16 monografije cpa Puče Arheološke raziskave v letih 2012 in 2013 mmxxii 16 monografije cpa Puče Arheološke raziskave v letih 2012 in 2013 mmxxii Monografije CPA 16 Puče. Arheološke raziskave v letih 2012 in 2013 avtorji oblikovanje in prelom Tomaž Fabec, Vesna Tratnik, Manca Vinazza Nika Čremošnik izdajatelj tehnično urejanje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vanja Celin Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si izris najdb Janže Lorber, Jernej Gojkovič, Samo Ohman uredniški odbor Tadeja Mulh, glavna urednica vektoriziranje risb gradiva Barbara Nadbath, odgovorna urednica Marko Reš Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vanja Celin, tehnična urednica fotografije Nika Čremošnik, članica Vesna Tratnik, Tomaž Fabec, Diana Džidić, Davorin Ciglar Milosavljević, Boris Orel recenzent Irena Lazar izdelava načrtov in risb (preseki, tlorisi) najdišča Eva Zorc lektoriranje slovenskega besedila Nina Kranjc Spletna izdaja angleški prevod Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Najdete jih na povezavah: Maja Sužnik http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige https://www.dlib.si/ lektoriranje angleškega besedila Fiona Thompson © 2022 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane. ISSN 2630-208X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 112393731 ISBN 978-961-7169-20-1 (PDF) Vsebina 5 1 Uvod 6 2 Arheološka podoba Puč 9 3 Potek Arheoloških raziskav 10 3.1 Raziskave z ročnim izkopom testnih sond 11 3.2 Zaščitna arheološka izkopavanja 13 4 Interpretacija odkritih arheoloških ostalin 13 4.1 Analiza in interpretacija stratigrafije najdišča 18 5 Analiza in interpretacija odkritega gradiva 18 5.1 Prazgodovinske najdbe 18 5.2 Rimskodobne najdbe 19 5.3 Novoveške najdbe 20 5.4 Živalski ostanki 21 6 Zaključek 22 7 Puče Tomaž Fabec, Vesna Tratnik, Manca Vinazza 23 8 Viri in literatura 25 9 Katalog stratigrafskih enot in struktur 29 10 Katalog najdb Puče 1 Uvod Arheološke raziskave na območju predvidene gradnje S predhodnimi arheološkimi raziskavami z ročnim stanovanjske hiše, na parcelah št. 941/5 in 1278/1, izkopom testnih sond, izkopanih leta 2012, so bili na obe k. o. Koštabona, znotraj območja registrirane parceli 941/5, k. o. Koštabona, odkrite posamezne enote kulturne dediščine, ki je v Register nepremične prazgodovinske najdbe ter ostanki rimskodobnih zi-kulturne dediščine vpisana kot Puče – Arheološko naj- danih struktur, zaradi česar je bila potrebna izvedba dišče Hrib (EŠD 16593), je ekipa Centra za preventiv-zaščitnih arheoloških izkopavanj. Ta so bila izvedena no arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine poleti 2013 in so razkrila del slabo ohranjenega rim- (odslej CPA, ZVKDS), opravila v dveh etapah, aprila skodobnega gospodarskega poslopja. 2012 in julija 2013. Slika 1 Parceli 941/5 in 941/6, obe k. o. Koštabona, pred izvedbo arheoloških raziskav. 5 Monografije CPA 16 2 Arheološka podoba Puč Slemenska vas Puče se nahaja na šavrinskem gričevju Puče stojijo na flišu, ki daje dobro podlago za vinog-med Koštabono in Krkavčami na desni strani Dra- rade in oljčne nasade. Na tej podlagi so se oblikovali gonje ( slika 2). Gre za z majhnimi vodotoki močno predvsem regosoli, rendzina in evtrična rjava prst. razčlenjeno gričevje na severozahodnem delu t. i. Regosol leži predvsem na strmih lapornatih in manj Sive Istre, v zaledju Piranskega in Koprskega zaliva. strmih peščenjakovih pobočjih, ki niso bila podvr-Puče se raztezajo na zahodnem pobočju Hriba, tako žena intenzivni kmetijski rabi. Človek je predvsem da gledajo proti Krkavčam in se spuščajo proti doli-rendzine in evtrična rjava tla z obdelovanjem močno ni Dragonje. Vas se pod imenom Putheus omenja v spremenil v rigolana tla. Temu tipu tal pripadajo prsti 13. stoletju. Od leta 1650 je imela tu svoje posesti na umetnih terasah, ki so še danes kljub opustitvi koprska rodbina Verzi. Še v prejšnjem stoletju je bila obdelave najbolj izrazit element tamkajšnje krajine vas tipično ruralna, njeno gospodarstvo je temeljilo ( slika 3). V okolici Puč ni večjih tekočih voda, zaradi na ročnem obdelovanju terasastih površin, na kate- česar so si prebivalci uredili kale za napajanje živine, rih so pridelovali zgodnjo zelenjavo, krompir, koru- pitno vodo pa so zajemali predvsem v vodnjakih in zo, sadje, vino in oljke. Prevladoval je samozadostni izvirih. tip kmetijstva; redke kmetije so zaokrožale domačo Parcele št. 941/5, 941/6 in 1278/1, vse k. o. Koštabo-bilanco še s prodajo lesa za kurjavo in vina. Razvita na, ležijo znotraj območja arheološke dediščine Puče je bila govedoreja, usmerjena v pridobivanje mleka – Arheološko najdišče Hrib (EŠD 16593; slika 4). Gre za in za delo na njivah. Aktivno prebivalstvo vasi danes poznobronastodobno in železnodobno najdišče, do-gravitira v obalna mesta, kmetijske površine pa so ve- mnevno gradišče, s katerega se omenjajo posamezne činoma opuščene. naselbinske najdbe (splet 1). Ostanki zidov kaštelirja Slika 2 Lega Puč na šavrinskem gričevju (splet 2). 6 Puče Slika 3 Antropogena krajina v Pučah in okolici. Z rdečo je označena lokacija arheoloških raziskav (splet 3). so močno poškodovani in skoraj neprepoznavni. Na stom in Bujami. Podlaga takratnega gospodarstva naj terenu je bil prepoznan le del vzhodnega obzidja in bi bili v teh krajih pridelava olja in vina ter živinoreja del prečnega zidu.1 Širše območje je bilo v času nje- (Poglajen 2007). Domneva se lahko, da je ta prostor govega življenja razmeroma intenzivno poseljeno, saj funkcijo agrarnega zaledja obalnih centrov obdržal so najdbe iz tega časa znane tudi v bližnji okolici (npr. skozi celoten srednji vek. Da je vinogradništvo in olj-Puče – Arheološko najdišče Fernet, EŠD 16600; Koštabo-karstvo imelo pomembno vlogo tudi pri novoveški na – Arheološko najdišče sv. Helena, EŠD 1406, Krkavče izrabi prostora, najbolje odražajo karte franciscejske- – Gradišče, EŠD 1402 , Krkavče – Žvabi, EŠD 1405). ga katastra, kjer značilnosti parcelacije jasno kažejo Pod cesto Šmarje–Puče leži vzpetina Moželje. Vrh je terasasto urejeno krajino, posajeno z vinogradi in obdajal kamniti venec, na površini pa je bila najde-oljčniki ( slika 5). na prazgodovinska keramika. Okoli leta 1995 je bil Iz franciscejskega katastra je tudi razvidno, da so bile celoten hrib splaniran in rigolan ter zasajen z vinog-današnje parcele št. 941/5, 941/6 in 1278/1, vse k. o. radom.2 Sledovi rimskodobne poselitve Hriba in nje- Koštabona, na začetku 19. stoletja namenjene goje- gove ožje okolice so doslej znani le iz okolice zaselka nju vinske trte. Na jožefinskih kartah iz 18. stoletja ni Breči, kjer naj bi bile v preteklosti odkrite posamezne označb, ki bi kazale na drugačno uporabo tega pros-drobne najdbe,3 na območju Koštabone pa naj bi v tora. Drugače pa pravi ustno izročilo, po katerem naj času rimske dobe stalo svetišče Bonae (splet 1).4 bi blizu raziskane parcele stala cerkev.5 Domačini so Severno od Puč in po grebenu v smeri Krkavč se do- prepričani, da je ta stala na sosednji parceli št. 931, mneva potek trase rimske cestne povezave med Tr- k. o. Koštabona, na mestu, kjer je še danes večja ka- mnita groblja 1 Bočaj 2016, 55. 2 Sakara, Mavrič 2018, 87. 3 Alberi 1997, 515. 4 Naldini 2001, 312. 5 Boltin Tome 1981, 305. 7 Monografije CPA 16 Slika 4 Lega parcel 1278/1, 941/5 in 941/6, vse k. o. Koštabona, znotraj območja arheološke dediščine Puče – Arheološko najdišče Hrib. Slika 5 Izsek franciscejskega katastra z označeno lego raziskanih parcel (splet 1). 8 Puče 3 Potek arheoloških raziskav Arheološke raziskave na parcelah št. 1278/1, 941/5 bile v obliki ročnega izkopa testnih sond. Cilj druge in 941/6, vse k. o. Koštabona, so bile opravljene v faze, tj. zaščitnih izkopavanj, pa je bil dokumentirati, dveh fazah. V prvi fazi so bile raziskave usmerjene interpretirati in odstraniti tiste arheološke ostaline, ki v določitev vsebine in sestave najdišča. Izvedene so bi jih načrtovana novogradnja uničila. 