DOLENJSKI LIST št. 33 (1827) 16. avgusta 1984 STRAN 7 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ. KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE * Letnik XXI Novo mesto, 16. avgusta 1984 št. 12 S VSEBINA A. OBČINA KRŠKO 269, Odlok o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Trebnje. 264. Odlok o spremembah odloka o dav kih občanov občine Krško. 270. Odlok o minimalnih tehničnih pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih 265. 266. Popravek objave Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta „Kare Dalmatinova”. 271. prostorov. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče. OBČINA NOVO MESTO 272. Sklep o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v občini Trebnje. 267. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji. 273. Odlok o pogojih za sprejemanje gostov na prenoče- vanje in hrano pri zasebnih gospodinjstvih. OBČINA TREBNJE OBČINA RIBNICA 268. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobrnič. 274. Slep o povečanju odvoza smeti in stanarin v občini Ribnica Občina Krško 264. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82) in I57. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82), je Skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1984 sprejela ODI.OK o spremembah odloka n davkih občanov občine Krško 1. člen V odloku o davkih občanov občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 9-74/83) se v prvem odstavku 7. člena znesek din' 15,000,- nadomesti z zneskom din 60.000,-, v drugem odstavku istega člena pa se znesek din 10.000,- nadomesti z zneskom din 40.000.-. 2. člen V 8. členu se znesek din 2.400.- nadomesti z zneskom din 9.600.-. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. Številka: 1-422-35/84 Datum: 19/7-1984 , Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, I. r. — ulice in trgi ter ceste v mestih in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, — pomembnejše krajevne poti za cestno prometno povezavo v občini, za katere se s tem odlokom ureja enotno vzdrževanje in varstvo na nivoju občine. — objekti, naprave in ogrevalna infrastruktura za opravljanje dejavnosti ogrevanja stanovanjskih objektov, — javne tržnice in sejmišča, — objekti, naprave, stroji in ostalo orodje za opravljanje deficitarnih obrtnih storitvenih dejavnosti iz 1. člena tega odloka." Sekretar občinske skupščine SLAVKO KUNEJ, 1. r. 265. ,.Med komunalne objekte in naprave skupne rabe se poleg komunalnih objektov in naprav izdrugega odstavka 6. člena zakona o komunalnih dejavnostih štejejo še: 266. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 191. člena statuta občine Krško(Sku-pščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je izvršni svet SO Krško na seji dne 19. 7. 1984 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA „KARE DALMATINOVA" 1. Osnutek zazidalnega načrta Kare Dalmatinova, ki ga je junija 1984 pod št. 141/84 izdelal IGMPSava TOZD Savaprojekt Krško, se javno razgrne. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Krško (na oglasni deski in v prostorih komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva) in na sedežu KS Krško od 15. avgusta do 15. septemb- ra 1984 vse delovne dni v času od 7. — 15. ure. Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve. 3. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: IS-350-3/84 Datum: 19. 7. 1984 Predsednik IS: VINKO BAH, dipl. ing., I. r. Občina Novo mesto 267. Na podlagi 33. člena Odloka o javni kanalizaciji (Skupščinski DL Št. 10/84) je delavski svet Delovne organizacije KOMUNALA Novo mesto sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK o javni kanalizaciji I. SPLOŠNE DOLOČBE I. člen S tem tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnem besedilu ..tehnični pravilnik") se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. 2. člen Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več koristnikov. Za javno kanalizacijo se štejejo: — zbirni kanali z revizijskimi jaški — razbremenilniki visokih voda — zadrževalni bazeni padavinskih voda — črpališča odpadnih voda — čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda — drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda 3. člen Notranja kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu koristniku in so priključene na javno kanalizacijo. Za notranjo kanalizacijo se štejejo: — vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu — naprave za akumulacijo, prečrpavanje. čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda — spojni kanal — kontrolni jašek na spojnem kanalu 4. člen Notranja kanalizacija je prav iloma priključena na javno kanalizacijo po ’ spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek. V predelih, kjer je zgrajen ločen sistem zbiranja odpadnih in padavinskih voda mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako. da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu. 5. člen Kanalizacijsko omrežje in naprave se po sv ojem namenu in funkciji delijo na sekundarne, primarne in magistralne. Sekundarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo eni soseski ali manjšemu naselju. Primarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo več soseskam ali več manjšim naseljem. Magistralno omrežje in naprave so tiste, ki so medkrajevnega ali regionalnega pomena. 6. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: — hišna kanalizacija = kanalizacija v objektu — spojni kanal = kanal od objekta do priključka na javno kanalizacijo — kanal = cevovod za odpadno vodo — priključek = mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo — kontrolni jašek = jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in odvzem vzorcev — revizijski jašek = jašek na notranji ali javni kanalizaciji za opravljanje vzdrževalnih del — podslapje - vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku — kaskada - prelivna stopnica v kanalu -— zadrževalni bazen ~ bazen za akumulacijo padavinskih voda — razbremenilnik = jašek za regulacijo v toka padav inskih voda v javno kanalizacijo — peskolov jašek za izločanje peska iz odpadnih voda — črpališče = objekt za prečrpavanje odpadnih voda — čistilna naprava - objekt za mehansko, biološko ali kombinirano čiščenje odpadnih voda II.SMLRNICL ZA PROJ1 KTIRANJI IN GRADITI V JAVNI- KANALIZACIJI: 7. člen Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevali določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeli Komunala. X. člen Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi: — azbestno — cementne — plastične — keramične — specialne betonske s tesnilom Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi. Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in ustrezati JIJS. V primeru/ da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov morajo biti stene kanala zglajene do črnega sijaja. 9. člen Najmanjši dovoljeni profil kanala javne.kanalizacije je 200 mm. najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala je 150 mm. 10. člen Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%. 11. člen Kadar zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z naj večjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada. Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m se mora zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok. Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°. 12. člen Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2(, '( »pa na betonsko podlago. 13. člen Cevi za kanal javne kanalizacije ali spojnega kanala se mora zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Kadar cevi ne bi prenesle temenske obremenitve jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa. 14. člen Na kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi (L = 10 x D). Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri, profila ali padca kanala. 15. člen Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na mestu iz vodotesnega betona. Tlorisna dimenzija jaška na kanalu lavne kanalizacije je najmanj SO x 100 cm ali 0 100 cm. na spojnem kanalu pa najmanj 00 \ X0 cm ali 0 X0 cm. Jašek mora bili pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije N) x 60 cm ali 0 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških zgrajenih na voznih površinah moA biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa najmanj 5 ton. Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu ne sme biti perlbriran. 16. člen Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode z urejenih površin v javno kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da znaša naj večja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. 17. člen Kjer obstoja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.) mora biti na spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob. IX. člen Kjer obstoja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tu ko, da je možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti. 19. člen Koristnik javne kanalizacije, ki želr uporabljati odpadno vodo iz svojega objekta za gnojenje kmetijskih površin lahko na spojnem kanalu zgradi lovilec gošče (greznico). V tem primeru morajo biti odpadne vode razen fekalnih speljane mimo lovilca gošče. 20. člen Komunalni vodi (PTT ali Elektro kabli, vodovod, toplovod, plinovod itd)., ki potekajo vzporedno s kanalom javne kanalizacije morajo biti praviloma odmaknjeni najmanj 1 m od tega. Kadar tega ni mogoče zagotoviti se odmik za vsak primer posebej dogovori med zainteresiranimi organizacijami. 21. člen Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost po navodilih proizvajalca cevi. O preizkusu vodotesnosti se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ. 22. člen Investitor gradnje javne kanalizacije mora le to predati v upravljanje Komunali. Ob primopredaji, ki se opravi pismeno, mora investitor* izročiti Komunali naslednjo dokumentacijo: — projekt z gradbenim dovoljenjem — izvršilni načrt izdelan po določbah pravilnika o podzemnem katastru. Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster Komunale. — zapisnik o preizkusu vodotesnosti — podatke o investicijski vrednosti — uporabno dovoljenje Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije Komunala to vnese v kataster komunalnih naprav in v osnovna sredstva. 23. člen Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje Komunale. Kadar na podlagi lokacijske dokumentacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k gradnji objekta. S soglasjem se opredelijo tehnični pogoji izgradnje notranje kanalizacije in priključitve na javno kanalizacijo. 24. člen K vlogi za pridobitev soglasja k lokaciji in gradnji mora investitor priložiti naslednje dokupicnte: — arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in komunalnimi napravami v merilu l : 500 ali 1 : 1000 — kopijo katasterskega načrta — podatek o predlagani višinski koli objekta — podatke o namembnosti objekta in količini ter lastnostih odpadnih voda. 25. člen Komunala v soglasju opredeliti: — možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo — koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve — zahteve o ureditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega jaška — pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo — pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja k gradnji, kadar je pridobitev takega soglasja potrebna. — postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo 26. člen Postopek za pridobitev soglasja je hiter. Komunala je dolžna izdati soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema vloge. III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO 27. člen Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek. K prijavi za priključek mora priložiti naslednje dokumente: — gradbeno dovoljenje za objekt — načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt — dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja- k lokaciji oziroma gradnji — potrdilo o plačanem prispevku za priključitev na javno kanalizacijo po sklenjeni pogodbi., 2X. člen Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo skleneta investitor in Komunala pogodbo o priključitvi. S pogodbo se določi višina prispevka, ki ga mora investitor plačati za izgradnjo javne kanalizacije oziroma priključitev in druge medsebojne obveznosti. 29. člen Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije Komunala odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo njegovega predstavnika. Smatra se, da je priključek, ko predstavnik Komunale pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi ustrezno izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave. V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in 'določili tega pravilnika se priključitev odloži dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. 