Berilo
za obče ljudske šole.
I. del:
Abecednik.
Prvo šolsko leto.
Sestavila
Fr< Gabršek in .V. Razinger. Cena vezani knjigi 50 h.
C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 26. oktobra 1906 st. 35.620, to knjigo pripustilo za učno rabo na ljudskih šolah s slovenskim
učnim jezikom.
Drugi neizpremenjeni —
V Ljubljani.
Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
1908.
Vaje v pisanju in branju.
---—t	5
u, u, i, i, u, i.
n
ni, in, in, ni. u, i,n.
mu, mi, um. i, u, n, m.
on, o-no. on in o-ni, mi in o-ni, on ni, o-ni in o-no.
na, na-ma, nima.
ma-ma i-ma, o-na i-ma um.
va-ma? no-vo?
no-vi. i-ma no - vi-no, ni-ma-mo vi-na.
//Y//////////7m7Ws // //// //
u-ra, o-ma-ra,
na-ra-va. ra-na u-ra, na ra-mi.
e
m m m-/m/.
i-me, me-ra,
ve-ra. re-va ne ve,
on me-ri. a, e, i, o5 u.
re-ci, ve-ve-ri-ca, o v-ca.
re-ci-va mu.
on no-če, o-na me-če, o-če me u-če, u-či me, ni-ma mo-či.
zo-ra, zi-ma, za-vo-ra. na vo-zu vo-zi-mo re-či, i-ma-mo vo-zo-ve.
m tž ž
C/	t/
ro-ža, že-na, ži-ma. že-na že-ne ži-vi-no, ne mu-
či-mo ži-vi-ne!
»
j/r jr /// A/A
///rr A//-///s/Tm
o-sa? ro-sa, 3 me-so. j na no-su, i-mm me-sa in si-ra$ u-či-mo se!
s
C'
l/
CS
//M/-ASSZM&
ts •
'/////4//-7MT/
V •
se-no se su-si, ma-ša mi-ne, ne ši-va, še nima ča-sa, miši so si-ve.
^^ - A// l /////f
A///-A//-S////J;
/ ■ ///// ////' ////MS/.
£
ce-sa-ri-ca, ce-sar.
na-sa vas, vaš voz, u-cim se,
ri-šem, ne re-žem, mi-zar ri-se
•	V I
mi-zo, o-ves zo-ri, zi-vi-na l-ma
v •	v
zi-vez, moz ma-ze voz.
^z t
/	
/v/ *	
/ / /	
	
J j/ v.	
	/
	
	
te-ta, ma-ti, tat, nit. te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to, te-sar te-še, ne to-ži-te!
d
/S/JŠ AS/ ^777
de-te, vo-da, di-ša-va, do-zo-re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, do-ma, di-ši,
du-ri, red. vo-da de-re, na-ša do-mo-vi-na.


ta
<t sir
r -
.„»» . i/ ai




1



Jj/ yfZF>
r/J Z/ 7?m
li-sa, lu-na, le-vi-ca, se-lo, de-
že-la, lan. li-si-ca lo-vi ži-va-li, ze-le-na do-li-na, mi-la do-mo-vi-na, vol se
re-di.
so-ba, ri-ba, o-bu-va-lo. ob ro-bu so de-be-le bu-če, be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, ža-ba ni-ma zob, bo-ben bob-na: bam-
br-bam.
'/v/ - x////y/ -J/s/;

ie-Ba ,bdhle-4ia ^in - hi-ra, ti-ho fctMaS!: ^rtigodMsbi^odv^i^jfitaifi
mMM.



vv.; ///
//f/Jt/ /M//7Z
o-zek, ni-zek, vi-sok. ku-ka-vi-ca ku-ka, ka-ko ku-kjirJcuL ku-ra ko-ko-da-ka, ko-sim o-ta:v<^ ipfka-li vo-de!
TZL
P
t/
VS/S //f/	.-/777J
7// /V/

C/

"Z
pe-ro, re-pa, le-po-ta. sa-pa pi-še, pu-li pe-so in repo, pe-če-mo po-ti-ce, pav i-ma
lep rep.
ju-ha, me-ja, ja-bol-ko. ne je-zi se! ju-na-ki se bo-ju-je-jo, če-be-le ro-ji-jo, na ve-ji je r°j> 0 joj! ko-vač ku-je, o-rač or-je, je-len je bo-ječ, de-ček je pol-nih lic.




~r
go-ve-do go-ni-mo na go-ro, na go-ro ra-di ho-di-mo, i-ma-mo ro-ke in no-ge, go-lob je siv, gad ni-ma nog, gos ga-ga, či-ga-va
je gos?
<//= 7Z3ZZ1 7ZZIZ,
......../ ^ /
/XS/-/f/Sl/t 1&Z1 /X/M7~
fa-ra je ve-li-ka, i-ma ve-li-ko fa-ra-nov, fu-ži-ne so ob vo-di, fi-žol je jed.

