Slovenski Sokol
QLflSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Štev. 12.	V Ljubljani, 25. decembra 1908.	Leto	V.
Razširjenje sokolske organizacije v slovanskem svetu.
(Poročilo br. dr. J. E. Scheinerja na vseslovanskem shodu v Pragi. — Konec.)
S to nalogo je postalo Sokolstvo najprvo na Češkem središče navdušenega, gorečega dela rodoljubnega in v teku časa je z znatnimi svojimi uspehi postalo najmočnejša in najkoristnejša narodna institucija, ponos in obenem silna opora svojega naroda. Ona izločuje vse politične strankarske namene, vsemu narodu brez razlike dostopna in pazeča na vse stanove in sloje, in kaže leto za letom neprestan napredek in razvoj kakor v številu tako v kakovosti svojega dela. Danes štejemo na Češkem, Moravskem, v Šleziji in na Nižjem Avstrijskem skoro 800 sokolskih društev s 75.000 člani, ki so vsa v organiziranem mogočnem združenju pod enim praporom in vodstvom „ Češke Obce Sokolske", o katere razcvitu je podal najzgovornejši dokaz V. vsesokolski zleti. 1907. v Pragi, ki se je po svoji razsežnosti, posebno pr prostih vajah 8000 Sokolov in 3000 Sokolic dvignil na prvo svetovno manifestacijo te vrste in s svojim programom vzbudil splošno občudovanje in rešpekt.
Skratka, v svojem Sokolstvu je našel češki narod nedvomno najizdatnejši i vir svoje življenske sile, trajno izpod-budo in podnet svojemu razvoju, va-
žnega činitelja na polju narodne vzgoje, izdatno prispevajočega k njegovemu napredku in uspevanju.
Toda — stvar sokolska ni ostala na čeških mejah, njeno seme je bilo zaneseno do sosednjih slovanskih dežel in odtod dalje, dalje po vsem Slovanstvu, zavzemajoč vedno večje in večje polje svojemu delovanju, tako da je danes last vsega slovanskega naroda.
Prirojeni nagon krvnega sorodstva in vzajemnih interesov Slovanstva je stremil pridržati sokolski stvari v vseh slovanskih zemljah enoten značaj in enotno smer. Ostalo je povsod pri enakih geslih, enaki organizaciji, metodi in sestavu, pri enaki zunanji označbi, kar nas je vodilo le k tesnejšemu zbližanju in strnjenju moštva slovanskega, združenemu delu in zor-ganiziranju vrst sokolskih, tako da moremo s ponosom in veseljem kazati na to, da tvori Sokolstvo danes največjo institucijo slovansko, trdno zgrajeno in zorganizirano, zavedajočo se skupnega cilja, v svojem bratskem taboru združujočo stotisoče zvestega moštva slovanskega.
Poleg Češke sokolske zveze se mogočno razvija poljsko Sokolstvo, ki
12
šteje v svoji zvezi v Galiciji 150 društev z 20.000 člani in na Poznanjskem 162 društev s 7000 člani. Mnogo obetajoče gibanje v ustanavljanju sokolskih društev v poljskem kraljestvu je bilo žal radi neugodnih političnih razmer za trenotek ustavljeno, toda trdno upamo, da pride kmalu doba, ko bodo zopet poklicana v življenje in neovirano delovanje.
Tudi Rusi ni so pričeli z ustanavljanjem sokolskih društev v Galiciji, toda dosedaj z majhnim uspehom. Sedaj obstoje tam samo tri društva po sokolskem vzoru. Po deželi se rusinski narod organizira v Galiciji in Bukovini v društvih, zvanih „Sič“, zraslih iz vročih bojev političnih. Pravi in končni značaj teh društev seveda more ustvariti samo le odprava teh borb, ki je je le želeti.
V razveseljivi meri je zasegla sokolska stvar ves slovanski jug. V letu 1907. so šteli Slovenci v svoji sokolski zvezi že 33 društev s 3364 člani*), Hrvati 50 društev s 6500 člani in stvar povsod živahno napreduje. Istotako se med Srbi javlja v zadnjem času veliko gibanje, osobito v Slavoniji in Bosni, v kraljevini pa je sokolska stvar naletela na spore podrejenega pomena, katerih odprava je prva dolžnost odkritih srbskih rodoljubov. V Bolgarski so telovadna društva pod naslovom „Junak", ki kažejo v zadnjem času goreče stremljenje po zbližanju k slovanski sokolski organizaciji. V letu 1907. je bilo tu 40 društev, združenih v zvezi z 2700 člani.
