SAJ-iA# U-sj' +4L^it~yA. V SPOMIN VSf.M SIOVf.Kl fcM KI U> ikrVOVAU ZIVl.II-.NJfc IN KI SO TRPfcll ZA VfKO IN DOMOVINO V (.ASU KOMUNI.1,riLNt HKVOLUCIJE 1941-1943 IN V ONI M KOMlJNlSTIfNF Sl KANOVI ADI: NA SIOVENSKI.M IN M t' M O K Y Of Ali SIOVLNIANS WHO SAlKIflCtO 1IIUR UVES ANI) HAVf SUffERID fOR THElk IA IT tl AND IIOMf 1 ANO 01'RINC IHE PERIOD OF COMMUNISTIC REVOLUHON 1941-1045 AND IN Tlil TIMF. OF COMMUNISIli PtRStfUTION IN SLOVINiA £V|^ SLOVANSKIH • MOlUhlMl-N.- ■( •• i c*Kf /*» '*ri6 ft«aUl*r«d at »K« G.P.O., Sydn«y, tor trantmiutoft by p<*» «1 « M'lodic«l. IX. LETO * v g 1 8 ¥ 8 v g 1 V v 8 S $ A V V I S v I I MISLI (Tboughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernnrd Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 + Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ■k Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.VV. * Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St, Leichhardt, Sydnay. Tel. WB 1768 S iti v ;:i >: .♦! ;:i ♦ >: $ $ >; $ j >! I % I i $ >: KOLEDAR Junij — Rožnik 1 S Angela, Radovan ^ 2 č Marcelin 3 P Klotilda 4 S Kvirin * 5 N BINKOŠTI G P Norbert 7 T Robert, Zora 8 S Medard 9 Č Primož in Fehcij. 10 P Marjeta 11 S Barnaba * 12 N PRESV.TROJICA 13 P Anton Padovanski 14 T Bazilij, cerkv. uč. 15 S Vid 16 Č SV. RES NJE T. 17 P Adolf, Gorazd 18 S Efrem, Bogdan * 19 X 1. pobinkoštna 20 P Silverij 21 T Alojzij Gonzaga 22 S Pavlin, Ahacij 23 Č Agripina 24 P PRESV. SRCE JEZUSOVO 25 S Janez Krstnik * 26 X 2. pobinkoštna 27 P Heraa Krška 28 T Irenej 29 S Peter in Pavel, ap. 30 C Spomin sv. Pavla V€ ¥ ¥ ¥ f i:i I a >! I >; $ i t i I 9 ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥#•*•$ S «3 5 o 6 w t .J w w g Ph w «2 w -u 2 a. a < t & *^:¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥>n<^* /A JULIJSKO ŠTEVILK0 sprejema urednik prUp®*^ do 21. junija. Upoštevaj** KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani apisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0. Zbirka črtic izpod peresa se živečega pisatelja Ivana Preglja. Le nekaj izvodov je še do biti. JU2NI KRIŽ. — 12 Ul. Pesmi Neve Rudolfove. GORJANČEV F A VLEK. — £ 1-0-0. Pravljična domovinska povest znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. . ji Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepo¥fl0 naletala na nad vse navdušen sprejem. SLOVENI A IN EUROPEAN AFFAIRS. £ ^ Smo prejeli novo zalogo in knjigo zelo F ročamo. ČISTO MALO LJUBEZNI. — 12 šil. Črtica Neve Rudolfove. Težko prič* e»k°y' ZBORNIK s koledarjem za 1960, dobili iz Argentine, je še na ponudbo. (|f, izbira silno zanimivega poštnina 2/- branja. Stan« BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za !)} oltarno čast je popisano v tej knjigi. PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Fran«* kliča. £ 1-0-0. dobro v e z a Protikomunističnih borcev se je oddolžila padlim in pobitim domobrancem v ede]j0. Petjg je bilo lepo in ubrano, da se je C’] Zde’° vse prekratko. Govornik je govoril ka-srcV6 ^0Vek> k' čuti krivico globoko v svojem ki > Wore govoriti. Zverine, ki so zakrivile to tiTif *n VS0 nere^° tisočerim, ne morejo ime-Pote vesti, če sploh imajo vest. Če je nimajo, toliko slabše zanje, ko se odprejo božje •1'Re ;n bodo klicani k večnim računom pred pra-ga Sodnika. 'gra “Zadnji Krajec” je vzbudila med obcin-0111 strogo pažnjo pa čut, kakor da je vse res, »tvi kar Od _Se.godi na odru. Karla je imela veliko nalogo, ki Zace1;ka je govorila malo pretiho, zlasti za take, ''esecj'0 ^lecej gluhi- Andrej Mlakarjeve kretnje in k6l. e So bile vse tako, da se je meni mož smili, Vsi- Pr, Je noga tako hudo bolela. Dobro so igrali vge r°f?ram je bil malo dolg, toda ker je bilo 8'ovori, in igra tako živo podano, se 0 Prav nič dolgočasili. Come again, Canada! ★ fv, ^dite tako pride včasih napačno mnenje. So !'