~/yr= j r - /m//
7/r- //U7^7rr/7/ S/M A
pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za nogo. — zr-no do zr-na po-ga-ča, ka-men do ka-me-na pa-la-ča. — kr-ti so čr-ni. — na vr-tu so trte.—ne tr-pin-či ži-va-li! — dr-var ce-pi dr-va. — po-le-ti gr-mi. — prt je bel. — srp je že-le-zen. — vrv je de-be-la. - brv dr-ži čez vo-do. — grm je ni-zek. — o-reh
je trd.
mla, vla, bla, pla, dla, tla, zla, sla, šla, gla, hla, kla.
mlad sem. — po-mlad je lep čas. — na ve-jah so mla-di-ke. — mla-tič mla-ti. — o-rač vla-či. — ne ho-di-mo po bla-tu! — pod gla-vo po-la-ga-mo bla-zi-ne. — za-jec je pla-ha žival. — gad se pla-zi. — ro-ka i-ma dlan. — ži-vi-na i-ma dla-ko. — sedlar de-la se-dla. — ob hi-šah je tlak. — zla-to je ko-vi-na. — iz zlata ku-je-jo zla-ti de-nar. — med je sla-dak. — o-gi-baj se sla-be to-va-ri-ši-je! - sla-vec le-po po-je. -pri-šla je po-mlad. — gla-va je del
te-le-sa. — de-ček i-ma lep glas. — i-gla je pa-dla na tla. — hla-pec po-kla-da ži-vi-ni kla-jo. — kla-di-vo je iz že-le-za.
2.
mle, vle, ble, ple, dle, tle, sle, zle, žle, gle, hle, kle.
mle-ko ra-di pi-je-mo. — vol vle-če voz. — bo-lan de-ček je ble-dih lic. — de-kle ple-te no-ga-vi-ce. — ple-vi-ca ple-ve. — dle-to je o-rod-je. — črv le-ze po tleh. — pes sledi zaj-ca. — si-ni-ca je zle-te-la na ve-jo. — po žle-bu te-če vo-da. — glej na de-lo! — hleb je na-čet. —
kle-či in mo-li! - klet je o-bo-ka-na. — z le-vi-co ne pi-še-mo. — vas je v le-pi do-li-ni.
3.
plu, glu, slu. blo, plo, zlo, glo, slo, člo, hlo, klo. mli, bli, pli, tli, vli, zli, sli, gli, kli.
o-rač i-ma plug. - glu-šec ne sliši, ni-ma slu-ha. — na ta-blo pi-še-mo. — po-let-je je to-plo. — o-ko-li vr-ta je plot. — be-se-da i-ma zlo-ge. — re-ka je glo-bo-ka. — potok je pli-tev. — tn-jec se po-slo-vi. — člo-vek sem. — hlod je dolg. - klo-buk je nov. - mlin je ob
vo-di. — bli-ža se po-mlad. — goba tli. — de-kla vli-va vo-do v li-jak. — ne zlij mle-ka! — sli-ve ra-di je-mo. — lo-nec je gli-nen. — po-
kli-či me!
4.
mra, pra, bra, tra, dra, vra, sra, zra, gra, lira, kra.
o mra-kn ne be-ri! — po-zi-mi je hud mraz. — pra-zen sod i-ma velik glas. — do-mo-bran-ci bra-ni-jo do-mo-vi-no. — brat se je vr-nil iz voj-ne. — ne tra-ti ča-sa, dra-gi brat! — vra-na po-bi-ra čr-ve. — za-pi-raj vra-ta! — ne o-vi-jaj si vra-tu! — sra-ka je pi-sa-na, le-ta
po zra-ku. — grah je te-čen. — grad je ve-lik. — kra-va da-je slad-ko
mle-ko.
5,
mre, pre, bre, tre, dre, vre, zre, žre, sre, gre, hre, kre.
mre-že so ple-te-ne. — lan nam da-je pre-di-vo. — pre-di-ca pre-de iz pre-di-va pre-jo. — pre-pe-li-ca po-je: pet pe-di! — brez zra-ka ne mo-re-mo ži-ve-ti. — bre-za je dre-vo. — ob vo-di je breg. — drevo i-ma ko-re-ni-ne, de-blo i-ma ve-je in mla-di-ke. — dre-nov les je prav trd. — se-no-že-ti mo-ra-mo tre-bi-ti. — se-gre-ta vo-da vre. —
ne jej ne-zre-le-ga sad-ja! — žre-be je ži-vo. — ne-sre-ča ni-ko-li ne po-či-va. — peč gre-je. — hren je hud. — o kre-si se dan o-be-si.
6.
bru, dru, gru, hru, kru. pro, bro, tro, dro, vro, gro, hro, kro. pri, bri, tri, dri, gri, hri, kri.
na bru-su bru-si-mo no-že. —po-ma-gaj-mo dru-gi dru-ge-mu! — go-lob gru-li: gru, gru! — ne de-laj hrupa! — pra-šič kru-li. — ma-ti pe-če-jo kruh. — kar pri-pro-siš, lah-ko nosiš. — vr-bo-vo prot-je se o-ma-ji.
—	do-bro o-rod-je de-lo pri-kraj-ša.
—	o-bra-čaj do-bro čas, ni-kar ga po-tra-ti-ti; ne pri-de več na-zaj,
ne mo-reš ga ku-pi-ti. — tro-bec tro-bi na rog: tra-ra, tra-ra! — na drog o-be-ša-mo ko-že. — vro-či-na po-ne-hu-je. — grozd je sladak. — hro-mec ne mo-re ho-di-ti. — kro-na je iz sre-bra. — krokar kro-ka: kra, kra! — bo-di pri-ja-zen! — ko-pri-va pe-če. — brivec bri-je. — tri-je brat-je po-je-jo. — o-tro-ci se dri-ča-jo na sa-neh. — pre-bi-vam na gri-ču. — ob hri-bu je vas. — mu-ha i-ma kri-la.
7.
dva, sva, zva, hva, kva. zve, žve, sve, cve. dvo, tvo, zvo, svo. dvi, zvi, svi.