Na Ruskem dolgo ni bilo možno pridobiti razumevanja in zanimanja za krasne cilje Sokolstva. Šele v zadnjih
letih, ko so s Češkega začeli na ruske srednje šole prihajati sokolski vaduelji. noseč spoznanje pravega bistva Sokolstva do raznih krajev Rusije, je bilo zbujeno zanimanje tudi tukaj za stvar, in ko so osobito veliki vsesokolski zleti rusko javnost opozorili na široko sokolsko organizacijo, se je začelo tudi tukaj z ustanavljanjem telovadnih društev po sokolskem vzoru, katera prevzemajo v zadnjem času tudi zunanje sokolske znake.
To leto je bila dovršena organizacija velike Zveze slovanskega Sokolstva, v kateri so zastopani poleg Čehov Slovenci, Hrvati in Srbi iz Slavonije in v kateri upamo kar najhitreje tudi zreti Sokolstvo poljsko, bolgarsko in ostalo organizacijo slovanskega Sokolstva.
Tako stojimo danes ob resničnem faktu življenja polnega in silno se razodevajočega Sokolstva slovanskega. Okolnost, da se je sokolsko vprašanje postavilo tudi kot predmet razpravljanju tega znamenitega kongresa, priča o tem, da gre tu za važen pojav, pomenljiv, prešinjajoč ves ustroj Slovanstva. Idealni njegov cilj, smer in duh ter dosedaj doseženi uspehi sami govorijo o potrebi izdatne podpore njegovega nadaljnjega razvoja v vsem Slovanstvu.
Sokolstvo ni samo važna institucija zdrave, sveže fizične vzgoje, delavnosti in moči posameznika, temveč vir sile vsega ustroja narodnega, ono je danes v vseh slovanskih narodih, kjer je širje razprostrlo svoje korenine, postalo pomemben javen činitelj, dajoč in izdatno podpirajoč njih napredek in razvoj. Nasproti razvijajočemu se kastovstvu in cepljenju slojev ima ono biti s svojim
*) Po zadnji statistiki iz srede 1. 1908. že 42 društev s 4014 člani. -- (Op. prev.)
demokratskim, bratskim, vsemu narodu služečim namenom stočišče navdušenega narodnega dela, prebujajoč in goječ zmisel za krasne, plemenite rodoljubne ideje.
Pri pravem razumevanju skupnih interesov slovanskih in resničnem čutu sorodnih vezi vseh članov rodbine slovanske in iz tega izvirajoče vzajemne vdanosti in bratske ljubezni je postalo Sokolstvo netitelj in obenem močan skupni organ, združujoč srca in roke slovanske mladine h krasni nalogi okrepitve vsega življa slovanskega, na njegovo vzajemno obrano in povznesitev na temelju popolne enakosti in prostosti vseh pripadnikov.
K temu obračamo vaš pogled in vašo pozornost.
Ni prav recitirati samo znane izreke o tem, da pripada bodočnost Slovanstvu, in z rokama v naročju pričakovati, da ta bodočnost sama pride. Svoboda sama ne prihaja k narodom slabim in shiranim, k svobodi se mora vsak narod dokopati z lastno svojo vrednoto.
Narodi so sami stvaritelji svoje usode in tako tudi Slovanstvo; ako hoče v resnici k veliki bodočnosti do-
speti, se mora zanjo temeljito vzgojiti in izobraziti.
Cim trše in težje bo to delo, čim krutejše bodo borbe, katere bo treba boriti za našo prostost in naš napredek, tem več se bode zahtevalo žilavosti in zdravja vsega plemenskega organizma in življenja našega.
Čim očitnejši so vplivi modernega življenja, modernih pohotov in nagonov, modernih užitkov in prenapetosti, tem skrbnejše mora biti stremljenje Slovanstva po harmonični gojitvi narodne bitnosti ne samo pri posamezniku, ampak tudi pri celih narodih, ako hočejo uspešno uveljaviti svojo narodno posebno eksistenco v nadalnjih dobah. Toje naloga Sokolstva in zato vas prosimo, da bi, prav ceneč njen pomen, došli do sklepa, da se priznava neogibna potreba, da se obrača več pozornosti in skrbi zdravi telesni vzgoji mladine, da se v ta namen ustanavljajo sokolska društva v vseh slovanskih deželah in da njih težnje, v kolikor izpolnjujejo naznačeno nalogo, izdatno podpirajo vsi poklicani čini-i tel ji.	Prev.—e—.