946/4 941/2 območje raziskav TS 14 izkopno polje testne sonde (TS) TS 15 TS 4 /1 1279 TS 3 1278/1 TS 2 TS 8 TS 12 TS 7 TS 11 TS 6 3/2 TS 1 TS 10 TS 5 *113/2 TS 9 1280/2 TS 13 941/5 Slika 6 Načrt opravljenih arheoloških raziskav na parcelah št. 1278/1, 941/5 in 941/6, vse k. o. Koštabona. Merilo 1 : 400. 82/1 93 91 73/1 Monografije CPA 16 3.1 Raziskave z ročnim izkopom testnih sond Sonde smo izkopali na parcelah št. 1278/1 in 941/5, obe k. o. Koštabona, na območju, ki ga je obsega- la površina načrtovane stanovanjske hiše in infra- strukturnih vodov zanjo ( slika 6). V tlorisu so merile 1 × 1 m, poglabljali pa smo jih do geološke osnove, ki je povprečno ležala približno pol metra pod po- vršjem, oziroma v nekaterih primerih do arheoloških struktur. Na parceli št. 941/5, k. o. Koštabona, smo sonde kopali v mreži, v razdalji približno 5 m, na par- Slika 7 Testna sonda 11, severni presek. celi št. 1278/1, k. o. Koštabona, pa v 10 m dolgem razmaku. Namen take razporeditve je bil pridobiti čim bolj homogen vpogled v stratigrafsko struktu- riranost talnega profila. Zaradi odkritja intaktnih ar- heoloških struktur smo v dogovoru z odgovornim konservatorjem, ki si je potek in izsledke terenskih raziskav tudi ogledal, število testnih sond iz predvi- denih 25 zmanjšali na 15. Talni profil je bil skoraj v vseh sondah podoben ( slika 7). Vrhnja plast je bila povprečno debela 25– 30 cm, tvorila pa so jo meljasto-ilovnata tla olivno rjave barve (SE 1). Bila je malo skeletna, prevladovala sta flišni grušč in flišni drobir. V njej smo odkrili bronastodobne ( kat. št. 1–4), rimskodobne ( kat. št. 5–10) in novoveške najdbe (gradbeni material, živalske kosti in lončenino, kat. 11–14). Bila je temnejše obar-vana in manj skeletna od podlage (SE 2), meja med njima pa je bila običajno zabrisana. Plast smo inter- pretirali kot novoveška oziroma sodobna kmetijska tla (P talni horizont). Pod njo je ležala od le nekaj do Slika 8 Testna sonda 9, južni presek. 30 cm debela plast svetlo olivno rjave meljaste ilo- vice s peščenjakovim gruščem (SE 2). Značilne za- govornim konservatorjem deloma raziskali, izkazale njo so bile manjše rumenkasto obarvane lise in pege, za rimskodobne. ki so najbrž ostanek preperelih kosov peščenjaka. V TS 9 smo raziskali zid in njegov temelj, ki sta bila Na njenem vrhnjem delu smo v več sondah odkrili grajena iz lomljencev kakovostnega peščenjaka (SE 5; rimskodobne in posamezne bronastodobne najdbe. slika 8). Na temelj se je naslanjala plast do 30 cm ve-Plast smo interpretirali kot B horizont tal. Prekrivala likih peščenjakov, med katerimi je bila zbita meljasta je raščen fliš in njegovo preperino (SE 3, C (R) talni ilovica (SE 7), ki smo jo interpretirali kot utrditev ozi-horizont). roma zapolnitev domnevnega vkopa za temelj. Nad V dveh testnih sondah, v TS 9 in TS 13, smo pod njo je ležala še ena plast (SE 4), ki se je naslanjala na površinsko plastjo obdelovalnih tal odkrili ostanke zid in so jo pretežno tvorili odlomki rimskodobnega struktur, ki so se, potem ko smo jih v dogovoru z od-gradbenega materiala (kosi tegul in imbreksov, ka- 10 Puče 3.2 Zaščitna arheološka izkopavanja S predhodnimi arheološkimi raziskavami smo odkrili sledove, ki odražajo bronastodobno, rimskodobno in novoveško poselitev tega dela Hriba. Za razliko od prazgodovinskih najdb, ki so, podobno kot novoveš- ke, ležale predvsem v površinski plasti obdelovalnih tal, je odkritje zidanih struktur jasno pokazalo, da so na raziskanem osrednjem delu parcele št. 941/5, k. o. Koštabona, še ohranjeni sledovi rimskodobne arhitekture. Glede na odkrite ostaline je bil projekt prilagojen tako, da se je gradbeni izkop za nov objekt Slika 9 Testna sonda 13, vzhodni presek. in pripadajočo komunalno infrastrukturo opravil le menje, drobci malte, kosi ometa). Interpretirali smo na območju, kjer obstoj še ohranjenih rimskodobnih jo kot plast ruševine, v njej pa smo odkrili odlomek struktur ni bil verjeten, ter da se je površina načrto-ustja sigilatne posode ( kat. št. 18). vanega posega v tla čim bolj omejila. V TS 13 smo pod plastjo orne zemlje (SE 1) ter pod Vrhnja plast obdelovalnih tal je bila odstranjena stroj-ruševino (SE 6) odkrili zidano strukturo (SE 8; sli- no, nižje plasti in strukture pa so bile izkopane ročno. ka 9), za katero smo domnevali, da je ostanek rim-Vse stratigrafske enote (SE), vzorci ter najdbe so bili skodobnega tlaka. Šlo je za vsaj 30 cm debelo plast dokumentirani v skladu z uveljavljeno metodologi-kamenja in malte z redkimi kosi rimskodobnih opek. jo stroke. Grafični del dokumentacije predstavljajo Zaradi trdnosti dna plasti nismo dosegli. računalniški izrisi posameznih plasti oziroma struk- tur (načrt raziskav), ki je bil vpet v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem, ter risbe (struktur, presekov), ki smo jih izdelali na podlagi meritev s totalno postajo v kombinaciji z optično korigiranimi v mrežo geodet- sko izmerjenih točk vpetih digitalnih fotografij (t. i. fotoskic). Vsa pisna in grafična dokumentacija je bila digitalizirana. Izkopno polje smo vpeli v mrežo kvadrantov veli- kosti 5 × 5 m (mreža kvadrantov A1–G4; slika 10). Na severnem delu parcele smo izkopno polje na ob- močju načrtovanega pasovnega gradbenega vkopa za infrastrukturo poimenovali kot jarek 1 (vodi v smeri sever–jug) in jarek 2 (vodi v smeri vzhod–zahod). 11 Monografije CPA 16 Jarek 2 raziskano območje P 2 P 1 presek (P) P 3 P 4 Jarek 1 P 9 P 8 P 7 P 5 P 6 Slika 10 Izkopno polje znotraj mreže kvadrantov 5 × 5 m z označenimi lokacijami dokumentiranih presekov. Merilo 1 : 200. 12 Puče 4 Interpretacija odkritih arheoloških ostalin 4.1 Analiza in interpretacija stratigrafije dopuščati možnost, da je bil B talni horizont vsaj lo- najdišča kalno spremenjen vse do fliša. Osnovno stratigrafsko sekvenco najdišča smo razdeli- Faza II − plasti in strukture iz rimskega li na 3 časovne faze: faza I – plasti naravnega nastanka obdobja iz časa pred najstarejšo poselitvijo kraja; faza II – plasti in strukture iz rimskega obdobja; faza III – plasti Na južni polovici izkopnega polja smo odkrili ostan-in strukture iz časa po rimskem obdobju ( slika 11). ke severovzhodnega vogalnega dela zidanega objek- ta, za katerega je videti, da je bil pravokotnega tlorisa in razdeljen v več prostorov ( slika 12). Njegovi zidovi, ki so bili usmerjeni enako kot današnje meje parcel št. 941/5 in 941/6, obe k. o. Koštabona, so se nadaljevali proti jugu in proti zahodu izven izkopne- ga polja, zato sklepamo, da se je širil na celotno južno polovico parcele. Od treh deloma raziskanih zidov (SE 6, SE 8 in SE 13) sta bila dva (SE 6 in SE 8) naj- Slika 11 brž zunanja, medtem ko je bil tretji, SE 13, pregradni. Matrika. Med njimi je po debelini nekoliko izstopal zunanji zid na severni strani objekta (SE 8), ki je povprečno me- Faza I – plasti naravnega nastanka iz časa ril okoli 0,8 m, medtem ko sta bila ostala dva debela pred najstarejšo poselitvijo kraja okoli 0,6 m. Možno pa je tudi, da je njegova debelina posledica podepozicijskih dejavnikov, predvsem no- Podlago arheološki stratigrafiji dajejo flišne kamnine voveškega oranja v glede na zid pravokotni smeri. eocenske starosti (SE 19) ter evtrična rjava tla (SE 2), Zidovi so se v višino ohranili le za en niz kamnov, ki so primarno nastala kot posledica preperevanja del drugega niza se je ohranil le na južnem odseku teh kamnin. Flišno zaporedje je predstavljalo menja-vzhodnega zunanjega zidu (SE 6), medtem ko se vanje plasti peščenjaka in laporovca, ki so izdanjale je zahodna polovica zunanjega zidu SE 8 ohranila na skrajnem severovzhodnem delu izkopnega polja le v temeljih. Po načinu gradnje so si bili podobni in so padale v smeri proti zahodu. Evtrična rjava ( slika 13), grajeni so bili na dve lici iz do okoli