. ®'aPšak in jaz oba bolj slabo slišiva. Zato Jln> pogovori bolj na forte. To se reče bolj fc*Va°-' r^e(*c*y (PaPi8'a) pa misli, da se kre-y0(1,„ln začne kričati: “What’s the matter with ' Teddy naju krivo sodi, zelo krivo. Obisk smo imeli. Ne jaz, ampak Prevzvišeni so ga imeli in mi drugi smo nekaj žarkov prijaznih pozdravov bili deležni. Da, na obisk sta prišla Father Kristanc iz Kalifornije in Father Cvelbar iz Washingtona. Veste, pa to ni tisti slavni D.C. ampak Washington v Pennsylvaniji. ★ Napoveduje se nam “Fish Fry,” ki ga bodo priredile žene fare sv. Lovrenca v korist bodočega karnevala. Har gole! To bo brhko. Le zapomnite si večer: petek G. junija. ★ Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem, kateri so delali za Catholic Charities. Nabranega je bilo nekaj čez $2,700. Iskrena zahvala darovalcem, zlasti pa onim, ki so šli nabirat. Father Slapšak je bil pri tej dobrodelnosti poveljnik. * , Berite naslednje vrstice pesmi, ki sem jo videl v mesečniku VEKA IN DOM. Večer v hlevu Skozi motne šipe hlevnih oken tiplje zadnji soj in »iplje vanj večerne hipe. Ali ni to lepo? tj ste brali o tistem človeku, ki je hotel uje-1 1 kapljic gasolina za svoj prižigalec, ko je ^lja) * jic . lz ceyi Pr> voznem tanku. Ko je nekaj kap-ujel bi)0 delal. Pravijo, da je delal. Le človeka ni ^jti nikjer več. svoj umetni prižigalec, je pa poskusil, Veste če bi jaz mogel tako pisati, kakor Karl Mauser, ki je napisal člank “ZKOZI TRINAJST LET,” jaz sem tega mnenja, da bi se vsedel h kaus mašini, pa kar pisal. Ta članek je višek izraza čuta, ki ga zamore človek dejati v besede, čestitke, Charles! BOLEČINA Med vonj umirajočih jelš prislonjenih ob zid blagoslovljene rojstne hiše Pavla Mila,linovič a A kaj, saj več ne nosijo Ti jelš na pot in mene več ne bo pred tiste duri. bi rada skrila svoj obraz in cvetje razorane duše natrosila v cestni prah pred Te. A tu? Komu naj razodenem, da je nekdo vzel zavetje mojim žalostinkam, da je zamrl ljub odmev... BREZ PRESTANKA: KAR NAPREJ! Iz Pertha, W.A. piše dr. I. Mikula ČAS PA TEČE, NIČ NE REČE, to so naši predniki že davno vedeli. Pa se zdi, da je vsak dan bolj res. Dandanes ta ljubi čas, ki nam odmerja ritem življenja, dela in brezskrbnega odmora, požira svoje lastne rekorde, da se nam dnevi dozdevajo kratke urice, tedni pa kot bežni dnevi. Mesecev in let niti se maramo več šteti, ker nam liki rakete izpodbijajo ustaljenost. V. starih časih in krajih se je vsaj zimski čas, ki nas je potisnil v hišo in za peč, nekoliko zategoval. Na tem sončnem kontinentu, kjer je jug zasukan na sverno stran, pa se hiteči čas ne ozira ne na podaljšane zimske noči, ne na naše potrebe po počitku in užitku — brezobzirno se vrti iz omejenega kolobarja našega družabnega sožitja v brezmejne vrtince čas-nosti. 