Proste vaje za zlet Slovenske sokolske zveze v Celju 1. 1909,
Temeljna postava: spetna stoja, priročenje (roki stisnjeni v pest).
Časomerje: 1, 2, 3, 4.
Vsak oddelek 8 krat.
Mera po godbi.
Kjer ni drugega predpisa, ima pest palčni položaj.
1.
1.	a) Odročiti;
b)	prednožiti z desno — s priročenjem prcdročiti;
c)	d) drža.
2. a) S poluobratom v levo odkoračna
stoja z desno — vzročiti z desno po najkrajši poti, z levo s čelnim lokom navzdol;
b) odgib z desno — s čelnimi loki na desno: z desno vzročiti, z levo odročiti ;
c) d) drža.
3. a) S poluobratom v levo zanožna stoja
z desno — predročiti: z desno z 12*
bočnim lokom nazaj (navzdol), leva vztraja v prejšnjem položaju;
b) izpad z desno naprej — zaročno skrčiti;
c) d) drža.
4. a) S celim obratom v levo predgib z levo — suniti naprej dol;
b) zanožna stoja z desno — predročiti naprej gor;
c) s prisunkom desne noge spetna stoja
— priročiti;
d) drža.
II.
1. a) Odkoračna stoja z desno — vzročiti j
s predročenjem;
b) počep z levo, zanožna stoja z desno not — zaročno skrčiti;
c) s poldrugim obratom v desno pred-nožiti z desno — suniti naprej;
d) drža.
2. a) Umik z desno, predklon — pred-
ročiti (roki navpično navzdol);
b) izpad z desno naprej - z desno predročiti gor, z levo zaročiti;
c) d) drža.
3. a) Umik z desno — zaročiti z desno,
z levo vrhno kritje (leva roka v pred-ročenju gor pravokotno upognjena na znotraj);
b) poklek z desno — vzročiti ven;
c) d) drža.
4. a) Vzravnava in s poluobratom v desno
odnožiti z desno — s čelnimi loki navzgor odročiti;
b) s prisunkom desne noge spetna stoja
— priročiti;
c) d) drža
III.
1. a) Prednožiti z desno — zaročiti;
b) zanožna stoja z desno — predročiti;
c) s polubratom v desno odkoračna stoja z desno — odročiti z desno s čelnim lokom navzdol; leva vztraja v prejšnjem položaju;
d) drža.
2. a) S prisunkom desne noge spetna stoja
— predročiti po najkrajši poti;
b)	čepenje odnožno z levo (t. j. čepenje z desno, odnožna stoja z levo), odklon na desno (trup v isti črti z levo
nogo) — desna oprta ob tla, z levo odročiti (pesti odprti); c) d) drža.
3. a) S poluobratom v desno v čepno
oporo zanožno z levo (t. j. čepenje z desno, zanožna stoja z levo — obe roki oprti s prsti ob tla);
b) vzravnava in vzklon ter izpad z levo naprej — z desno namer na vrlini udarec, z levo predročiti;
c) d) drža.
4. a) S celim obratom v desno predgib z
desno — vrhni udarec z desno do predročenja gor — z levo namer na vrhni sunek;
b) z levo vrhni sunek, z desno namer na vrhni sunek;
c) prednožiti z levo — zaročiti;
d) s prisunkom leve noge spetna stoja
— priročiti.
IV.
1. a) Odnožiti z desno — odročiti;
b) skozi prinoženjt s celim obratom v levo odkoračna stoja z desno — s čelnimi krogi navzdol odročiti;
c) d) drža.
2. a) S prisunkom desne noge k levi če-
penje — predročiti (po najkrajši poti);
b) ležna vzpora za rokama;
c) d) drža.
3. a) Vzravnava s poskokom v spetno
stojo — priročiti;
b) zakoračna stoja z desno — predročiti ;
c) d) drža.
4. a) Prednožiti z desno — zaročiti;
b) s celim obratom v levo izpad z desno nazaj — zaročno skrčiti;
c) zanožiti z desno — suniti v stran;
d) s prisunkom desne noge spetna stoja
— priročiti.
V.