pol tla nad geološko podlago so bila nestratificirana in metra velikih lomljencev peščenjaka, med katerimi so razmeroma homogena. Kljub temu, da smo plast bili predvsem na straneh, na licu, tudi taki, ki so bili teh tal obravnavali kot naravno podlago arheološki dodatno obdelani v bolj pravilne kvadre. V zidove stratigrafiji, saj v njih nismo odkrili očitnih sledov so bili vgrajeni tudi posamezni kosi opek, predvsem antropogenizacije, poseganja človeka vanje ne gre tegul, in posamezne rimskodobne črepinje. Kamenje izključiti. Evtrična rjava tla so namreč zelo primerna je bilo vezano z malto in peščenjakovim gruščem. za gojenje sadnih dreves, trte in oljke. Sajenje takih Temelji zidov so bili približno 10 cm širši od zidov in rastlin predvideva globoko poseganje v tla, zaradi če-so na njihovih straneh ustvarjali cokel. Podobno kot sar gre v našem primeru, kjer je bil talni profil zelo zidovi so bili grajeni iz lomljencev peščenjaka, ki so plitek, saj povprečno ni presegal pol metra globine, bili glede na tiste iz zidov nekoliko večji, niso pa bili 13 Monografije CPA 16 kamen gradbeni material malta SE 4 testne sonde (TS) 941/6 941/5 SE 4 941/5 SE 18 SE 13 SE 6 SE 11 SE 15 SE 5 TS 9 TS 13 Slika 12 Kompozitni tloris rimskodobnih arhitekturnih ostankov. Merilo 1 : 150. vezani z malto. Temelji zunanjih zidov so bili postav- prostoru, ki so ga zidovi oklepali, in je najbrž služilo ljeni v približno 40 do 45 cm globoka in okoli 1 m za podlago hodni površini v notranjosti objekta. Na- široka jarka (SE 7 in SE 9), ki sta bila na dnu vkopana sutje smo dokumentirali tudi na vzhodni strani zidu v fliš (SE 19), više pa v preperino, ki je fliš prekrivala SE 6, torej izven njega. Morda je bila njegova funkci- (SE 2). Jarek za temelj pregradnega zidu (SE 14) je ja tudi tu podobna kot v notranjosti objekta. V nasut-bil plitvejši in ožji, globok je bil okoli 30 cm in širok ju smo našli prazgodovinske in rimskodobne najdbe. približno 0,8 m. Na vzhodnem delu dobrih 6 m velikega prostora, ki Na temelje zidov se je naslanjalo nasutje zbitih ilov- so ga zidovi obdajali, smo približno 1 m zahodno od natih tal in peščenjakovega grušča z do okoli 5 cm zidu SE 6 odkrili ostanke zidane kamnite strukture velikimi kosi peščenjaka (SE 12). Prekrivalo je tla v krožnega tlorisa (SE 11; slika 13). V premeru je meri-14 Puče Slika 13 Stranski pogled na ostanke zidov SE 6 in SE 8. Slika 14 Zidana krožna struktura SE 11. Pogled proti Pogled proti zahodu. jugu. Školaricah6 in v vili v Serminu7. V našem primeru je glede na velikost baze malo verjetno, da bi šlo za pod- lago preše za grozdje, saj bi njen koš, tudi če bi bil veliko manjši od baze in visok le 1 m, lahko zadržal kar 1000 litrov scejene drozge, kar je zelo veliko tudi za columella današnje razmere. Dimenzije baze se v grobem veliko bolj ujemajo z velikostjo zidanih podlag kamnitih mli- cupa nov, t. i. mola olearia, ki jih poznamo v primerih bolje ohranjenih in dobro raziskanih rimskodobnih oljarn, npr. tiste iz vile Settefinestre v Toskani.8 S kamnitimi mortarium mlini so mastili olive, pridobljeno kašo pa so nato še stiskali. Mlini so bili sestavljeni iz fiksne kamnite baze zidana baza ( mortarium), ki je bila pogosto privzdignjena nad tlemi in položena na krožno zidano podlago ( slika 15).9 Slika 15 Idealizirana rekonstrukcija rimskodobnega mlina Njena vrhnja površina je bila plitva, na sredini pa je za oljke (splet 4). imela utor s kovinskim ležajem, v katerega so pritrdi- la približno 1,6 m. Njen obod je bil zgrajen iz skrbno li pokončno leseno vreteno ( columella). Vrhnji konec zloženih, do 30 cm velikih kosov peščenjaka, pešče-vretena je bil vpet v zidano leseno konstrukcijo, ki njaki v njeni notranjosti pa so bili zidani nekoliko bolj ga je opirala, tako da se je lahko vrtelo. Skozenj so neurejeno, pri čemer je bila trdnost strukture v obeh vodoravno položili lesen drog ( cupa), na katerega so primerih enaka. Med kamni so bila zatrpana ilovnata pritrdili mlinski kamen, tako da se je valil po krožni-tla z redkimi drobci malte in posameznimi odlomki ku. Vreteno s kamnom je vrtela živina (osel, konj ali opek. V višino je struktura merila do 35 cm, sezi-vol), v mlinih z manjšimi mlinskimi kamni pa tudi dana pa je bila v najbrž namenoma izkopani kotanji ljudje. Uporaba takih mlinov se je v istrskih oljarnah (SE 17). Podobno kot pri zidovih je tudi to strukturo (torkljah) obdržala vse do današnjih dni ( slika 16).10 V obdajalo nasutje SE 12, njen vrh pa je bil dvignjen nad Istri so v rimskem obdobju za mastenje oljk uporab-nasutjem za okoli 15 cm. Vrhnja površina strukture je ljali tudi druge vrste mlinov, npr. t. i. trapetum, vendar bila izdelana tako, da je ustvarjala izravnano ploskev. njihova uporaba ni bila široko razširjena.11 Krožne strukture takega tipa se v arheološki literaturi najpogosteje obravnavajo kot podlage za mline ali sti- 6 Žerjal 2008, 200–201, sl. 5. skalnice za pridelavo vina in še posebej oljčnega olja. 7 Stokin 2006. Poznamo jih tudi v Slovenski Istri, na primer v vili na 8 Gualandi 1985; Medri 1985. 9 Brun 1986, 73–78. 10 Fototeka SEM, Marezige/94 F0000004/112. 11 Matijašić 1998, 251, 253–254. 15 Monografije CPA 16 je bil skrbno grajen iz lomljenih peščenjakov (SE 4; slika 17). Raziskali smo ga le v 1 m dolgem koraku, zato sta nam njegov videz in strukturiranost znani le v grobih obrisih. Širok je bil okoli 0,9 m, v višino pa se je ohranil za dobrih 0,6 m. Imel je dve lici; južno je bilo skrbneje izdelano od severnega. Severnemu licu smo v južnem preseku jarka 2 sledili za skoraj 3 m. Lici sta bili zidani z do 25 cm veliki lomljenci pešče- njaka. Vrh zidu je ležal približno 30 cm globoko pod današnjim površjem, pod plastjo obdelovalne zemlje (SE 1). Na dnu je zapolnjeval okoli 30 cm globok jarek (SE 5), ki je bil vkopan v flišno podlago in njegovo preperino (SE 2, SE 19), kar pomeni, da ni imel Slika 16 Ostanki novoveške krožne zidane podlage za posebej izoblikovanega temelja. V zidu nismo odkri-mlin iz bližnjega Lavorja. li kronološko opredeljivih najdb. Usmerjenost zidu Med bazo za mlin ali stiskalnico in bližnjim zidom nam pri njegovi časovni ne pomaga veliko, saj je bil SE 6 je na nivoju nasutja SE 12 ležalo sedem plošča-vzporeden tako z zidovi rimskodobnega gospodar- tih kvadrov velikosti 30 × 20 cm (SE 15; glej slika 14). skega poslopja kot tudi z novoveško parcelno razde-Bili so zloženi eden ob drugem, z zidom vzporedni- litvijo. Strukturo z nekoliko večjo verjetnostjo ume- mi stranicami, in so se naslanjali na cokel njegovega ščamo v kontekst rimskodobne uporabe prostora le temelja. Hipotetično bi lahko šlo za ostanek tlaka iz na podlagi dveh opažanj. Prvo je, da je zid ležal pod plošč peščenjaka, česar pa predvsem zaradi odsot-plastjo obdelovalnih tal, kar pomeni, da je lahko služil nosti njegovih sledov tudi na drugih delih notranjosti svojemu namenu le do tedaj, ko parcela še ni prido-objekta ne moremo potrditi. bila kmetijske namembnosti, do česar je najbrž prišlo Prisotnost baze za mlin utemeljuje opredelitev raz- iskanega objekta kot gospodarskega poslopja, naj- brž oljarne (torklje). Tako razlago podpira tudi zelo skromno število odkritih drobnih najdb (več o tem v naslednjem poglavju), predvsem kuhinjske opreme in kuhinjskega odpada, ki sta, poleg značilnih arhitek- turnih elementov, razmeroma izpoveden pokazatelj bivanjske namembnosti. Odlomek skodelice tankih sten ( kat. št. 20), odkrit v temelju zidu SE 13, ter od-Slika 17 Zid SE 4 ter dno jarka SE 5 na zahodnem lomek sigilatnega krožnika, odkrit v pohodnem na-preseku jarka 1. sutju (SE 12) v notranjosti objekta, kažeta na to, da je bilo poslopje zgrajeno v drugi polovici 1. stoletja ali morda še nekoliko pozneje. Drobne najdbe, odkrite tako v plasti ruševine kot tudi v plasti obdelovalne zemlje nad njo, pa opozarjajo, da uporaba poslopja ni bila dolgotrajna. V tej luči smo v fazo rimskodobne poselitve umestili tudi ruševino objekta (SE 3). Na severnem delu izkopnega polja, približno 15 m severno od gospodarskega poslopja, na stiku jarka 1 z jarkom 2, smo dokumentirali del suhega zidu, ki Slika 18 Zid SE 4 ter drugi zidovi rimskodobnega objekta na izseku mape franciscejskega katastra. 