30. člen Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku. Koristnik javne kanalizacije, ki je po odloku o javni kanalizaciji dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni, jašek si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od Komunale smernice za izgradnjo kontrolnega jaška. IV. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO 4 31. člen V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za odvod ip čiščenje odpadnih STRAN 8 DOLENJSKI LIST št. 33 (1827) 16. avgusta 1984 voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam določenim v odloku o javni kanalizaciji in v tem pravilniku. 32. člen Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK): — aluminij (Al) — erzen (As) — barij (Ba) — svinec (Pb) — bor(B) — kadmij (Cd) 20 mg/l 0,1 mg/l 10 mg/l 0.5 mg/l 2 mg/l 0,5 mg/l — celokupni krom (Cr) 0,5 mg/l — šestvalentni krom (Cr VI)0.1 mg/I — baker (Cu) 1 mg/l — nikelj (Ni) 1 mg/l — živo srebro (Hg) 0,01 mg/1 — srebro (Ag) 0,1 mg/l — cink (Zn) 2 mg/l — kositer (Sn) 2 mg/l — aktivni klor (Cb) 3 mg/l — aktivni brom (Br:) 3 mg/l — klorov dioksid (Cl 0;) 3. mg/l — cianid (CN) 0,5 mg/1 — fluorid (F) 6 mg/l — nitrit (NO;) 10 mg/l — fosfor (P) 1 mg/l — sulfat (SO42-) 300 mg/1 — sulfit (S2") 1 mg/l — sulfit (SO3") 10 mg/l — kromatični amini 4 mg/l — masti, olja int.ežkotopni ogljikovodiki 20 mg/l — celokupni ogljikovodiki 20 mg/l — klorirani ogljikovodiki . 0 1 mg/CL/l — organski, klor, pesticid celokupni 0,05 mg CL/1 — fenoli 0,5 mg/l Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. 33. člen Odpadne vode iz zdravstvenih ustanov morajo biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirane. V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH' VODA. KI SE ODVA-J\JO V VODOTOKE 34. člen Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke mora ustrezati naslednjim zahtevam: 1. Temperatura odpadne vode na izlivu ne sme prekoračiti 33°C(306 K). 2. PII vrednost mora biti v mejah 6.5 — 9,0. 3. Biokemijska potreba po kisiku (BPKi) ne sme biti večja od 30 mg 02/1. 4. Vrednost netopnih substanc je lahko maksimalno 80 mg/l, usedline po 2|urah usedanja maksimalno 0.5 ml/l 5. Vsebnost raztopljenih anorganskih soli (zasoljenost) je lahko maksimalno 700 mg/l 6. Kemijska potreba po kisiku (KPK — bikromatna metoda) je lahko maksimalno 160 mgO:/l v nefiltriranih vzrocih 7. Vsebnost celokupnega fosforja je lahko maksimalno 10 mg/l 8. Vsebnost maščob, olj. ki se ekst-rahirajo s pentanom in težko hlapnih ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l; od tega jih sme odpasti na težko hlapna ogljikovodike največ 5 mg/l. Težko hlapni ogljikovodiki so tisti, ki imajo vrelišče nad 80°C (353 K). 9. Vsebnost vseh ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l. od tega težko hlapnih največ 5 mg/l. v skladu s točko 8. 10. Vsebnost kloriranih ogljikovodikov (trikloretilen, pekloretilen, klo-roten itd.) je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/1 — izmerjeno ali izračunano na klor po identifikaciji klorirane spojine. 1 11. Vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do 0.05 mg/l. Če so ogrožena obstoječa ali bodoča zajetja pitne vode, ne sme koncentracija presegati 0,0011 mg/l. 35. člen Odpadne vode pred vtokom v odvodni k ne smejo vsebovati več kot 20 000 MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml, 12.000 koliformnih bakterij fekalnega izvora v 100 ml in 2000 streptokokov fekalnega izvora v 100 ml. Odpadne vode iz infekcijskih oddelkov bolnišnic, v katerih se nahajajo pacienti s črevesnimi boleznimi ali z drugimi splošno nevarnimi infekcijskimi obolenji, se morajo pred izlivom dezinficirati. Enako velja za odpadne vode klavnic kužnih živali in kafilerij. 36. člen Odpadna Voda. ki se odvaja v vodotoke sme vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK): aluminij (Al) arzen (As) barij (Ba) svinec (Pb) bor(B) kadmij (Cd) celokupni krom (Cr) šestvalentni krom (Cr V železo (Fe) baker (Cu) nikelj (Ni) živo srebro (lig) srebro (Ag) cink (Zn) kositer (Sn) aktivni klor (CL) aktivni brom (Br?) amonijak (NH;) klorov dioksid (CIO:) cianid (CN) lluorid (F) nitrat in nitrit (NOi = NO nitrit (NO2-) fosfor (P) sulfat (SO4-2) sulfit S~2) 10 mg/l 0,1 mg/l 10 mg/l 0.5 mg/l 0.3 mg/i 0,5 mg/l 0,5 mg/l 1)0.05 mg/l 2,0 mg/l 0,05 mg/l 0.05 mg/l 0.001 mg/l 0.1 mg/l 1 mg/l 2 mg/1 0,2 mg/1 0.2 mg/1 0.5 mg/l 0,2 mg/l 0,1 mg/l 6 mg/l :)44 mg/l 1 mg/l 10 mg/l I mg/l VI. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE 37. člen Lastnosti odpadnih voda se ugotavlja z rednimi anali/umi vzorcev odpadne vode. Koristniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem postopku proizvodne ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev morajo dati svojo odpadno vodo najmanj trikrat letno analizirati pooblaščeni delovni organizaciji. Termin odvzema vzorcev določi Komunala. Z analizo se ugotavljajo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti odpadne vode. Koristnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti Komunali v roku osem dni po opravljeni analizi. 38. člen Zaradi kontrole lastnosti odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo se opravljajo kontrolne analize odpadnih voda. Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v prisotnosti predstavnika koristnika javne kanalizacije in predstavnika Komunale. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami mora koristnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in Komunali povrniti eventuelno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize. 39. člen Za presojo mejnih koncentracij škodljivih snovi je merodajna analiza povprečnega 24-urnega vzorca. 40. člen V primeru večjih okvar na napravah posameznega koristnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam odloka o javni kanalizaciji in tega pravilnika.se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške koristnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko inšpekcijo. 41. člen Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnostih. Onesnaženost odpadnih voda. ki se v občini Novo mesto odvajajo v javno kanalizacijo se ugotavlja po naslednjih kriterijih: — usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah — kemijska poraba kisika (KPK) z K-bjkromatom (K;Cr:07) — biološka poraba kisika(BPKs) v 5 dneh — strupenost (S) za ribe, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode. da ni več strupena za ribe — vsebnost težkih kovin (K) 42. člen Pri koristnikih javne kanalizacije, ki 'Utporabljajo vodo v tehnološkem postopku (v nadaljnem besedilu ..industrijska odpadna voda") se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med orfesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in onesnaženostjo fekalne odpadne vode(l). Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev prispevka za čiščenje odpadne vode. 43. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: F = faktor onesnaženosti Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah Uf - usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l 30 KPKi = kemična poraba kisika industrijske odpadne vode z K — bikromotom KPKf = kemična poraba kisika fekalne odpadne vode z K — bikro-matom. ki je določena kot konstanta 300 mg 02/1 Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe Sf = strupenost fekalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša kot je določeno za fekalno odpadno vodo (f)se v števcu uporabi konstanta določena za fekalno odpadno vodo. 44. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz najmanj treh 24-urnih povprečnih vzorcev. odvzetih v daljšem časovnem razmaku. Uporabljajo se samo podatki iz tistih analiz, za katere je odvzel vzorce predstavnik organizacije pooblaščene za opravljanje analiz. 45. člen Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun prispevka za čiščenje. VIL NAČIN ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA Ui KPKi c - An . n L.t\ ^ rivl F 0.40 [J|.+ 0:60 KpK| + 0.1 § V formuli uporabljeni pojmi pomenijo: 46. člen Koristniki javne kanalizacije sodoi-žni plačevati stroške odvajanja (kanalščino) in stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo Osnova za zaračunavanje stroškov za odvajanje in za čiščenje odpadne vode je porabljena pitna voda izjavnega ali internega vodovoda in porabljena tehnološka voda iz vodotokov. 47. člen Količina porabljene pitne vode iz javnega vodovoda se ugotavlja z vodomerom vgrajenim na javnem vodovodu. 48. člen Koristniki javne kanalizacije, ki se ne oskrbujejo z vodo iz javnega vodovoda ali se poleg te oskrbujejo tudi z. vodo iz drugih virov morajo imeti v kontrolnem jašku vgrajeno merilno napravo za merjenje pretoka odpadne vode. S to merilno napravo ugotovljena količina odpadne vode je osnova za plačevanje kanalščine in stroškov čiščenja. 49. člen Višina kanalščine se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode in cene za enoto. 50. člen Višina stroškov čiščenja odpadne vode se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti. Vlil. ZAaOTAVL.IAN.lt OBRATOVANJA. VZDRŽI! VANJ A IN NADZORA JAVNt IN IlIŠNt KANALIZACI.lt 51. člen Komunala je dolžna skrbeli za nemoteno obratovanje, vzdrževanje in nadzor koriščenja javne kanalizacije. Nadzor koriščenja javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. 52. člen Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora Komunala zagotavljati predvsem: — tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih inštrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb koristnikov javne kanalizacije — sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije — intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo jav ne kanalizacije — intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme koristnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja. /a redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih naprav mora Komunala sprejeli obratne poslovnike za posamezni objekt, za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja. 53. člen Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in kontrola odlagališča še opravlja po posebnem poslovniku odlagališča. 54. člen Lnkral letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih opraviti deratizacija v skladu z določili odloka o deratizaciji. 55. člen O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda se mora enkrat letno pismeno poročati delavskemu svetu inSamou-' pravni komunalni skupnosti. 56. člen Komunala vodi kataster javne kanalizacije v skladu z zakonom in pravilnikom o podzemnem katastru. 57. člen Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati izvršilni načrt po določbah pravilnika o podzemnem katastru. Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster Komunale. 58. člen Izvršilni načrt mora investitor predati Komunali ob predaji objekta v upravljanje ali pa izdelavo takega načrta naročiti pri njej pred začetkom gradnje. 59. člen Komunala mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kana- lizacijo in kataster notranje kanalizacije. IX. PREHODNE IN KONCNL DOLOČB L 61). člen Komunala mora v roku treh mesecev po uveljavitvi lega pravilnika z analizo ugotoviti sestav odpadnih voda. ki se odvajajo v javno kanalizacijo oziroma v vodotoke v skladu s IV. in V. poglavjem tega pravilnika. Če ugotov i, da sestav odpadnih voda ni v skladu s I V. in V. poglavjem lega pravilnika, o tem pismeno obvesti koristnika javne kanalizacije. 61. člen Koristniki javne kanalizacije morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti, da bo sestav odpadnih voda ustrezal dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v IV. in V. poglavju tega pravilnika. V62. člen Koristniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z 19. členom odloka o javni kanalizaciji zgraditi naprave za predčiščenjc oziroma nevtralizacijo odpadnih voda in kontrolni jašek, morajo to storili najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika. 63. člen Spremembe in dopolnitve lega pravilnika se sprejmejo po postopku določenem za njegov sprejem. 64. člen Za tolmačenje tega pravilnika je pristojen delavski svet Komunale v razširjenem sestavu. 65. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet in dasta k njemu soglasje Samoupravna komunalna skupnost in Izvršni svet Občinske skupščine, a uporablja se od I. X. 19X4. 66. člen Ta pravilnik se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Novo mesto. 13. 7. 19X4 Številka: 769/X4 Predsednik DS: MIRO TIIORŽEVSKI K temu pravilniku sla dala svoje soglasje: 1. Samoupravna komunalna skupnost. pod številko 3-6X/X4-334 z dne 17. 7. 19X4. 2. Izvršni svet Občinske skupščine, pod številko 352-02-2/S4 z dne 31.7. 19X4. Občina Trebnje 268. Na podlagi 7. in X. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83) ter določb Statuta Krajevne skupnosti Dobrnič je skupščina kra- jevne skupnosti Dobrnič dne 22. julija 19X4 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobrnič 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju v krajevni skupnosti Dobrnič za asfaltiranje lokalnih cest in vaških poti v Krajevni skupnosti Dobrnič. 2. člen Skupen znesek, potreben za izvršitev programa, znaša po cenah julij I9£4 30.000.000 din, od tega bo združeno s samoprispevkom X.000.000 din. 3. člen Samooprispevck bo uveden za obdobje petih let in to od I. oktobra 19X4 do 30. septembra 19X9. 4. člen Referendum bo v nedeljo 19. avgusta 19X4 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s splošno volilno pravico s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Dobrnič in občani, ki niso stari IX let, če so v rednem delavnem razmerju in so vpisani v splošni volilni imenik. » 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Dobrnič in sicer: L delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji i'/i 2. upokojenci po stopnji i‘Z 3. delovni ljudje in občani— zavezanci davka od OD iz kmetijskih dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin — po stopnji 3% 4. delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic: a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 3' < b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka — po stopnji 3' <. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, regresa za letni dopust, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij, učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi. Plačila samoprispevka so opravičeni tudi: — delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60/i povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. — občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti. X. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodka, od katerih se plačuje davek po odbitku. bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih sc plačuje samoprispevek bo samooprispevck obračunala in izterjavala Uprava za družbene prihodke občine Trebnje. Sredstva se bodo zbirala na žiro računu KS Dobrnič št. 52120-780-70403 9. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti. Svet mora o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti. 10. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti. 11. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Dobrnič GLASOVNICA za glasovanje na referendumu v nedeljo 19. avgusta 19X4 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. oktobra 1984 do 30. septembra 1989 za asfaltiranje lokalnih cest in vaških poti v krajevni skupnosti Dobrnič glasujem ZA PROTI Glasujte tako. da obkrožite besedo ..ZA", če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma obkrožite besedo ..PROTI ", če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Dobrnič. 13. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem lištu in na krajevno običajen način. Številka: l-S/84 Dobrnič. 22. julija 1984 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dobrnič STANE ZELETEL, 1. r. 269. Na podlagi 2. odstavka 58. člena zakona o vodah (Uradni list SRS. št. 38/81). 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79. 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25/7-1984 sprejela , ODLOK o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Trebnje 1. člen Ta odlok določa obveznost vseh lastnikov, upravljalcev in uporabnikov pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih, da ta zemljišča redno čistijo in vzdržujejo tako, da ni oviran pretok vode. 2. člen Za potoke in jarke se po tem odloku štejejo vsi potoki in melioracijski jarki, po katerih teče voda stalno ali občasno. 3. člen Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo skrbeti za vzdrževanje potokov Z < te H :J5 DOLENJSKI LIST št. 33 (1827) 16. avgusta 1984 DOLENJSKI LIST št. 33 (1827) 16. avgusta 1984 Z < as H ■J) in jarkov tako, da se omogoči čimb-oljši odtok visokih voda, preprečijo škodljivi vplivi in varujejo zemljišča pred erozijo. Predvsem so dolžni redno odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki ovirajo normalni pretok vode ter odstraniti vse odpadke ob vodotokih oziroma brežinah. V vodotokih in na bregovih morajo posekati drevje in grmovje, ki ovira pretok vode in odstraniti panje in vse ostalo kar ovira vodni tok in sicer tako, da ne poškodujejo brežin. Na mestih, kjer je nevarnost erozije, morajo gojiti primerno zarast, ki ne sme ovirati normalnega pretoka vode. na ostalih mestih pa morajo zarast odstraniti v razdalji najmanj 3 m od višine srednje letne vode. 4. člen Lastniki oziroma uporabniki pri-brežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo čistiti brežine in pribrežna zemljišča nereguliranih delov vodotokov Mirne, Temenice in Bistrice ter pribrežna zemljišča, brežine in dna vseh ostalih potokov in jarkov skozi vse leto. Sečnjo dreves in odstranjevanje neprimerne zarasti morajo opraviti vsako leto v času od 15. oktobra do 15. marca, odkos enoletnega rastlinja pa najmanj 2 x letno. 5. člen Regulirane odseke vodotokov s pribrežnimi zemljišči mora v skladu s finančnim načrtom Območne vodne skupnosti vzdrževati vodnogospodarsko podjetje. • 6. člen Lastniki oziroma uporabniki pri-brežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo o vseh poškodbah večjega obsega na brežinah, vodotokih in vodnogospodarskih objektih pravočasno obvestiti preko krajevne skupnosti ali kmetijske zemljiške skupnosti ali za kmetijstvo pristojnega upravnega organa občine Trebnje, pristojni organ vodnogospodarske inšpekcije oziroma Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, ki odredi ukrepe za preprečitev večje škode. 7. člen Brez soglasja upravljalen Vodotokov je prepovedano postavljanje premostitev, propustov in nameščanje cevi v vodotoke/Posebno je prepovedano odlaganje smeti, odpadkov in drugih predmetov ter pranje vozil na pribre-žnih zemljiščih, brežinah in vodotokih. 8. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja vodnogospodarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. 9. člen Organizacije združenega dela in druge pravne osebe sc kaznujejo z denarno kaznijo od 250 do60.000din. če storijo prekršek po 3.. 4.. 6. in 7. členu tega odloka. Z denarno kaznijo od 50 do 15.000 din se kaznuje za storjen prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba OZD ali druge pravne osebe. 10. člen Posameznik, ki stori prekršek po 3.. 