1. a) Odkoračna stoja z desno — predročiti ;
b) s poluobratom v levo umik z levo
— zaročno skrčiti;
c) s polubratom v levo z desno nogo v skrižno stojo (desna spredaj) — suniti v stran;
d)	s celim obratom v levo v spetno stojo priročiti (po izvršenem obratu).
a) Čepenje — predročiti;
b) izpad z levo naprej — z levo vzro-čiti gor, z desno zaročiti;
c) d) drža.
a)	S poluobratom v desno v odkoračno stojo z levo — odročno upogniti
(t. j. odročiti in spojeno odročno upogniti);
b) predklon — suniti naprej (roki sta navpično navzdol);
c) d) drža.
4.	a) Vzklon, odnožiti z levo — odročiti (skozi priročen j e);
b) s prisunkom leve noge spetna stoja — priročiti.
c) d) drža.
CdS°-^i
Iz slovanskega Sokolstva.
Antoni Durski. Zvesti svoji obljubi v zadnji številki prinašamo tu v glavnih obrisih opis plodonosnega delovanja dne 6. novembra t. 1. umrlega velikega načelnika poljskega Sokolstva, naslanjajoč se na njegov životopis v „Vestniku sokolskem".
Petintrideset let njegovega dela, vztrajnega, cilja svestnega, navdušenega dela pomeni vzrast, razširjenje in utrditev sokolske misli in organizacije v poljskih deželah
Že od mladega navdušen telovadec, je bil, dovršivši gimnazijo, 1. 1871. izvoljen, star 17 let, za vaditelja prvega sokolskega društva v Lvovu. Študije na tehniki ga niso mogle odvrniti od cilja, ki ga je smatral za postavljenega svojemu življenju. Odločil se je posvetiti se sokolski vzgoji naroda. L. 1873. je sicer prestopil v telovadni zavod Madejskega, a že čez 2 leti ga vidimo zopet v Sokolu, ki mu velja odslej vse njegovo življenje. Izvoljen 1. 1875. za načelnika lvovskega Sokola, razvije sedaj kar najmarljivejše delo. Poljska mladina se zbira v mnogobrojnem številu okoli njega ter vadi ž njim z navdušeno vztrajnostjo. Durski pridobiva in izobražuje vaditelje. Marljivo sestavlja poljsko telovadno nazivoslovje. Telovadno gibanje narašča od leta do leta. Leta 1879. priredi Durski prvo javno telovadbo, prvikrat tu javno nastopi lvovski Sokol. Uspeh je znamenit. Število članstva sc množi. L. 1880. se priredi druga javna telovadba. L. 1881. gre Durski z bratoma Tyblewiczem in Janikowskim v Prago, kjer se vadijo v vaditeljskem zboru praškega Sokola. Durski se seznani in sprija-telji tu z načelnikom praškega Sokola, geni-jalnim voditeljem češkega Sokolstva, dr. M. Tyršem, ki ga izpodbudi k še intenzivnejšemu delu. Durski sestavi po češkem vzoru prvi vaditeljski zbor, v katerem so Cenar, Tyblewicz,
Janikovvski, Alb, Hominski, Luszczynski, Maksi-mowicz, Stachurski in Usieknievvicz. Ti vaditelji pomagajo svojemu načelniku širiti sokolsko misel ne le na Gališkem, temveč v vseh poljskih deželah, da, tudi čez ocean, in nekateri izmed njih stoje še dandanes na čelu poljskega Sokolstva kot vztrajni delavci in izkušeni strokovnjaki. Durski piše v tem času svoja „Cwi-czenia wolne“, „Cwiczenia rzedovve", „Cwi-czenia na poreczah", „Cwiczenia na skoczni" in snuje tako temelj poljski strokovni telovadni literaturi. Skupaj z dr. Žulinskim, Dzie-dzielewiczem in dr. Krowczynskim začne izdajati prvi poljski telovadni časopis „Przewodnik gimnastyczny Sokol". Od 1. 1885. do 1897. njegov samostojen urednik ter sourednik telovadnega dela do 1. 1905. mu je žrtoval velik del svojega življenja ter ga obogatil z mnogimi odličnimi spisi ter prispeval zanj do svoje smrti, celih 24 let. Novo delo se mu prične, ko se začno ustanavljati po deželi sokolska društva. Ni ga skoro sokolskega društva v Galiciji, za katerega bodisi osnovo, bodisi vzdrževanje in vodstvo, bodisi v kakem drugem pogledu ne bi imel Durski zaslug. Durski marljivo deluje, da se Sokol ugnezdi tudi v : ostalih poljskih deželah. Društva se množe in Durski organizira župe. L. 1892. se priredi 1. zlet poljskega Sokolstva, ustanovi se poljska sokolska zveza, ki si izvoli Durskega za načelnika. Durski organizira dalje, vadi, vodi vaditeljske tečaje, ureja vse telovadno in orga-nizatorno delo zveze, vede poljsko Sokolstvo še na tri poljske sokolske zlete I. 1894., 1896. in 1903., piše in izda „Gimnastiku dziewczat i kobiet", „Cwiczenia na przyrzadach“, „Woltyže na koniu wszerz“, „Zakres materyalu čwiczeb-nego dla dorostu sokolego", skrbi za dobre stike z ostalim slovanskim Sokolstvom, dokler
ne prekine neizprosna smrt nesebičnega požrtvovalnega njegovega dela.