'Brez prestanka — kar naprej! Isto povelje doni preko vzhoda, juga in zahoda. Že pri samen poskusu, da bi si posladil življenje z brezdeljem, razočaran ugotoviš podvojeno brzino časa. Med nebom in zemljo Monotono bunka štirimotorni srebrnosvetli orjaški ptič najprej nad morjem, potem pa se brez-krajno poganja preko enolične temnorjave pustinje. Ob poletu iz Adelaide so ga ovili oblaki. Toda kaj hitro se je nejevoljen otresel meglene plasti, poganja se v sinje višave. Kakor da hoče dohiteti sonce, ki se v zlati večerni zarji nagiba k zahodu, pa sveti Perthu celi dve uri delj kot Sydneyu. Zato smo pomaknili kazalec na uri za 120 minut nazaj in tako smo si vsaj ta dan za dve uri podaljšali. škoda, da ni mogoče narediti iz enega dveh! Kakor zaprašeno zrcalce na mizici pred menoj miruje čaj v skodelici, roka gladko teče preko papirja, ko pišem pismo. Nič me ne ovira brzina letala — 300 milj na uro. Brzina, čas, spomin -— vse se zliva v eno točko: podnebnega tiča, ki iz ogromne višine niti sence ne meče več na mater zemljo. Pa vendar stopa v ospredje — spomin! Pn-žet je s hvaležno radostjo, ko oživlja v meni dogo^ce v preteklem postnem času in ob prazniku Vstajanja. Iz vsega, kar mi stopa pred dušne oči, se zrcali en cilj: V ljubezni služiti Bogu in svojo dušo r.ve-ličati! S tem ciljem pred seboj smo opravljali v p*>s-tu službe božje v Sydneyu, Blacktownu in poromali h križevem potu v Paddington. Potem smo se v prestolni Canberri zbrali v pracerkvici sv. Marije v Braddonu, isti večer pa že obhajali službo božjo s sv. mašo v Coomi. Od tam je skozi delav- ska selišča, posejana po vrhovih in dolinah Sno'v? planin, vodila misijonska pot — prvikrat _ v Tu' mut. Bilo je na tiho nedeljo, ko se je vsa slovensk* srenja zbrala k večerni maši, potem ko je jutl* njo imela že privajena Wagga. Tako je šlo sein tja, križem: brez prestanka, kar naprej! se zbrali — prvič! — tudi v Albury za križev P®1’ In si«0 .ot. pridigo, spoved in sv. mašo. Prav gotovo nas je vesela Mati žalostna, ki tako dobrotno zre iz bil*; ve- like mozaične slike ob cerkvi. In v ponos smo Srcu Jezusovemu, ki tako privlačno vabi iz ogr°n’ nega cerkvenega okna. Povsod je bil lep obisk, povsod so se vern radi odzvali vabilu, kakor da jih je klical misti0*^ ski zvon: Duša krščanska, zdaj se potrudi... PovS® je bilo lepo število spovedi, pa še nekaj krstov porok smo navrgli pred slovesom. Kmalu nato je prišel *na vrsto Wollongong za njim — na cvetno nedeljo — Nevvcastle, ta & , We gočna kovačnica avstralskega gospodarstva, toliko naših rojakov v napornem delu dopri11' svoj deleč k skupnosti. Pa že so bili tu velikono' prazniki, ki so v Sydneyu, Brisbanu in Melbo®* izpričali versko navdušenje Slovencev ob vel>ca nem praznovanju Vstajenja Gospodovega, ki je ^ rok našega večnega življenja, pa tudi narodne^ prebujenja in obstanka. Saj lahko ob teh sp°f# nih zabeležim v našem narodnem pogledu dvo) , razveseljivo dejstvo. Za Slovenskim domon v " neyu se od prvega maja dalje tudi Melbourne naša z lastnim Slovenkim Domom! Oba sta sa' resnega truda in nemajhnih žrtev — oba naj blagoslovi! f io* Spet na zemlji ior Iz spominov sem se zbudil ko smo po šti'1^ nem poletu frčali nad mejo med pustinjo in r° j, vitnimi predeli dežele, še pičlo uro, pa bom0 { ,t»* stali v Perthu. Skrajni čas, da odpravim sp«1 — motor naj se pa nikar ne ustavi! Treba je i hovne priprave na zopetno srečanje z rojakii katerimi sem smel po prvih korakih v novi de delovati pet rodovitnih let. Toda že spet bi sk° f zapadel v spomine... Dobro, da nas že sprejej1^ svojo sredo bajno razstvetljeni Perth — skoraj tisoč milj smo do njega premerili v sinjih v vah. oC V Kalgoorlie! Za spremebo zdaj — kar nazaj! To pot z tom po costi, ki teče vzporedno z železnico >n < romnim vodovodom 370 milj daleč na Goldfie^9’ Sesterski se s’ meEt) Kalgoorlie — Boulder. Kmalu smo ven a 1 'n pozdravili s Slovenci. Pred leti so ži-L 8e. otreseni po obsežni pustinji v Gwaliji, poSe Salmon Gumsu, Woodlini. Sedaj so hišni meščani. Žive v kraju, kjer so naj-bii ' Zlat°n°sni rudniki, a obrat tod ni več kot je ® leti in dosti mladih se je izselilo. Teh .ttlest s širokimi cestami, svetlimi hišami in Se °e,lrili vrtovi je pravi čudež sredi puščave, ki čudej ■ za plotom zadnje hiše. Še večji Ni- Vztrajnost delovnega ljudstva na zlatih anah -— Goldfields... ja Ok božji smo se zbrali v nedeljo 8. ma- Uiat„ ,lePili smo se z milostjo božjo ob pridigi v Sijj0 ni besedi, molitvi in zakramentih. Tudi ni-j^0Zabili, da je bil prav tedaj materinski dan. Bolj* sPet na programu geslo: Kar naprej! 