.
Član izvršnega sveta Janez Prezelj je poudaril, da bodo napisne table ob cesti Komenda - Cerklje postavili brž ko jih bodo izdelali v cestnem podjetju.
več škode so naredili tovornjaki
Franc Koncilija, delegat iz Nevelj, je želel izvedeti, kako bodo sedaj ocenili škodo zaradi neurij na cestah v krajevni skupnosti, saj so poti delno že popravljene.
Tovariš Milan Logarje pojasnil, daje posebna komisija seznanjena s škodo na cestah proti Brisani, Hribu in Porebru. Cesta Vrhpolje - Hrib - Poreber je pomembnejša, ker povezuje vasi. Vzporedna pot, o kateri je bilo tudi govora, je gotovo manjšega pomena. O tem, katero cesto bodo bolj vzdrževali, naj odločijo vaščani sami, saj dveh res ne kaže vzdrževati. Komisija je mnenja, da je bila škoda sicer velika, vendar ne tolika, da bi morali popravilo ceste financirati iz rezervnega sklada, kije namenjen le za večje katastrofalne škode.
kdaj asfalt na cesti moste-vodice?
Kdaj bodo začeli modernizirati cesto Moste-Vodice, je zanimalo delegata Antona Breznika iz Most. Zanimalo gaje tudi, zakaj niso urejene ban kine ob cesti Moste-Kamnik.
Matjaž Verbole je pojasnil, da je republiška skupnost za ceste že začela načrtovati modernizacijo ceste, vendar letos do asfaltiranja še ne bo prišlo. Del bankin ob cesti proti Kamniku je že urejen, drugi del pa bo cestno podjetje iz Ljubljane uredilo prihodnje leto. Urejeno je križišče, le parkirišče pri gostilni „Pri Kralju" bodo morali sporazumno z lastnikom dvorišča še urediti.
Povedati moramo tudi, da je cesta Vodice-Moste -Kamnik zelo pomembna za kamniško gospodarstvo. Z avtobusno povezavo bi bilo za kamniške gospodarske organizacije možno pridobiti številne nove delavce, ki se iz Vodic vozijo v Kranj in Ljubljano. Vodice, ki so nekdaj sodile v kamniški okraj, so mnogo bližje kot Motnik, Gornji grad ali drugi bolj oddaljeni kraji, od koder se na delo v Kamnik vozijo delavci.
šmarške smeti niso v smetnjakih
Bojan Ivančič, delegat iz Šmarce, je povedal, da v njihovi krajevni skupnosti ni urejeno pobiranje smeti. Delno so krivi lastniki hiš, ki nočejo kupiti smetnjakov.
Franc Zore je odgovoril, da večina Smarčanov ni hotela kupiti smetnjakov in prav tistim komunalno podjetje ne more pobirati smeti. Predlagal je, naj bi občinska skupščina sprejela poseben odlok, ki bi določal območja, kjer je obvezno pobiranje smeti. Naselje Smarca, Komenda, Moste in morda še katero prav gotovo sodijo med tista, kjer je nujno potrebno urediti organizirano pobiranje smeti. Tudi krajevne skupnosti bi se morale z občani dogovarjati o pobiranju smeti in vplivati nanje, da bi kupili smetnjake.
tunjiški učenci še pešačijo v šolo
Kdaj bo urejen prevoz otrok v kamniško osnovno šolo, je zanimalo Janeza Vrhovnika, delegata iz Tunjic. V krajevni skupnosti so že imeli urejen prevoz otrok s kombijem, vendar so takšen prevoz nato prepovedali, tako da sedaj 42 šoloobveznih otrok pešači v šolo v Kamnik. Delegata je tudi zanimalo, kako je s cesto v Košiše.
Matjaž Verbole, ki v večini primerov odgovarja delegatom, saj jih pretežno zanimajo gospodarski problemi, je poudaril, da sedanja cesta ni usposobljena za avtobusni promet, in Viator otrok ne more voziti v šolo. Cesta v Košiše bo kaj kmalu urejena, treba bi bilo drugje speljati potoček. Posebna komisija strokovnjakov si bo cesto ogledala in krajevni skupnosti povedala svoje mnenje.
Kamniški občan poziva, naj pristojni v prihodnji številki vseeno določneje pojasnijo vsem občanom iz krcgevne skupnosti Tunjice, kdaj nihovim otrokom ne bo treba več pešačiti v šolo v Kamnik. Morda bi na to vprašanje lahko odgovorili tudi odgovorni v temeljni izobraževalni skupnosti \
kaj bo s šolskim poslopjem v špitaliču?
Miro Zeleznik, delegat iz Špitaliča, je seznanil skupščino, da so občani proti naselitvi delavcev cestnega podjetja Ljubljana v prostorih osnovne šole. Delavci omenjenega podjetja bi prebivali v špitališki šoli le ob času gradnje Tuhinjske ceste. Vprašal je tudi, kdaj bo tovarna usnja začela z urejanjem obrata v Spitaliču, kjer so ji namenili prostore osnovne šole.
Matjaž Verbole je dejal, da bi delavci stanovali v šoli le prihodnje leto, ko bodo cesto dokončno uredili. Seveda pa so odločitve o uporabi šole odvisne tudi od lastnika, torej od osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika. Tovarna usnja je seznanila občinsko skupščino, da obrata v Spitaliču ne bo gradila, ker ni dobila potrebnega kredita iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kamnik. Ta denar pa je mogoče dobiti le za sanacijo, ne pa za novo gradnjo.
brez stanovanj ne bo učiteljev
Anica Urbanija, delegatka iz osnovne šole Stranje, je želela zvedeti, kdaj bomo začeli bolj smotrno urejevati stanovanjska vprašanja prosvetnih delavcev. To je posebno pereče v Stranjah in Mostah, kjer ni sistematične blokovne gradnje. Šole nimajo dovolj lastnega denarja za nakupe stanovanj, prosvetnim delavcem pa ne morejo zagotoviti, da bi se po petih letih preselili v drugo stanovanje, če bi jim ga sedaj dal solidarnostni sklad. Vse kaže, da bodo šole v kamniški občini v prihodnje ostale brez učiteljev in vzgojiteljev.
Predsednik izvršnega sveta Alfonz Boltar je odgovoril, da v občinskem proračunu ni zagotovljenega denarja za stanovanjsko gradnjo. Stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev je možno reševati Te v okviru temeljne izobraževalne skupnosti kar je mogoče le s povečanjem prispevne stopnje ali drugače povedano, z večjo obremenitvijo gospodarstva.
Zbor delegatov združenega dela je priporočil, naj samoupravna stanovanjska skupnost skuša ugodno rešiti čimveč prošenj prosvetnih delavcev pri dodelitvi stanovanj. Hkrati je zbor predlagal, naj pri pripravi programa temeljne izobraževalne skupnosti posvetijo več pozornosti denarju za stanovanja.
kako bolje vzdrževati družbena stanovanja?
Kako je z vzdrževanjem stanovanjskih zgradb, ki jih je rudnik kaolina izročil v upravljanje stanovanjskemu podjetju, je želel izvedeti Stane Leskošek, delegat rudnika kaolina Črna.
Ing. Alfonz Boltar je odgovoril, da sedanje najemnine niso ekonomske, zato denarja od najemnin ni dovolj za dobro vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Sedanje najemnine so nizke, zato so delegati predlagali, naj bi republiška skupščina razpravljala o povišanju stanarin, kar bi zagotovilo več denarja za vzdrževanje družbenih stanovanj.
Izvršni svet kamniške občinske skupščine bo na prihodnji seji poročal tudi o svojih stališčih do gradnje srednješolskega centia, delegate bo seznanil tudi s svojim mnenjem o računalniških centrih v organizacijah združenega dela in še o nekaterih drugih vprašanjih. \
Z VAJ CIVILNE ZAŠČITE IN GASILCEV V SREDNJI VASI. FOTO J. OGRINC
J
Služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu Kamnik
..Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov Slovenije" govori v 13. členu o temeljnih pravicah članov sindikata in med drugim pravi: „ Temeljne pravice in dolžnosti člana sindikata so: - da se zaradi varstva samoupravnih pravic in vseh pravic iz dela obrača na službe pravne pomoči organov sindikata, te službe pa so dolžne dati vse pravne informacije, pomoč in zastopanje praviloma brezplačno".
V Kamniku doslej nismo imeli svoje pravne posvetovalnice pri Občinskem sindikalnem svetu in je to delo za člane sindikata opravljala tovrstna služba pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Glede na sklep zadnjega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta pa bo pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu Kamnik pričela delovati z mesecem novembrom 1974. Člani sindikata lahko dobijo brazplačne pravne nasvete in pomoč vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 14. do 16. ure. Sedež pravne posvetovalnice je na Občinskem sindikalnem svetu soba 38/II - SOb Kamnik.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET KAMNIK
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KAMNIK
■      vljudno vabi občane na
KULTURNO PRIREDITEV
v počastitev 30-letnice Rdečega križa Slovenije in podelitev priznanj - značk večkratnim krvodajalcem.
PRIREDITEV BO 16. NOVEMBRA 1974 OB 9. URI v dvorani kina DOM V KAMNIKU.
Žive meje še ne bo
Vse kaže, da žive meje med zaščitno ograjo in stezo za teke na stadionu v Mekinjah za sedaj še ne bodo posadili. Čeprav bi živa meja zelo polepšala objekt, pa sedaj ne bi bilo umestno zasaditi žive meje, ker bo v prihodnje tu potekala šesta steza za teke. Omeniti namreč velja, da so ob gradnji stadiona napravili le pet tekaških stez, zato jih po posebnem pravilniku Atletska zveza Slovenije tudi ni potrdila, ker niso bile grajene po veljavnih načrtih. Sedanji atletski klub, ki je letos zaživel, si prizadeva, da bi ta dela opravili. Nova atletska steza bi sedaj veljala okoli 13 milijonov starih dinarjev.
-tj
FRANC VIR JENT-Devetdesetletnik
KAMNIŠKA KRONIKA
SEPTEMBER 1974 POROKE:
D(ago Bajde z Malega Hriba, priučen ključavničar, star 23 let, in Amalija Pestotnik iz Hruševke, krojačica, stara 19 let;
Slojzij Kolar z Velikega Hriba, šofer, star 23 let, in Nada Kodra iz Kamnika, študentka, stara 19 let;
Franc Osolnik z Gozda, delavec, star 28 let, in Olga Kranjc s Križa, delavka, stara 28 let;
Jožko Zupin iz Kamnika, metalurški modelar, star 24 let, in Breda Funa iz Kamnika, uslužbenka, stara 22 let.
SMRTI:
Marija Dolinšek z Okroglega, gospodinja, stara 84 let; Julijana Gole iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 62 let; Jožef Golob iz Bistričice, osebni upokojenec, star 68 let; Janez Kern iz Komende, upokojenec, star 82 let; Janez Koželj iz Podboršta, kmet oz. starostni upokojenec, star 74
let;
let;
Frančiška Kuhar iz Potoka v Črni, družinska upokojenka, stara 88
Marija Lužovec iz Kamnika, gospodinja, stara 80 let; Ludvik Maleš s Klanca, čistilec ulic, star 62 let; Frančiška Mali iz Bele, kmečka delavka, stara 79 let; Anton Resnik iz Zg. Motnika, kmetovalec, star 82 let; Franc Slevec iz Stahovice, delavec, star 45 let; Alojzija Srdar iz Kamnika, gospodinja, stara 89 let; Jože Sušnik z Malega Rakitovca, kmetovalec, star 79 let; Janez Vider z Raven, upokojenec, star 73 let.
8. oktobra letos se je življenjska pot Franca Virjenta z Olšev-ka prevesila v deseto desetletje. Kužnarjev oče je dopolnil devetdeset let. Bralci se gotovo še spominjajo, ko smo ob 30-letnici velike oktobrske revolucije pisali tudi o njegovih spominih na tiste zgodovinske dni. Kot udeleženca Oktobra so ga napredne ideje spremljale vse življenje. Ze leta 1920 je bil na listi enotne socialistične delavske stranke izvoljen za župana v Nevljah. Kužno so pred vojno obiskovali znani voditelji delavskega gibanja, med njimi Franc Leskovšek-Luka, kasneje pa je ta samotna kmetija
nudila oporo mnogim partizanom. Od sedmih otrok se sin
Nace ni več vrnil iz posavskih gozdov.
Velik del svoje življenjske poti je Kužnarjev oče ohranil bodočim rodovom zapisane v neštetih zvezkih. Svoje razpoloženje ob težkih in veselih življenjskih trenutkih je prelil rudi v številne pesmi
Svoj visoki življenjski jubilej je Franc "Virjent dočakal zdrav in razpoložen v krogu svojih domačih. Jubilantu so čestitali in mu zaželeli še mnogo let tudi predstavniki občinske skupščine in družbenih organizacij Kamnika.
Se na mnoga leta, oče Kuž-nar!
Solidarnost pred preizkušnjo
V prvi fazi zbiranja pomoči za odpravo posledic potresa na Kozjanskem smo v Kamniku do 9. 10. 1974 zbrali 1,153.064,19 din. Od tega zneska so delavci v,gospodarstvu prispevali 1,026.720,84 din, delavci zaposleni v družbenih dejavnostih in KS 117.142,20 din, obrtniki, pri njih zaposleni delavci in ostali občani pa le 9.201,15. Program zbiranja sredstev v prvi fazi predvideva sredstva v višini 1,420.000,00 din vključno s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada. Lahko ugotovimo, da smo prvo fazo zaključili uspešno, saj ni bilo delovne organizacije, ki se ne bi vključila v solidarnostno akcijo. Manj pa smo lahko zadovoljni z vključevanjem obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev v akcijo solidarnosti, pa čeprav je koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa z dopisi na dom pozval obrtnike, naj se enakopravno vključijo v akcijo solidarnosti z delovnimi ljudmi v družbenem sektorju.