dva in tri je pet. — mi-dva sva bra-ta. — ko-vač zva-ri že-le-zo. —
hva-la le-pa! — ne po-kva-ri o-ble-ke! — zve-čer za-ha-ja soln-ce. — žve-plo je ru-me-no. — svet je velik. — cve-ti-ce cve-to. — de-žel-ni dvo-rec je lep. — tvo-ja ro-ka bodi u-mi-ta! — zvon zvo-ni. — pa-zi na svo-jo o-ble-ko! — ro-ke dvi-gaj pred-se! — svi-tek je zvit. — mir bo-di z va-mi! — v ve-li-ki so-bi je sve-tlo. — v vo-di pla-va-jo ri-be.
—	z vi-li-ca-mi na-ba-da-mo me-so. — pri-de-vaj vi-nar k vi-nar-ju!
8.
zma, kma. zme, žme, sme, kme.
zma-ga je na-ša. — pri-di kma-lu!
—	bo di zme ren v je-di in pi-ja-
či! — o-žmem go-bo. — sme-ta-na je slad-ka. — kmet or-je in se-je. — z ma-ter-jo ho-dim v cer-kev. — z metlo po-me-ta-mo. — grem z mo-žem, da mu po-ka-žem pot. — i-gram se z mu-co. — u-mi-vaj se z mi-lom! — pri-di k me-ni!
9.
tna, vna, zna, sna, gna. pne, dne, sne, gne, kne. dnu, vnu. gno, mno, sno. dni, gni.
na tna-li ce-pi-mo dr-va. — smodnik se vna-me. — po-znam že ma-
le čr-ke. - sme-ta-na se po-sna-me. - mo-ral sem gna-ti čre-do na pašo. - sraj-ca se za-pne. - po-dne-vi de-la-mo, po-no-či po-či-va-mo. -sneg po-kri-va plan in go-ro.-dekla me-si in gne-te. - knez pre-bi-va v gra-dn. - na dnn re-ke je pe-sek. - ded i-ma svo-je vnu-ke prav rad. - gre-di-ca je po-gno-je-na. - mno-go u-čen-cev je v na-ši šo-li. - kmet no-si sno-pe na voz. - dni-nar pri-dno de-la. — sad-je gni-je. - te-ta je pri-šla k nam; pri-ne-sla nam je i-grač. -v ne-be-sih so an-ge-li. - ne i-graj se z no-žem, da se ne vre-žeš! — z nit-jo ši-va mo.
sta, ste, stu, sto, šti, šte, pti. zda, kda, kdo.
slu-šaj svo-je star-še! — na ste-ni vi-si ce-sar-je-va sli-ka. — stu-de-nec je mr-zel. — v me-stu so vi-so-ke hi-še. — ta stol i-ma šti-ri no-ge.
-	štej do de-set! - pti-ček po-je. -zda-ni se. — kdaj? - kdo pre-pi-su-je s ta-ble? - pri-di k ta-bli!
—	s te-boj go-vo-rim. — bož-je o-ko vi-di tudi v te-mi. — k te-ti rad za-ha-jam. — s tuj-ci bo-di pri-ja-zen! — pe-ro po-ma-ka-mo v tinto. — be-rač do-bi vi-nar v dar. — z de-lom si sln-ži-mo krnh. — stopi k dn-rim in jih za-pri! — v di-mni-ku so sa-je. — kdo jih o-
me-ta? — z dež-ja pod kap.
H.
tka, ska, ška, tke, tko. psa, vsa. pše, šče, hče, vze. spa, spo, spi.
tka-lec tke pla-tno. - ska-la je siva. - škar-je so na-bru-še-ne. — kruh i-ma skor-jo in sre-di-co. -ne dra-ži psa! - vsak za-če-tek je te-žak. — iz pše-ni-čne mo-ke se pe-če bel kruh. - pra-šič i-ma šče-ti-ne. - ma-ti hva-li-jo pri-dno hčer. — kar vam star-ši do-vo-li-jo, to si sme-te vze-ti. - de-te gre zgo-daj spat in za-spi brez skr-bi. - spo-mla-di se vra-ča-jo pti-ce se-lil-ke. — jež zba-da z bo-di-ca-mi. — v ka-di je re-pa. — ži-vi-na ho-di h ko-ri-tn pit. - no-si šol-ske
pri-pra-ve s se-boj! - v so-bi je to-plo. - s pi-lo pi-li-mo. — z žago ža-ga-mo.
12.
skla, skle. sple.
stra, stre, stru, stro, stri, skri.
zdra.
dr-var skla-da dr-va. — skle-ni ro-ke k mo-li-tvi! — sla-mnik je sple-ten iz sla-me. — se-stra streže bol-ne-mu stri-cu. — stru-na br-ni. — so-ba i-ma šti-ri ste-ne, strop, tla, o-kna in du-ri. — ne skri-vaj kar naj-deš! — zdra-va du-ša pre-bi-va v zdra-vem te-le-sn. — kdor zgo-daj vsta-ja, mn kruha o-sta-ja. — ko-vač ku-je s kla-
di-vom. — v kle-ti je hla-dno. — se-di-mo v klo-peh. — vrt je ograjen s plo-tom.
13.
lj, lja, lje, lji, Ijo, lju. nj, nja, nje, nju, njo, nji. kiju. knji.
kralj je mo-go-čen. — n-či-telj u-či.
—	molj je ja-ko maj-hen me-tulj. — po-ste-lja je po-stla-na. — po-lje ze-le-ni. — n-čen-ci so si pri-ja-te-lji.
—	za-jec je de-te-ljo. — ljn-bi svo-je star-še! — konj hr-že. — ske-denj je go-spo-dar-sko po-slop-je. — z no-som vo-nja-mo. — na-še živ-lje-nje je po-to-va-nje. — je-zdec je-zdi na ko-njn. — s cn-njo bri-še-mo. —
na nji-vi ra-ste de-te-lja. — ko-koš klju-je s kljn-nom. — knji-ga i-ma li-ste. — s klju-čem za-kle-pa-mo in od-kle-pa-mo. - hi-ši-ca sto-ji v lju-bem kra-ju.