'eh ^azaj v Perth! Kar težko je bilo slovo od °Sarri^ j enih rojakov, ki dolgo ne bodo pozabili in |)(,l)1Ve samo Slovencem namenjene službe božje 0 s hrepenjenjem pričakovali — obletnice. Perth Sv ^djv ®c'nejši so Slovenci v Perthu, ki morejo za-Jega števila gojiti živahnejšo skupnost. Prav lep je bil odziv na dušnopastirsko vabilo k Mariji Poipagaj v Osborne Park. Hes ni zapel domači zvon, pritrkavanje ni spešilo koraka. A verno srce je privedlo rojake iz delavnic, z vrtov, iz pisarn, iz kamnolomov, s stavbišč, iz apnene in trgovin. Ob cerkvi so ostali avtomobili sami zase, od milostne podobe so se kmalu oglasile velikonočne in Marijine pesmi. Ponosen smem biti tudi na te rojake, ki nočejo prav nič zaostajati v češčenju Boga in ljubezni do Marije za drugimi verniki. Še se upamo sniti k službi božji, preden odidem, pa tudi kak filmski večer nas bo zbral k družabnemu sestanku. Srečavanje s posameznimi rojaki je pa kar boleča zadeva. Spet in spet slišim: “Zdaj vas pa ne pustimo tako hitro nazaj, saj na vzhodu vas imajo vse leto...” Podnebje je tu res prijetno in sončno. Toplote do 75 stopinj podnevi, ponoči pa pade tudi na 45. Dežja zelo manjka, pokrajina vsa izsušena. Ko bom na binkoštno nedeljo opravljal dopoldne službo božjo V Blackto\vnu, večerno pa v VVol-longongu, 'se bom že moral spet privaditi na zimo v Ne\v South Walesu. Bom pa bolj doma ostajal in natipkal za poznejšo objavo še kaj zanimivih podrobnosti iz Zapadne Avstralije. Saj bo ta trud najprijetnejši od vseh zimskih nadlog. H VRHUNSKA” - mrtvorojeno detel Od POPRAŠEVANJA je bilo: Kaj bo pa ^(Jega Var j a j ° različno. Nekateri pravijo: Nič ^ ’ mč novega, vse po starem. ^e. l^®i zopet: Zdaj pač mora priti do velike voj-)>fM ''kita se vede prav tako kot se je Hitler f*ii '' Uleia n’ slaba, s tem pa ni rečeno, da ji slediti iste posledice. v*"hu^0,tlobno Je, da se je zadnji hip Hruščev zbal J otp 8'rize v to kost. Prehudo se je pognal, ^Uli Je bolj osmešil kot uveljavil. Tako je vsaj prvi vtis po razhodu “vrhuncev.” Kaj gotovega je pa težko prerokovati. Ljudje Hitlerjeve in Hruščeve sorte so nepreračunljivi. Bo prav, če si ob tej priliki pokličemo v spomin, kar je zapisala leta 1908 neka Angležinja: “Vprašala sem moža, ki je stal ob vratih, vodečih v novo leto: Daj mi svetilko, da bom varno korakala v negotovo prihodnost. Pa mi je odgovoril: Pojdi v temo negotovosti in se s svojo roko božje roke oprimi! To ti bo bolje služilo kot še tako dobra svetilka.” . f G\&- SMRT PISATELJA IVANA PREGLJA Martin Jevnikar (v Kat. Glasu) V NEDELJO, 31. JANUARJA, JE V LJUBLJANI UMRL pisatelj Ivan Pregelj. Njegova smrt je šla mimo slovenske uradne javnosti neopaženo, kakor ni bilo o njem vsa povojna leta nič slišati. Bil je sicer res bolehen, vendar pa se je hote molčalo o njem. Prepričani pa smo, da bo čas pravičnejši sodnik o njegovem delu in da ga bo postavil na tisto mesto, ki ga zasluži. Ivan Pregelj se je rodil leta 1883 pri Sv. Luciji, danes Mostu na Soči. Njegovi starši so bili zelo siromašni in so mu umrli, ko je