V vseslovenski, akciji za pomoč Kozjanskemu je bilo do 27. 9. 1974 zbranih 89,594.952,43 din. Do 27. 9. 1974 je bilo izplačanih 64,661.800,00 din in to:
1. Stanovanjski skupnosti Šmarje pri Jelšah za pomoč pri obnovi stanovanjskih hiš 34,500.000,00
2. Stanovanjski skupnosti Šentjur pri Celju za pomoč pri obnovi stanovanjskih hiš 11,500.000,00
3. Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij za strokovno pomoč (začasni avans) 2,000.000,00
4. TIS Šmarje pri Jelšah za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za nove šole in popravilo šol - prva transa 1,000.000,00
5. TIS Šentjur pri Celju za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za nove šole in avans za šolo v Loki pri Žusmu 3.000.000,00
6. Skupščini občine Šmarje pri
Jelšah za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za nove šole 2,000.000,00
7. Skupščini občine Šentjur pri Celju za popravilo šol in komunalno opremljanje 500.000,00
8. Skupščini občine Šentjur pri Celju za nakup prikolic (naknadna nabava) 161.800,00
Zgoraj navedena sredstva so bila izplačana iz sredstev zbranih iz OD. Iz sredstev zbranih s strani solidarnostnih stanovanjskih skladov pa je bilo izplačano:
9. Stanovanjski skupnosti Šmarje pri Jelšah za družbeni stanovanjski sklad 7,500.000,00
10. Stanovanjski skupnosti Šentjur pri Celju za družbeni stanovanjski sklad 2,500.000,00
Skupna škoda na družbenih in zasebnih objektih znaša preko 68 milijonov S din. Natančnejše poročilo o nastali škodi, zbranih in do sedaj potrošenih sredstvih je repu-' bliski koordinacijski odbor objavil v DELU dne 14. oktobra 1974 na 5. strani.
Na poziv republiškega koordinacijskega odbora so se vse slovenske občine s svojo gradbeno operativo angažirale v posameznih krajevnih skupnostih ha potresnem območju. Kamniški občini je določena Krajevna skupnost POLJE ob SOTLI v občini Šmarje pri Jelšah, kjer že dela gradbena skupina SGP »Gradi teli'.
Skupna škoda v KS Polje ob Sotli znaša 4,416.000,00 din. V letošnjem letu naj bi gradbena operativa sanirala objekte v III. kategoriji in zgradila nove objekte tistim iz IV. kategorije.
VKS Polje ob Sotli je 6 objektov v IV. kat. in 4 objekti v III. kat.
Citiramo poročilo SGP „Gradi-telja" z dne 1. 10. 1974:
„1. S 30. septembrom 1974 je na potresnem območju KS Polje ob
Sotli 12 delavcev našega podjetja z vodjem gradbišča in delovodjem. Dogovorili smo se, da v 1. fazi zgradimo 5 objektov do III. faze (IV. kat.). Dela tečejo-v redu in nimamo posebnih problemov." Prva stanovanjska hiša je bila dograjena že 8. oktobra.
SGP ..Graditelj" vrši gradbena dela po pogodbi s Stanovanjsko skupnostjo Šmarje pri Jelšah preko katere bo šel denar zbran v drugi fazi pomoči od delovnih ljudi občine Kamnik.
Skupščina občine Kamnik in Izvršni svet sta obravnavala poročilo občinskega koordinacijskega odbora in sprejela priporočilo, da vse delovne skupnosti s področja gospodarstva prispevajo v drugi fazi po en delovni dan v mesecu oktobru, delovne skupnosti s področja družbenih dejavnosti pa po 3,5 % od OD. Istočasno pozivamo vse občane, ki niso zajeti v prej navedenih dejavnostih (obrtniki, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, kmetje, upokojenci), da se vključijo v drugo fazo zbiranja pomoči za odpravo posledic potresa na Kozjanskem - konkretno v KS Polje ob Sotli, kajti le z vključitvijo vseh občanov Kamnika bomo lahko izpolnili dolžnost, ki nam jo nalaga v ustavi zapisan princip solidarnosti.
Denar je potrebno nakazati na žiro račun št.: 50140-789-98091 SDK Ljubljana - podružnica Kamnik.
Občinski koordinacijski odbor se vsem delovnim ljudem in občanom Kamnika zahvaljuje za dosedanjo pomoč pri odpravi posledic potresa in poziva vse delovne ljudi in občane Kamnika, da se še enkrat vključimo v zbiranje pomoči, ki bo omogočilo izvršitev letošnjega'programa pri odpravljanju posledic potresa.
Pet dni v severni steni Sit (4)
23. L: Vstanemo ob petih, a ob pol šestih Cene že pleza po napetih vrveh. Kmalu mu sledim in po uspešnem transportu na-hrbtnikkov zlezem še naprej do konca vrvi - v luknjo. Medtem ko potegnem nahrbtnike k sebi, pripleza Stane do Ceneta, in ko jaz zlezem že dobršen del preč-nice, pride Stane v luknjo in me nato varuje do začetka izstopne prečnice. Tu si uredim stojišče v lestvicah in zabijem cel kup slabih klinov, ki pa se pozneje, ko jih Stane izbija, pokažejo celo zanj preveč trmasti. — Medtem je Cene priplezal do Staneta in sedaj ga varujem, ko pleza k meni. V dolini, pod steno, zagledam tri pike. To bo gotovo Muc. In ko si nato zavpi-jemo, zvem, da sta z njim še Luka in Jane. Medtem pripleza Cene do mene, in ko mu naložim nahrbtnik, pleza naprej. Transport nahrbtnikov čez to prečnico bi bil preveč zamotan, zato so nahrbtniki spet na naših ramah.
Prečnica, ki io pleza Cene, je prav zoprna. Čeprav je videti kopna, je na njej vse polno snega in ledu. Toda našega „ta lep'ga T'hinca" vse to ne zaustavlja preveč. Tudi težki nahrbtnik ne - kmalu mi izgine za robom in že mu vpijem, da je konec vrvi. Zato se vrne nekaj metrov in uredi stojišče, ki pa je že v lažjem svetu. Pogledam na uro: poldne je. Torej mogoče celo ne bo potrebno bivakirati! In Muc in Jane gresta na Jalovško škrbino in še naprej nam nasproti, da ne bo potrebno gaziti. Imenitno. Res imamo možnost, da še danes pridemo iz stene.
Stane je hitro pri meni, saj mu v tem raztežaju ni bilo treba izbiti nobenega klina. Ko rešiva manjšo „solato", se odpravim naprej. Medtem Stane poskuša izbiti nove kline na stojišču. Sam pa preizkušam zanesljivost klinov, ki jih je Cene zabil v prečnico. Ko v zadnjega vpnem vrv, skoči iz razpoke in odcinglia po vrvi. Zato tudi obema klinoma na stojišču ne zaupam preveč, vendar nimam izbire, ker ne najdem razpoke. Varujem Ceneta, ki gre spet naprej, nato pa še Staneta, da pride do mene. Kakor naju je s Stanetom poleti, tako tudi danes Ceneta zapelje teren malo preveč v desno. Vendar ni nič hudega. Ko mu sledim, opazim nekaj metrov leto star klin in splezam do njega. In Cene gre spet naprej. Svet, ki je poleti razmeroma lahek, je sedaj oblit z ledom in snegom in Cene še nima derez na nogah. Ko uredi stojišče, mu zavpijem, naj si jih natakne, medtem ko bom jaz varoval Staneta. In tako gre naprej še tri raztežaje, vendar po boljšem terenu - v glavnem po' snežnih vesinah vse do vrha stene. Ze poleti sva s Stanetom nekaj čarala okoli izstopa, in to se hoče ponoviti. Vendar je sedaj več snega in ledu, tako da so plati, ki jih je dober raztezaj in pol, pokrite in Cene kar zbe-zlja čeznje, tako da naju mora Stane oba naenkrat varovati. Naklonina ni prehuda in tudi
dereze dobro prijemljejo, toda meni ne, ker mi jih še ni uspelo natakniti. Zato mi pa precej pomaga vrv. Cene me varuje s cepinom in ko pridem do njega, veva, da bomo danes na vrhu. Predlaga mi, naj grem sedaj jaz naprej, čez teh slabih dvajset metrov ne prestrmega snega, ki naju še loči do roba stene. A meni se ne da. Nato se še domeniva, da ne bo zaukal na vrhu, ker bomo to raje vsi skupaj, in že gre naprej. Tako ostanem za nekaj trenutkov sam pod previsom, napol zakopan v sneg. Vrvi lepo tečeta, kolobarjev je poleg mene vedno manj. Gledam Kotovo špico. Pet dni smo jo gledali, od jutra do večera in še ponoči. Štiri sončne zahode in štiri sončne vzhode. In njeno južno steno, ki se je vse dneve kopala v soncu, a mi smo bili ves čas v senči. O soleil, soleil!... In že se napnejo vrvi. Oba, Stane in Cene, me varujeta teh nekaj zadnjih metrov in že dosežem rob. Sonce! Na nas lijejo zadnji žarki zahajajočega sonca. Avtomatsko pogledam na uro: deset minut manjka do štirih. Ozrem se še za Mucom in Janetom in ju opazim nekaj sto metrov desno pod nami. In že se zaderemo iz vseh grl: „Tri srcaaaa!!!" Čez trenutek slišimo odgovor: „ ... uukaaat ..."
NA VRHU SMO. KONČNO!
Razvejemo se, pobiramo kramo, še obvezno slikanje. In Stane ugotovi, da se mu je strgal film in tako ne bo nič s posnetki iz stene. Se dobro, da smo imeli s seboj še en fotoaparat, ki sicer ni bogvekaj, a vseeno upamo, da bo vsaj nekaj posnetkov kolikor toliko dobrih. Sicer pa tudi fotografirali nismo veliko. Enostavno ni bilo časa.
Ne moremo še povsem dojeti, da je že konec. Stiskamo si roke, še malo fotografiramo, se ogledujemo: Triglav, Kanjavec, Mojstrovka, Travnik, .Krn, Jalovec, Ponce itd. itd., kdo bi naštel vsa imena. Končno.se le odpravimo. Da nas prijatelja ne bi predolgo čakala. Preveva me čudovit občutek prijateljstva. Zdaj .vem, da v Zajedi nismo bili sami in da so bili tudi oni z nami. Hvaležni , smo jim za to, srečni, da jih imamo, veseli, ker so prišli. Se^ stopa sem se namreč najbolj bal, sestopa v megli in po sveže zapadlem snegu, ko se ne vidi prav ničesar razen neskončne beline. No, strah se ni uresničil, saj se je
vreme že zjutraj takoj po svitanju popravilo. V južni sneg se ugrezamo najmanj do kolen. Kakšna razlika! Ponoči je bilo mraz, da se je na vodi v konzervi naredila kar debela ledena skorja, tu pa je sneg čisto južen, zoprn za hojo in enkrat se dobro prekucnem v sneg na glavo. No, kmalu smo pri Janetu in Mucu. Čestitke, topel čaj, vprašujeta, kaj nam bi še skuhala. Mi pa smo izbirčni: „Kaj pa imata?" -„Juho." - „0, hvala lepa. Vaju pa raje mi povabimo na kaj boljšega, vendar ne tu, da ne bi izgubljali časa, raje v Tamarju." -Hrane imamo namreč zadosti, vsaj še za tri dni, „železne rezerve", ptičje piče se sploh nismo lotili. Na kompot, ki ga imam na dnu nahrbtnika, pa sedaj, kar pozabimo, se nam mudi.
Jane in Muc nam pobereta v glavnem vso kovačijo, nato pa krenemo proti Malemu kotu in naprej na Jalovško škrbino. Ravno se stemni, Ico pridemo na vrh. Hladno piha, natikamo si dereze. Pri sestopu se delno varujemo, nato pa s Stanetom hitiva naprej pogledat pod steno, če je kje kaj krame, ki nam je padla dol. Najdem zagozdi, o klinu in lestvici pa ni ne duha ne sluha. Pogledat greva še za nahrbtnikoma, ki sta ostala pod steno, a ju je že Luka odnesel. Medtem pridejo ostali trije in gremo naprej v Tamar.
Okoli pol osmih stopimo v zimsko sobb. „Oj, danes pa je UO! Pohitimo, da ga ne zamudimo!" Toda tega ne naredimo. Bodo pač enkrat sejali brez nas. Iz nahrbtnikov, ki so bili v steni, vzamemo del hrane in skuhamo večerjo za 6 lačnih. Odpremo kompot. Ko to použivamo, glasno premišljujemo, če morda ne kršimo pravil zimske sobe, ker nismo plačah vstopnine.
Prijateljem pripovedujemo, kako je bilo, obenem nas pa zanima, če je kaj novega: „Je kdo kje plezal, ko je bilo toliko časa tako lepo vreme, v Julijcih? " Nihče ničesar ne ve, menijo pa, da ni bilo nikjer nikogar. „Skoda!" In nam samim se zdi, da je bilo to naše dejanje v današnjem zbeganem svetu brez posebnosti: nihče ni padel, nobene nesreče ni bilo, nič nismo pomrznili, izgubili nismo ničesar pomembnega, vreme je bilo v redu, skratka ničesar takega se ni zgodilo, kar bi zadostilo senzacij in krvi želnim. Roke so sicer malo popraskane in razpokane in prsti se zjutraj malo teže premikajo, toda to je pač običajno za tako smer in take razmere. In če verjamete ali ne, med plezanjem nismo samo kleli, ampak tudi resnično uživali.
Pospravimo še sobo in od-idemo.
„Zdaj zbogom, ve gore in stene okoli nas,
spet bomo se vrnili m obiskali vas!"
. - do Planice, kjer nas čakata avtomobila. Nato pa z manjšimi postanki naprej domov.       B. P _konec
Prve izkušnje delegatskih zborov
Sedaj, ko smo se v prejšnih štirih nadaljevanjih vsaj v groben seznanili z nalogami in organizacijo delegacij v občini, je prav, da rečemo nekaj besedi o tem, kako je delegatski sistem zaživel v praksi. Res je, da po treh sejah posameznih zborov občinske skupščine še ni moč dati celovite in stvarne ocene, vendar je dosedanje delo delegacij in zborov že opozorilo ne nekatera vprašanja, na katera moramo biti pozorni pn nadaljnjem uveljavljanju delegatskega in skupščinskega sistema.
Posamezni zbori občinske skupščine so v septembru prvič ločeno zasedali. Dnevni redi vseh treh zborov so bili skoraj enaki, z izjemo ene točke, ki je družbenopolitični zbor ni obravnaval. Kaže, da bo v prihodnje treba bolj paziti na to, da družbenopolitičnega zbora, za katerega smo dejali, da skrbi za temeljno usmeritev socialističnega samoupravnega razvoja, ne bomo obremenjevali s številnimi problemi in z obravnavo problemov, ki jih je moč urediti v okviru sprejete politike.
Udeležba delegatov na dosedanjih sejah je bila zelo dobra. Vendar se bo v nekaterih delegacijah treba še dogovoriti, da bodo v primeru, če se za sejo določeni delegat ne more udeležiti seje zbora, določili namestnika. Nikakor se ne bi smelo dogajati, da iz delegacije krajevne skupnosti, ki ima 7 delegatov, noben delegat ne pride na sejo.