16 Puče najpozneje v poznem novem veku. Drugo opažanje pa je vezano na ugotovitev, da je v času vzpostavitve franciscejskega zemljiškega katastra celotno teraso, katere skrajni južni del prekriva naše izkopno polje, zamejevala ena sama parcela (to je parcela št. 941 na mapi k. o. Koštabona, slika 18). Prisotnost zidu sredi parcele se nam ne zdi koherentna, zagotovo pa ga ne moremo obravnavati kot ostanek novoveške mejne parcelne strukture. Faza III – srednjeveško-novoveške plasti in Slika 19 Škarpa terase vzdolž zahodne meje parcel 941/2 strukture in 941/3, obe k. o. Koštabona, ter detajl kamnite strukture SE 10 v zahodnem preseku jarka 2. Raziskana parcela je po opustitvi in propadu rimsko- dobnega gospodarskega poslopja, predvidoma že v srednjem veku, zagotovo pa v novem veku, pridobila kmetijsko namembnost. Predvidevamo lahko, da je bil prostor takrat preurejen v terase: sled škarpe za teraso smo v približno 1 m širokem odseku doku- mentirali na skrajnem delu zahodnega kraka jarka 2, tvorili pa so jo na grobo zloženi lomljenci peščenjaka (SE 10; slika 19). Vzporedno z izdelavo teras je bila za kmetijsko obdelovanje prilagojena tudi površinska plast tal. Do globine lemeža, približno 20 do 30 cm globoko, so bila tla otrebljena kamenja. Do te globine so bili tudi odstranjeni zidovi nekdanjega gospodar- skega objekta ter njegova ruševina. S prekopavanjem in oranjem je bila vrhnja plast talnega profila (SE 1) v celoti preoblikovana, glede na prisotnost prazgo- dovinskih in rimskodobnih drobnih najdb v njej pa lahko sklepamo, da so bile s tem vsaj deloma uniče- ne sledi predhodne uporabe prostora. V SE 1 odkriti odlomki novoveške lončenine in živalskih kosti ter drobci ogla, ki so v plasti ležali razpršeno, so najbrž sled posegov za preprečitev izčrpavanja obdelovalne zemlje, npr. gnojenja, oziroma prakse, kjer so kmetje z dodajanjem pusti (grušča, odlomkov opek in dru- gega trdega materiala) povečevali zračnost prsti ter s tem izboljševali lastnosti zemljo.12 12 prim. Gams 1992, 35; Radinja 1987. 17 Monografije CPA 16 5 Analiza in interpretacija odkritega gradiva Ob raziskavah so bile odkrite drobne arheološke prvem primeru za najdišče zgodnje bronaste dobe, v najdbe, ki smo jih na terenu izkopali v posameznih drugem pa za najdbe iz srednje in/ali mlajše bronaste stratigrafskih enotah in jih dokumentirali po kva-dobe. V ta čas sodi tudi tehnika krašenja z barboti- drantih. V nadaljnji primarni obdelavi so bile najdbe nom, ki jo poznamo npr. z najdišč Log in Zemono15 oprane in primerno shranjene. v Vipavski dolini, na Kaštelirju pri Jelarjih16 ter drug- Med najdbami smo že na terenu izločili del gradiva, je v Istri17. ki je glede na ohranjenost ali izpovednost zahteval posebno obravnavo (posebne najdbe – PN). Vsem posebnim najdbam smo določili natančno prostor- 5.2 Rimskodobne najdbe sko lego znotraj izkopnega polja (koordinate x, y, z). Na najdišču je bilo odkritih 128 drobnih arheoloških Med rimskodobno fino namizno posodje sodijo si-najdb in 59 kg kosov rimskodobnih opek, med kate- gilatni izdelki. Ostenje krožnika ( kat. št. 5), oblike rimi so bili odlomki tegul, imbreksov in zidakov. Consp. 20.4, ima apliciran okras, na katerem je upo- Med lončenino je bilo opredeljenih 43 odlomkov dobljena žival; viden je le zadnji del trupa z repom prazgodovinskih posod, 49 odlomkov rimskodobnih in tacami. Aretinske delavnice so take krožnike izde-posod in 17 odlomkov novoveških posod. Odkritih lovale v prvi polovici in sredini 1. stoletja, okras jih je bilo še 7 odlomkov stekla in prav toliko kovinskih loči od izdelkov padskih delavnic. Krožniki te oblike predmetov ter 22 živalskih ostankov. Večina najdb je so bili priljubljeni in razširjeni po celotnem Sredoze-bilo odkritih v spodnjem delu obdelovalnih tal (SE 1) mlju.18 Ustje ( kat. št. 6) smo glede na obliko, značilen v bližini oz. tik nad rimskodobnim objektom. Izko-premaz in fakturo umestili k t. i. Sarius čašam. V prvi pani železni žeblji niso bili ožje časovno določljivi. tretjini 1. stoletja so jih izdelovali v severnoitalskih delavnicah.19 Tudi ostenje krožnika oblike Consp. 21.3. ( kat. št. 5.1 Prazgodovinske najdbe 19), ki je bilo najdeno v nasutju za pohodno površino (SE 12), je izdelek padskih delavnic iz sredine 1. stol. Največ odlomkov prazgodovinske lončenine je bilo Ta oblika je bila priljubljena in razširjena po celotnem najdenih v plasti obdelovalnih tal, posamezni pa tudi Sredozemlju.20 v ruševini (SE 3) rimskodobnega objekta in v nasutju V TS 9 je bil v plasti SE 4 odkrit del ustja sigilatnega za hodno površino (SE 12). Večine zaradi skromne krožnika ( kat. št. 18); verjetno gre za obliko Consp. ohranjenosti ni mogoče tipološko opredeliti, na pod- 4.6, delano v padskih delavnicah. Taki krožniki so se lagi značilne lončarske mase pa jih lahko opredelimo največ uporabljali v prvi polovici 1. stol., na prostoru v bronasto dobo, natančneje v čas pred pozno bro-severnega Jadrana do Alp, redkeje jih najdemo v Pa- nasto dobo. Tipološko izpovedni so le dva odlomka noniji in v Dalmaciji.21 ročajev ( kat. št. 1, kat. št. 2) in ostenje, okrašeno z barbotinom ( kat. št. 3). Podobno lončarsko maso kot 15 Bratina 2014a, 572, sl. 36.6.22; Bratina 2014b, sl. 35.4.8-9, 562. 16 Usco 1997, 101, t. 17: 22. odlomki na Pučah imajo odlomki posod z najdišča 17 Mihovilić 2007−2008, 50, t. 10: 96, 127; Čović 1983, 127; Buršić Matijašić 1998, 105. Ključ v dolini Rižane13 in v Tomaju14, pri čemer gre v 18 Consp. 1990, 86. 19 Consp 1990, 192; Schindler Kaudelka 2006, 240−242; La-vizzari Pedrazzini 2012, 228−230. 13 Vinazza, Draksler 2018, t. 1–2. 20 Consp. 1990, 88. 14 Fabec, Vinazza 2018, 28, priloga 4: 32. 21 Consp. 1990, 58. 18 Puče Dva kosa ostenj afriške sigilate (proizvodnja A/D oz. najstarejšimi kosi iz tiberijskega časa. Produkcija je bolj verjetno D) sta bila najdena v ruševini SE 3 (od-padska in v enem primeru aretinska ter kaže na obseg lomka nista risana). in usmerjenost trgovskih stikov v tem času predvsem K namizni keramiki sodita dva odlomka skodelic tan- na severnoitalski prostor. Za zid SE 13 in nasutje SE kih sten in odlomek ustja vrča ( kat. št. 7, 8, 20). V 12 glede na odlomke rimskodobne keramike, najde-temelju (SE 13) je ležalo ostenje skodelice z okrasom ne v njih, domnevamo, da sta mlajša od sredine 1. bunkic v tehniki barbotin ( kat. št. 20). Glede na zna-stoletja. V ruševini (SE 3) sta bila najdena odlom- čilno sivo prečiščeno, trdo žgano keramiko s sivočr- ka afriške sigilate, kar pomeni, da je bil gospodarski nim premazom, ki je rahlo bleščeč, lahko odlomek objekt opuščen po koncu 2. stoletja ali še pozneje. povežemo s proizvodnjo E s Štalenškega vrha. Tega Opustitev objekta za mletje oliv v drugi polovici 2. začnejo izdelovati v poznotiberijskem obdobju in je stoletja bi bilo možno razumeti v povezavi z močnim najbolj pogost v drugi polovici 1. stoletja.22 upadom proizvodnje oljčnega olja, ki je v Istri opa- Na dnu skodelice tankih sten z rdečim premazom zen v času po Hadrijanovi vladavini. Upad se najbolj ( kat. št. 7) so vidni sledovi (brazde) potegov čopiča jasno odraža v zmanjšanju proizvodnje amfor Dres-in zrna peska. Prelom (lončarska masa) in peskanje sel 6B, povezujejo pa ga s pozebo oljk.27 Istrsko olje sta podobna proizvodnji F s Štalenskega vrha, ki je je takrat nadomestil uvoz olja iz Španije in Afrike. datiran v sredino 1. stoletja.23 Odlomek vzhodnomediteranske amfore, odkrit v or- V ruševini (SE 3) je bil najden del reliefne oljenke nici, verjetno kaže, da se je poselitev Puč nadaljevala ( kat. št. 