imel osem let. Dve leti pozneje mu je umrl še ded in odslej je bil deček prava sirota. Zanj se je zavzel sveto-lucijski župnik Josip Fabijan in napravil iz Preglja to, kar je postal. Brez Fabijana bi ne bilo pisatelja Preglja. Leta 1892 ga je poslal v goriške šole in ga sam vzdrževal. Iz hvaležnosti je stopil Pre-geli po maturi v bogoslovje, ko pa je spoznal, da nima duhovskega poklica, ga je spet, Fabijan poslal na Dunaj, kjer je dovršil germanistiko in slavistiko. Na Dunaju je tudi notranje dozorel; doživel je Boga in postal tako prepričano in globoko veren, da je postal izrazito katoliški pisatelj. Po doktoratu je postal za eno leto profesor v Gorici, nato v Pazinu, Idriji in Kranju. Vse te postaje so bile kratke, a za Preglja dovolj dolge, da se je seznanil z ljudmi, razmerami in pokrajinami. Od 1912 do 1925 je bil profesor v Kranju in tukaj je dozorel kot pisatelj. V Kranju so nastala najboljša in najgloblja Pregljeva dela. Po Kranju ga je sprejela Ljubljana, a kadar je le utegnil, jo je peš mahnil nazaj v Kranj. Bil je neutruden pešec in je veliko prehodil. V Ljubljani ga je leta 1938 zadel mrtvoud, ki mu je ohromil desno roko in nogo. Prej vitki in elegantni pisatelj je postal siromak. Hodil je s težavo in s palico, pisal je le z levico. Vendar pa je moral še vedno učiti, ker ni imel dovolj let za upokojitev. In hromega sem drugič srečal v svojem življenju na bežigrajski gimnaziji in bil njegov profesorski tovariš. Kljub bolezni je bil živahen, zgovoren in duhovit. Tudi red je znal v razredu ohraniti, čeprav so dijaki skušali izrabljati njegovo pohabljenost. Učil je v nižjih razredih, kjer dijaki še niso znali ceniti njegove pisateljske veličine. Po vojni so ga upokojili in spustili zaveso nad njegovim življenjem in delom. Pregelj je začel svojo umetniško pot kot pesnik. Bil je nadarjen pesnik in mnogi kritiki so mu prerokovali veliko bodočnost, toda sam je kmalu spoznal, da je pripovednik. Začel je opisovati Iju- di iz svoje domače vasi in okolice, ki jih je poznal, ali je slišal o njih pripovedovati. je mohorski pripovednik v najboljšem pomenu besede. Leta 1913 je izdal svojo prvo daljšo P vest, Mlado Bredo, ki pomeni prvi korak k zrel03 V njej je naslikal borbo za dediščino, poleg * pa notranje očiščenje od greha. Takoj po povesti se je lotil velike zgodovi*18' s*" snovi, in sicer znanega tolminskega upora iz 1713. Napisal je mogočno tolminsko puntarsko ptov. Rešitev išče v uporu, a voditelji izgubijo ve v Gorici na Travniku. Roman je eden P1. m trilogijo, ki jo sestavljajo romani: Tolminci, Golja in njegovi ter Plebanus Joannes. V P1'., romanu je glavni junak celotno tolminsko ljuds“. ki trpi pod težkim jarmom grofov in njihovih 'j' cn*‘ ,vi> jir slovenskih kolektivnih romanov, brez glavnega > naka. Vsak udeleženec upora se bori za lastno P ^ vico, na koncu pa se vse te osebne bolečine jejo v skupno, da postane delo mogočna bi11'9. f Upor se nadaljuje v župniku Štefanu Golji> 3^ enega izmed usmrčenih voditeljev. Bori se P) posvetni in cerkveni gosposki, proti grehu v farl ^ sebi. Njegov razvoj v pravega duhovnega eloVL.ft. je prepričljivo podan. Plebanus Joannes je dvojnik, le da se ne bojuje toliko z zunanji11*1 lami, kakor s svojimi napakami in nagoni. Delo je ena sama borba med dušo in teleS° in t ni ^ v človeku. Roman je klasično Pregljevo delo je nekoč slovenski PEN klub hotel predstaviti tu kot najboljšo slovensko stvaritev. kstant; Od tolminskega upora je krenil Pregelj v pro- '2em in v dveh romanih naslikal takratne .J*. sta Bogovec Jernej in Magister Anton. 