Ugotavljamo tudi , da se vse delegacije pred sejami občinske skupščine ne sestajajo, pač pa delegate določajo le z medsebojnim dogovarjanjem vodje delegacije z delegatom. Vsekakor bi bilo preveliko obremenjevanje delegacij, zlasti v krajevnih skupnostih, če bi od njih zahtevah pisanje obsežnih zapisnikov. Treba pa se bo 'dogovoriti, da bodo o seji delegacije zapisali vsaj podatke o udeležbi delegatov na seji delegacije, o konkretnih predlogih in stališčih delegacije do gradiva ter ime in priimek delegata, ki je bil določen, da bo ta stališča posredoval na seji občinske skupščine.
Delegat, ki pride na sejo zbora občinske skupščine, mora imeti o vseh važnejših vprašanjih stališče delegacije, v posameznih primerih pa mnenje samoupravnega organa v TOZD ali v KS, pri najpomembnejših odločitvah pa celo stališče zbora delovnih ljudi ali zbora občanov. Na 3.. seji zbora združenega dela sta se npr. vzdržali glasovanja o predlogih za financiranje vodovoda, kanalizacije in drugih investicij dve delegaciji, ker nista imeli stališča svojega delavskega sveta.
Razprava delegatov na posameznih sejah zborov občinske skupščine govori v prid ločenih sej zborov. Na vseh treh zborih je v razpravi sodelovalo na zadnjih ločenih sejah 37 delegatov, kar pomeni več kot četrtino vseh delegatov. Delegati so postavili tudi več vprašanj izvršnemu svetu in upravnim organom. Pri ločenih sejah pride do izraza samostojnost posameznega zbora in njegova ocena posameznega problema. Razmisliti pa bi kazalo o predlogu, da bi bile seje zborov na isti dan. Uvodne obrazložitve k posameznim skupnim točkam dnevnega reda^bi bile podane na skupni seji, razprava in odločanje pa bi potekalo na ločenih sejah. Tako bi bilo olajšano tudi eventualno usklajevanje sklepov med zbori. Izvršni svet in strokovne službe, ki so bile sedaj s sodelovanjem na sejah obremenjene tri dni zapored, bi svojo nalogo opravile v enem dnevu.
Glede vprašanj delegatov je treba reči, da ne bi smeli obremenjevati sej zborov z drobnimi problemi in vprašanji, ki jih je moč urediti prek izvršnega sveta ali posameznega oddelka občinske uprave. Družbenopolitični zbor je priporočil delegacijam, naj po možnosti postavljajo vprašanja v naprej v pismeni obliki. Na ta način bi se izognili zavlačevanju seje, hkrati pa bi bili-odgovori bolj temeljiti in določni. Izogibati bi se morali improviziranih in pavšalnih odgovorov na sejah zborov. Izvršni svet in pristojne službe so dolžne dati vsaki delegaciji odgovore na vprašanja tudi med sejami zborov.
Gradivo ža seje zborov občinske skupščine bo treba pripraviti v čimbolj razumljivi obliki. Predlogi zaključkov in sklepov morajo biti kratki in jasni. Na vsakem gradivu naj bo podpis sestavljalca, kar naj zagotovi večjo odgovornost posameznikov za oblikovane predloge in rešitve. Po možnosti je treba pomembnejše rešitve predložiti v več inačicah ali pa vsaj opozoriti, kakšne so posledice, če predlagane rešitve ne bi sprejeli ah bi jo odložili. Nikakor pa se ne sme več dogajati, da bi pod točko „razno" skušan zadnji hip predlagati v sprejem odločitve, o katerih niso prej govorih v delegacijah. Take predloge morajo delegati zavrniti.
Za uspešno delovanje delegacij je izredno pomembna vloga družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL in sindikatov. Le-te bodo morale bolje poskrbeti, da bodo zagotovljeni vsi pogoji povezovanja delegacij s samoupravnimi telesi v TOZD in v krajevnih skupnostih, za organiziranje delovnih ljudi in občanov k razpravam o vseh pomembnejših družbenih vprašanjih, o katerih odločajo delegati v skupščini. Praksa kaže, da je bila doslej ta pomoč delegacijam prešibka in da so le-te marsikje še vedno prepuščene lastni iniciativi in možnostim. Zavedati se moramo, da uspešno delovanje delegacij ni samo zadeva delegatov, pač pa dolžnost in naloga vseh družbenih dejavnikov. Franc Svetelj
Mladinska delovna akcija »Brezje '74«
OK ZMS Kamnik je letos organizirala mladinsko delovno akcijo, ki so jo imenovali ,,Brezje '74". Pričela se je 20. junija. Izkopati je bilo treba 2 km vodovoda, saj ta vasjca nad Kamnikom še nima lastne pitne vode. V akciji so sodelovali tretješolci kamniške gimnazije, ki so zadnji dan obvezne delovne prakse delali pri izkopu. Predsedstvo je k sodelovanju povabilo tudi študente in res je SSK poslala vsem svojim članom vabila in dopisnice za oddajo prijav, pa se je zbralo na gradbišču le pet študentk: Danica Simšič, Mojca Podobnik, Ivanka Koželj, Ema Iskra in Zdenka Povše. Številnejša je bila udeležba mladih iz delovnih organizacij. Pri akciji pa so sodelovali še: aktiv mladih komunistov, mladina iz KS Godič, vaščani sami in štipendisti Sob Kamnik. Komandant brigade je bil Franc Pestotnik, sekretar OK ZMS.,
O pripravah je povedal tole: „Ko smo vaščane seznanili z našo akcijo, so bih skeptični in so zmajevali z glavami. Niso verjeli, da bodo mladi hoteli in uspeli kopati po bregeh in skalah. Mladinci pa so se zagrizli v delo in pokazali, da zmorejo delati tudi fizično. Vaščani so zdaj navdušeni."
Franc je ves čas .stanoval na eni izmed kmetij in je bil tako v stiku z vaščani in brigadirji.
„Ceprav je vas skoraj odrezana od sveta, saj je tudi cesta zelo slaba, bo z vodovodom veliko pridobila. Leži na nadmorski višini 600,metrov in v tem mirnem okolju so se že pojavih prvi vikendi. Vas ima možnosti, da razvije kmečki turizem."
- Kako pa si zadovoljen s potekom akcije?
„Ob začetku sem bil razočaran nad neodgovornim odnosom nekaterih predsednikov mladine po delovnih organizacijah, saj o akciji niso obvestili svojih članov. Skrbel meje tudi odziv, ker česa podobnega v Kamniku še nismo organizirali. Zdaj smo vsi navdušeni. To je afirmacija mladine, ki je z delom dokazala, da ni samo za posedanje po kavarnah.
Upamo, da bo voda stekla po novih ceveh že letos jeseni in takrat bomo vse brigadirje povabili na odprtje vodovoda, podelili brigadirske knjižice in ustanovili delovno brigado. Spomladi bomo pripravili podobno akcijo."
- S kakšnimi težavami si se spoprijel pri organizaciji, saj vemo, da je ogromno priprav padlo prav na tvoja ramena?
„Zahvala gre vsem podjetjem v Kamniku: na voljo so nam dali avtomobile za prevoz hrane in vse druge usluge; hišo, v kateri smo prenočevali, sta nam odstopila Anica in Marjan Rak, za družabno življenje pa je poskrbel „Odred bistriških gamsov" z Buhijem, ki so ob tabor-/ nem ognju pripravili zabavni program."
O svojih vtisih pa so mi pripovedovali tudi brigadirji in brigadirke, ki sem jih spraševala po izdatnem kosilu.
MOJCA PODOBNIK, ti si študentka slovenščine in sociologije. Z izpiti si verjetno zaključila, vsaj v spomladanskem roku jih nimaš več. Kako to, da si se prijavila za akcijo?
„Ker nimam druge rekreacije, mi to delo pride zelo prav. Po izpitih, ko sedim vse dneve doma ali v knjižnici, v slabem zraku, je prav prijetno v tem okolju in sproščenem vzdušju. Žal nam nagaja kislo vreme. Pogrešam moški spol, saj smo ženske šibke za težke krampe. Žuljev zaenkrat še nimam, čeprav sem brez vsake kondicije. Mislila sem, da bom na akciji shujšala, pa se bom zaradi predobre hrane zredila. Razvajajo nas še bolj kot doma."
Čeprav je Mojca nenehno vrtela svoj jezik in smo jo prekrstili v „radio", je bila zelo pridna in zagnana pri delu.
DANICA SIMŠIČ, študentka: „Ugaja mi delo, srečna sem, da lahko malo migam. Jezna pa sem na svoje kolege, ki so obljubili, da bodo prišli, pa je vse ostalo samo pri obljubah. Na podobni akciji bi z , veseljem še sodelovala."
- Bi kaj spremenila? ' „Da, bi. Ker je za štipendiste in
gimnazijce delo obvezno, bi to uvedla še za študente. Pohvalila bi še odlično organizacijo."
JOŽICA KLEMEN je bila na taki akciji prvič.
- Ti si gimnazijka. Se pravi, da veliko sediš pri knjigah. Si utrujena?
„Nisem, vendar pogrešam močnih fantov, ki bi lahko odstranili te velike skale. Drugače pa je vse zelo dobro. Vesela sem, ker sem spoznala nove prijateljice."
vod vaščanom dobrodošel, ker so oddaljeni od Kamnika in so do sedaj pili le vodo iz vodnjakov ali iz cistern."
BOJAN JERAS je bil eden izmed redkih fantov in povedal je, da se je v ženski družbi kar dobro znašel, še posebno, ker je bilo z njim nekaj sošolcev. Dekleta so ga imela rada, ker jim je rad pomagal. Med dekleti se je dobro počutil tudi ZDRAVKO KREMPL, dijak kemijske TSS.
„Dobil sem en žulj, pa je saniteta zelo v redu in sta me Majda in Irena, dijakinji srednje šole za medicinske sestre, dobro obvezah." Za mnenje sem poprosila tudi STANETA GOLOBA, kmeta z Brezij. „Zado-voljen sem z mladimi, kaj takega nismo pričakovali. Jaz sem ves čas zagovarjal mlade, čeprav so drugi vaščani bolj postrani gledali nanje. Ampak če vrže vsak samo eno lopato zemije proč, je ne bo treba
Vodovod je speljan iz Godiča, zajetje pa je v.vasi Slevo na Kamniškem vrhu. Od tod gre en vod proti Godiču, drugi pa proti Stranjam." - Kako je bilo urejeno z vodo do i i?
,,Imamo kapnico in hidroforje, tako da tudi kopalnice niso redke. Nekatere hiše imajo vodnjake, ob suši pa so vodo vozili v cisternah iz Kamnika."
- Koliko pa so prispevali vaščani?
..Trinajst vaščanov je zbralo trinajst milijonov, kar je zelo veliko, če povem, da nas je pet čistih kmetov. Glavni vir dohodka sta živina in les."
BRIGADIRJE JE OBISKAL TUDI PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE FRANC SVETELJ
TILKA PIBERNIK obiskuje tehnično galanterijsko šolo v Domžalah. .%
Povedala je tole:
„Vzdušje odlično, ni razlik med nami. Spoznala sem veliko novih prijateljev, zato bi na podobni akciji še sodelovala. Mislim, da bo vodo-
Se veliko bi lahko napisala o mladih, ki so z vnemo vihteli krampe in lopate in pozabili na žulje in potna čela, pa naj zaključim s skupno željo vseh, ki so sodelovali na mladinski delovni akciji Brezje '74: Se si želimo takih akcij!
ČEČA
# SPET KAMNIŠKI ZBORNIK
Temeljna kulturna skupnost v Kamniku je sklenila izpolniti prizadevanje, da bi ob 30-letnici osvoboditve spet izdali Kamniški zbornik. Zadnja 12. številka zbornika je izšla leta 1969. Na seji, kije bila 24. septembra, je bil imenovan novi uredniški odbor, v katerem so prof. dr. Janez Matjašič, Franc Svetelj, predsednik SO Kamnik, prof. Ivan Zika in Mirina Zupančič, predsednik kulturne skupnosti Kamnik. Za glavnega urednika je bila izvoljena prof. Tina Romšak. K sodelovanju v odboru so povabili tudi prof. dr. Mira Stiplovška iz Domžal. Vse avtorje, ki so do zdaj objavili kak prispevek v zborniku, bodo povabili k sodelovanju, pa tudi novi sodelavci so vabljeni. Rok za oddajo prispevkov je do Novega leta.
-I. Z
£ SREBRNO PLAKETO LIRI
Prvo slovensko pevsko društvo LIRA iz Kamnika je prejelo srebrno plaketo na nedavnem republiškem tekmovanju v Mariboru. Na tekmovanju „Naša pesem' je sodelovalo 19 pevskih zborov iz vse Slovenije in iz zamejstva. Laliko rečemo, da so bili v Mariboru zbrani vsi najboljši slovenski zbori. Kamniški zbor LIRA je pod taktirko profesorja Sama Vremšaka bil eden izmed najuspešnejših, petje pevcev pa je bilo ubrano in glasovno zelo čisto. Kvaliteta slovenskega zborovskega petja je sodeč po reviji v Mariboru zelo napredovala, zato nas uspeh Kamničanov toliko bolj veseli.
-ti
# GLASBA IN BESEDA
Na osnovni šoli Tomo Brejc smo 29. september - dan pionirjev proslavili posebno slovesno. Obiskala sta nas dramski igralec Boris Kralj in glasbenik Silvester Mihelčič. To je bil že njun 32. nastop na osnovnih šolah s programom, ki ima naslov „Glasba in beseda".
Posedli smo po tleh telovadnice in poslušali tovarišico Boletovo, ki nam je spregovorila o našem prazniku. Nestrpno smo pričakovali oba gosta, ki sta nas zelo navdušila. Mihelčič s svojim igranjem na elektronski harmoniki, Kralj z doživeto racitacijo slovenskih modernistov, vse nas je obogatilo z novim spoznanjem. Ob našem prazniku smo preživeli prelepo uro, ki jo ne bomo pozabili.
J. Amon
kulturni koledar
KULTURNI KOLEDAR ZA MESEC NOVEMBER 1974
Razstava Muzeja ljudske revolucije Slovenije: PARTIZANSKA SAN1TETA NA SLOVENSKEM, v renesančnem pritličju gradu Zaprice.
PETEK, 8. novembra 1974, Mestno gledališče ljubljansko -William Shakespeare: OTHELLO, tragedija v petih dejanjih, (točna ura predstave bo na lepaku in v dnevnem časopisju).