17), ki glede na obliko ramena verjetno sodi k še v pozni antiki. Loeschke VIII. Ta oblika oljenk je bila na jugovzho- dnoalpskem prostoru v uporabi od 1. do 3. stoletja.24 Amfor smo našli sorazmerno malo in ohranjeni so le 5.3 Novoveške najdbe manjši deli ostenj. Fakture kažejo večinoma na sever-nojadranski izvor, oblik pa ni mogoče določiti. Dva Novoveški odlomki so redki in fragmentarno ohra-odlomka sodita k amforam vzhodnomediteranskega njeni. Poleg odlomkov ostenj različnih posod sta bila izvora. Odlomek ( kat. št. 9) glede na fakturo in gosto odkrita tudi odlomek dna ( kat. št. 11) in odlomek tra-narebreno ostenje sodi k amforam kroglaste oblike kastega ročaja posode ( kat. št. 14). Edina tipološko LR2 ali LR 5/6 in ga datiramo v čas od 4. do 7. sto-določljiva odlomka sta odlomek ustja rumeno lošče- letja.25 Majhno število amfor je pomenljivo. Če ne ne sklede z uvihanim ustjem ( kat. št. 13) ter odlomek gre le za naključje, povezano z obsegom izkopavanj, ustja lonca ( kat. št. 12). potem bi lahko razmišljali o pretežni samooskrbi po- Ustje lonca je na zunanji strani dvakrat konveksno sestva z oljem in vinom ter o majhnem deležu uvoza odebeljeno in orientirano navzven ( kat. št. 12) ter oz. nakupa izdelkov v amforah. sodi med lonce s profiliranim ustjem. Glede na obli- Odkrili smo tudi del tegule z delno ohranjenim žigom ko sodi v čas zgodnjega novega veka oziroma čas 16. [---]CEI. Tegula s takim napisom je bila najdena v Tr-ali 17. stoletja. Zelo podobna ustja so bila odkrita na stu, celotno ime proizvajalca pa še ni prepoznano.26 Pohorskem dvoru28, v Kostanjevici na Krki29 in na Keramika je bila v vseh primerih najdena v sekundar- gradu Štanjel30. ni legi, zato pri časovni opredelitvi ostalin služi zgolj Mlajši od odlomka lonca je glede na fakturo in obliko kot terminus post quem. Najdeno sigilatno posodje daje odlomek rumeno loščene sklede z uvihanim ustjem precej jasen časovni okvir, to je sredina 1. stoletja z ( kat. št. 13). Preproste sklede z zaobljenimi uvihani-mi ustji se pojavljajo predvsem od 17. stoletja naprej. 22 Schindler Kaudelka 1998, 399−340. 23 Schindler Kaudelka 1998, 400−401; Schindler Kaudelka 2012. 27 Bezeczky 2019, 202. 24 Alram Stern 1989, 34−35. 28 Mihelič 2016, kat. št. 76. 25 Hill 2016, 13, 20. 29 Slabe 1990, t. 1: 2, t. 10: 7. 26 Zaccaria, Župančič 1993, 151, kat. št. 86. 30 Štajdohar 2012, kat. št. 50, 51. 19 Monografije CPA 16 Podobne poznamo iz Preskarjeve bajte na Veliki Pla- Z izjemo morske školjke ( Cerastoderma edule) in dveh nini in Podvežaka, kjer so datirane v čas od 17. do točneje nedoločljivih odlomkov ptičjih kosti vsi osta-19. stoletja.31 li odkriti živalski ostanki pripadajo velikim sesalcem. Med temi je bilo mogoče taksonomsko determinirati le tri kosti: prstnico prašiča ter dlančnico in vretence 5.4 Živalski ostanki goveda. Na podlagi pridobljenih podatkov je kakršno koli Zbir živalskih ostankov je količinsko skromen, saj, sklepanje o preteklem odnosu med človekom in ži- če upoštevamo tudi tiste najdbe, ki smo jih odkrili valmi nemogoče. Lahko rečemo le, da se pridobljeni že med predhodnimi raziskavami, vključuje le 21 od-podatki ujemajo z že znano podobo predmoderne lomkov kosti in eno školjko ( slika 20). Največje šte- živinoreje šavrinskih vasi.32 V spodnjih Šavrinih je vilo živalskih ostankov (14 odlomkov) smo izkopali prevladovala govedoreja za pridelavo mesa in mleka, v recentnih nasutjih (SE 1 in SE 2) v testnih sondah domača reja prašičev in perutnine pa je imela pred-TS 14 (2 odlomka) in TS 15 (12 odlomkov), 5 kosti in vsem značaj samooskrbne živinoreje. eno školjko pa smo odkrili tudi v vrhnji plasti obde- lovalnih tal (SE 1). Le 2 kosti, odlomek rebra (morda prašiča) ter odlomek točneje nedoločljive ptičje kosti sta najbrž starejši, saj smo ju odkrili med kamenjem ruševine rimskodobnega objekta (SE 3). Sonda/kv. SE Takson Skeletni element Ohranjenost TS 14 1 ptica (Aves) neopredeljeno odlomek diafize TS 14 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek vretenca TS 15 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek diafize TS 15 1 neopredeljeno neopredeljeno 6 odlomkov TS 15 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek TS 15 1 govedo ( Bos taurus) metacarpus I odlomek proksimalne epifize TS 15 2 neopredeljeno neopredeljeno odlomek diafize TS 15 2 neopredeljeno neopredeljeno odlomek TS 15 2 prašič ( Sus cf. domesticus) phalanx 1 cela kost C2 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek diafize C2 3 ptica (Aves) neopredeljeno odlomek diafize C2, C3 3 morda prašič (Sus) rebro odlomek C3 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek diafize C4 1 školjka odlomek D3 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek diafize D3 1 govedo ( Bos taurus) vertebra odlomek E3 1 neopredeljeno neopredeljeno odlomek diafize Slika 20 Seznam živalskih ostankov po stratigrafskih enotah. 31 Železnikar 2000, 118, kat. št. 75, 76. 32 Glej npr. Briški 1956. 20 Puče 6 Zaključek Arheološke raziskave na parcelah št. 1278/1, 941/5 se je obdržala vse do današnjih dni. Možno je torej, in 941/6, vse k. o. Koštabona, so pokazale, da sega-da je raziskani del poslopja služil za pridelavo oljčne- jo začetki poselitve kraja že v bronasto dobo, vendar ga olja, kot oljarna – torklja. Drobne najdbe, odkrite nam njene značilnosti ostajajo neznane. tako v plasti ruševine kot tudi v plasti obdelovalne V drugi polovici 1. stoletja ali kmalu za tem so na zemlje nad njo, kažejo na to, da uporaba poslopja ni južni polovici današnje parcele 941/5, k. o. Koštabo-bila dolgotrajna, poselitev kraja pa se je najbrž obdr- na, sezidali gospodarski objekt, ki se je širil proti jugu žala še v pozno antiko. oziroma proti zahodu, in sicer na prostor sosednjih Po opustitvi in propadu rimskodobnega gospodar-parcel št. 1278/1/2 in 941/6, obe k. o. Koštabona. skega poslopja je verjetno že v srednjem veku, za-Približno 15 m severno od njega smo odkrili zid, za gotovo pa v novem veku, raziskan prostor pridobil katerega menimo, da prav tako sodi v rimsko dobo, kmetijsko namembnost. Preurejen je bil v terase, ter najbrž kaže, da se je posestvo širilo tudi v tej sme-površinska plast tal pa je bila prilagojena za obde-ri. Velikosti poslopja nismo uspeli ugotoviti, saj smo lovanje. Do globine lemeža, približno 20 do 30 cm raziskali le njegov vogalni del na severovzhodni stra-globoko, so bila tla otrebljena kamenja. Do te globine ni. Morda je bilo pravokotnega tlorisa, zagotovo pa so bili tudi odstranjeni zidovi nekdanjega gospodar-je bilo razdeljeno na več prostorov. V 6 m širokem skega objekta ter njegova ruševina. Pobrano kamenje prostoru, kjer so bila tla izravnana in utrjena z nasu-je najbrž deloma služilo za izdelavo škarp teras, de- tjem ter verjetno celo tlakovana s ploščami iz pešče- loma pa je bilo odloženo na groblje na robovih par- njaka, je v bližini zunanjega vzhodnega zidu objekta cel. Obdelovanje zemlje se je nadaljevalo skoraj do stala zidana kamnita struktura krožnega tlorisa, ki je sodobnega časa, prekomerno izčrpavanje tal pa se je najbrž služila kot podlaga za kamnito bazo mlina za preprečevalo z izboljševanjem njenih fizikalnih last-mastenje oljk, t. i. mola olearia. Uporaba takih mlinov nosti, predvsem z dodajanjem pustil in gnojenjem. je bila v rimskodobni Istri razmeroma razširjena in 21 Monografije CPA 16 7 Puče Tomaž Fabec, Vesna Tratnik, Manca Vinazza Archaeological research on plots nos. 1278/1, 941/5, mola olearia. The use of such mills was relatively wi-and 941/6, all cadastral unit Koštabona, showed that despread in Roman period Istria and has been pre-the beginnings of the population of this settlement served until today. It is thus possible that the resear-belong to the Bronze Age, although its characteristi- ched part of the building was used for the making of cs remain unknown. olive oil, therefore as