Velikemu Sokolu Durskemu čast in slava!
Hrvatsko Sokolstvo je v letošnjem letu priredilo več župnih izletov. Dne 7. junija je imela svoj zlet župa Fonova v Krapini. Zastopana so bila društva Vel. Gorice, Krapina, Samobor, Varaždin, Zagreb in Zlatar. Članov v kroju je bilo 167, proste vaje jih je izvajalo 84, nastopil je deški naraščaj iz Zagreba in Krapine. Zupa Preradovičeva je priredila zlet v Koprivnici dne 4. in 5. julija. Zleta so se udeležila društva Bjelovar, Koprivnica, Križevci, Pitomača in Virovitica ter Križevac in Zagreb. Članov v kroju 258, pri prostih vajah 68, 6 vrst na orodju, deškega naraščaja 19 iz Bjelovara in 55 iz Koprivnice, ki je izvajal igre in proste vaje v skupinah. Pri javni telovadbi je Sokol iz Križevca nastopil z boksom, koprivniški Sokol z batonom, Sokol iz Bjelovara s kopji. Tekma posameznikov je obsegala drog, bradljo, konja na šir, skok v višino in proste vaje, prosta tekma pa skok v višino, metanje kamna 12 kg in dviganje bremena 45 kg. V prosti tekmi so bili najlepši uspehi: skok v višino 1-60 m, metanje kamna 6 10 m, dviganje bremena 11 krat. Dne 23. avgusta je bil zlet Kre-šimirove župe v Šibeniku. Članov v kroju 245, pri prostih vajah 125, pri vzornih prostih vajah
50 telovadcev, 96 deškega in 25 dekliškega naraščaja. — Najlepši zlet je bil župe Zrinjsko-Frankopanske na Sušaku dne 7., 8. septembra. Zbralo se je 45 sokolskih društev z nad 800 člani v kroju. Češko obec sokolsko sta zastopala brata podstarosta Fran Mašek in član tehničnega odseka Fran Erben, slovensko sokolsko zvezo pa brat podstarosta dr. O. Rybar s tremi drugimi Sokoli. Tekme se je udeležilo 8 vrst in 18 posameznikov. Pri javni telovadbi je nastopila župa s 100 telovadci pri prostih vajah in z 9 vrstami na orodju. Zagrebški Sokol (28) je izvajal vaje s palicami, Sokol v Karlovcu je telovadil hkratu na 5 bradljah, 12 telovadcev Sokola v Bakru in na Sušaku je predelalo šolo z batonom, 9 Sokolov iz Koprivnice pa je izvedlo več težjih sestav z batonom, sledilo je 7 vrst gostov na orodju, karlovški Sokol (25, med temi starosta dr. B. Vinkovič) s kopji in zaključilo je telovadbo 19 telovadk s Sušaka in iz Bakra z vajami s kiji. — Zadnji zlet v tem i letu je bil župe Strossmayerjeve v Oseku. Tekme se je udeležilo v višjem oddelku 10 posameznikov, v nižjem oddelku 7 vrst s 54 posamezniki in v prosti tekmi 9 vrst s 70 posamezniki. Članov v kroju je bilo 270. Veliko sokolskega dela je izvršilo hrvatsko Sokolstvo v tem letu v prospeh težko skušanega hrvat-skega naroda.	—o —
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Slovenska sokolska zveza.