PETEK, 15. novembra 1974, Prešernovo gledališče Kranj -Svetina-Povše: UKANA. Predstava bo ob 16. uri za popoldanski in ob 19,30 za večerni abonma. \1.B.
GLEDALIŠKI ABONMA V SEZONI 1974-75
Kulturna skupnost Kamnik je tudi za sezono 1974-75 razpisala abonma za gledališke predstave, ki jih bodo odigrala gostujoča gledališča:
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO:
- A. Hieng: IZGUBLJENI SIN
- I. Torkar: REVIZOR 74
- B. Nušič: MISTER DOLAR
- W. Shakespeare: 0THELL0
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE:
- Moliere: LJUDOMRZNIK
TRŽAŠKO GLEDALIŠČE:
- F. Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ:
- Svetina-Povše: UKANA
SNG DRAMA:
- I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI
Kot posebnost dodajamo k abonmajskemu programu koncert Slovenskega okteta.
V prejšnjem nadaljevanju našega sestavka smo objavili pripovedko o bratih trojčkih in o zakleti Veroniki, da bi bralcem objasnili predstavo o izvoru sedanje oblike kamniškega mestnega grba, in o ženi s kačjim repom. Tako so si pač meščani v 16. stoletju razlagali nastanek trinadstropne cerkvice na Malem gradu in propad gradu, ki naj bi ga zagrešila ohola graščakinja Veronika, ko je prosilcem odklonila pomoč z bogokletnimi besedami, da se rajši spremeni v kačo, kot pa bi dala najmanjši denar za zidavo trinadstropne cerkve. Na mestu je pravično nebo uslišalo njene besede, torej ko je še stala med podboji grajskih vrat. Zato so Kamničani začeli predstavljati ženski hk v odprtini mestnih vrat ali mestnega obrambnega"stolpa z zakleto Veroniko, pol žensko pol kačo. Tak je kamniški grb še danes. Toda do te oblike je bila dolga razvojna pot, ki bi jo radi prikazali z nekaterimi ugotovitvami.
Kamnik si je seveda omislil svoj mestni grb in pečat, takoj ko je postal mesto. Sodimo, da je istrski mejni grof ftenrik, ki je stalno prebival v Malem gradu in sem pripeljal tudi svojo ženo Sofijo Višnjegorsko, dal Kamniku mestne pravice ob svoji ženitvi okrog leta 1207 ali pa kmalu potem, ko se je leta 1211 vrnil v Kamnik iz triletnega pregnanstva. Razumljivo je, da je mesto moralo imeti svoj pečat, s katerim so pečatih vse odločbe, listine in_ pogodbe. Nobena listina ni bila veljavna, če ni bila oskrbljena s pečatom. Izdelovalec kovinskega pečatnika je upodobil čim bolj enostavne poteze, da je bil odtis v vosku lepo viden. Za mestni grb in pečat pa so meščani brez dvoma skušali posneti nekatere značilnosti po grbu in zlasti po novcih svojih gospodarjev grofov Andeških. Zato moramo ugibanja o nastanku in razvoju kamniškega grba opirati predvsem na najstarejše znane oblike, ki smo jih
spoznali na kamniškem denarju. Seveda imamo na voljo več primerkov denarja kot pa listin s pečati. Na grbu pa moramo razlikovati več sestavnih delov, ki ima vsak svoj razvoj: stolp z zvezdo in polmesecem, ženski lik v odprtini stolpa in zmaja, na katerih sloni stolp.
Nobena nemška knežja rodbina se ni tako naglo povzpela na vrhunec slave kot Andechs-Meranska. Pojavih so se kot meteor, ki močno zašije in se kmalu utrne. Bertold II. iz starobavarske rodbine grofov Diessenskih si je prvi nadel ime grofa Andeškega. Po ženitvi s Sofijo, dedinjo istrskega mejnega grofa iz rodbine Weimar-Orlamuende, je podedoval vsa gorenjska posestva s središčem v Kamniku in se že leta 1151 imenuje grof Kamniški (Graf von Stain). Ko je njegov sin podedoval istrsko mejno grofijo, si je pridobil vstop med najvišje nemško plemstvo (Reichsfuerstenstand) in s tem pravico kovati denar. Verjetno je že Bertold III. začel v Kamniku kovati svoj denar, prav gotovo pa njegov sin Bertold IV. (1188-1204), ki mu je cesar Friderik Barbasossa podelil naslov vojvode Meranskega.
Najstarejši poznani viteški znak andeške grofovske hiše je iz leta 1160 od Bertolda III., vendar nima nobene heraldične (grboslovne) podobe, pač pa samo stoječo postavo v dolgi obleki. Od Bertolda IV. naprej pa že lahko dokaženjo grb na viteški opremi. To je na desno strmeči orel, ki ga poznamo z najstarejših znanih novcev. Podobna slika orla pa je bolj ali manj dobro ohranjena na listinah, ki jih je izdal vojvoda Oton VII. leta 1229 v Kamniku.^ ko je po Henrikovi smrti podedoval naše kraje. Morda je že takrat doma* vpeljal na svoj grb burgundskega levu, vsekakor pa sta ga imela na grbu njegov naslednik Oton VIII. in hčerka Neža, ki ji je oče prepustil vso dediščino na naših tleh. Ohranjena sta pečata na listinah iz leta 1238, ko Oton in Neža pooblaščata strica Bertolda, oglejskega patriarha, glede samostana v Velesovem. Na Nežinem pečatu je v sredi ženska postava, na
njeni desnici v levo gledajoči orel, na levici pa navznoter usmerjeni, toda navzven strmeči lev. Tu iščemo prvi motiv za kamniški mestni grb in pečat. Preprosti izrezovalec pečatnikov je brez dvoma levovo glavo poenostavil v zvezdo, orla pa v polmesec. Za to domnevo imamo še kasneje oprijemljive dokaze.
Na kamniškem mestnem grbu in pečatu je važen ženski lik v odprtini stolpa. Žensko postavo in stolp imamo že zelo zgodaj na kamniškem denarju, ki ga je kovala Neža, takoj ko je prevzela dediščino po svojem stricu, istrskem mejnem grofu Henriku. Njen oče Oton VIL, vojvoda Meranski in palatinski grof Burgundski, se je po smrti brata Henrika leta 1228 mudil v Kamniku in je sem pozval tudi svojo hčer Nežo, da ji izroči rodbinska posestva, za katera se je potegoval tudi patriarh Bertold. Neža se je poročila s Friderikom Bojevitim Babenberškim in mu za doto prinesla v zakon vsa gorenjska posestva s Kamnikom in Dolenjsko Marko. Slika novca št. 150 nam predstavlja na eni strani Nežo s krono na glavi in dvignjenimi rokami, nad vsako roko pa je zvezda. Na drugi strani novca je stolp z dvema kroglama na prizidkih, nad vsako kroglo pa je šesterokraka zvezda. Na vrhu stolpa je enakokraki križ. Neža je ženski hk na novcu posnela po prvem novcu, ki ga je koval v Ogleju patriarh Bertold in predstavlja Marijo. Napis okrog Nežinega lika je pomanjkljiv, vendar numizmatiki vidijo v njem nazaj brani napis AGNETIS, kot kovnico pa navajajo Kamnik.
Poglejmo zdaj še razvoj stolpa na kamniških novcih! Novec št. 360 ima na prvi strani dobro izdelani lik vojvode Friderika Babenberškega z mečem in Ščitom, od napisa STAIN pa sta vidni samo črki ST nad vojvodovo glavo. Druga stran novca pa predstavlja nam že znani stolp z dvema prizidkoma in kodravo glavo v oboku stolpa. V naslednjih variantah dobiva stolp že drugačno obliko. Prizidka se manjšata, stolp pa je vitek, okrogel in zidan iz klesanih kamnov. Tako obliko je imel stolp tudi v prejšnjem stoletju na kamniškem mestnem grbu.
Po ločitvi od Friderika-leta 1243 je Neža spet kovala lastni denar, ki ga numizmatiki imenujejo „neisit". Slika št. 364 predstavlja tako imenovani Nežin slonov kov, ki ga je kovala v Kamniku. V dvojnem zavitem krogu zavzema polovico prostora slon, ki nosi na hrbtu stolp s polmesecem in zvezdo. Na drugi strani novca pa razberemo med dvema krogoma ob robu nazaj razvrščene črke .A.G.N.E./.+. , sredino kroga pa izpopolnjuje šesterokraka zvezda med štirimi obročki. Napis na prvi strani pomeni brez dvoma Agnes. Luschin ga ni vedel razložiti, ker je A bral kot R,.zato je ta primerek uvrstil med neznane breške kovance. Dva primerka Nežinega slonovega kova so našli v Evervaru na Madžarskem. Pri napisu AGNEI je tudi veliki I kot nekak svet (sakralen) znak v zvezi s križem in zvezdo. Slon, caplja (ah gos), zmaj in orel nastopajo na avstrijskih in štajerskih denarjih, prav tako pa tudi na cerkvenih zidovih kot orientalske prispodobe. Vsi numizmatiki so si zdaj edini v sodbi, daje slonov kov zanesljivo kovan v Kamniku, kar naj dokazuje tudi stolp z zvezdo in polmesecem. Najbrž ne bomo mnogo pogrešili, če trdimo, da je stolp na Nežinem novcu enostaven posnetek takratnega kamniškega mestnega grba ah pečata. Lahko bi bilo seveda tudi obratno, da bi bil namreč kamniški grb posnet po liku na novcu, vendar se teže sprijaznimo s tako razlago podobnosti med grbom in novcem. To bomo videli še na naslednjih primerih. Numizmatiki sodijo, da Neža po svoji ponovni možitvi leta 1248 s Spanheimovcem Ulrikom ni več kovala denarja pod svojim imenom. Umrla je leta 1262. O denarju, ki ga je koval v Kamniku Ulrik kot ,,gospod Kranjske", pa smo že govorili v prejšnjih sestavkih. Zdaj je naše zanimanje usmerjeno predvsem na kamniški mestni grb.
Slika novca s številko 151 pa je do zdaj najmlajši poznani denar, kije bil kovan v Kamniku. Po mnenju numizmatikov z Luschinom na čelu ga je koval češki kralj Otakar II., ko je leta 1269 po smrti vojvoda Ulrika Spanheimskega podedoval njegove zemlje. Tu vidimo kamniški stolp, ki stoji na razkrečenih ptičjih nogah, med katerimi izpolnjuje prostor petdelna rozeta. Na prostoru levo od stolpa je razmeroma velika šesterokraka zvezda, desno pa prav tako velik polmesec s piko. Na drugi strani novca je v sredini štirinožec (verjetno lev), med dvema dvojnima krogoma pa so ostanki napisa, ki ga ne moremo razbrati. Ta Otakarjev novec, o katerem menimo, da je zadnji v Kamniku kovani denar, pa ima več variant, ki so nastale pred njim. Na teh novcih je namesto razkrečenih ptičjih nog upodobljen trojni hrib, na katerem stoji stolp. Pri neki drugi varianti je namesto polmeseca upodobljen orel z zaprtimi krili, s kljunom in nogami pa je v polkrogu obrnjen proti stolpu. Ali je to zadostni dokaz, da je polmesec le poenostavljeni lik ptice? Očividno pa je, da je Otakarjev novec, ki je več kot 40 let mlajši od Nežinega slonovega kova, mnogo bolj podoben kamniškemu pečatu, ki ga poznamo na listinah iz 1337, 1351 in 1373. Razkrečene ptičje noge so lahko samo neroden posnetek kače ali zmaja, na katerem sloni stolp na kamniškem pečatu. Tudi stolp z naprej štrlečimi nadzidki je podoben kasnejšim predstavam stolpa na pečatu, vendar pa so taki nadzidki že na novcih vojvoda Friderika Babenberškega. Zamenjana mesta zvezde in polmeseca pa si kaj lahko razložimo. Graver ah oblikovalec grba je kopiral grb po originalu na kovinski pečatnik pozitivno namesto narobe. Tako vrezani pečatnik pa odtisne zvezdo in polmesec na zamenjani, to je napačni strani. Tako se je napaka stalno ponavljala, zvezda in polmesec pa sta zdaj na tej zdaj na oni strani. Katera oblika je prvotna, pa laliko precej zanesljivo ugotovimo. Danes si razlagamo, da pomeni zvezda na levi strani vzhajajočo večernico, "
ki simbolizira srečno prihodnost, mesečev prvi krajec pa pomeni napredek in porast. Kamničani gotovo niso tako učeno razmišljali, ko so levjo glavo poenostavili v zvezdo, orla pa v polmesec. Res pa je, da je bila levja glava na grbu in na novcih na levi strani, orel pa na desni. Torej mora biti zvezda na levi, polmesec pa na desni strani stolpa. To pa razumemo tako, da je leva stran tista, ki jo držimo z levo roko, če gledamo grb pred seboj. Če pa se postavimo za grb in ga držimo pred seboj, da ga drugi vidijo, potem držimo z desno roko tisto stran, ki smo jo prej z levico. V tem slučaju bi rekli, da je zvezda heraldično na desni strani, polmesec pa heraldično na levi strani. Tega pravila bi se morah držati tudi zdaj.
Nobenega pravila ne bi mogli postaviti, kakšen naj bo stolp na grbu. Domišljiji oblikovalca grba je prepuščeno, koliko zobčastih nadzidkov naj ima stolp. Včasih so nadzidki razvrščeni tudi v dveh vrstah. Stolp je na nekaterih primerkih okrogel, na drugih pa oglat in predstavlja vhodna vrata v mesto.
Poglejmo zdaj enega najstarejših pečatov mesta Kamnika na listini z dne 29. junija 1373. Stolp ima štiri naprej štrleče zobčaste nadzidke, na naši desni je šesterokraka zvezda, levo pa polmesec, v odprtini stolpa pa je človeški hk, če niso celo trije, dve kači ah zmaja pod stolpom pa iztegujeta podolgovati glavi daleč v polje. Čeprav je pečat grobo delo domačega gra-•verja, pa ima vse elemente mestnega grba razen napisa, kjer razločujemo le nekaj črk, med njimi na desno napis CIVIT (AS) - mesto.
Tako obliko je moral imeti mestni grb že za časa kralja Otakarja. Podoba stolpa na Otakarjevih novcih je brez dvoma samo posnetek s kamniškega grba in pečata. Malo je verjetnosti, da bi bilo obratno. Po položaju zvezde m meseca pa vidimo, da je graver kopiral grb pozitivno, zato sta zvezda in polmesec na zamenjani strani.