an oil-extraction facility. Small In the second half of the 1st century or soon after, on finds, discovered both in the destruction layer and in the southern half of present-day plot no. 941/5, ca-the plough layer above it, indicate that the use of the dastral unit Koštabona, an outbuilding was constru- building was not long-lasting, while the population of cted which extended towards the south or towards the place probably continued into the Late Antiquity. the west, i.e. to the area of neighbouring plots nos. After the Roman period outbuilding was abandoned 1278/1/2 and 941/6, both cadastral unit Koštabona. and decayed, the researched area acquired agricultural Approximately 15 m north of it, a wall was discove-purpose probably no later than in the Middle Ages, red for which we believe that it also belongs to the but certainly in the Modern Era. It was rearranged Roman period and probably indicates that the estate into terraces, while the surface layer of the ground continued in this direction, too. It was not possible was adapted to cultivation. The ground was free of to determine the size of the building, since only its stones to the depth of a ploughshare, approximately corner part on the north-eastern side was investiga-20 to 30 cm deep. The walls of the former outbuil- ted. It could have been of rectangular ground plan ding and their ruins were also removed to this depth. and was certainly divided into several rooms. In a 6 The gathered stones were probably partly used for m wide room, where the floor was levelled and rein-the making of terrace escarpments and partly depo- forced with a filling and probably even paved with sited on the edges of plots. The cultivation of the sandstone slabs, near the building’s eastern outer wall land continued almost until the present time, while a stone structure of circular ground plan was posi-excessive soil depletion was prevented by improving tioned which probably served as a foundation for a its physical characteristics, primarily by adding tem-stone base of an olive crushing mill or the so-called pering agents and fertilising. 22 Puče 8 Viri in literatura Arkas. Arheološki kataster Slovenije. http://arkas.zrc-sa-ETTLINGER, E., B. HEDINGER, B. HOFFMANN, P. zu.si/. M. KENRICK, G. PUCCI, K. ROTH-RUBI, G. SCH- Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slove- NEIDER, S. VON SCHNURBEIN, C. M. WELLS in S. nije. www.geo-zs.si ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER 1990, Conspectus Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 - karte - 6. formarum terrae sigillatae Italico mondo confectae. – Materialien zvezek, sekcija 171. Ljubljana, 2000. zur römischgermanischen Keramik 10, Bonn. Franciscejski kataster za Štajersko (AS 177), Arhiv Repu- GAMS, I. 1992, Sistemi prilagoditve primorskega dinar-blike Slovenije. www.arhiv.gov.si skega krasa na kmetijsko rabo tal. – Geografski zbornik = Splet 1: Register nepremične kulturne dediščine. http:// Acta geographica 31 , 5–106. giskds.situla.org/giskd GUALANDI, M. L. 1985, Impianto della mola olearia nel Splet 2: www.kalcedon. geo-zs.si cavedio. − V: A. Carandini in A. Ricci (ur.), Settefinestre: una Splet 3: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ villa schiavistica nell'Etruria settentrionale, Modena, 25–37. Splet 4: http://www.agricolamontuori.it/site/PDF/ FABEC, T. in M. VINAZZA 2018, Tomaj: Gradišče in Gli%20antichi%20impianti%20oleari%20romani tabor. Poskus prepoznavanja dinamik preoblikovanja to- majskega griča od prazgodovine do danes. – Goriški letnik ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. 42, 9–45. ALRAM STERN, E. 1989, Die römischen lampen aus Carnun-ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz tum. – Der römische Limes in Österreich 35, Dunaj. Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in mono-BEZECZKY, T. 2019, Amphora Research in Castrum Villa grafije 32, Ljubljana. on Brijuni Island. – Archäologische Forschungen, Band 29. LAVIZZARI PERDAZZINI, M.P. 2012, La copa „tipo BOČAJ, U. 2016, Arheološka topografija Šavrinskega gričevja. Sarius“. − V: Lazar, I. in B. Županek (ur.) Emona med Akvi-Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakul- lejo in Emono, Ljubljana, 225, 233. teta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. MATIJAŠIČ, R. 1993, Oil and wine production in Istria BRATINA, P. 2014a, Log pri Vipavi. − V: B. Teržan in M. and Dalmatia in classical antiquity and the early middle Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slo-ages. − V: M. C. Amourettl in J. P. Brun (ur.), La production venskem, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 569−579. du vin et de l'huile en Méditerranée, Bulletin de Correspondan-BRATINA, P. 2014b, Zemono pri Vipavi. V: B. Teržan ce Hellénique 26, 247–261. in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne MEDRI, M. 1985, Le macchine per la frangitura e la tor-dobe na Slovenskem, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, chiatura, in Settefinestre. − V: A. Carandini in A. Ricci 563−567. (ur.), Settefinestre: una villa schiavistica nell'Etruria settentrionale, BRIŠKI, A. 1956, Agrarna geografija Šavrinskega gričevja. Modena, 241–250. Geografski zbornik = Acta geographica 4, 221–274. MIHELIČ, A. 2016, Arheološka izkopavanja na Po- BRUN, J. P. 1986, L'oléiculture antique en Provence. Les horskem dvoru v letu 2007. − Diplomsko delo. Oddelek huileries du département du Var. − Revue Archéologique de za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Narbonnaise 15, Paris. Ljubljana. BURŠIĆ MATIJAŠIČ, K. 1998, Gradina Monkodonja: tipo- MIHOVILIĆ, K. 2007−2008, Gropi − Stari Guran. Ana- loško-statistička obrada keramičkih nalaza srednjobrončanodobne liza prapovijesne keramike. − Histria archaeologica 38−39, istarske gradine Monkodonja kod Rovinja. – Katalozi i mono-37−79. grafije, Pula. RADINJA, D. 1987, Modern agricultural land improve- ČOVIĆ, B. 1983, Srednje brončano doba u Istri. − V: Pra-ment in Slovene Dinaric karst. − V: J. Kunaver (ur.), Karst istorija jugoslavenskih zemalja IV (Bronzano doba), 233–241. and Man, Proceeding of the international Symposium on Human CARANDINI, A. in S. SETTIS 1979, Schiavi e padroni Influence in Karst, Ljubljana, 123–135. nell'Etruria romana. La villa di Settefinestre dallo scavo alla mo-SAKARA SUČEVIĆ, M. in T. MAVRIČ 2018, Prazgo- stra. − Bari. dovinske naselbine na širšem koprskem območju. − V: D. Vončina (ur.), Gradišča v zahodni in srednji Sloveniji, Gorjan-sko, 76–90. 23 Monografije CPA 16 SCHINDLER KAUDELKA, E. in G. SCHNEIDER ŠTAJDOHAR, J. 2012, Arheološka izkopavanja na gradu 1998, Die dünnwandige Gebrauchskeramik vom Magda- Štanjel v letih 2004 in 2006. − Diplomsko delo. Oddelek lensberg 2. − V: G. Piccottini (ur.), Die Ausgrabungen auf za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, dem Magdalensberg 1980 bis 1986, 389–428. Ljubljana. SCHINDLER KAUDELKA, E. 2006, La terra sigillata USCO, P. 1997, Catalogo. − V: F. Maselli Scotti (ur.), Il norditalica decorata. Ache punto siamo arrivati? − V: S. civico museo archeologico di Muggia, Trieste, 101−119. Menchelli in M. Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni ce-VINAZZA, M. in M. DRAKSLER 2018, Na sledi zgo- ramiche. Paesaggi, economia e societá in etá romana. Ati del Con-dnjebronastodobne poselitve v dolini Rižane. Arheološke vegno Internazionale Pisa 2005, Pisa, 239–244. raziskave na najdišču Ključ. – Studia universitatis hereditati SCHINDLER KAUDELKA, E. 2012, La ceramica a pa-6(2), 29–46. reti sottili del Magdalensberg 1975–1998–2011. − V: I. ZACCARIA, V. in M. ŽUPANČIČ 1993, I bolli laterizi del Lazar in B. Županek (ur.), Emona med Akvilejo in Emono, territorio di Tergeste romana. − V: C. Zaccaria (ur.), I laterizi Ljubljana, 323–366. di etá romana nell'area nordadriatica, Cataloghi e monografie SLABE, M. 1990, Kostanjevica na Krki, Arheološka razi-archaeologiche dei civici musei di Udine, Udine, 135–178. skava avg. 1986. – Varstvo spomenikov 32, 31–49. ŽELEZNIKAR, J. 2000, Katalog. − V: T. Cevc (ur.), Lon- čene posode pastirjev. Sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah, Ljubljana, 77–123,. 