XI. seja vaditeljskega zbora S. S. Z. dne 13. decembra 1908 v Ljubljani. Navzoči: Zvezni načelnik br. dr. Viktor Murnik in bratje načelniki in vaditelji: Lebar, Olivotti, Peternel (Bled), Smertnik (Celje), Majzel (Domžale), Kranjc (Gorica), Krčnik, Novak (Idrija), Fin-cinger (Kamnik), Sajovic Evgen (Kranj.), Bukovnik, Burgstaller, Kostnapfel, Miklavc, Porenta, Svetlič, Windischer (Ljubljana), Dimic (Ljubljana L), Matjašič, Smole (Ljubljana 11.), Tollazzi, Zavrtnik (Logatec), Hvalenc (Maribor), Oswald, Papež Fr , Papež Ljud., Perdan (Novo mesto), Kraigher, Miško (Postojna), Brovč (Radovljica), Jančar, Stražar (Ribnica), Poličar Milan, Poličar Vinc. (Št. Vid), Boltavzar, Štrukelj (Šiška), Gašperin, Jurman, Pristov (Škofja Loka), Rogel, Tomič (Trebnje), Šušteršič (Trst), Dobrin, Jezeršek (Tržič), Korenčan, Kunstel, Perne, Rabič
(Vrhnika), Kržišnik (Žiri). — Zvezni načelnik pozdravi navzočne in preide na dnevni red. L Na predlog br. Novaka se z vzklikom iz-j volijo v zvezni vaditeljski zbor bratje: Viljem Bukovnik, Tomo Burgstaller, Al. Kostnapfel, j Evgen Sajovic in dr. Janko Šavnik. II. Zlet v Celju. Poroča br. Smertnik. Društvo je sklenilo, da se vrši ob otvoritvi sokolskega doma leta 1909. v Celju velika sokolska slavnost in je zategadelj naprosilo S. S. Z., da priredi ob tej priliki zvezni zlet v Celju. Zlet bo velikanskega pomena ne samo za naše Sokolstvo na znotraj, temveč tudi za mesto Celje in za štajersko deželo sploh. Razmere v Celju se v zadnjem času močno izpreminjajo. Mesto postaja od dne do dne bolj slovensko, narodnost raste, gospodarsko se ojačujemo. Zlet bo dal izpodbudo še k vztrajnejšemu delu. Vlada nima povoda ga prepovedati: sokolski dom leži v okolici, na popolnoma slovenskih tleh, izprevoda po mestu ne
bo, pač pa se uvrstimo v okolici. Dan izleta se še ni določil, z ozirom na obširne priprave je želeti, da se vrši v mesecu avgustu. Spored naj bi se sestavil tako, da se završi v enem dnevu. Če bo veliko zanimanja in če bo pričakovati obilne udeležbe, se poskrbi za posebne vlake. Kar se tehničnega dela tiče, se je vsem društvom poslal že načrt prostih vaj. Br. dr. Murnik pripomni, da treba prirediti tudi tekmovalno telovadbo. Tekme vzgojujejo in izpodbujajo. Smer in način tekmam je treba že danes določiti, vsaj v glavnem. Br. Novak predlaga, da se sprejme češki tekmovalni red, glede tekme na orodju pa, da tekmuje na zletu v Celju nižji oddelek v čeških vajah za tekmo, ki jo Č. O. S. priredi prihodnje leto, tekma v višjem oddelku naj bi se opustila, tekmovalo pa za prvenstvo S. S. Z., za kar priporoča vaje, določene za mednarodno tekmo v Luksemburgu. Br. Perdan je mnenja, da je treba v višjem oddelku tekmovati, ker bi bili sicer boljši tekmovalci prikrajšani. Br. Smertnik je mnenja, da se je treba ozirati na naše razmere, češke vaje bodo morda mnogim naših telovadcev pretežke. Br. Murnik pravi, da mora biti naša težnja, kolikor mogoče se približati velikim telovadnim organizacijam. Treba je strogega tekmovalnega reda in kolikor se da težkih vaj. Pretiravati seveda ne gre, nedosegljivega ni moči zahtevati. Vzemimo torej češki tekmovalni red, vzemimo tudi češke vaje, pa jih olajšajmo le toliko, kolikor je neogibno potrebno glede na povprečno izvežbanost naših telovadcev in na čas, ki je za vadbo tekmovalnih vaj na razpolago. Tekmovalo naj bi se v višjem in nižjem oddelku ter za prvenstvo (vaje za mednarodno tekmo v Luksemburgu) v prostih vajah. Koristno pa bi bilo poskusiti tudi tekmo v redovnih vajah. Določitev orodja, eventualno olajšanje čeških vaj, odločitev o tem, kakšne tekme naj se morda še prirode razen tekme na orodju (proste vaje, redovne vaje, posebne tekme i. t. d.j, določitev podrobnosti naj bi se prepustilo tehničnemu odseku. Vaditeljski zbor stori sklep v tem zmislu. 111. mednarodna tekma v Luksemburgu. S. S. Z. je dobila vabilo k tej tekmi, ki se bo vršila 1. avgusta 1909. Vaditeljski zbor je soglasno sklenil težiti na to, da se