Najzanesljivejšo podobo kamniškega mestnega grba imamo ohranjeno na znani kamniti plošči s štirimi grbi, ki je 117 cm visoka in 85 cm široka. Ta plošča je morala-biti svojčas vzidana nad vrati mestnega obzidja pri glavnem vhodu v mesto, kasneje pa na mestni hiši na glavnem trgu. Morda so jo potem vzidali v zid mestne vojašnice, ko so pa leta 1882 postavili na tem mestu poslopje ljudske šole, so ploščo vzidali v šolski veži. Pred 11 leti so šolsko poslopje preuredili v poštne urade, ploščo z grbi pa so izkopali iz zida in jo shranili v muzeju na Zapricah, kjer jo bodo zdaj ob koncu obnovitvenih del gradu vzidali v avli.
Ta plošča - strokovni opis posnemamo po dr. Francetu Steletu - predstavlja v plitvem reliefu stoječega angela z močnim lasiščem, razčesanim na obe strani lic, na čelu pa ima diadem s križem. Gube pri obleki so grobo cevkaste in se zbirajo pri nogah, ki stoje na napisnem traku. Trak zavzema celo širino, a je zdaj brez napisa. Ozadje pokriva stilizirana veja. Angel drži pred seboj z vsako roko po en ščit, pod njima pa je še po en ščit. Levi zgornji ščit, ki ga drži angel s svojo desno roko, predstavlja dvoglavega gotsko stitiziranega orla s kronami na glavah, na prsih pa ima trodelen ščitek, pri katerem je srednje vodoravno polje malo vzbočeno navzven.
To je avstrijski cesarski grb. Pod njim pa je nekoliko manjši grb mesta Kamnika z značilnim stolpom, ki ima na vrhu zobčaste nadzidke (cine) v odprtini stolpa pa je doprsna ženska podoba s sklenjenimi rokami. To je brez dvoma sv. Marjeta, zaščitnica mesta. Stolp sloni na skalah, pod njim pa sta dva zmaja, ki se prepletata, glavi z dolgimi zobčastimi kljuni pa sta obrnjeni ob stolpu navzgor. Na desni strani stolpa je šesterokraka zvezda, na levi pa polmesec, obrnjen s polkrogom proti stolpu. Zmaja sta po obliki enaka kot na okenski polici nad trgovino Konfekcije na glavnem trgu.
Desni spodnji grb je kranjski deželni grb.Enoglavi orel s krono na glavi, obrnjeno v levo, ima trodelen rep, čez prsi in peruti pa ima razpet napisni trak.
Kamnita plošča z grbi je iz petnajstega stoletja. Takrat so Kamničani upodabljali v odprtini stolpa sv. Marjeto, ki je bila zaščitnica mesta in so na njen godovni dan tudi volih mestnega sodnika. Sele kasneje so sv. Marjeto pod vtisom pravljice o zakleti Veroniki na Malem gradu zamenjali z ženo, ki je do pasu razgaljena, noge pa so spremenjene v kačji rep. Veroniko v kamniškem mestnem grbu skuša umetnostni zgodovinar Viktor Steska spraviti v zvezo z legendarično usodo Veronike Deseniške (Izvestja muzejskega društva IV, stran 255, Veronika z Malega gradu). Če je domneva o Veroniki Deseniški pravilna, potem so se v pravljici in Veronikini podobi združile pač tri predstave. Usoda v stolpu umirajoče Veronike Deseniške, tradicionalni kamniški grb s sv. Marjeto in zmaji ter bajeslovna ljudska predstava o ribi Faroniki, katere zgornji del je deklica, spodnji pa ribji rep.
To bi bilo v glavnem razmišljanje o kamniškem mestnem grbu.
(nadaljevanje sledi)
STOL Industrija
pohištva Kamnik
[r
Iii
4
# PRVI ZAČETKI
Tam, kjer je danes del tovarne, je bila pred 70 leti domačija Škofic z mlinom in žago. Gostinski delavec Luka Habat je s svakom Saksom odkupil Škoficovo domačijo in vložil vse svoje premoženje v tovarno lepenke in elektrarno Habat - Saks v Duplici pri Kamniku. Ta poskus industrializacije se je ponesrečil in leta 1907 je njuno podjetje prišlo v roke trgovca Bahovca. Podjetnik Bahovec je opustil načrte prejšnjih lastnikov in'zgradil žago in parketarno. Izdelovati so začeli tudi stole, ki so jih izvažali v Egipt, Argentino in še v vrsto drugih dežel v svetu. Za svoje izdelke je prejel precej odlikovanj. V tovarni je bilo zaposlenih 150 delavcev.
Po prvi svetovni vojni je Bahovec prenehal z delom in firma je dobila ime Remec &co. - tovarna upognjenega pohištva in lesnih izdelkov.
Odslej dalje so v tovarni začeli izdelovati tudi pisarniško pohištvo. Ing. Remec je poglobil trgovske stike s tujino,^ tem pa se je razširil izvoz v Avstrijo, Italijo, Anglijo, Malto, Ciper, Alžir, Egipt, Sudan, Arabijo, Irak, Indijo.
# KRIZNO OBDOBJE
Svetovna kriza v 30 letih našega stoletja ni prizanesla Remčevi tovarni. Ob nastopu krize je bilo podjetje brez denarja. Lastnik si je iz stiske hotel pomagati na račun delavcev, hotel jim je znižati plače za 50 odstotkov. S tem je izzval generalni štrajk. Bilo je 1. maja 1934". leta. Med delavci je vladala enotnost, zato je moral najeti nove delavce v neki vasi na Štajerskem. Zmagala je delavska enotnost in organiziranost, najeti stavkokazi so morah oditi, delavske plače pa so se zmanjšale le za osem do deset odstotkov. Delavci so se čez 29 dni vrnili na delo.
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, zavedni delavci niso hoteli služiti okupatorju. V noči od 3. na 4. september 1941 so partizani z delavci, ki so ostali- v podjetju, zažgali tovarno,- ker niso dovolili, da bi njihova tovarna izdelovala smuči za nemško vojaštvo. Sledile so aretacije, veliko delavcev je moralo v zapore in internacijo. S tem pa niso zlomili njihove narodne zavesti, nasprotno, zavedni delavci so še bolj združili svoje sile v borbi proti okupatorju. Ob osvoboditvi je bilo v tovarni le še 45 delavcev.
# LETA TEMELJITE OBNOVE
' Tovarna je prišla 20. maja 1945 pod državno upravo, 25. aprila 1946 pa z odločbo kamniškega okrajnega sodišča v last FLRJ in je bila izročena upravi narodne imovine v Ljubljani. V septembru istega leta je bila ustanovljena Tovarna pohištva v Duplici pri Kamniku, 6 mesecev kasneje se je preimenovala v Tovarno upognjenega pohištva Duplica pri Kamniku in leta 1952 v Stol. Sedanje ime, Industrija pohištva Stol, Kamnik, je tovarna dobila 1961. leta. Do spremembe imena je prišlo, ker so stoli poštah najpomembnejši izvozni izdelek.
V podjetju je bilo iz meseca v mesec vse več delavcev, ki so izpopolnjevali svoje znanje na tečajih. Tovarna je naglo napredovala in počasi prešla na tipizirano serijsko proizvodnjo. Sposobni komercialisti so obnovili med vojno pretrgane trgovske stike z deželami na vseh celinah.
Pomemben je 21. avgust 1950. leta, ko so v Stolu i/volili prvi, 78-članski delavski svet. Gospodarji tovarne so postali delavci.
• STOL NA PETIH CELINAH
Stol je tovarna, ki jo poznajo in cenijo v vseh jugoslovanskih republikah. Kvalitetni izdelki so ponesli njen sloves še prek naših meja na vseh pet celim starega planeta. Dvorano v Lusaki, kjer je bila konferenca neuvrščenih, je opremila Industrija pohištva Stol Kamnik. Hotelsko mesto Haludovo na Krku je opremljeno s pohištvom tovarne Stol. Ugandsko letališče Entebe, veliko hotelov v Evropi, univerze, banke, upravna poslopja, zasebna stanovanja itd. so polna izbranega pohištva tovarne Stol.
Brez truda delavcev ne bi prišlo do teh uspehov. V letih 1954 do 1964 so porabili za nakup strojev, naprav in graditev poslopij 10,812.226 dinarjev. Lani so v Stolu vložili za nakup zemljišč, graditev poslopij in modernizacijo 33,716.452 dinarjev. Precej več pa pove podatek, da je lani vsak delavec Stola prispeval za nadaljnji razvoj tovarne nad 20.000 dinarjev. Razen omenjenih investicij so zgradili še skladišče v Stari Pazovi, prvi del upravnega poslopja, Interier na Duplici in v Zagrebu, nakupili stroje, ki so bili najnujnejši.
ODLOČILNI MEJNIK
Zgodovinski mejnik zadnjega desetletja je odločitev o graditvi nove tovarne ploskovnega pohištva. Dupliška tovarna je že pred vojno izdelovala pisarniško pohištvo Linder, na tržišču pa je še vedno veliko zanimanje za te izdelke. Če bi zamudili to priložnost, bi zaostali. Delavci se niso dolgo odločali. Zavedali so se, da Stol ne sme niti koraka nazaj, samo z izdelovanjem pohištva iz masivnega lesa pa ne bi dolgo dosegah pomembnejših uspehov. Hkrati so se tudi zavedah, da bodo zaradi graditve nove tovarne sami najbolj prizadeti, saj so morali vložiti svoj denar. In tako so 22. 6.
1970. leta začeli graditi novo tovarno ploskovnega pohištva, 10. avgusta
1971. leta pa je že stekla poskusna proizvodnja. Večino denarja za investicije so zbrali iz lastnih sredstev, vsi so'zategnili pas, nihče še pomislil ni, da bi lahko za ta denar zgradili veliko delavsko naselje. Investicija je bila nujna'in koristna, saj se danes lepo obrestuje, večina kreditov pa je že odplačanih. Organizacija dela je v tovarni dobro pretehtana. V podjetju deluje več oddelkov, kjer strokovnjaki vseh vrst temeljito razmišljajo o razvoju tržišča, kvalitetni proizvodnji in še o drugih problemih, ki so še kak,o pomembni za uspešno rast kakšne tovarne.
# ZA TRUD TUDI PLAČILO
Na domačem tržišču prodaja Stol predvsem pisarniško pohištvo in UN1 program, manj pa stole. Na tujem tržišču je razmerje obratno. Stol izvaža predvsem stole in fotelje, šele v zadnjih treh letih je začel tudi z izvozom pisarniškega pohištva, ki ga kupujejo dežele v razvoju.
Glavni odjemalec Stolovih izdelkov so Združene države Amerike. Tržišče v tujini je- dobro vpeljano, zanimivo pa je, da nekateri kupci že deset ah celo petnajst let kupujejo pri Stolu. Omeniti pa velja, daje večina kupcev stalnih odjemalcev.
INTEGRACIJSKI PROCESI
Z uspešnim poslovanjem si je Stol pridobil zaupanje partnerjev, zato ni nič čudnega, če sta se v zadnjem času podjetju pridružila dva obrata. Prvi je Motnik, delavnica, v kateri so nekoč izdelovali zaboje. S tem obratom je.Stol sodeloval že pred priključitvijo, vendar se zaradi slabe tehnologije ni razvijal. Motnik je nerazvit kraj, saj ima v tem obratu prebivalstvo edino možnost zaposlitve, zato bi bila ukinitev neumestna. Ob pomoči kamniške občine je Stol zgradil v Motniku svoj novi obrat za proizvodnjo masivnih polizdelkov.
S prvim dnem letošnjega leta se je Stolu pridružila tudi obrtna mizarska delavnica Sloga Moste, ki je prej slabše poslovala, zdaj pa sodeluje pri dopolnilnih programih ploskovnega pohištva.
V zadnjem desetletju moramo omeniti še en pomemben mejnik v razvoju samouprave v podjetju. Pri tem mishmo na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Podjetje ima za zdaj štiri TOZD: tovarna sedežnega pohištva, proizvodnja masivnih polizdelkov Motnik in Sloga Moste, že v naslednjih dneh pa se jim bo pridružila še peta temeljna organizacija združenega dela - trgovina. Tako lahko delavci še bolj neposredno in enakopravno uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter odločajo o vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
) PROIZVODNI PROGRAM
- pisarniško pohištvo
- organizacijska sredstva
- inženiring
- stanovanjsko pohištvo
- restavracijsko pohištvo
- klubske garniture
- kino.fotelji
Zaradi tako obširnega programa je nujno reševati v podjetju zapleteno kadrovsko vprašanje. V Stolu se zavedajo, da brez strokovnjakov ne gre. Zato je osnovna skrb posvečena vzgoji strokovnega kadra. Za vzgojo strokovnjakov skrbi izobraževalni center, ki ga usmerja samoupravni organ. Vsi novi delavci morajo obiskovati seminar, kjer jih poučijo o varnosti pri delu, organizaciji podjetja, samoupravi, požarni varnosti in ekonomiki. Za tiste, ki se prvič zaposhjo, organizirajo nekoliko obširnejše seminarje. V okviru Stola je tudi srednja tehnična šola lesne smeri, oddelek ljubljanske srednje tehniške šole, ki ga financira tovarna.
Prihodnost Stola je v Unilesu, sestavljeni organizaciji združenega dela, ki bo vsklajevala proizvodne programe članic, skupno nastopala na domačem in tujem tržišču in skupno skrbela za investicije.
KULTURNI TEDEN
V tednu od 12. do 18. oktobra, torej ob vrhuncu proslav ob jubileju tovarne, so mladinci priredili mladinsko zabavno tekmovalno oddajo s preizkusom poznavanja zgodovine Stola, zgodovinr narodno osvobodilne borbe na Kamniškem in športnih, dogodkov minulega leta. Tekmovali so domači mladinci.
V domu Svobode so nastopili tudi pevci kamniške Solidarnosti in skupina „Poetika" iz slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Njihov nastop je bil za Dupličane res izjemen kulturen dogodek. Nastop celjskih igralcev, ki so recitacije slovenskih balad in romanc spremljali z glasbo in petjem, je pokazal novo smer v kulturnem izražanju naše besedne umetnosti.
Na dupliškem odru so nastopih tudi igralci mestnega gledališča iz Ljubljane s komedijo ..Komedija ljubezni", v kateri so igrah Zlatko Sugman, Janez Skof, Milena Zupančič in drugi. Vsi nastopajoči so poskrbeli, da se bo veliko naših delavcev odločilo tudi v prihodnje prestopiti Talijin hram.