v V
cr /tu/ uaic/i-
/tlom/ AC-
jeceTtca/.
Viktor gladko bere. Valentin glasno odgovarja. Vsako nalogo lepo spišeta. Vedno se lepo vedeta. V šolo hodita redno. Veselje delata učitelju in staršem. Vsi ju imamo radi.
// // u U
Učitelj ga hvali. Učenci, posnemajte Urha!
Uršika in Vid sta na vrtn. Uršika se mirno igra. Vid poka z bičem okoli nje. Udari jo po obrazu. Uršika zajoka. Vid obžaluje svojo neprevidnost. Uršika mu odpusti. Učenci, bodite previdni!

' o O


Oče jo ljubijo. Ona je tudi pobožna in rada moli. Otroci, storite tudi vi tako!
Otilija natrga na vrtu cvetic; poveže jih v šopek in postavi ljubi materi na mizo. O, kako so bili mati veseli!

cC čČ
ume/ //te/ Jmfi/ /m a/
Cenite visoko zlati CaS I Ce hočeš star si odpočiti, moraš mlad se potruditi, - čas mladosti je pomlad življenja, človek se vsak dan kaj nauči. On kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Človek se ne izuči, dokler živi. Česar nimaš, ne poželi!
g g
y/7f/cr ////
^mmio/.
/MMT
Gregor je šel hitro v šolo. Gi-zela bi tudi rada hodila v šolo. Gregor jo vzame s seboj. Gizela je bila vesela. V šoli je sedela mirno in tiho.

e E

'/u//
na/ /m m///.
Evgen hodi rad v cerkev. Emilija hodi ž njim. V cerkvi pobožno molita in se spodobno vedeta.
Elizabeta je bilo ime naši cesarici. En krivičen vinar deset pravičnih sne.
A/
i I
'/umi/ MI/ Maor
omotica/.

Ignacij in Ivana sta šla na led. Ivani se vdere led. Ignacij jo reši. Vso prehlajeno spremi domov. Ivana je dolgo ležala bolna v postelji.
Ignacij, Ivan, Izidor, Izak so moška krstna imena.
j J
J</2/ mtCčl/
/na/ /i'?\
mmi/ ^mam
Jakec cepi drevesca. Jerica sadi cvetice. Večkrat povabita na vrt sosedove otroke.
Julija, Jerica, Jožefa so ženska krstna imena.
Henrik pade na tla. Hndo se udari. V posteljo mora leči. Helena, njegova sestra, mu ljubeznivo streže. Henrik ozdravi in ne pleza več na drevesa.
/J7' k K
Kdor noče delati, naj strada. Kruh si mora vsakdo zaslužiti. Koder solnce teče, se kruh peče. Krivično blago nima teka. Kjer ima laž kosilo, tam nima večerje.
z Z ž Z
Zeljko, hodi zgodaj spat in vstajaj zarana! Zdrav in vesel ostaneš.
Z mano zjutraj rano Vstane ang-el moj, Hodi vedno z mano, Vedno je z menoj.
^S^;/' / S S š S
Slavica je učiteljica. Sabina je šivilja. Stanislav je trgovec. Štefan je rokodelec. Silvester je kmet. Srečko je uradnik.
Sila nikdar ni mila. Stara navada, železna sraj ca. Svoja glava, svoj svet. Škoda izmodri. Slepec ne more slepca voditi.

V Ljubljani je več cerkva in šol. Skozi Ljubljano teče Ljubljanica. Čez Ljubljanico drže mostovi.
Ljubo doma, kdor ga ima. Vsaka ptica leti rada tja, kjer se je izvalila.
Trgovec prodaja blago. Tiskar tiska knjige. Vrtnar sadi drevesa. Lovec strelja divjačino. Kovač kuje železo. Sodar nabija sode. Šivilja šiva obleko.
Teden ima sedem dni. Ti so: nedelja, ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota.
f F
' JUM'/.
tJiummm
t/ • i/

Feliks računi. Friderika riše. Tomaž telovadi. Tončika odgovarja. Tinica pripoveduje. Terezija moli. Vsi se pridno uče.
1/
(L-
P P
m/ , t t///a
/M&
wm/j/ /um
/T// Ama/ia/
Podnevi sije solnce. Ponoči vidimo na nebn mesec in zvezde. Veš li, koliko zvezd je na nebn?
Solnce čez hribček gre, luna pa za gore, Zvezdice presvetle se potope.

r R
'o???/ zornav
/r oid/
Rajkov součenec Rudolf ni imel peresa. Poprosi Rajka, naj mu ga posodi. Ta mu rad ustreže. Rudolf lepo zalivali Rajka za njegovo postrežnost.
b B