S.	S. Z. tekme udeleži. V vseh društvih naj se najboljši telovadci prično takoj pripravljati za to tekmo. En mesec pred tekmo je sklicati v Ljubljano sestanek, na katerem se preizkusijo posamezni telovadci in se izbere iz njih tek-
movalna vrsta. Ta vrsta naj po možnosti ves mesec ostane v Ljubljani, da se omogoči skupna in temeljita priprava za tekmo. — Pri slučajnostih je izrazil br. Šušteršič iz Trsta željo, naj bi zveza izdala knjigo, ki bi nudila telovadcem teoretično in praktično gradivo. Brat načelnik izjavi, da se bo v tem oziru storilo, kolikor bo mogoče. Ob sklepu so se proste vaje za zlet v Celju po načrtu, poslanem društvom, sprejele z nekaterimi spremembami ter praktično predelale. Objaviti jih je v prihodnji številki „Slov. Sokola". (Olej današnjo številko )	—u —
Društva
Sokol na Javorniku je priredil v nedeljo dne 18. oktobra vrtno veselico z javno telovadbo. Te prireditve so se udeležila poleg ja-vorniškega društva (10 v kroju) tudi sokolska društva na Jesenicah (16 članov v kroju), v Radovljici (23 članov v kroju), Škofji Loki (de-putacija 4 članov v kroju) in snujoči se blejski Sokol (17 članov v civilni obleki). Razen teh je v kroju nastopilo 40 dečkov jeseniškega in javorniškcga Sokola. Najprej se je izvršil iz-prevod proti Koroški Beli, navdušeno pozdravljen od ljudstva. Zavedni župan g. Potočnik je Sokole prisrčno pozdravil. Vnemalno mu je odzdravil starosta radovljiškega Sokola brat dr. J. Vilfan. Po povratku na Javornik se je vršila javna telovadba, ki se je je udeležilo na stotine naroda. Naraščaj je vodil br. J. Ravnikj podnačelnik Sokola na Jesenicah, člansko telovadbo pa br. Fr. Ravnik, načelnik Sokola na Javorniku. Telovadbo je otvoril naraščaj jeseniškega Sokola, ki je nastopil na drogu. Vaje so bile zanj nekoliko pretežke in na račun tega je bila marsikatera vaja prekinjena, istotako so z malimi izjemami skoraj vsi krčili noge pri različniii položajih. Ko bi si bili izbrali nekoliko lažje vaje, bi bili dosegli veliko večji uspeh Pozor torej, brat vaditelj, za prihodnjič! Vendar pa sme pričakovati jeseniški Sokol iz tega naraščaja več dobrih telovadcev, ki bodo sposobni za najtežje tekme. Za naraščajem so nastopile tri vrste članov na orodju in sicer: vadit, zbor (skupni) na konju vzdolž br. r. in na bradlji, ena vrsta z Jesenic na drogu in bradlji in z Javornika in iz Radovljice ena skupna vrsta na bradlji in drogu. Primerne vaje so izvajali z velike večine zelo dovršeno, skrčenih nog je bilo malo videti, vezava vaj je bila dobra, edino pristop in odstop od orodja bi bila
lahko boljša. Neodpustljivo pa je, da se zanemarjata konj in pa skok, v katerem sploh nobena vrsta ni nastopila, na konju pa samo vadit. zbor. Zatem je nastopil vadit, zbor na drogu. Vaje so bile večinoma elegantno in sigurno izvedene. Opaziti je bilo več vrhunških vaj, kakor: stoje, skrčke z uleknjenim križem, veletoči nazaj in napjej ter tudi z obrati, raznožni premali naprej do opore zadaj itd. Vaditeljski zbor je žel za svoj lepi nastop gromovito pohvalo občinstva. Nato je prikorakal naraščaj (28) jeseniškega in javorniškega Sokola ter se razvrstil k vajam s palicami v dvojicah. Enotna in pravilna izvedba je bila dobra, živahno in skladno izvajane vaje so napravile najlepši vtisk na občinstvo, ki ni štedilo z zasluženo pohvalo mladim sokoličem. Poslednja točka telovadnega sporeda so bile članske proste vaje s I. zleta gorenjskih sokolskih društev v Kranju. Kazatelja vaj, brata Bošteie in Pristov, sta izvajala vaje vzorno in precizno, z večino drugih telovadcev pa ne moremo biti zadovoljni. Lena in malomarna izvedba, nepravilni prehodi iz položaja v položaj ter slabi gibi nog so bili jasen