Svečan zaključek kulturnih prireditev je bil v petek, 18. oktobra, z nastopom prvega slovenskega pevskega društva „Lira" iz Kamnika, ki je zapelo kar v dvorani tovarne ploskovnega pohištva. Z recitacijami je pa sodeloval dramski umetnik Danilo Benedičič.
\ -ep
• VSE V ZNAMENJU PRAZNIKA
Ob prazniku STOLA so bila tudi številna športna tekmovanja, ki so se jih, poleg domačinov, udeležili tudi številni športniki iz drugih kamniških in domžalskih podjetij. Tako so tekmovali iz podjetja Kamnik, Induplati iz Jarš, tovarne usnja, Titana, Svilanita, odbojkarji Kamnika, pionirji Duplice in seveda domači delavci - športniki. Več kot 250 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo v petih športnih disciplinah, ki jih imajo delavci v vseh organizacijah združenega dela tudi najrajši.
. med-so bih
V šahu, balinanju in streljanju za moške so zmagale domače ekipe tem ko so bile najboljše igralke odbojke iz tovarne usnja, odbojkarji sv un člani stare kamniške ekipe, med strelkami pa spet dekleta iz Tovarne usnja. Pri kegljanju ženskih ekip so zmagale tekstilke iz Jarš, med moškimi pa kegljači iz dupliškega Stola, najboljši posameznik pa Semprimožnik Miro iz ctstio -ep
Industrija pohištva Stol Kamnik praznuje 70-letnico obstoja - izdelke tovarne Stol poznajo na vseh celinah - vse priznanje delavcem, ki za svojo vztrajnost, strokovnost in zvestobo prejemajo čestitke z vseh koncev sveta.
DOBRI ŠPORTNIKI
Športniki Industrije pohištva STOL Kamnik so se dne 14. septembra udeležili športnih iger delavcev lesne industrije Slovenije „V. LESARIJADA 74".
Športna tekmovanja so bila v Ljubljani v športnem parku Slovana. Tekmovanja se je udeležilo 43 podjetij iz Slovenije oziroma 1700 tekmovalcev.
Športniki STOLA, 70 po številu, so tekmovali v celotnem programu. V izredno močni konkurenci je ekipa STOLA zasedla 2. mesto, kar predstavlja pomemben uspeh Stolovih športnikov in do sedaj najvišje doseženo mesto v okviru športnih iger Lesariade.
Moški so tekmovali v sledečih disciplinah:
šah
streljanje kegljanje odbojka balinanje mali nogomet
sodelovalo 23 ekip sodelovalo 33 ekip sodelovalo 39 ekip sodelovalo 16 ekip sodelovalo 21 ekip sodelovalo 31 ekip
STOL 1. mesto STOL 2. mesto STOL 4. mesto STOL 5. mesto STOL 14. mesto STOL 15. mesto
Ženske so tekmovale v naslednjih disciplinah:
šah
streljanje odbojka kegljanje
sodelovalo 8 ekip sodelovalo 20 ekip sodelovalo 10 ekip sodelovalo 18 ekip
STOL 5. mesto STOL 5. mesto STOL 6. mesto STOL 9. mesto
- r.m;
9 PRIPRAVLJENI SO OB VSAKEM ČASU
Tudi gasilci so slavili in prispevali svoj delež k proslavljanju 70-letnice.
Kljub močnemu nalivu so v začetku oktobra po končanem delu izvedli praktične vaje v tovarni. Sodelovalo je 120 članov civilne zaščite in članic ter gasilcev iz tovarne, terena in ekipa z drsalnim prtom iz Kamnika. Člani so požrtvovalno in strokovno usposobljeni prikazali svoje znanje.
Vaja je po oceni vodstva tovarne in oceni strokovnih ljudi dosegla svoj namen. Enote so pripravljene in sposobne, da tudi v drugačnih pogojih nudijo pomoč pri reševanju človeških življenj in premoženja.
Dan kasneje je bilo tekmovanje gasilskih enot: Mebla, Marlesa, Novolesa, Lika in Stola za pokal 70-letnice Stola in prehodni pokal gasilskih ekip.
Prvo mesto je dosegla ekipa Mebla, sledi Stol, Novoles, Marles in Liko.
B. BAVČAR
PLANINCI STOLA NA TRIGLAVU!
V času slavljenja 70-letnice Industrije pohištva STOL KAMNIK so se v kolektivu porajale skromne in tihe želje ljubiteljev naših gora, da bi obletnico slavili na vrhu Triglava.
V zadnjem dnevu poletja se je pomikala kolona gornikov Stola, oblečenih v raznobarvna oblačila iz Rudnega polja na Pokljuki proti Velemu polju in nadalje proti vrhu Triglava. Kljub dežju, megli in vetru so se vztrajno pomikali proti vrhu z eno željo - ddseči vrh.
Še ne preveč utrujena kolona sestavljena iz 18 članic in 41 članov kolektiva je že isti dan v ranih popoldanskih urah prispela na vrh malce zasneženega očaka naših gora. Radostni, polni veselja in vedrine so se nato podali proti domu na Dohču. V prijaznem toplem gorskem domu so v večerni mrak .zvenele ubrane pesmi gornikov.
Drugi dan smo odšh preko doline Triglavskih jezer k slapu Savice.
Udeleženci predlagajo, da bi bila to stalna oblika pohodov v naravo, v naše prelepe gore.
B. BAVČAR
V NEKAJ VRSTAH <=» V NEKAJ VRSTAH ° V NEKAJ VRST
OKOLICA GARAŽ NAJ NE BO ODPAD
Veliko kamniških občanov je ob gradnji Viatorjevih garaž pod Ljubljansko cesto zelo negodovalo, saj je bil brezglavo uporabljen prostor namenjen blokovni gradnji. Tudi sedanji objekt se nikakor ne more spojiti z okoljem. Prav zato bi bilo potrebno, da bi bila vsaj okolica primerno urejena in očiščena. Nekateri občani so prostor pod Ljubljansko cesto izbrali za odlagališče, vendar jih Viator vneto posnema s starim avtobusom, ki rjavi za garažo.
PREUREDITEV LOKALA
Društvo upokojencev je v svojih prostorih v Kolodvorski ulici š prezidavo združilo dve sobi v en gostinski lokal, ki je zdaj dovolj prostoren za številne goste. Upokojenci imajo za zabavo biljard, posebno vneto pa igrajo šah. Več prostora, manj dima.
PO 61 LETIH V DOMOVINI
Drago Kraus se je leta 1913 kot otrok s starši izselil v ZDA. V Kamniku so stanovali v Novem trgu št. 16. Letos je z ženo prišel prvič na obisk v domovino, prihodnjič pa
bo pripeljal še svojega sina. Govori tako gladko slovensko, kot bi se izselil pred nekaj leti. V narodno zavedni Krausovi družini so tudi po izselitvi v Ameriko vedno govorih slovensko. Franc Kraus je bil v Kamniku sokolski organizator in je telovadil v vrsti z maršalom Titom.
KOZOLCI SO PADALI KOT DOMINE
Septembrsko neurje je številnim kamniškim vasem hudo ponagajalo. V Šmarci, Podgorju, Duplici, Križu in še nekaterih naseljih je podoralo kozolce kot domine. Jože Ogrinc na občini računa, da je ujma podrla več kot 50 kozolcev. Nekaterim je celo odkrilo hiše. Anton Jereb iz Šmarce, Mirko Romih* iz Duplice, Branko Uršič iz Kamnika in Petek' Ciril iz Križa so imeli močno poškodovane strehe, saj jih je veter razkril. Hujša škoda je bila tudi na poljih in v sadovnjakih ter v sadni
drevesnici trgovskega podjetja Kočna. Zavarovalnica Sava ja že razdelila za več kot 600.000 dinarjev odškodnin.
STOP ZA AVTOMOBILE
Še letos bodo zaprli vezno cesto, ki ob otroškem igrišču na Zapricah, povezuje Ljubljansko in Kranjsko cesto, je zagotovil član izvršnega sveta Janez Prezelj na zadnjem zasedanju občinske skupščine. Za zaporo ceste so se zavzemali občani že dlje časa, saj bi otroke vsaj malo Obvarovala pred naraščajočim prometom v stanovanjskem naselju Zapri ce.
ZEMELJSKI PLAZ NA KALIŠAH
Hudo neurje, ki mu je sledilo dolgotrajno deževje, je sprožilo zemeljski plaz na Kališah. Ogrožena je stanovanjska hiša Sempnmožnik Lovra, tako da se je moral izseliti. Občinska komisija si je plaz ogledala in bo skupaj z Zavodom za raziskavo materiala iz Ljubljane predlagala rešitev. Vse kaže, da hiše ne bo mogoče obnoviti, in Semprimožnik tudi ne bo mogel graditi nove na istem zemljišču.
ZAPRTA CESTA
VELIKO SE JE SPREMENILO
Zaradi nujnih del je bila od 4. do 11. oktobra zaprta za ves promet cesta od pošte do Tomšičeve ulice. Promet so usmerili po Maistrovi ulici in Trgu prijateljstva ha Tomšičevo ulico. Med hotelom in sodiščem na eni strani ter dvoriščem dosedanje trgovine z železnino na drugi strani trga so namreč izkopali dva globoka jarka. Iz motela so položili cevi centralne kurjave, ki bo ogrevala nove hotelske prostore Planinke, po drugem jarku pa so na glavni zbiralnik priključili kanalizacijo s ceste na Poljane, ob kateri gradijo kegljišče. Zanimivo je, da so prvi jarek kopali po nekdanjem srednjeveškem jarku, ki je bil tik za severnimi mestnimi vrati. Naša slika, ki je bila posneta 12. julija 1931 ob prvem štafetnem teku po Kamniku, o katerem smo pisali v prejšnji številki Občana, nam priča, kako ozek je bil cestni prehod med sedanjim motelom m Albrehtovo trgovino. Trgovski lokal, ki je zavzemal polovico sedanjega cestišča, je do oktobra 1941 stal na mestu srednjeveškega obzidja, na prehodu pa so bila vrata. Kot vidimo, se je avtobus komaj potisnil skozi ozki prehod.
Do kdaj smetišča v Komendi
Večkrat me pot zanese v Komendo, vendar sem zadnje čase precej razočaran nad tem krajem. Vedno več je raznih kupov smeti, podrtih ograj itd. Že sam vstop v naselje je brez krajevnega napisa in človek sploh ne ve, kam je priseli
Že pred dvema letoma so začeli s čiščenjem potoka. Delo ni bilo dokončano in vso navlako so pustih kar na obrežju. Danes se tam nabirajo razni odpadkikupi smeti, sledovi razbitih kozarcev in razbite stojnice, ki so tam še mesece in mesece po konjeniški prireditvi. Tako prizadevni delavci v konjeniškem klubu si tega res ne bi smeli privoščiti. Za lepši izgled Komende bi morah popraviti tudi ograjo, kajti taka, kakršna je, res ni primerna za kraj.
Še nekaj dni in spomnili se bomo Dneva mrtvih. Verjetno se bo veliko ljudi vprašalo, zakaj se že tako dolgo dela pokopališče v Komendi. Že pred dvema letoma so začeli s preurejanjem, vendar pa do danes še ni dokončano. Zopet smetišče več.
Ne bi rad kritiziral odgovornih" ljudi v Komendi, rad bi jih le opozoril, daje kdaj pa kdaj potrebno pogledati tudi malce okrog sebe in poskrbeti za lepši izgled Komende, ki si to res zasluži.
Š. A.
AVTO-FIAT 124 „LADA" (Z) prodam po ugodni ceni. Registriran do 7.7.1975, prevoženih 36.000 km. Radio je vgrajen. Kupljen 7.7.1972 - nov. Trdinova 12. Kamnik.
TAKŠNI PESKOKOPI NAM NISO V PONOS. SAJ STE PREPOZNALI   LOKE V TUHINJSKI DOLINI. FOTO J. OGRINC
Cesta čez Črnivec je bila zaprta
Dober teden dni je bila cesta Kamnik - Gornji Grad, ki je speljana čez Črnivec, zaprta za ves promet. Zemeljski plaz na kamniški in štajerski strani sta onemogočala varen promet. Poškodba je bila hujša na štajerski strani, vendar so jo prizadevni delavci cestnega podjetja Celje hitro odstranili in cesto popravili. Po stari navadi pa smo morah na kamniški strani dolgo časa čakati, da so cesto popravili. Ves ča je promet potekal po Tuhinjski cesti, vendar veliko avtobusov sploh ni vozilo. Številna kamniška podjetja so prevažala svoje delavce s kombiji, kar seveda ni poceni. Povedati moramo, daje cesta čez Črnivec za kamniško gospodarstvo zelo pomembna, saj se po njej vozijo nadelo številni delavci kamniških delovnih organizacij. Cesto morajo na cestnem podjetju popraviti, takoj ko je to mogoče ne pa da čakamo na številna posredovanja vplivnih družbenopolitičnih delavcev. tj
DRUŠTVO UPOKOJENCEV PODRUŽNICA KOMENDA
V nedeljo, 6. oktobra, so se zbrali člani in članice DU - podružnica Komenda v lepo okrašeni dvorani kulturnega doma v Komendi ob dvajsetletnici obstoja in k razvitju društvenega prapora. Proslave, ki se je je udeležila večina članstva te podružnice, so se udeležili še predsednik občinske skupščine Kamnik Franc Svetelj, predsednik republiškega društva upokojencev tovariš Batagelj, gostje iz Domžal, Kamnika, Mengša in iz Cerkelj. .Predsednik komendske podružnice Lojze Janežič je v kratkem govoru orisal zgodovino razvoja in dela komendskih upokojencev. Povedal je, s
kakšnimi težavami so se morali boriti vsa leta za obstoj društva in za streho nad glavo. Šele zadnja leta so dobili končno po zaslugi SOB Kamnik svoje prostore v nekdanji stari šoli v Komendi. Za ureditev prostorov so porabili doslej že nekaj milijonov dinarjev, in še jih čakajo neodložljive naloge. Pri tem jim tovariško pomaga tudi republiški odbor DU. Vseh članov ima podružnica 216.