Mda/Mi
Tako si je delal Blažek na paši kratek CaS. Bil je ves srečen in zadovoljen.
d D

Prijazno ga pozdravita: „Dober dan!" Gospod ju vpraša za pravo pot v bližnje mesto. Dečka mu pokažeta pot.
a A
im/M?y
/V^ozm//. /a/=
Komu sta Anica in Amalija namenili jagode? Komn drugemu nego očetu in materi! Anica in Amalija sta ljubili svoje starše.
Ljubi starše, vse ljudi, Ker te Bog tako uči!
/m/.
m M
ca/
m/ /waJana<
w auaia/ /ima/
/.mria m/ .m%///aa?2a.
Milica prihaja vsak dan o pravem času v šolo. Šolske priprave ima v redu. Milica je redna deklica.

n N
(rnvnu/ /mami/
'J/an//
t/Vi/.
Njegovo rodovinsko ime je Habsburški. Naš cesar stanuje na Dunaju.
Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri!

a A,	b B,	c C,
čČ,	d D,	e E,
fF,	g G,	h H,
i I,	j J,	k K,
1L,	m M,	n N,
o 0,	PP>	r R,
s S,	v š S,	t T,
u U,	v V,	z Z,
	v ž Z.	
II.
Berila.

1. Dobri začetek.
„Bogomil, vstani !" pokličejo mati zarana svojega sina, „ Vstani, zdanilo se je že!"
Bogomil hitro vstane. Sam se umije, počeše in obleče. Potem poklekne in moli jutranjo molitev.
2.	Jutranja molitev.
O ljubi moj nebeški Bog!
Spet varoval nocoj
Dobrotno si me vseh nadlog,
Mi sladki dal pokoj.
Moj ljubi Bog, oj hvala ti
In tvojim angelom!
To prosim te, pomagaj mi,
Da vedno priden bom!
3.	Deček in klobuk.
Rajko je bil šele šest let star. Rad bi pa bil že velik Zato reče: „Ej, saj nisem več majhen, lahko sem že gospod !"
Vzame očetovo palico, suknjo in klobuk, teče na ulico, pa ne vidi, da mu je glava napol skrita v klobuku. Ljudje so ga gledali in se mu smejali, rekoč: „Ej, klobuk, kaj pa misliš? Kam pa greš z dečkom?"
4. Mačice.
Mačice, vsaki dam ime Po tem, kar vsaka zna in ve:
„Ti si Mehkodlačka, Ona je Tihotačka, Ti si Miškojedka, Ona pa Sladkosnedka."
Lepo je dorasla sleherna mačka; V naročju igrala se Mehkodlačka, Pod streho je Miškojedka hodila, Po skednju se Tihotačka plazila, Iztikala v kuhinji Sladkosnedka, Jezila deklo brez presledka.
5. Zdravilo.
Zima je. Sneg pokriva zemljo. Dečki se sankajo za vasjo. Tudi Dragotin vzame sanke, gre k očetu in jih prosi: „0če, ali se smem sankati?" — „Ne smeš", odgovore oče, „ker kašljaš!"
Dragotin odnese sanke v kolnico in se vrne v sobo.
Mati prineso v skledici pijačo in pravijo: „To ti pošilja zdravnik. Pij, da kmalu ozdraviš!"
Dragotin okusi zdravilo, pa ga ne mara; bilo je grenko.
Mati reko: „Dragotin, le pij!" Zdaj se Dragotin ne brani več zdravila, hitro ga izpije in kmalu neha kašljati.
6. Petelin.
Petelin jutro znani še: „Oj, dete ljubo, vstani še!"
v
Ce spalo bos mi jutro celo, Te solnce nič ne bo veselo. Le vstani, dete, še je čas! Umij roke, umij obran!
Potem te solnce bo ljubilo In zdravje, moč ti bo delilo. Čuj, dan petelin znani še! — -Oj, dete ljubo, vstani še!
7. Jakec in součenci.
Nekega dne so bili otroci v šoli nekako tihi in žalostni.
Učitelj: „Kaj vam je, da danes niste nič kaj veseli?"
v
Otroci: „Zalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel."
Učitelj: „Ali imate Jakca radi?"
Otroci: ,,Radi, radi ga imamo."
Učitelj: „Zakaj ga imate tako radi?"
Jože k: ,,Nekoč sem izgubil knjigo. Jakec mi jo je poiskal in prinesel."
Rezika: „Sla sem po poti; velik pes je stal tam; bala sem se ga. Jakec pride k meni ter gre z menoj mimo psa."
Mihec : „Nesel sem težak jerbas s polja in nisem mogel dalje. Jakec me sreča in mi pomaga nesti jerbas."
Tako pripovedujejo otroci drugi za drugim.
Učitelj: „ Jakec je torej res prav postrežen deček. Rad pomaga vsakemu, komur le more. Molimo zanj, da kmalu ozdravi!"
Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci se ga razvesele.
8. Kolo.
Kolo, kolo, kolovrat, Vsakdo pleše z nami rad; Kar nas zbranih je otrok, Vsi vrtimo se okrog; Kolo, kolo, kolovrat, Vsakdo pleše z nami rad.
Eden, štiri, pet, Ti si že preštet. Stopi zdaj na stran, Ti ne boš izbran.
Kolo, kolo se vrti, Kolo gre okrog;
V	kolu poje Danica, Ki najlepše zna. Pela je že sedem let, Sedem let in pol. Danica se zavrti,
V	kolo stopi ti!
9. Uganke.
Šviga, švaga čez dva praga. — Kaj je to?
*
Kdo nosi svojo hišo vedno s seboj?
*
* *
Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. — Kaj je to?
10. Dorica in Slavko.
Dorica je bila ljubezniva deklica. Vsi so jo ljubili, zlasti pa njen bratec Slavko. Tudi Dorica ga je imela srčno rada. Nenadoma zboli Dorica. Slavku je bilo hudo; bal se je, da bi mu sestrica ne umrla. Bil je vedno pri njej ter ji stregel.
Dorica je trpela hude bolečine. Slavko premišljuje, s čim bi jo mogel razveseliti. Spomni se, da ima Dorica cvetice prav rada. Urno gre na vrt ponje. Prinese jih lep šopek in jih podari sestrici.
Dorica ozdravi in ima Slavka še rajša.
11. Trije otroci.
Jožek, Nežica in Francek so sedeli skupaj pred hišo. Pogovarjali so se o očetu in materi.
Jožek, starejši brat, pravi: Včeraj so mi dali oče novo knjižico."
Sestra pravi: „Meni so kupili mati lep robec za god."
Francek pravi: „Zvečer nam bodo dali mati mleka in kruha."