dokaz, da se prostim vajam posveča v telovadnici premalo pozornosti. Nekoliko krivo je tudi to, da imajo vsa društva, ki so se udeležila telovadbe, neprimerne, premajhne telovadnice. Ne glede na proste vaje pa se je v splošnem videl lep napredek izza lanskega leta, ko se ni priredila na Gorenjskem nobena večja skupna telovadba, dočinr smo jih imeli letos že štiri, ki so se jih po večini udeležila vsa gorenjska sokolska društva. In ravno taki skupni nastopi imajo velik pomen za sokolska društva, ker jih bodre k marljivemu in vztrajnemu delu pa tudi za prosti narod, ki vidi naše delo in med katerim je že precej razširjen sokolski duh. Dokaz za to je novo ustanavljajoči se Sokol na Bledu in pripravljajoča se odseka radovljiškega Sokola v Kamni gorici in Ljubnem. Pa tudi po drugih krajih že precej prodira sokolska misel in upati je, da prodre tudi skozi predor v tužni Korotan. Po javni telovadbi se je vršila .vinska trgatev", ki je dobro uspela in donesla javorniškemu Sokolu lep gmotni dobiček. Na svidenje prihodnje leto 1 Na zdar!	J,
Književnost.
Slovenski sokolski koledar za I. 1909.
Uredil dr. Gv. Sajovic. Vaditeljski zbor Sokola v Kranju je izdal in založil že 4. letnik sokolskega koledarja. Veseli nas, da se pred štirimi leti započeto izdajanje koledarja obnaša; kolikor nam je znano, se koledar vsako leto skoro razproda. Da je koledar postal priljubljena, pa tudi koristna žepna knjižica bratom Sokolom, posebno pa vaditeljem in telovadcem, opaziš pri raznih prilikah, posebno pa na izletih. Poleg koledarja v ožjem zmislu in k temu pripadajočih običajnih opomb in odstavkov, obsega IV. letnik v sokolskem delu 7 člankov, in sicer: .Sokolstvo Svatopluku Čechu"; .Trubar-buditelj“; .Slovensko Sokolstvo v letu 1908“; .Zvezni vaditelj"; .Nekaj besedi vaditeljem"; .Navodila za vaditelje naraščaja"; „Naš prvi dom" (s sliko .Sokolskega doma" v Žireh). Lepi in koristni članki bodo gotovo navajali pazljive čitalce k razmišljevanju o naših sokolskih težnjah in nalogah. Sokolski del zaključujejo zanimive raznoterosti iz sokolskega in splošno telovadskega gibanja. .Pregled gojitve telovadbe Slovencev n Pednjih šolah" nam
vzbuja razne misli. V vrstah sedanjih sokolskih delavcev ni nikogar tu imenovanih telovadnih učiteljev Slovencev. Statistični izkaz slovenskega Sokolstva in odstavki pod naslovom .Zveza slovanskega Sokolstva" dajejo bratom obsežen pregled po slovenskem in širnem slovanskem sokolskem svetu. V koledar so vstavljene tudi 3 pesmi: .Naprej!" .Slovenec sem" in .Slovan". Vse hvale vredno je to, že večkrat izraženi želji pa b: ugodil, če bi marljivi brat urednik preskrbel \ prihodnjih koledarjih tudi najbolj priljubljene češke prave sokolske koračnice, prevedene na slovenski jezik. Koledar zaključuje 47 oglasov slovenskih in slovanskih tvrdk, ki se priporočajo slovenskim Sokolom. Na koncu naj bo dovoljena opazka, naj bi za beležke bilo več praznega papirja v koledarju, če naj bo res spremljevalec Sokolom v celem letu; leto pa je dolgo Teh par praznih listov se kaj kmalu popiše. Tudi napravice za vtikanje svinčnikov pogrešamo. Sicer pa je koledar bratom Sokolom najtopleje priporočati, posebno pa slovenskim sokolskim vaditeljem. Cena 1 K.	— n—
Urednik: Dr. Vikt"
Tisk .Narodne tiskarne" v Ljubljani.