Velika želja komendskih upokojencev je bila vsa leta, da bi prišli do svojega društvenega prapora. Želja se jim je letos izpolnila. Razvili so svoj društveni prapor, za katerega je
bilo darovanih 12 zlatih in 67 srebrnih žebljičkov, pri tem so sodelovale tudi štiri delovne organizacije. Praporu sta kumovala Anica Ivek in Franc Ravnikar. Pohvaljeni so bih najbolj požrtvovalni člani in članice, zlasti dosedanji predsednik tovariš Janežič in tajnica tovarišica Grudni-kova. Ob narodnih pesmih domžalskih pevcev in poskočni melodiji godbe je vse prehitro minil čas. Na praporu komendskih upokojencev pa je z zlatimi črkami napisano: Le delo in mir je prave sreče izvir! Čestitamo ob jubileju in želimo še številne uspehe!
Nace Vodnik
TRETJI NOVI GASILSKI DOM V TUHINJSKI DOLINI
Po slovesnem odprtju novih gasilskih domov v Srednji vasi in Zg. Tuhinju so septembra odprli novi gasilski dom tudi v Šmartnem.
Gasilsko društvo v Šmartnem je bilo ustanovljeno leta 1908 ter je bilo tako prvo in najstarejše gasilsko društvo v Tuhinjski dolini. Stari gasilni dom je bil zgrajen leta 1930 na precej močvirnem terenu in je bil zeko skromen. Ko se je sušilni stolp leta 1968 delno podrl, seje gasilsko društvo odločilo za gradnjo novega gasilskega doma. Novi dom ima dva prostora, enega za orodišče, drugega za sestanke in tečaje, potrebne sanitarije ter zidani sušilni stolp z alarmno sireno. Gradili so ga gasilci s prostovoljnim delom, saj so vanj
vložili prek 6000 delovnih ur. Gradbeni in drugi material so kupih z denarjem iz nabiralnih akcij po vaseh, s pomočjo krajevne skupnosti ter občinske gasilske zveze Kamnik. V novih prostorih so imeli že tečaj za izprašene gasilce ter več sestankov. Tako strokovno kot tudi tehnično gasilsko društvo Šmartno lepo napreduje. Prva ročna brizgalna je bila kupljena leta 1910 in jim je služila do leta 1973, ko so prejeli motorno brizgalno ,,Rakovica" in lani še modernejšo ,,Rozenbauer". Naslednji cilj gasilcev je vsekakor nakup gasilskega avtomobila, ki jim je zaradi obsežnega okoliša potreben. Po gorskih vaseh imajo ustanovljene gasilske trojke, ki nudijo
ob začetnem požaru prvo pomoč, dokler ne prihitijo gasilci iz šmart-na.
Ob slovesnem odprtju novega gasilskega doma v Šmartnem je buo navzočih vseh 41 članov ter več zastopnikov sosednjih gasilskih društev, krajevnih organizacij, občinske gasilske zveze Kamnik ter mnogo prijateljev gasilstva. Novi gasilski dom je porok za uspešno gasilsko delo in preventivo v tem središčnem delu lepe Tuhinjske doline. Zato se gasilci vsem, ki so z denarjem ali prostovoljnim delom pomagali pri zidavi, iskreno zahvaljujejo.
Jože Berlec
PRAPOR UPOKOJENCEV V KOMENDI
V zadnjem času zelo razgibanemu društvenemu življenju v Komendi so se pridružili tudi upokojenci, ki so pred dnevi v okviru svojega društva razvili društveni prapor. O življenju in delu društva je spregovoril njegov predsednik, požrtvovalni Lojze Janežič. Živahna dejavnost društva je pritegnila vanj
precej novih članov, ki radi zahajajo v nove klubske prostore.
V kulturnem programu so sodelovali pevci domžalskega društva upokojencev. Društvu sd ob slovesnosti čestitali predstavniki občine in sosednjih upokojenskih društev.
Je kamniška mladina na pravi poti???
Sicer neuradno, toda iz več virov sem pred dnevi izvedel novico, ki me, razumljivo ni niti najmanj razveselila, zato sem se tudi odločil, da napišem nekaj svojih razmišljanj. Gre namreč za novico, da bo kamniška mladina spet in najbrž dokončno ostala brez svojega prostora.
Pred leti težko pričakovani in s težavo pridobljeni Mladinski klub v prostorih nekdanje zgornje železniške postaje je že oziroma bo v kratkem dobila v upravljanje krajevna skupnost Kamnik. V tem prispevku sicer ne želim razglabljati o tem, kdo in zakaj naj dobi v uporabo te prostore, saj je razumljivo, da je ob prostorski stiski, ki jo čutimo v Kamniku za takšne prostore, ki niti niso tako majhni in neuporabni, dovolj kandidatov. Naj bodo športniki ali šahisti, ki so se zanje zanimali, še preden jih je dobila kamniška mladina, ali pa krajevna skupnost, ki še posebej v zadnjem času že ima in dobiva še pomembnejšo družbeno vlogo in so ji večji prostori glede na razširjeno dejavnost še kako potrebni. Bolj me namreč zanima, zakaj je potrebno, kje so vzroki in neodgovornost odgovornih, da so po dveh letih in težkih naporih, ki so bili potrebni pred odprtjem mladinskega kluba, mladinski prostori izgubili svoj smisel in vrednost.
Mnogi Kamničani se najbrž še dobro spominjajo, kakšni boji so bili potrebni, da smo neizrabljeno in zapuščeno Plečnikovo mojstrovino pred dvema letoma uradno odprli in z zadovoljstvom na steklo nad vhodnimi vrati napisali Mladinski klub. Da, čeprav se ukvarjam s povsem drugimi zadevami, sem bil tisti, ki sem s čopičem in rdečo barvo, morda za nekatere ne preveč dobro, a vendar z velikim zadovoljstvom napisal ti dve besedi.
S tem hočem reči le to, kako je bilo treba štediti pri najmanjši malenkosti, če smo hoteli s tistimi najmanjšimi denarci (ne spomnim se sicer vsote) klub vsaj za silo opremiti in ga predati namenu. Najbrž pa ob tem ni treba posebej omenjati kakšna prizadevanja so bila potrebna ,,na občinskih nivojih", in to ne samo nas mladih, da so nam prostore sploh odstopili, ker mladi nismo bili edini interesenti.
Prostovoljno je bilo treba narediti kar največ, in ko smo se dogovarjali za mlade v delovnih kolektivih, ki bi v popoldanskem času pomagali pri dokončni ureditvi kluba, so enkrat prišla le dekleta iz Ete, vse drugo, od organizacijskih poslov pa do vseh fizičnih del, pa je bilo prepuščeno nam, nekaj članom takratnega predsedstva občinske konference ZMS Kamnik.
To je bilo pred dvema letoma. Ni mi bilo žal za vse ure, ki sem jih prebil skupaj s svojimi kolegi v klubu pri urejanju, in zastonj opravljenih kilometrov, ki so bih potrebni, vse do dne, ko sem izvedel to novico. Ne gre mi namreč v račun, da kluba ne bo več...
Morda je res, da je klub v tistem pravem pomenu besede že preživela oblika dela in udejstvovanja mladih, da smo te prostore dobili prepozno in da zato delo ni zaživelo, tako kot bi bilo potrebno, toda tu je še nešteto oblik uporabnosti. Spomnimo se le nedavne razstave planinske fotografije, v teh prostorih so se srečevali študentje . ..
Kje iskati vzroke za odločitev vodstva mladinske organizacije. Najbrž v njihovi neodločnosti in omahljivosti, pa še posebej v neodgovornosti do vseh mladih Kamničanov, ki jim je ta prostor namenjen; takšna odločitev je najbrž rezultat in ogledalo celotne njihove aktivnosti, dela predsedstva in komisij, tistega mnogo obetajočega predsedstva, ki je bHo vse več kot demokratično izbrano pred skoraj dvema letoma.
Danes se namreč lahko upravičeno vprašam, ah je bila potrebna vsa tista „gonja" po mladinskih aktivih, odstopanja vodilnih v mladinski organizaciji, zato ker se niso strinjali z načrti in enostranskimi gledanji nekaterih vodilnih članov Zveze komunistov v občinskem merilu in seveda znotraj delovnih kolektivov.
Ali je sedanje predsedstvo, ki ga niso demokratično izvolili mladi iz mladinskih aktivov, temveč so le obkrožili po čudnih merilih predlagane kandidate, opravičilo svojo vlogo? Morda se morajo ob tem vprašanju zamisliti tudi tisti, ki so takšne ljudi postavili na tako odgovorna mesta in jim zaupali vodenje mladinske organizacije.
Mladinski republiški in zvezni kongres sta pred vrati. Ali so bile priprave in razprave nanju tudi v kamniških mladinskih aktivih zadovoljive? Bodo tudi po kongresih v prihodnjih letih nekaj tednov zapored viseli plakati za srečanje kamniške mladine ob dnevu mladosti in potem s srečanjem ne bo nič . . .?
-        . —tS
50-letno
delo neveljskih gasilcev
V letošnjem letu smo neveljski gasilci slovesno praznovali 50-letnico ustanovitve gasilskega društva Ob tej priliki je bila lepa proslava, ki se je je udeležilo veliko gasilcev z 12 prapori. V sprevodu smo pokazali napredek naših gasilcev v 50 letih. Najprej smo peljali ročno brizgalno, zatem motorno brizgalno na gumi vozu, nato pa gasilski avto, kombi IMV, z moderno „Rosenbauer". Kljub temu, da smo enkrat že povečali gasilski dom, nam vseeno primanjkuje prostora. Zato smo se letos odločili zgraditi še eno garažo in postaviti nov zidani stolp. Pri tem delu smo gasilci opravili precej udarniškega dela, kljub temu nas bo gradnja precej stala Pri gradnji sta nas finančno podprli občinska gasilska zveza Kamnik ter krajevna skupnost Nev-Ije, a kljub temu bomo morali večji del sredstev zbrati sami
In na še nekaj je naše društvo lahko ponosno: v svoji sredi ima člana, ki je 9.10.1974 dopolnil 90-letni-co življenja. To je Franc Virjent iz Olševka, po domače Kužnarjev oče. Letos je prejel zlato značko za 50-letno službovanje v gasilstvu, zato mu gasilci iskreno čestitamo in mu želimo kakor tudi drugi sovaščani obilo zdravja in sreče ter še mnogo let na njegovi življenjski poti     jože Osenar
ŠPORTNI UTRINKI $ ŠPORTNI UTRINKI • ŠPORTNI UTRINKI
ODBOJKA -
■ Mladinci OK Kamnik so sodelovali na mladinskem turnirju na Jesenicah. Na tem turnirju je sodelovalo še devet ekip iz Slovenije. Naši mladinci so zasedli 7.-9. mesto. V predtekmovalni skupini so bih skupaj z Branikom iz Maribora, Jesenicami in Fužinarjem iz Raven.
Komisija za športne objekte pri Temeljni telesno-kulturni skupnosti je obnovila že obstoječo električno razsvetljavo. Zamenjali so svetlobna telesa z novimi, in to z živosre-brnimi, saj dajejo boljšo svetlobo od navadnih.
STRELJANJE -
Tudi strelci bodo dobih električno razsvetljavo
na svojem strelišču. Tako bodo imeli elektriko v strelni lopi in jarku za tarče. Tu nameravajo mehanizirati menjavo tarč.
NOGOMET-
NK Kamnik je na svojem rednem občnem zboru pregledal delo med dvema zboroma. Na tem zboru je bilo precejšnje število ljubiteljev nogometa in članov kluba. Z delom kluba moramo biti zadovoljni, predvsem s tekmovalnim delom. Izvolili
moral sodnik tekme Tomše iz Kranja izključiti kar tri igralce ekipe Adrie. Groba in umazana igra gostov.
VVATERPOLO -
Kopalna sezona je že zdavnaj zaključena, waterpolisti pa ne mirujejo. Vsako nedeljo hodijo na treninge v Kranj, in to v zimski bazen. Po uspešni sezoni imajo redne treninge, ki jih vodi tov. Podveršček: treniral jih je tudi v poletni sezoni.
Člansko ekipo je za leto dni zapustil igralec in tajnik kluba Dušan Stare ml. Oblekel je vojaško suknjo.
KOŠARKA -
Domači košarkarji so si z zmago nad ekipo Savsko naselje (88:75) zagotovili drugo mesto v II. slovenski ligi - center. V naslednji sezoni bo morda prvo mesto?
TENIS
KAMNIK - KLC (Celovec) 7:1 Domači igralci tenisa so gostih goste iz Celovca. Na tem dvoboju se je pokazalo, da so domači igralci boljši nasprotnik. Celovčani so z borbenostjo nadoknadili premoč domačinov. Skoda, da vreme ni bilo naklonjeno tekmovalcem, saj je bilo
TUDI STARI KOŠARKARJI PRIDNO VADIJO IN TUDI TEKMUJEJO
so tudi novega predsednika kluba, to funkcijo bo opravljal Emil Lu-kan, nekdanji igralec in dolgoletni športni delavec.
Na prvenstveni tekmi med Kamnikom in Idrijo iz Mirna pri Novi Gorici smo videli zelo nešportno ponašanje gostujoče ekipe; saj je
deževno in hladno. Srečanje med ekipama naj bi postalo v bodoče tradicionalna. Kamničani bodo še letos odšli na povratni dvoboj, seveda če bo vreme primerno. Na tem dvoboju je bila najbolj razburljiva in tudi najlepša igra med ing. S leglom in Grottenegrom.
NOGOMETNA tekmi med Kamnikom in Dobom, ki je štela za pokal na področju TNZL so igralci Doba prikazali lep nogomet, predvsem borben. Domači nogometaši so šele v podaljških premagali goste z rezultatom 5:2. Kljub temu da je bilo igrišče razmočeno in težko za igro, ni bilo grobe igre.
ROKOMET-
Na šestih prvenstvenih tekmah igralke Kamnika niso izgubile srečanja. V sedmem kolu jih čaka drugo uvrščena ekipa Krke iz Novega mesta v Novem mestu. Upajmo, da bodo igralke Kamnika nadaljevale s serijo zmag in se uvrstile v višjo tekmovalno skupino.
SMUČANJE
Komaj je sneg pobehl vrhove, so smučarji - tekači, že trenirali na , snegu, in to na Veliki planini. Kolikor bodo dovoljevale snežne razmere, bodo trenirali vsako soboto in nedeljo. Torej letos lahko pričakujemo dobre uvrstitve na tekmovanjih.
ODBOJKA -
Moška ekipa, ki tekmuje v I. slovenski ligi, je izgubila svojo prvo tekmo v gosteh; premagal jo je Koper s 3:1. Na tej tekmi se je poškodoval igralec Kamrjika Franc Podjed. Poškovodal si je koleno, najverjetneje bo moral na operacijo. Daljši počitek.