2Un fc Je tipično ekspresionistično delo in je vse v£je ekoije samo obraz duševnega dogajanja. Iti aeistru Antonu je upodobil dobrega pastirja, Set svetopisemski besedi devetindevetde- ,°Vac in gre za izgubljeno. Delo nas popelje 0 Pol Evrope. Pov, 2gOd; estim aJ se je Pregelj posvetil tudi biografskim 'n romanom, ki jih je napisal več. Zgod-!tiefi.,1"avn*ka Muznika so povest o goriškem proto-iD0n U Kužniku; Simon in Praš razlaga pesnika Si-dar ^enka; Odisej iz Komende prikazuje znanega l>avja e&a gospodarstvenika in duhovnika Petra g0l,j.a ^avarja; Osmero pesmi so idilična povest o je ,eni Profesorju Francu Orešcu; Na vakance or >z življenja pesnika Matije Valjavca. 1iutlIZp0redno z resnejšimi deli je gojil Pregelj ia Povest za Mohorjevo družbo. Dvignil jo je jifj 0 umetniško višino, da je še danes ljudski C?« niso dosegli. Omenimo naj le značil-^ s K S0' ^°^ji mejn>k' iz Istre, Umreti noče- l„vj. 01°ške, Otroci sonca s Tolminske, Peter Marici, , 'z srednjeveške Ljubljane, in druge. Poleg %e(] tekstov je napisal še celo vrsto krajših, katerih so nekateri pravi biseri. Samo nekaj naslovov: Balade v. prozi, Zapiski gospoda Lans-preškega, tolminske novele, zlasti Matkova Tina, II. del Zgodb zdravnika Muznika itd. Pregelj je napisal tudi nekaj iger, izmed katerih je najboljša Azazel. V njej obravnava svetopisemsko snov in ga zanima vprašanje, zakaj je Juda izdal Kristusa. Pregelj je bil literarno zelo izobražen. Napisal je celo vrsto esejev, razprav in kritik, ki se odlikujejo po izredni razgledanosti in tankem estetskem čutu. Osrednji motiv najboljšega Pregljevega dela je borba med mesom in duhom v človeku, med Bogom in satanom. Vsi njegovi junaki občutijo ta razkol v sebi, se bore proti njemu, padajo in vstajajo, podlegajo in zmagujejo. Njihova borba je podana z vso psihološko globino in ostrino in v tem je Pregelj nedosegljiv mojster. Močan je v razpoloženjih in v slikanju narave. Zlasti Otroci sonca so en sam slavospev lepoti tolminske zemlje. Pregelj je tudi oblikovno zanimiv, kajti skoraj vsako njegovo pomembnejše delo je napisano v drugačnem slogu. Segajo od baroka preko romantike, realizma in naturalizma do ekspresioniz-. ma. Ljubi baladno grozotnost, zna pa tudi naslikati najnežnejšo idiliko. Jezik mu je sočen, klen, bogat, orodje, s katerim suvereno razpolaga. Slava njegovemu spominu! Pregljev rojstni kraj: Sv. Lucija na Mostu. KALGOORLIE — TIA SO SE ZA ZLATOM ŽUR LI V majski številki je g. dr. Mikula sporočil, da se bo na poti v Perth ustavil v Kalgoorlie in imel za Slovence službo božjo. Kako se je ta reč obnesla, nam bo g. misijonar — upamo — osebno povedal. Medtem nas pa zanima, kakšen kraj naj bi to bil, ki ima tako čudno ime in na zlato spominja. Slučajno nam je ta kraj prav te dni predstavil THE GOOD NEIGH-BOUR, pa se še mi seznanimo z njim. — Ur. KALGOORLIE JE POGLAVITNO SREDIŠČE ZLATIH LEŽIŠČ ob vzhodni meji Zahodne Avstralije (W.A.) Pokrajina je suha in pusta, nadmorska višina znaša 1,234 čevljev, vlak do Pertha mora napraviti 340 milj. Ustanovitelj mesta Kalgoorlie je I‘addy Han-nan in o njem je treba nekaj vedeti. Po njem se imenuje najdaljša ulica v mestu in tam stoji tudi njegov spomenik. Kdo je torej ta mož? Bil je prvi, ki je naletel v Kalgoorli-ju na zlato. Seveda takrat še ni bilo sledu o današnjem mestu. Zgodilo se je leta 1893. Tiste čase so dobivali zlato v drugem kraju W.A„ ki se mu pravi: Cool-gardie. Tam je začelo zlata zmanjkovati, pa se je skupina zlatoiskalcev odločila, da pojde iskat bolj bogatih ležišč. Med njimi sta bila