Potem govore še dalje, kako dobra sta jim oče in mati. Jožek tudi pripoveduje o sosedovi deklici, ki so ji umrli mati. Vsi se tiho spogledajo in imajo solzne oči. Francek reče: „Naša mati ne smejo umreti!"
Nato gredo v hišo in nikjer niso tako radi kakor pri ljubih starših.
12. Mamici za god.
Vaše želje Nam povelje Biti hočejo.
Vsi Vam voščimo;
Blagor, srečo Vedno večo
Vas ljubiti, Ne žaliti, Vam obljubimo; Vse priznati, Nič legati,
v
Ce grešil bo kdo.
Srečna bila, Mama mila, Vselej in povsod! To hvaležna Deca nežna Vošči Vam za god.
13. Mladi vojaki.
2.
Treba trombe je vojakom, Kadar daleč kam gredo; Tudi čvrstim nam dečakom Tromba pristoji lepo.
Treba bobna je vojakom, Kadar daleč kam gredo; Tudi čvrstim nam dečakom Boben pristoji lepo.
3.
Treba puške je vojakom, Kadar daleč kam gredo; Tudi čvrstim nam dečakom Puške pristoje lepo.
4.
Treba je zastav vojakom, Kadar daleč kam gredo; Tudi čvrstim nam dečakom Se zastave podado.
5.
Treba je miru vojakom, Kadar z vojske pridejo; In po igri se dečakom Mir prilega prav sladko.
14. Matej.
Matej se je igral pomladanskega dne z dragimi otroki na travniku, kjer je bil skopnel ravno sneg. Veseli skačejo po trati, dokler se ne razgrejejo. Tedaj pa slečejo suknjiče, da bi se ohladili.
Mimo pride star mož in opominja otroke, naj ne bodo slečeni, da se ne premrazijo in ne zbole. Svojeglavni otroci se ne zmenijo za dobri svet in se igrajo do večera na trati. Samo Matej hitro sluša, obleče suknjico in gre domov.
Kmalu potem zboli več teh otrok; dolgo morajo bolni ležati. Matej pa je ostal zdrav in vesel kakor poprej.
15. Uganki.
Kdo ima iz samih šivank suknjo?
*
* *
0 grdem vremenu se izprehajam, o lepem pa v kotu ležim. — Kaj je to?
Deček: Pridi k meni, psiček moj mladi, Ravno, lepo sedeti se vadi!
Psiček: Oh, tako sem majhen, pa bi se učil! Rad bi Še malo brez uka bil.
Deček: Ne, psiček, sedaj bo najlažji uk; Pozneje prebil bi dokaj muk.
Učil se psiček, skoro je znal: Sedel je ravno, pokonci stal;
Znal globoko vodo prebresti In stvar izgubljeno prinesti.
Tega se deček je veselil, Učil se tudi, — pameten bil.
17. Večerna.
Ko gredo otroci v kraj, Zvezde prehude se; Angelci z nebes tedaj Doli k nam spuste se. Angeli vso noč bede, Ko otroci sladko spe.
18. Stanko in Vida.
Malemu Stanku so podarili stric lepo jabolko. Pokaže ga sestri Vidi, rekoč: „Grlej, kako lepo jabolko imam! Pojejva ga!"
„Ko bi bilo večje", odvrne ljubezniva sestra, ,,bi ga delila; ali ker je tako majhno, pojej ga sam!"
„Ne!" reče Stanko. „Ako ga pojeva oba, nama bo bolje teknilo."
Stanko seže po nož in razpolovi jabolko.
19. Uganki.
Je belo kot sneg, zeleno kot detelja, rdeče kot
kri, otrokom diši. — Kaj je to?
*
* *
Velik sem kot hiša in majhen kot miš, grenak kot žolč; vsi ljudje me radi jedo. — Kaj je to?
20. Matij ček in Milica.
Matijček in Milica sta prišla iz šole domov. V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen; ves se je tresel od mraza.
Siromak ju nagovori: „Usmilita se me, lačen sem; prosim, dajta mi malo kruha!"
Milica: „Pojdite z nama v hišo, da se malo pogrejete! Danes imamo toplo v hiši."
Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo.
Milica prosi mater: „Ljuba mati, dajte ubožčku kaj jesti!"
Matijček pa stopi k očetu in pravi: „Oče, podarite siromaku kako obuvalo!"
Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, se zahvali, rekoč: „Malokje sem našel tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero vama povrni Bog, kar sta izprosila zame pri dobrih starših!"
21. Mlin.
Mlin nam pravi: Klip, klip, klop!
Deca pravi: Top, top, top!
v
Žito vozi kmet skoz duri,
Pek pa dobro v peč zakuri.
Mlin nam pravi: Klip, klip, klop!
Deca pravi: Top, top, top!
Mlin nam pravi: Klip, klip, klop!
Deca pravi: Top, top, top!
Moko v vreče zdaj denite,
Kruh, kolače nam pecite!
Mlin nam pravi: Klip, klip, klop!
Deca pravi: Top, top, top!
22. Zajček in zelje.
Sestradan in onemogel pride zajček do zeljnika. Pocede se mu sline po sladkem založku. Obenem ga obide strah, da bi se mu ne pripetila nesreča, ako bi se lotil zeljnatih glav.
„Dober dan, ljubo zeljce!" pozdravi zajček in prijazno pokima z glavo. „Tako rad bi te malo povohal! Rad te imam, zato te naj poljubim na košato tvojo glavico!"
Zelje pa je videlo zajčkovo uboštvo in vedelo, kaj je vzrok njegovi vljudnosti. Zato se je posmejalo in reklo: „Ne poljubljaj me, ampak pojej me!" Če me ne boš ti, me bodo pa ljudje. Raj še pa se žrtvujem tebi, ker si lačen in ubog."
23. Uganke.
Katera glava nima lic?
*
* *
Koliko grahov gre v en lonec ?
* *
Če
vržeš kvišku, je belo; če pade na tla, je rumeno. — Kaj je to?
24. Vran
Kdo berač je vendar ta?
v
Črno suknjico ima; Zdaj ko sneg leži povsodi, K vsaki hiši prosit liodi, Žalostno kričeč: „Kra, kra, Kdo mi vendar kruha da?"
Prišla pa je pomlad čez noč, Beraču prija to na moč;
Krila je svoja široko razpel, Zletel visoko nad hiše vesel Dol hripavo kričal nam: „Lepa, lepa hvala vam!"