4., 6. in 7. členu tega odloka sc kaznuje z denarno kaznijo od 50do IS.OOOdin. I L člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 28/77). 12. člen 1 a odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 324-01/77-3 Datum: 25/7-1984 Predsednik skupščine občine IVAN GOLE IVAN GOLE. I. r. 270. - Na podlagi 3. odstavka II. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73). 2. odstavka 2. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinske dejavnosti in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75), 3. odstavka 16. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 36/83) ter 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25/7-1984 sprejela ODLOK u minimalnih tehničnih pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov L člen S tem odlokom se določajo minimalni tehnični pogoji za občasno pripravo in nudenje storitev prehrane in točenja pijač, k i se opravlja na odprtih prostorih, oh raznih prireditvah in shodih na začasno prirejenih prodajnih mizah ali stojnicah (v nadaljnjem besedilu: občasne prireditve) v občini Trebnje. 2. člen Na občasnih prireditvah se lahko pripravljajo in strežejo gostom pijače v seli vrst toplih in hladnih napitkov in enostavnejša topla in hladna jedilu. 3. člen Organizator občasne prireditve mora najmanj 15 dni pred prireditvijo zaprositi občinski upravni organ, pristojen za obrtne zadeve, za izdajo dovoljenja za .opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov. V vlogi za izdajo dovoljenja mora prireditelj navesti datum prireditve, uro. kraj naslov in opis prireditvenega prostora, ime osebe, ki bo odgovorna za izpolnitev pogojev za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov in imena oseb. ki bodo pripravljale in prodajale živila. 4. člen Oseba, ki bo na prireditvi odgovarjala za izpolnitev pogojev predpisanih za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov, mora izpolnjevati pogoje strokovne izobrazbe za gostinsko dejavnost in zdravstvene pogoje za delo z živili. Osebe, ki bodo na občasni prireditvi pripravljale in prodajale živila, oziroma imele oprav ke z živili, morajo imeti zdravstveno izkaznico, iz katere je razvidno, da izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje za delo pri živilih. • 5. člen Upravni organ pristojen za obrtne zadeve, mora pred izdajo dovoljenja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov dobiti poprejšnje soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za sanitarno inšpekcijo. Za izdajo dovoljenja za prodajo živil živalskega izvora zunaj poslovnih prostorov pa tudi soglasje občinskega upravne organa, pristojnega za veterinarsko inšpekcijo. Če pristojni inšpekciji ne dasta poprejšnjega soglasja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov, ker niso izpolnjeni minimalni sanitarno-tehni-čni pogoji, določeni s tem odlokom, upravni organ, pristojen za obrtne zadeve, zavrne vlogo prireditelja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov. 6. člen Prostor, kjer sc organizira občasna prireditev (v nadaljnjem besedilu prireditveni prostor), mora biti v čisti okolici tako, da je zavarovana pred dimom, smradom, glodalci, mrčesom in prahom. Prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom posod za odpadke, ne sme ovirati javnega prometa, v nočnem času mora biti primerno osvetljen. V krajih, kjer je v odovod, mora biti prireditveni prostor priključen na vodovod z ureditvijo primernega odtoka. V krajih, kjer ni možen priključek na javni ali hišni vodovod s higiensko neoporečno vodo mora prireditelj poskrbeti za dostavo higiensko neoporečne vode v primernih posodah opremljenih s pipo. 7. člen Prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom stranišč. Stranišče ali skupina stranišč mora biti ločena za ženske in moške. V ženskem stranišču mora biti na razpolago pokrita posoda za odpadke. Pri straniščni kabini mora biti na razpolago toaletni papir ter umivalnik s tekočo vodo za umivanje rok. Dohod do stranišč mora biti označen in v nočnem času razsvetljen. Stranišča morajo bili primerno oddaljena od prostorov, kjer se pripravljajo. hranijo in prodajajo jedila in pijače in od zabaviščnega prostora. 8. člen Prostor, v katerem se pripravljajo, hranijo in prodajajo živila in pijače, mora biti primerno oddaljen od prireditvenega prostora. Za izdajo živil mora biti poseben pult in posebna miza za odlaganje rabljene posode in pribora. Pult in miza morata biti iz materiala ali pokrita z materialom, ki se lahko mokro čisti. 9. člen Osebje, ki pri delu na občasni prireditvi prihaja v dotik z živili, mora skrbeli za ustrezno osebno higieno, nositi mora posebno delovno obleko iz belega blaga in skrbeti, da so prostori, po-soda. pribor, oprema in okolica čisti, živila pa zavarovana pred škodljivimi v pliv i. Pijače je treba hraniti ločeno od živil in morajo biti primerno hlajene. Živila živalskega izvora se mora hraniti do priprave v hladilni napravi. 10. člen Umazano posodo in pribor se mora pomivati s toplo vodq in splakovati pod tekočo vodo. V krajih, kjer ni tekoče vode, se smejo uporabljati samo krožniki in kozarci za enkratno uporabo. 11. člen Organizator občasne prireditve mora po končani prireditvi, najkasneje v roku 24 ur. pospraviti in očistiti prireditveni prostor. 12. člen Na prireditvenem prostoru mora biti na vidnem mestu izobežen cenik gostinskih storitev. 13. člen Določbe tega odloka veljajo tudi za samostojne gostilničarje, ki v smislu 10. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), opravljajo svojo dejavnost priložnostno zunaj stalnega poslovnega prostora v premičnih obratih, na prireditvah, sejmih in podobno in za organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost. kadar tako dejavnost opravljajo zunaj stalnih poslovnih prosto- ~ rov. Pri opravljanju gostinske dejavnosti zunaj stalnih poslovnih prostorov morajo gostinski obrati iz 1. odstavka tega člena prodajno mesto vidno označiti z imenom in firmo. 14. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din sc kaznujeta za prekršek odgovorna oseba za izpolnitev pogojev za opra- • vljanje gostinskih storitev in prire- j! ditelj, če se opravljajo gostinske sto- . ritve brez dovoljenja upravnega organa občine Trebnje. 15. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se • kaznuje za prekršek odgovorna oseba za izpolnitev pogojev: — če niso osebe, ki prihajajo v dotik z živili, zdravniško pregledane, — če ne nosijo posebne delovne obleke. — če ni na vidnem mestu izobežen cenik gostinskih storitev, — če se na prireditvi prodajajogos-tinske storitve po višjih cenah, kot je določeno s cenikom. 16. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpek- / cijske službe. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 332-03/84-10 Datum: 25/7-1984 Predsednik skupščine občine IVAN GOLF.. I. r 271. Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na 22. seji dne 25/7-1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen Spremeni se 1. člen Odloka o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/83). ki se glasi: Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji. ki se je oblikovala v letu 1983, znaša 26.048,00 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-012/81-10 Datum: 25/7-1984 Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, L r. 272. Na podlagi 357. člena zakona o združenem delu, 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80) je Skupščina občine Trebnje na 22. skupni seji zbora združenea dela in zbora krajevnih skupnosti ter 10. seji družbenopolitičnega zbora dne 25/7-1984 sprejela SKLEP o določitvi gibljivih meja šolskih okolišev osnovnih šol v občini Trebnje 1. Šolski okoliši, ki so bili določeni z ustanovitvenimi akti osnovnih šol, veljajo le kot okvirna pripadnost določeni šoli. Vse osnovne šole so dolžne pri vpisu učencev v šolo vključevati učence tako, da bodo oddelki čimbolj enakomerno popolnjeni. Delo po potrebi koordinira svet VIO Trebnje v skladu z izkazanimi potrebami. Gibljive šolske okoliše določa skupščina Izobraževalne skupnosti Trebnje v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Trebnje. 3. Ta sklep se nanaša na vse osnovne šole v občini Trebnje. 4. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 61-04/84-10 Datum: 25/7-1984 . Predsednik skupščine občine IVAN GOLE. I. r. 273. Na podlagi 97. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79 in 6/83 in 109. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25/7-1984 sprejela ODLOK o pogojih za sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano pri zasebnih gospodinjstvih 1. člen Občani lahko V svojem gospodinjstvu in počitniških hišicah oziroma kmetje v svojih kmečkih gospodinjstvih sprejemajo na prenočevanje oziroma nudijo hrano in pijačo gostom le v organizaciji združenega dela, ki je registrirana za gostinsko in turistično dejavnost, ki opravlja to dejavnost v svojih poslovnih prostorih. Organizacija združenega dela, kije registrirana za gostinsko in turistično dejavnost usmerja goste na prenočevanje v zasebna gospodinjstva in kmečka gospodarstva po razporedu in na način, ki je dogovorjen v pogodbi o poslovnem sodelovanju. 2. člen Občani iz. 1. člena tega odloka lahko opravljajo to dejavnost, če predhodno pridobijo potrdilo o priglasitvi, ki ga izda pristojni občinski upravni organ in če sklenejo pogodbo z organizacijo združenega dela, ki je registrirana za gostinsko in turistično dejavnost. Občani, ki že imajo potrdilo za oddajanje sob tujcem in gostom, morajo v roku 1 meseca po uveljavitvi tega odloka vložiti zahtevek za ponovno kategorizacijo zasebnih sob. Kategorizacijo bo opravila strokovna komisija, ki jo imenuje upravni organ pristojen za obrt občine Trebnje. 3. člen Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje, so dolžni na vratih posameznih sob označiti kategorijo sobe, število ležišč, ceno in višino turistične takse. 4. člen Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje in organizacija združenega dela. ki je registrirana za gostinsko in turistično dejavnost so dolžni skleniti pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki ureja zlasti: — obseg poslovnega sodelovanja, — razpored in način usmerjanja gostov v zasebna gospodinjstva in kmečka gospodarstva, — način reševanja sporov iz skupnega poslovanja, — način in pogoje za prenehanje pogodbe, — način in pogoje za spremembo pogodbe. Pogodbo mora potrditi upravni oran, pristojen za gostinstvo in turizem. 5. člen Pogodbo iz 4. člena skleneta organizacija združenega dela, kije registrirana za gostinsko in turistično dejavnost in občan, ki oddaja sobe za prenočevanje v roku enega meseca od uveljavitve tega odloka oziroma v roku 8 dni od dneva, ko je bilo občanu izdano potrdilo o priglasitvrsprejemanja gostov na prenočevanje. 6. člen Organizacija združenega dela, ki je registrirana za gostinsko in turistično dejavnost je dolžna opravljati vse obveznosti v zvezi s prijavljanjem in odjavljanjem gostov ter plačili za opravljanje turističnih storitev. 7. člen Občani, ki imajo sobe za goste v oddaljenih krajih, lahko sprejemajo goste brez posrednika, če si za to pridobijo posebno dovoljenje, ki ga izda pristojni upravni organi za obrt po predhodnem mnenju Sekretariata za notranje zadeve občine Trebnje. 8. člen Kontrolo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in organi za notranje zadeve. 9. člen Za kršitev določb tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 1.00 din kdor sprejema goste na prenočišče in hrano, ne da bi to priglasil občinskemu upravnemu organu. Z denarno kaznijo od 1.00 din do 100.000 din se kaznuje pravna oseba, ki dela v nasprotju z določbami tega odloka, odgovorna oseba pa se kaznuje z denarno kaznijo od l.OOOdindo 10.000 din. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 332-06/84-10 Datum: 25/7-1984 Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r. Občina Ribnica 274. ' j- E Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanjacen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. list SFRJ, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu (Ur. list SRS, št, 15/84)in 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11 /78 i n 2/82) je Izvršni svet SO Ribnica na seji dne 20. 7. 1984 sprejel SKLEP o povečanju een odvoza smeti in stanarin v občini Ribnica 1. člen Cene odvoza smeti znašajo: — za gospodinjska 34,20din poosebi — za gospodarstvo 6,82 din po m2 Nove oene za odvoz smeti veljajo od 15. 7. 1984 dalje. 2. člen Stanarine in najemnine se povečajo za 25 odstotkov na ceno iz decembra 1983. / Nove cene za stanarine in najemnine veljajo od 1. 9. 1984 dalje. 3. člen Ta odredba velja od dneva objave \ Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-16-84-01 Ribnica, dne 20. 7. 