24 Puče 9 Katalog stratigrafskih enot in struktur Faza I – predrimske plasti naravnega Faza II − rimska doba nastanka SE 3 SE 2 kv. C2, C3; plast lomljenih do 30 cm velikih pešče- Kv. B3–G4; plast svetlo olivno rjavih (Munsell njakov (80 %) in kosov rimskodobnih opek ter oliv-2,5Y 5/4) ilovnato-meljastih (80 %) tal in peščenjako- no rjavih (2,5Y 4/3) meljasto-ilovnatih tal (10 %). V vega grušča (20 %). V njej so se pojavljale rumenkaste plasti so razpršeno ležali do 2 cm veliki kosi malte do belkaste lise, ki so predvidoma sled preperelega (2 %). Na nekaterih večjih peščenjakih so bile lepo peščenjaka. V zgornjem delu plasti so ležale posame-vidne sledi obdelave. Plast se je razprostirala znotraj zne arheološke najdbe, ki so zelo verjetno infiltrirane rimskodobnega objekta, jasno razpoznavna je bila iz zgornje SE 1, morda zaradi kmetijske obdelave ali predvsem v okolici strukture SE 11. Njene meje so pa zaradi naravnih dejavnikov. Plast je prekrivala fliš bile postopne, dokumentirana ločnica med SE 3 in v podlagi. Njena debelina je nihala glede na globino SE 12 je zato indikativna. Interpretacija: ruševina podložnega fliša, ki se je spuščal v smeri proti zahodu. rimskodobnega objekta. Na območju rimskodobnega objekta (kv. B2, B3, C2, C3, D2) je bila SE 2 odstranjena že med njegovo grad- SE 4 njo. Interpretacija: B horizont tal, evtrična rjava tla. kv. G3, G4; ( slika 21): suho zidan zid iz lomljenih peščenjakov. Dokumentirali smo ga na 1 m dolgem SE 19 odseku v jarku 1, njegovo severno lice pa je bilo vi- Kv. vsi (B2–G4); fliš. Na severnem delu izkopišča dno tudi v južnem preseku jarka 2. V širino je meril je bil kompakten, drugje pa pretežno preperel in približno 90 cm, v višino pa se je ohranil za dobrih razdrobljen. Interpretacija: C (R) talni horizont, ge-60 cm. Zid je imel dve lici, ki sta bili zgrajeni iz do ološka podlaga. 25 cm velikih zloženih neobdelanih lomljencev. Juž- no lice je bilo skrbneje izdelano od severnega; kamenje lica je bilo postavljeno s krajšo stranico nanj. X=400263.332 Y=37655.414 Z=273.236 4 1 272,903 272,903 5 2 19 19 Slika 21 Presek 2 s prikazom suhozidanega zidu SE 4. Merilo 1 : 40. 25 Monografije CPA 16 Notranjost zidu je zapolnjevalo grobo zloženo kame- nje linije zidu v dolžini pribl. 1,6 m za dobrih 10 cm, nje različnih dimenzij velikosti. Ohranjen vrh zidu je ki smo ga označili kot SE 18. Na severni strani se ležal približno 30 cm globoko pod današnjimi tlemi. je SE 6 naslanjal na zid SE 8, na južni strani pa se Interpretacija: (pogojno rimskodobni) zid. Njegova je nadaljeval v profil izkopnega polja. Interpretacija: funkcija ni znana, predvidoma pa gre za sestavni del vzhodni (zunanji) zid rimskodobnega objekta. posestva z gospodarskim objektom. SE 7 SE 5 kv. B3, C3; približno 45 cm globok in 1 m širok ba- kv. G3, G4; približno 1 m širok linearen vkop banjast jarek, ki je na severni strani segal do zida SE 8, njaste oblike, globok do 30 cm. Potekal je v smeri na južni pa se je nadaljeval v profil izkopnega polja. vzhod–zahod. Dokumentiran v jarku 1 in deloma v Interpretacija: vkop za temelj zidu SE 6. jarku 2. Interpretacija: vkop za zid SE 4. SE 8 SE 6 kv. C3, D2, D3; na dve lici grajen zid, širok od 70 do kv. B3, C3; ( slika 22): na dve lici grajen zid širine prib-90 cm. Primarna širina zidu je bila najbrž manjša; zid ližno 60 cm, raziskan v dolžini 5,3 m. Kamenje je je bil verjetno poškodovan med kmetijsko obdelavo bilo zloženo v dokaj ravnih linijah, ki so se na dolžini tal, pri čemer je bilo kamenje zidu premaknjeno. Zid enega metra ohranile do 40 cm visoko, drugje pa se je bil grajen iz lomljencev lokalnega peščenjaka, ki je ohranila le ena linija lomljencev. Zid je bil grajen jih je vezala apnena malta, v kateri je bil pomešan iz lomljenih peščenjakov, vezanih z apneno malto. peščenjakov grušč, med kamni pa je bilo tudi nekaj Kamni so bili postavljeni tako, da je bolj ravna stra-kosov opek. Posamezni kamni v zunanjih linijah zidu nica lomljenca gledala na zunanje lice, le posamezni so bili dodatno obdelani. Zid, ki je bil grajen na te-kamni so bili dodatno obklesani. Zid je bil postavljen melju, je bil ohranjen približno v dolžini 5 m, temelj brez morebitnih apnenih izravnav neposredno na zanj pa smo dokumentirali v dolžini približno 8,3 m. podobno zidan temelj. Temelj je bil vkopan in prib- Na zahodni strani se je namreč ohranil le temelj zidu; ližno 10 cm širši od zidu, tako da je bil na obeh stra- prekrivala ga je ornica, v kateri je bilo na tem mestu neh viden „cokel“. Do višine „cokla“ je segalo tudi več kamenja. Temelj zidu se je v zahodnem delu na-nasutje SE 12. Lomljenci peščenjaka so bili v temelju daljeval v profil izkopnega polja, z južne strani pa se nekoliko večji od tistih iz zidu in so dosegali 40 × 30 je nanj naslanjal še temelj zidu SE 13. Vrh zidu SE 8 cm velikosti. Temelj je bil globok približno 45 cm. je ležal približno 20 cm pod današnjo hodno površi-Na severnem delu objekta je bil viden zamik notra- no. Temelj je bil grajen iz večjih lomljencev peščenja- 1 3 12 15 19 12 6 19 7 Slika 22 Presek 4 s prikazom zidu SE 6. Merilo 1 : 50. 26 Puče ka, posebej skrbno pa je bil sezidan njegov vzhodni posamezni kosi rimskodobnih opek, drobci oglja ter vogal. V temelju je bilo malte zelo malo (ocenjeno na zelo redki odlomki rimskodobne lončenine. Razpro-2 %), prostore med kamni so zapolnjevala meljasto- stirala se je predvsem znotraj rimskodobnega objek- -ilovnata tla (podobna SE 2). Interpretacija: severni ta, pretežno v okolici strukture SE 11. Na vzhodu (zunanji) zid rimskodobnega objekta. smo taki plasti sledili tudi onkraj zidu SE 6. Interpre- tacija: nasutje, domnevna podlaga (izravnava, utrdi- SE 9 tev) za rimskodobno hodno površino. kv. C3, D2, D3; do 40 cm globok in do 1 m širok ba- njast jarek, ki je na vzhodni strani segal do linije zidu SE 13 SE 6, na zahodni pa se je nadaljeval v profil izkop- kv. D2; približno 0,6 m širok zidan temelj iz lomlje- nega polja. Interpretacija: vkop za temelj zidu SE 8. nih peščenjakov, med katerimi so bili nekateri obde- lani v pravilne kvadre. Kamenje je dosegalo velikost SE 11 do 40 × 30 cm. V višino je bil ohranjen le za dobrih kv. C2; v tlorisu krožna struktura iz zloženih kamnov, 20 cm (ena linija kamnov). Dokumentirali smo ga v ki je v premeru merila približno 1,6 m. Zunanji ve-dolžini 1,2 m, na jugozahodni strani pa se je nadalje- nec je bil skrbno zgrajen iz zloženih in peščenjakov val v profil izkopnega polja. Na severni strani se je velikosti do 30 × 20 cm, znotraj strukture pa so bili naslanjal na temelj zidu SE 8. Interpretacija: (pregra-kamni sicer trdno, vendar manj skrbno zidani. Pro- dni) zid rimskodobnega objekta. store med njimi so zapolnjevala meljasto-ilovnata tla z redkimi drobci malte ter s posamezni kosi opek. SE 14 Struktura je bila v višino ohranjena do 35 cm in je kv. D2; do 30 cm globok in približno 80 cm širok zapolnjevala verjetno umetno poglobitev v geološko banjast jarek. Na jugozahodni strani se je nadaljeval podlago (vkop SE 17). Struktura je ležala znotraj rim-v profil izkopnega polja, na severu pa je segal do te- skodobnega objekta, do višine okoli 20 cm se je na- melja SE 8. Interpretacija: vkop za temelj zidu SE 13. njo naslanjala SE 12. Od zidu SE 6 je bila oddaljena 1 m. Interpretacija: zidan temelj za bazo stiskalnice SE 15 ali verjetneje mlina. kv. B2; struktura iz 7 ploščatih kvadrov peščenjaka velikosti okoli 30 × 20 cm. Zloženi so bili leže eden SE 12 ob drugim. Naslanjali so se na zahodni cokel teme- kv. C2, C3, D2; ( slika 23): zbita oziroma trdno sprije-lja zidu SE 6 na nivoju nasutja SE 12. Interpretacija: ta plast meljasto-ilovnatih tal in kamnitega drobirja. morda ostanek tlaka. Drobir so tvorili peščenjaki različnih velikosti, najpogosteje pa so bili veliki do 5 cm. V plasti so ležali X=400275.517 X=400265.704 Y=37635.936 Y=37641.874 Z=273.009 Z=273.009 1 272.658 3 2 12 12 19 13 12 19 8 14 19 9 Slika 23 Presek 8 s prikazom trdno sprijete plasti SE 12. Merilo 1 : 50. 