25. Božje oko.
Janko: „0če, kaj pomeni oko na cerkvenih vratih?"
Oče: ,,To kaže, da Bog vse vidi in vse ve. Gleda nas doma in v cerkvi, ponoči in podnevi, v temi in na svetlem. V zemljo, v globoko jamo vidi božje oko. Tudi v postelji, kjer ležiš, se ne moreš skriti Bogu. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam vidi v srce. On ve, kaj mislimo in želimo."
26. Cvetice.
Ve, ljube cvetice, Zbudite se nam, Ker pomlad preljuba Prihaja spet k vam.
Z imenom vas kliče — Ne spite odslej! Vijolice, svoncke Posivlje najprej.
Marjetice bele Se tudi tsbude In $mamice s njimi — Kako so lepe!
#
Trobentice tudi Pokasite cvet In tulpe ponosne — O j, lep je ta svet!
27. Ivan.
Oče kupijo Ivanu nov nožek. Ivan gre ž njim na vrt, da se prepriča, kako je oster. Ne da bi mislil kaj slabega, začne rezati debelca mladih dreves.
0 mraku sede mati z Ivanom v sobi. Oče pridejo z vrta.
Oče: „Kaj sem videl na vrtu! Mlada drevesca mi je nekdo poškodoval."
Mati: „Kdo je li to storil?"
Oče: „Ivan, ali si ti videl koga na vrtu?"
Ivan: ,,0h, ljubi oče! Jaz sem bil na vrtu in sem naredil to škodo. Hotel sem se prepričati, kako oster je novi nožek. Odpustite mi, saj ne bom nikoli več storil kaj takega!"
Oče: „Bodi zazdaj, ker si odkritosrčno povedal, da si ti to storil!"
28. Čebelica in golobček.
Čebelica pade v vodico. Golobček to vidi. Hitro odtrga s kljunom listič od vejice in ga spusti v vodico. Čebelica srečno doseže listič in priplava na
njem iz vodice. Golobček zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčka na drevesu. Urno sname puško z rame, pomeri in hoče ustreliti. Čebelica pa pribrenči in piči lovca v roko. Lovcu omahne roka, puška poči vstran, in golobček zleti vesel z drevesa.
Metulj je letal po cvetju. Kar opazi na nekem cvetu čebelico, ki je srkala iz njega sladki sok. Vpraša jo: „Kaj tičiš vedno le na enem cvetu, a ne obletavaš po vrsti vseh cvetov igraje kakor jaz?" — „ Kakšno korist imaš od te igre?" reče čebela in odleti polna medu v svojo hišico.
29. Metulj in čebela.
30. Na saneh.
Toplo v telescu, Na licu smeli — Ej, to je veselo Tu na saneh.!
i.
3.
A če nezgoda Tako želi,
Da v sneg s sani nam Izpodleti:
2.
4.
Lepo v dolino Sani drče, Brez vse težave Kar samo gre.
Iz snega vsak se Brž dvigne tedaj —
In s hriba zopet V dolino nazaj!