1984 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ribnica LAPAJNE FRANC, dipl. oec. C/L H 50 > Z vO DOLENJSKI LIST št. 33 (1827) 16. avgusta 1984 STRAN 8 DOLENJSKI LIST št. 33 (1827) 16. avgusta 1984 Delovna skupnost skupnih služb SIS občine Črnomelj Komisija za delovna razmerja razpisuje proste delovne naloge in opravila delavca s posebnimi pooblastili: tajnika kulturne in telesnokulturne skupnosti Pogoji: — višja oz. srednja izobrazba pedagoške oz. družboslovne ali organizacijske smeri ■— delovne izkušnje: 3 oz. 5 let. Delavec bo imenovan za obdobje 4 let. Prošnje s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Skupne službe SIS občine Črnomelj, Komisija za delovna razmerja, z navedbo: „Za razpis”. Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni najpozneje v 30 dneh po opravljeni izbiri. 551/33-84 Zdravstveni dom Krško, Cesta krških žrtev 56 Štev.: 83/84-84 Datum: 3. 8. 1984 Na podlagi 26. člena pravilnika o strokovnem izobraževanju in štipendiranju delavcev Zdravstvenega doma Krško in sklepa delavskega sveta ZD Krško z dne 26. 7. 1984 komisija za delovna razmerja objavlja razpis kadrovskih štipendij v šolskem letu 1984/85, in sicer: 1) 1 štipendijo za zdravstvenega tehnika — srednji program 2) 2 štipendiji na srednji šoli za farmacijo in zdravstvo — vzgojno-izobraževalni program zobotehnika Kandidati naj prošnje z vsemi dokazili (obrazec 8,40) pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Krško, Cesta krških žrtev 56,68270 Krško — komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o rešitvi obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. 545/33-84 IGMP „Sava” Krško tozd IGM Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju 2 elektrikarja 2 avtomehanika 1 ključavničarja za opravljanje nalog vzdrževanja Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri, zaželjene so delovne izkušnje, delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi do 25. 8. 1984 na naslov: IGMP „Sava” Krško, CKŽ 59. Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 556/33-84 Industrija motornih vozil Novo mesto Tozd Tovarna avtomobilov Novo mesto potrebuje za realizacijo planskih ciljev večje število proizvodnih delavcev za delo: — na izdelavi karoserij — površinski zaščiti — montaži osebnih vozil Za opravljanje navedenih del, ki potekajo izmensko in so fizično manj zahtevna ter primerna tako za moške kot za ženske, vabimo k sodelovanju: — kvalificirane avtomehanike, kleparje in avtoličarje oziroma pripravnike II. — IV. stopnje in — nekvalificirane delavce, ki želijo delati v proizvodnji. Poleg prevoza in stimulativnega nagrajevanja nudimo predvsem mladim delavcem možnost usposabljanja za poklic monterja in preoblikovalca pločevine. Kandidati dobijo podrobnejše informacije v Kadrovski službi IMV osebno ali po telefonu 24-888. 557/33-84 t* M „Novoles”, lesni kombinat Novo mesto— Straža, n. sol. o. tozd Žaga — Straža Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v obratu Ruperč vrh: 1. manipulacija z decimiranim lesom (15 delavcev) 2. snažilka — servirka (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: . Pod 1: — končana osnovna šola, delovne izkušnje so zaželene — delo poteka v dveh izmenah Pod 2: — končana osnovna šola, delovne izkušnje so zaželene — delo poteka v deljenem delovnem času Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 45-dnevnim poskusnim delom. Vloge sprejema kadrovsko-socialna služba delovne organizacije Novoles 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 554/33-84 Srednja šola Edvarda Kardelja Črnomelj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. učitelja biologije, kemije in zdravstvene vzgoje za nedoločen čas, s polno učno obveznostjo. Pogoji: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, nastop dela 1. 9. 1984. 2. učitelja umetnostne in glasbene vzgoje za nedoločen čas s polovično učno, obveznostjo. Pogoji: visoka strokovnp izobrazba ustrezne smeri, nastop dela 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v roku 10 dni po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni takoj. 549/33-84 Komisija za delovna razmerja pri tozd Celje objavlja prosto delovno mesto za dela in naloge.v PE Brestanica: pomočnik poslovodje — 1 delovno mesto Pogoji: — srednješolska izobrazba trgovske ali komercialne smeri, vozniški izpit „B" kategorije — 2 leti delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca. delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi v časopisu na naslov: Komisija za delovna razmerja, ..Surovina”—tozd Celje, Mariborska c. 63 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 548/33-84 Skupna služba Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto razpisuje natečaj za najem prostorov bifeja v Športni dvorani Marof v Novem mestu. Vsi interesenti družbenega in zasebnega sektorja gostinske stroke naj pošljejo ponudbe do 31. 8. 1984 na Skupno službo ZTKO Novo mesto, p. p. 30 547/33-84 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja Delovna skupnost skupnih služb delovne organizacije Mercator—Agrokombinat Krško objavlja prosta dela in naloge administratorja v splošno kadrovskem sektorju Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: — poklicna administrativna šola — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah — znanje rokovanja z razmnoževalnimi stroji — poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Mercato-r—Agrokombinat, Krško, CKŽ 52, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Svet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge 1. — 3 učiteljev matematike profesor ali visoka izobrazba iz fizike, kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva, geodezije s končanim programom izpopolnjevanja za matematiko 2.-3 učiteljev strojnih strokovnih predmetov dipl. ing. strojništva 3.-4 učiteljev elektrostrokovnih predmetov dipl. ing. elektrotehnike — elektronika • 4. — učitelja lesarskih strokovnih predmetov dipl. ing. lesarstva 5. — učitelja gradbenih strokovnih predmetov — dipl. ing. gradbeništva za določen čas (nadomeščanje delavca, ki bo služil vojaški rok) 6. — 1 učitelja obrambe in zaščite — visoka izobrazba SLO ali oficir JLA ali visoka izobrazba katerekoli smeri in ŠRO 7. — snažilke Vsa dela in naloge so razpisane za nedoločen čas, razen za dipl. ing. gradbeništva. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. Za učitelje matematike in strokovnih predmetov je nekaj možnosti za rešitev stanovanjskega problema. Poskusno delo pod točko 1 do 6 traja tri mesece, pod točko 7 pa en mesec.