Hannan in njegov prijatelj Finnigan. Moža sta prišla do kraja, kjer danes stoji mu" sto Kalgoorlie. Bila je daleč naokli gola puščava-Med skalami je raslo nekaj grmičja, ki so ga d°' mačini — črnci — imenovali “galgurli”. Vode nik' jer niti kapljice. Toda popotnika sta bila utrujena in zaspana, odlpčila sta se za počitek. Medtem jima je ušel konj in sta ga šla iskat-Namesto konja sta našla — zlato! Prvo, z'a^° tistega kraja! Ta najdba je pomenila — spočetje mesta Kalgoorlie. Hannan in Finnigan sta si na' brala toliko zlata, da sta silno obogatela. To je seveda hitro razvedelo in od vseh strani so hitel* tja iskalci zlata v stotinah. Sprva se je kraj llTie' noval “Hannanovo najdišče” — Hannan’s Find, ali pa tudi samo “Hannanovo”. V dobrem letu J® tam zrasla nemajhna naselbina, največ iz sam1*1 šotorov ali na hitro zbitih lesenih barak. Mnogi S« našli zlato, mnogi ne — in ti so bili kajpak grc*° razočarani. Ime “Hannanovo” so polagoma spreWe nili v Kalgurli, pozneje pa v Kalgorlie, kakov Je še danes. Kraj je bil kakih sedem let pravo mravlji® zlatoiskalcev. Avstralci pravijo tistim letom (1® — 1900) “The Roaring Nineties” — tuleča le^® po 1890. Celo izza morja so prihajali iskalci zlat^’ vse je sanjalo o zlatih kupih v puščavi. Mnogi A^ stralci so pustili delo v mestih in na farmah t hiteli v Kolgoorlie. Ljudi se je prijela bolezen, k1 bi ji rekli: zlata mrzlica. Kopali so takrat kar s krampi in lopatami, počasi so uvedli stroje in da11 danes stikajo za zlatom ogromne strojne kopače- Prava “zlata doba” Kalgoorlija je minila, v®c ga pa še ni konec. Saj je precej blizu tam dr1*' “zlat” kraj — Golden Mile. Ta je svetovno /na11 in ima na vsem svetu najbogatejša ležišča zla^' Doslej so nakopali nad sto milijonov funtov vre nosti zlate rude. Kot že rečeno, Kalgoorlie je jako suh kr*J' Dež je redek in skop, studencev ni. Ni čudno, d® je bila v prvih časih Kalgoorlija voda dražja k° — pivo! še po letu 1897, ko je že železnica doV»* žala vodo iz Pertha, so jo plačevali po dva šili1' ga galon. Leta 1902 so pa napeljali vodovod z de belimi cevmi in mesto ima zdaj dovolj vode za vSe potrebe, okolica je pa suha in pusta kot nekdaj- Tudi za kopališče priteče dovolj vode v Kalgoorlie. ^a!gooii fu, "‘suorlie je “cvetoče” mesto v dvojnem ozi-JU Vrt°vi ob hišah so neprestano v bogatem cvet-„ Vseh vrst cvetlice se šopirijo v njih. Prav tako n'ku ami; a»d a .................. Poir,i°R*ase ’n Povej°» če se strinjajo s končno pri-n»o Hik a,k* polni zelenja in cvetja. Poročilo v meseč-(Jatl)j GOOD NETGHBOUR zaključuje z bese-cevi ^ 's a thriving citv (nad 23,000 prebival-1 and ...................................... ^0t' je v Kalgoorliju nekaj Slovencev, naj se a pleasant plače in which to live. omenjenega lista. ...Ms •s UREDNIŠTVA Siv,. vFeden je bila ta številka MISLI zaključena, It, Ze **• ki ‘e tudi prejeli kratko poročilo o uspehu obis-la h'Je napravil v Karg-oorlieju g. dr. Miku-zopet Josip Jazbar — njegovo prejšnje 0 naJdete v “KRIŽEM”. Zdaj piše tako: ‘‘N a^,8em sPet malo, da povem. Dobili smo V našega duhovnika. Prišel je v soboto 7. maja. lluvv «Jo smo se zbrali vsi Slovenci k slovenski bojji^ ni nas bilo veliko, ker je tu sploh malo naših ljudi. Eno družino, ki je lani prišla, smo šele zdaj našli. Seveda smo bili tudi pri spovedi in sv. obhajilu. Pogrešali smo samo komaj koga, kakšna črna ovca se pa seveda povsod dobi. Na žalost je moral misijonar kar hitro naprej, zato ni bilo veliko časa za pomenek in obiske po družinah Obljubil nam pa je, da se bo na povratku v Sydney spet ustavil