27 Monografije CPA 16 SE 16 Faza III − srednjeveško-novoveške kv. B3; koncentracija 5 lomljenih peščenjakov, ki so plasti in strukture bili deloma obdelani in veliki do 60 × 30 cm. Le- žali so na višini cokla temelja zidu SE 6, na njegovi SE 1 vzhodni strani. Njihova lega v spodnjem delu SE 12 vsi kv.; plast trdno sprijetih olivno rjavih (2,5Y 4/3) je bila nepravilna. Interpretacija: nejasna; morda za-meljasto-ilovnatih tal (90 %) in 10 % peščenjakovega radi porimskodobne obdelave tal sekundarno relo- grušča. Do globine okoli 10 cm je bila močno pre- cirana ruševina objekta, ali pa ostanek gradbenega koreninjena. Vsebovala je odlomke prazgodovinske, materiala za zid SE 6. rimskodobne in novoveške lončenine, živalske kosti, odlomke gradbenega materiala (opeka, drobci malte) SE 17 ter posamezne razpršene drobce oglja. Meja plasti s kv. C2, C3; kotanja nepravilne oblike, najbrž sled spodnjo SE 2 je bila zabrisana, kar je najbrž rezultat vkopa v fliš SE 19. V njej je bila sezidana struktura kmetijske obdelave. Meja med plastema SE 1 in SE 2 SE 11. Interpretacija: vkop za strukturo SE 11. je bila težko določljiva, saj sta si bili plasti zelo po- dobni. Interpretacija: ornica. SE 10 kv. G3, H3; struktura iz grobo zloženih kosov pešče- njaka, ki jo je prekrivala le talna ruša. Dokumentirana je bila le v 1 m zahodnem preseku jarka 2. Interpre- tacija: del škarpe za obdelovalno teraso na zahodnem robu parcele št. 941/5, k.o. Koštabona. 28 Puče 10 Katalog najdb V katalogu si gradivo sledi glede na stratigrafsko za- Okrajšave poredje (zaporedje stratigrafskih enot oz. SE). Znot- vel. – velikost raj SE je gradivo v prvi vrsti predstavljeno kronolo- u. – ustje ško (glede na zgodovinsko obdobje), nato glede na d. – dno material, iz katerega so bili predmeti izdelani, tretji v. – višina kriterij pa zajema tipološke lastnosti. ohr. – ohranjeno Predmeti so prikazani opisno, v risbi v merilu 1 : 1 ter pr. – premer izjemoma v merilu 1 : 2 ter tudi s fotografijo, ki pa ni podana v merilu. Opis keramičnih predmetov v katalogu zajema podat- ke o načinu izdelave, sestavi lončarske mase, načinu žganja, barvi površine ter opis okrasa in posebnosti. Podani so tudi osnovni merski in najdiščni podatki (SE, kv.). Pri opisu predmetov iz kovine so navedeni material, iz katerega so izdelani, kratek opis, osnovni merski in najdiščni podatki (SE, kv.). Vsi predmeti v katalogu imajo podano velikost v centimetrih (cm). Za hrambo gradiva je pristojen Pokrajinski muzej Koper. Gradivo je v začasni hrambi na ZVKDS, CPA, ter bo predano v stalno hrambo v Pokrajinski muzej Koper. 29 Monografije CPA 16 1 SE 1 (sektor/kvadrant D3) 5 SE 1 (sektor/kvadrant C2) Odlomek ostenja z apliciranim držajem: drobnozrna- Odlomek roba ustja sigilatnega krožnika oblike Con- ta lončarska masa s primesmi nekarbonatnih kamnin spectus 20.4 z delno ohranjenim apliciranim okra-in organskimi primesmi. Površina brisana, meh- som. Barva premaza je rdeča, 2.5 YR 4/6. Datacija: ka (2 po Mohsu). Nepopolno oksidacijsko žgana. 1. stoletje Vel. 3,90 × 2,00 cm. Ohr. v. 2,00 cm. Vel. 2,89 × 3,23 cm. 6 SE 1 (sektor/kvadrant D2) 2 SE 1 (sektor/kvadrant JZ) Ustje sigilatne skodele oblike Sarius. V prelomu fino Odlomek ostenja z apliciranim ročajem: finozrnata prečiščena, rdečkasto rumeno žgana keramika. Bar-lončarska masa, s primesmi nekarbonatnih kamnin va premaza je rumenkasto rdeča, 5YR 5/6. Datacija: in groga. Površina brisana, mehka (2 po Mohsu). Re-1. stoletje. Pr. u. 9,50 cm. Ohr. v. 1,62 cm. dukcijsko žgana. Vel. 2,10 × 4,40 cm. 3 SE 1 (sektor/kvadrant C3) Odlomek okrašenega ostenja: drobnozrnata lončarska masa, s primesmi groga in vključki železovih oksidov. Okras: barbotin, površina glajena, trda (3 po Mohsu). Nepopolno oksidacijsko žgana. Vel. 4,20 × 3,60 cm. 4 SE 1 (testna sonda 12) Kamnit odbitek. Vel. 1,80 × 2,50 cm. 30 Puče 1 2 4 3 5 6 Tabla 1 Vse SE 1; 4 kamen, ostalo keramika; merilo 1 : 1. Tabla 1 SE 1; 4 kamen, ostalo keramika; merilo 1 : 1. 31 Monografije CPA 16 7 SE 1 (sektor/kvadrant C4) 10 SE 1 (sektor/kvadrant C2) Dno skodelice tankih sten s premazom, na dnu vi- Odlomek tegule z delno ohranjenim žigom … CEI. dne poteze čopiča in sledovi peskanja. V prelomu Datacija: rimska doba. Vel. 8,80 × 8,30 cm. prečiščena, rdečkasto rumeno žgana keramika. Na notranji in zunanji površini so vidni ostanki rumen- kasto rdečega premaza 5YR 5/6. Datacija: 1. stoletje. Ohr. v. 0,90 cm. 8 SE 1 (sektor/kvadrant JZ) Odlomek ustja vrča ali lonca. V prelomu prečiščena, rdečkasto rumeno žgana keramika. Datacija: rimska doba. Vel. 3,20 × 1,70 cm. 9 SE 1 (sektor/kvadrant JZ) Odlomek gosto narebrenega ostenja amfore. V prelomu prečiščena glina z vidnimi zrni apnenca, rdečkasto rumeno žgana. Datacija: pozna antika. Vel. 5,00 × 5,10 cm. 32 Puče 7 8 9 10 Tabla 2 Vse SE 1; keramika; merilo 1 : 1. Tabla 2 SE 1; keramika; merilo 1 : 1. 33 Monografije CPA 16 11 SE 1 (sektor/kvadrant D2) 15 SE 1 (sektor/kvadrant C3) Odlomek dna posode. V prelomu prečiščena glina z Železen žebelj. Vel. 1,50 × 5,50 cm. vidnimi vključki apnenca, temno sivo žgana kerami- ka, površina je zaglajena. Datacija: zgodnji novi vek. Pr. 14,25 cm. Ohr. v. 1,65 cm. 16 SE 2 (sektor/kvadrant 1/C2) 12 SE 1 (sektor/kvadrant C4) Železen žebelj. Vel. 1,10 × 4,80 cm. Odlomek ustja lonca. V prelomu prečiščena glina z vi- dnimi vključki apnenca, sivo žgana keramika. Dataci- ja: zgodnji novi vek. Pr. u. 19,90 cm. Ohr. v. 2,00 cm. 17 SE 3 (sektor/kvadrant C2) 13 SE 1 (sektor/kvadrant ) Odlomek ramena reliefne oljenke oblike Loeschke Odlomek ustja sklede z rumenim loščem na zuna- VIII, z rdečim 2.5 YR 4/8 premazom. V prelomu zelo nji in notranji površini. V prelomu prečiščena rdeč- fino prečiščena, rdečkasto rumeno žgana keramika. kasto rumeno žgana keramika. Datacija: novi vek. Datacija: rimska doba. Vel. 1,60 × 3,90 cm. Vel. 1,80 × 2,30 cm. 18 SE 4 (testna sonda 9) Ustje sigilatnega krožnika, verjetno oblika Consp. 4.6. Barva premaza, ki je ohranjen na notranji in zunanji 14 SE 1 (sektor/kvadrant C2) površini, je rdeča 2.5YR 5/8, barva preloma je rdeč- Odlomek ročaja. Na zunanji in notranji površi- kasto rumena. Datacija: 1. stoletje. Pr. u. 16,00 cm. ni rumen lošč. V prelomu prečiščena, rdečkas- Ohr. v. 2,00 cm. to rumeno žgana keramika. Datacija: novi vek. Vel. 2,30 × 2,60 cm. 34 Puče 11 12 13 14 17 16 15 18 Tabla 3 11−15 SE 1, 16 SE 2, 17 SE 3, 18 SE 4; 11−14, 17, 18 keramika, 15, 16 železo; 11, 13−19 merilo 1 : 1, 12 merilo 1 : 2. Tabla 3 11–15 SE 1, 16 SE 2, SE 3, 18 SE 4; 11–14, 17, 18 keramika, 15, 16 železo; 11,13–19 merilo 1 : 1, 12 merilo 1 : 2. 35 Monografije CPA 16 19 SE 12 (sektor/kvadrant C2) Odlomek sigilatnega krožnika oblike Consp. 21.3. Barva premaza, ki je ohranjen na zunanji in notranji površini, je rdeča 2,5YR 5/8, barva preloma je rdeč- kasto rumena. Datacija: rimska doba. Pr. u. 17,00 cm. Ohr. v. 2,70 cm. 20 SE 13 (sektor/kvadrant C2) Skodelica tankih sten z barbotinom, okras bunkic v dveh vodoravnih vrstah. Temno siv premaz je deloma ohranjen na notranji in zunanji površini. Barva pre- loma je svetlo siva. Pr. u. 11,50 cm. Ohr. v. 4,30 cm. 36 Puče 19 20 Tabla 4 19 SE 12, 20 SE 13; keramika; merilo 1 : 1. Tabla 4 19 SE 12, 20 SE 13; keramika; merilo 1 : 1. 37 16 monografije cpa Puče Arheološke raziskave v letih 2012 in 2013 mmxxii Document Outline 2 Geografski in arheološki oris najdišča 3 Zaščitne arheološke raziskave 6 Opredelitev srednjeveškega gradiva OLE_LINK1 OLE_LINK2