31. Ančika.
Ančika sedi neki poletni dan pred hišnimi durmi in misli na svoje ljube starše: „Vsak dan mi dajo toliko dobrega; kaj bi jim li jaz mogla dati?" Spomni se, da je videla na bližnjem hribu pred dvema dnevoma napol zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: „Ljuba mati, prosim, pustite me na hrib; grem nekaj iskat, kmalu se vrnem."
Mati ji dovolijo. Ančika gre na hrib in natrga dva lepa šopka jagod.
Oče in mati sta ravno pred hišo, ko pride Ančika s hriba. K njima stopi in pravi: „Oče, mati, nekaj sem vama prinesla!" in da vsakemu šopek rdečih jagod.
32. Ptičje gnezdo.
V meji tam na vejici Gnezdo ptičica je splela, Jajca znesla ter jih grela. Mali se izlegli ptiči, Nežni, slepi in goliči, Pa cvrče: ,,Pi, pi, pi, pi! Mila si nam, mamka, ti."
33. Uganka.
Hrast ima dvanajst vej; na vsaki veji so štiri gnezda; v vsakem gnezdu je po sedem mladih ptičev, in vsakemu ptiču je drugače ime. — Kaj je to?
34. Ribica.
„Ribica, ribica, mala stvar, Le ne popadi trnka nikar! Hitro se v vrat ti zasadi; Bolelo bi te, pritekla bi kri. Ali ne vidiš dečka tam? Ribica, urno splavaj drugam!"
Zdi se drugače ribici mladi, Gleda samo po tolsti vadi. Misli, da z vrvico deček ta Ondi na bregu se le igra. Zdajci priplava, zine močno — Ribica, zdaj te boli hudo!
35. Solnčni žarki.
Solnce božje je vstalo na vse zgodaj in poslalo svoje žarke po svetu, da zbude zaspance.
Prvi žarek pride k škrjančku. Skrjanček se zbudi, zleti visoko v zrak in poje svojo jutranjo pesem.
Drugi žarek pride k zajčku. Zajček skoči urno pokonci, steče na travnik in si natrga trave in zelišč za zajtrk.
Tretji žarek pride h kuram. Petelin zapoje: Kikiriki! Kokoši zlete z gred, kokodakajo in iščejo hrane.
v
Četrti žarek pride h golobom v golobnjak. Glo-lobje zlete na polje in pobirajo zrna.
Peti žarek pride k čebelici. Čebelica zleti na cvetice in nabira med.
v
Sesti žarek pa pride k lenuhu v posteljo. Lenuh pa noče vstati, marveč se obrne še na drugo stran in zaspi iznova.
36. Uganka.
Spomladi dišim, poleti hladim, jeseni redim, pozimi gorim. — Kaj je to?
37. Cesarska pesem.
Bog- ohrani, Bog- obvari Nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo Mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije!
Vsebina.
I. Vaje v pisanju in branju 5 — 70
II. Berila.
1.	Dobri začetek (po J. Šrastnega i. dr. Čitanki, I. d.) .	73
2.	*Jutranjamolitev (L. Pintar)	73
3.	Deček in klobuk (po Kellu)	73
4.	*Mačice (V. Hey-A. Funtek)	74
5.	Zdravilo (po dr. T. Scherru)	74
6.	* Petelin (A. Funtek) . .	75
7.	Jakec in součenci (Razinger-Žumer, Abecednik) . .	76
8.	*Kolo (A. Funtek [1.]) .	77
9.	Uganke (Razinger - Žumer, Abecednik).....78
10.	Dorica in Slavko . (poslov.) 78
11.	Trije otroci (po dr. T. Scherru)......79
12.	* Mamici za god (L. Pintar) 79
13.	* Mladi vojaki (poslov. Fr. Končan)......80
14.	Matej (Razinger - Žumer, Abecednik).....81
15.	Uganki (Razinger-Žumer, Abecednik).....82
16.	* Deček in psiček (V. Hey-
A. Funtek).....82
17.	* Večerna (Fr. Giill-L. Pintar) .......83
18.	Stanko in Vida (po V. Danilovi Početnici) ... 83
Stran
19.	Uganki (Razinger-Žumer,	
	Abecednik).....	84
20.	Matij ček in Milica (Razin-	
	ger-Žumer, Abecednik)	84
21.	*Mlin (A. Funtek) . . .	85
22.	Zajček in zelje (E. Gangl)	86
23.	Uganke (Razinger-Žumer,	
	Abecednik).....	86
24.	*Vran (V. Hey-A. Funtek)	87
25.	Božje oko (Razinger-Žumer,	
	Abecednik).....	88
26.	* Cvetice (A. Funtek) . .	88
27.	Ivan (Razinger-Žumer, Abe-	
	cednik) ......	89
28.	Čebelica in golobček (po J. B. Michaelisu in Curt-	
	manu).......	89
29.	Metulj in čebela (po St.	
	Javorjevem Bukvarju)	90
30.	*Na saneh (E. Gangl). .	90
31.	Ančika (po dr. T. Scherru)	92
32.	* Ptičje gnezdo (Po V. Da-	
	nilovi Početnici) . . .	92
33.	Uganka (Razinger-Žumer,	
	Abecednik) .....	93
34.	* Ribica (V. Hey-A. Funtek)	93
35.	Solnčni žarki (po Curtmanu)	93
36.	Uganka («Vrtec») . . .	94
37.	* Cesarska pesem (J. G.	
	Seidl-L. Toman) . . .	94