ŠAH-
Na rednem mesečnem brzotur-nirju šahovske sekcije Solidarnost v oktobru je sodelovalo 14 tekmovalcev. Zmagal je Mirko Troha, ki je zbral 10 točk, pol točke za njim pa so bih kar štirje igralci: Boris Bau-čar, Slavko Bergant, Jože Boncelj in Djordje Vuksanovič. Boris Skok je bil šesti. Pri pionirjih pa je bil rezultat brzoturnirja: 1., Ftanc Sedmak, '2. Jankica Hribovšek, 3. Ladka Stanič, 4. Miha Hribovšek itd.
Mesečnega občinskega hitropo-teznega turnirja sredi septembra v Komendi so se udeležili šahisti iz petih šahovskih društev.
Najboljšo igro je prikazal Jože Skok iz Domžal in osvojil prvo mesto. Drugo mesto je zasedel domačin Ciril Križelj. Tretji pa je bil člah kamniške Solidarnosti Mirko Troha.
P. Plevel
Telovadnica v Mekinjah ne bo razpadla
Telovadnica v Mekinjah, ki je bila nekdaj center vsega družabnega in športnega življenja v Mekinjah, je bila pred razpadom. V prostore je večkrat tekla voda, vsa stavba pa je bila zanemarjena. Na temeljni telesno-kulturni skupnosti so se odločili, da bodo dom Partizana, ki je last Partizana Slovenije, vsaj malo popravili in obvarovali pred propadom. Na pomoč so prišli tudi prizadevni mladinci iz kamniške Zarje, ki bodo v lastni režiji obnovili instalacije in razsvetljavo. TTKS bo prispevala denar za prekritje doma in druga najnujnejša popravila, odstranili pa bodo tudi oder v telovadnici. Želimo, da bi aktivni boksarski klub, karate klub, taborniki in atletski klub, ki bodo telovadnico uporabljali, še bolj pazili na prostore.
Telesna kultura na novih poteh
Na svoji 1. redni skupščini so delegati pri TTKS ocenili delo od ustanovnega zbora, ki je bil 16. novembra 1973, do 11. oktobra letos. V mesecu avgustu je izvršnemu odboru TTKS podal pismeno ostavko Marjan Bolha, dosedanji predsednik. V ostavki je navedel utemeljene vzroke, zato jo je izvršni odbor sprejel. Sklep 10 je morala sprejeti še skupščina, ki ga je potrdila. Za novega predsednika so predlagali Janeza Tajca, ki je mesto predsednika sprejel samo začasno, ker je obremenjen z delom pri komisiji za športne objekte. Sklep skupščine je, da mora izvršni odbor pripraviti do konca leta predlog za novega predsednika. V zvezi z razpisom za prosto delovno mesto sekretarja je skupščina potrdila sklep 10, da za novega sekretarja imenujejo Milana Šteharnika.
Iz poročil predsednika TTKS Kamnik, izvršnega odbora ter odbornikov za rekreacijo, tekmovalni šport, šolska športna društva, kadre, odbora za športne objekte in priznanja je bilo razvidno, da vsi organi pri TTKS delujejo pravilno in da izpolnjujejo svoje naloge. Preglejmo
nekaj nalog, ki so si jih zadah: dokončati stadion v Mekinjah, strelišče za zračno puško, nabaviti elemente za boksarski ring, zgraditi smučarsko vlečnico. Poleg tega čaka na temeljito obnovo dom v Mekinjah: treba bo povečati skakalnico na 50 metrov in zgraditi kopališke garderobe, kar dejansko že pripravljajo.
Odbor za tekmovalni šport je na podlagi predloženih predračunov osnovnih športnih organizacij razdelil letne finančne dotacije za leto 1974 in predstavil nekatera svoja pozitivna stališča v zvezi s tekmovalnim športom; ker so se nekateri naši športniki uvrstili v višje razrede tekmovalnega sistema, bo prišlo do ponovnih preučitev novih potreb. Tekmovalni šport ima v letu 1974 na voljo za vse svoje klube 50 milijonov starih din. Kot vemo, pa sodi v okvir TTKS 23 športnih organizacij!
Odbor za rekreacijo je pripravil skupaj s Planinskim društvom akcijo „HODI" in namenil sredstva za rekreacijo. Odbor namerava v bližnji prihodnosti graditi TRIM stezo. Start in cilj naj bi bila na kopališču,
lokacija pa še vedno ni določena.
Komisija za kadre se je šele nedavno oblikovala.
Po predlogu 10 TTKS je razporedi finančnih sredstev za leto 1974 sledeč:
za tekmovalni šport - vseh 23 organizacij, 50 milijonov; za objekte 60 milijonov; za rekreacijsko dejavnost 17 milijonov; za zdravniške preglede, zavarovanja športnikov in plačilo trenerjev 12 milijonov; za osebne dohodke - sekretarja ca 3,2 milijona; drugi izdatki (telovadnice, kurjava el. energija, nagrade ... ) o milijonov
Tako bodo sredstva, združena iz samoprispevka, stopnja je 0,48 % od bruto osebnih dohodkov zaposlenih ljudi, razdeljena in upravičeno porabljena. Poročilo sekretarja za leto 1975 je obsegalo stvari, ki niso bile opravljene ali pa so v postopku. V klubih moramo skrbeti za množičnost mladine, pri delovnem človeku pa za rekreacijo skupaj z delovnimi organizacijami. V razpravi so bila postavljena številna vprašanja, o katerih bo potrebno govoriti in jih urediti do naslednje skupščine.
bg
Kopališče bo drugo leto nared
Posebna komisija za gradnjo objektov pri temeljni telesnokulturni skupnosti Kamnik se je odločila, da bo gradbeno podjetje Projekt iz Kranja, ki ima v Kamniku svojo temeljno organizacijo združenega dela, zgradilo kabine in druge potrebne prostore na' kamniškem kopališču. Vsa dela, ki jih bodo opravili zaposleni v Projektu, bodo veljala okoh 3 milijone dinarjev in bodo končana do 1. julija prihodnje leto. Torej lahko upamo, da bo kamniško kopališče nared že do prihodnje sezone. V eni izmed prejšnjih številk Občana smo že pisali, kaj vse bo na kopališču, to namreč predvideva načrt, ki ga je izdelal ing. Božič iz Ljubljane. Vsega denarja za gradnjo kabin na kopališču še ni, vendar pri temeljni telesnokulturni skupnosti pričakujejo, da bodo del stroškov krili s kreditom, saj ima interesna skupnost del denarja zagotovljenega tudi v prihodnje. Omeniti moramo tudi, da se gostinsko-turistično podjetje Viator, TOZD Kamnik, resno zanima za soinvestiranje okrepčevalnice, ki bo v novem kopališču, kar bo giadnjo seveda še pocenilo.
Kamničani bomo po letu 1931, ko so bile zgrajene sedanje kabine, le dobih nove. Tako bo zadoščeno številnim športnikom, ki uporabljajo bazen in tudi drugim občanom, ki jim kopališče pomeni poleti nujno obliko rekreacije. Izvajalcem del polagamo na srce, naj z gradnjo pohitijo in naj ne dovolijo, da bi še eno leto uporabljali za kabine podrtijo
■. "   . .....; -tj
Motničani spet prvi
Letošnje tradicionalno lovsko tekmovanje v streljanju ha glinaste golobe, ki ga vsako leto ob občinskem prazniku pripravi ena izmed naših lovskih družin, so organizirali člani LD Zgornji Tuhinj. Odločili so se za res zelo primeren kraj tekmovanja na področju Velikega Rakitovca.
Tekmovanja, ki je bilo zelo dobro organizirano, se je udeležilo lepo število lovcev iz vseh lovskih družin. Posamezniki so se pomerili tudi v streljanju na divjega prašiča.
Tudi letos je bila najboljša ekipa Lovska družina Motnik, kije lani po treh zaporednih zmagah osvojila pokal občinske skupščine v trajno last. Zato je letos občinska skupščina podelila nov prehodni pokal.
-c
zmagovita ekipa motniskih lovcev
industrijsko podjetje
alprem     . .
kamnik 61240 jMkk. ^Bk.
usnjarska cesta 9        W ^
TEK PO ULICAH
Atletski in smučarski klub Kamnik sta po nekajletnem premoru oživela staro tradicijo TEK PO ULICAH. Predstavnika obeh klubov pravita, da se bo ta tradicija nadaljevala z letošnjim letom; upajmo, da bo to tako.
Na letošnjem teku je nastopilo 44 tekačev iz atletskega, smučarskega in rokometnega kluba. Razdeljeni so bih na pet starostnih skupin, samo v dveh skupinah so tekla tudi dekleta. Letošnja proga je bila nekoliko spremenjena, saj so vsa leta tekli po Maistrovi do hotela na Trg prijateljstva, po Tomšičevi na Titov trg. Letos pa so tekli po Žebljarski mimo stadiona v Mekinjah, dc Zarje in tu preko Bistrice ter mimo mehanične delavnice ponovno po Žebljarski in na Trg prijateljstva, kjer je bil cilj. Če bi tekh po samem mestu, bi si tek ogledalo veliko večje število ljudi, kot si ga je. Upajmo, da bodo naslednji tek organizirali po mestu.
Organizacija teka je bila odlična, izvedla stajo atletski in smučarski klub.
mlajši pionirji: 1. SKORJANC (SK), 2. CEVKA (AK), 3. REPIČ (SK) mlajše pionirke: 1. KOVAČIČ (AK), 2. JEGLIČ (AK) starejši pionirji: 1. RAKOVEC (AK), 2. SUŠNIK (SK), 3. ZOBAVNIK (SK)
starejše pionirke: 1. PESTOTNIK (AK), 2. SlBANC (AK) 3. URSlČ (AK) mlajši mladinci: 1. BLAZINIC (AK), 2. JERSE (AK), 3. MLAKAR (SK) starejši mladinci: 1. POGAČAR (SK), 2. LANISEK (SK), 3. KLADNI.K (SK)
člani: 1. NOVAK (AK), 2. VENGUST (AK), 3. JERAS (AK).
G.B.
RUDNIK KAOLINA ČRNA - KAMNIK
RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 DODATNE ŠTIPENDIJE:
1 - ekonomska fakulteta 1 - fakulteta za metalurgijo, oddelek za nekovine 1 - tehniška srednja šola za eleklro stroko -jaki tok
4 - rudarska poklicna šola Velenje - za kopače
MALO
NOGOMETNO IGRIŠČE
Med Cankarjevo cesto in sedanjo tribuno na novem stadionu v Mekinjah je predvidena gradnja malega ali pomožnega stadiona. Gradnja pomožnega stadiona je nujno potrebna, saj na razmočenem glavnem nogometnem igrišču ni mogoče trenirati, ne da bi bila trata močno poškodovana. Pomožno igrišče naj bi bilo posuto z opečnatim peskom ah premogovimi ugaski. Po sedanjih predračunih bi malo igrišče veljalo 135.000 dinarjev, kar ni velika vsota. Toda sedaj moramo biti pripravljeni, da bo pretežni del denarja namenjen gradnji kabin na kopališču, ki so najnujnejše. Zato pomožnega igrišča vsaj nekaj let v Mekinjah še ne bo, in bo treba uporabljati za vse treninge igrišče na Duplici.
-ti
PREKORAČEN PLAN
Razširitev igrišč za košarko in rokomet pri osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku naj bi po predračunu komunalnega podjetja Kamnik veljala 4 stare milijone dinarjev. Dela so opra-. vili in za meter ah dva razširili obe igrišči. Sedaj, ko so izstavili račun, pa znaša kar 8 starih milijonov. Kaj naj rečemo na to!-Slabo planiranje ali pa računi na pamet?
TUDI ŽENSKA
EKIPA
Po nejcajletnem premoru je letos pričela z rednimi treningi ženska odbojkarska vrsta. Pred leti, ko so nekatere starejše igralke prenehale z aktivnim igranjem, se mlajše igralke niso mogle enakomerno boriti z bolj izkušenimi igralkami. Takrat so domače odbojkarice igrale v I, slovenski ligi, saj je bila to edina liga v Sloveniji. V letu 1971 je odbojkarska ekipa Kamnika odpovedala sodelovanje v ligi.
V tekmovalni sezoni 74/75 je Odbojkarska zveza Slovenije ustanovila poleg že obstoječe I. lige še II. ligo - zahod. V tej hgi naj bi se igralke kable in prvo uvrščena ekipa bi imela pravico nastopati v I. slovenski ligi. II. slovensko ligo v letošnji sezoni zastopajo samo štiri ekipe, in to OK Kamnik, OK Kočevje, SD Merkur iz Nove Gorice in OK Bohinj. Ekipa Kamnika je uspešno startala v novi sezoni, saj je na prvi tekmi premagala borbene igralke OK Kočevja z rezultatom 3:2. Tudi druga tekma prvega kola med Merkurjem in Bohinjem se je končala z zmagp Merkurja s 3:2.
Trenerske posle vodi nekdanja igralka Kamnika Marinka Benkovič. Želimo ji, da bi kar najuspešneje vodila svoje varovanke in jih prek II. hge pripeljala v I. slovensko hgo.
bg
KAMNIK PRED 0LIMPIJ0
V Ljubljani je bilo tradicionalno republiško tekmovanje z MK serijsko puško za memorial Jožeta Klanjška-Vasje. Nastopila so mešana moštva strelskih družin iz Slovenije. V posameznem moštvu so nastopih po en član, članica, mladinec ah mladinka in pionir ah pionirka. Tekmovanja "se je udeležilo 12 moštev. Odprtju so prisostvovali predsednik ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf, Klanjškovi svojci in predstavniki odbora Sercer-jeve brigade. Kamniški strelci so nas spet prijetno presenetili, saj so na tem pomembnem tekmovanju osvojili med ekipami prvo mesto. Kamničani so nastopih v postavi Ivan Podgornik, Alenka Reisner, Marjan Repic, Janko Podgornik. Prehodni pokal Borca je zmagovalni ekipi predal predsednik Strelske zveze Slovenije Vlado Mišica.
Rezultati: ekipno - 1. Kamnik, 1930 krogov; 2. Olimpija, 1903 krogov; 3. Krim, 1766 krogov.
Posamezno: Marjan Repič je zasedel 1. mesto s 506 krogi v kategoriji pionirjev, Janko Podgornik je v kategoriji mladincev zasedel 3. mesto s 484 krogi, Ivan Podgornik je med člani zbral 479 krogov in zasedel 5. mesto. Dobro se je uvrstila mladinka Alenka Reisner med članicami, saj je z rezultatom 461 krogov osvojila 2. mesto.
K AMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.