pri nas, ali ga bomo pa vsaj na postaj mogli spet pozdraviti. Naj ve, da smo bili zelo ve seli njegovega obiska in se mu zahvaljujemo za službo božjo in za zanimive filme, ki nam jih je ka zal. Tudi nas je slikal nas boste kdaj videli v dru gih naselbinah”. SYDNEY — SPREMEMBA — SYDNEY ZAKAVA Slov. Karitas v juniju bo v NEDELJO 12. junija, ker je ponedeljek državni praznik. Glej oglas na zadnji strani ovitka! X IZ TRNOVEGA V ZAVRATEC NA SVATOVSČINO Janez Hladnik “LEPO MI POJK TA TRNOVSKI ZVON, svet Janez je njegov patron...” Znamenita je trnovska cerkev (v Ljubljani), ker ji je dal poseben sloves Prešeren, a tudi ime pisatelja Finžgarja, dolgoletnega župnika te fare, je postavilo trnovsko ime na vidno mesto slovenske kulturne in verske javnosti. Finžgar je danes upokojen, gluh starček, ki ga je strla najprej bomba, ki je posula njegovo hišo, potem pa razočaranje, ko je doživel realnost ofar-rske poezije, kateri je prej pel slavospeve. Krenil sem čez kongresni trg... čez Gradašči-co... k trnovskemu župniku Fricu, svojemu prijatelju iz nekdanjih dni. Komaj sem ga našel. Vse spodnje nadstropje (župnišča) je naseljeno z zaslužnimi in nezaslužnimi “tovariši” in “tovarišicami.” Le v gornjem nadstropju je župnik komaj rešil tri sobe: eno za pisarno, eno zase in eno za kaplana. Onstran župnijskega vrta je dom rajnega arhitekta Plečnika, ki je sedaj spremenjen v muzej. Finžgar in Plečnik sta bila velika prijatelja, da sta odstranila celo mejni plot. Ogledal sem si nekatere osnutke in načrte... še in še sem občudoval Plečnikove znamenitosti, ko je prišel glas in župnišča, da je kosilo na mizi. čakal me je pa tudi stric Janez, ki je prinesel veselo novico. Hitro smo pojedli in bilo je treba stopiti, da ujamem omnibus za domov (v Rovte). Krstitke in svatovščina Povedali so mi že, ko sem domov prišel (iz Argentine), da bo krst, preden odidem nazaj. Jaz :, Argentina pa sem prihajal domov in spet odhajal na P^ o katerih sem že pisal (v “Duhovnem življenj0' deloma so MISLI že ponatisnile — ur.), dog°^\ pa kar ni bilo. Zdaj je pa prijokalo in je bil tek. Od dveh je odhajal omnibus iz Ljubljane- ^ sem prišel domov, je že pripeketal konjiček * kom, botrom in botro. So že od krsta! Niso n>e c* kali, ker pač niso vedeli, kdaj in odkod pride«1’ , ker je bil za naslednji dan na vrsti drug družinski dogodek: Reški Tonček, nečak, se Por\ in sicer z vso slovenostjo in navadami starih čkih “oheeti”. Tako je krstil Janezka domači župnik, stf>cJ Argentine je pa imel besedo pri mizi, kjer dli in pili in dobre volje bili, kot je navada *® a dan... Naslednji dan je pa bila pripravljen® bolj velika žlica Nečak Tone iz Reke si je izbral nevesto^ seileju v Doleh. Bojda je on sam imel dosti oP1*^ ka, da je znal ločiti svojo nevesto od njene ^ čice (tako sta si podobni.) Poroko naj oprav’ ninov brat, litijski župnik g. Ivan Mrlak z maš« desetih v Zavratcu. Z motociklom me je zf»Pe tja. | Cerkev je bila seveda lepo na red, vsa v in svečah, čez dobro uro je prihrumel najPre| f mijon, ki je pripeljal svate, za njim pa osebni * to z ženinom in nevesto. 3 [ Stopila sta pred oltar. Ganljivo je govoril tu ženinu in njegovi nevesti župnik Mrlak o*’ Vrli »v. Treh Kraljev nad Rovtami. V o»predju podružnica lllevni vrh. ob.nem obredu. Petje, molitev, ofur, vse po starem in,ta^u> Potem pa še v gostilno na prvo napitnico tudi zato, da bodo imeli doma čas, da vse pri-V|Jo, preden se pripeljejo svatje. ^ gospodom Ivanom Mrlakom sva pa hotela iziti čas, da še kak obisk napraviva. Želel sem jo*8 *" K' Likarja, župnika na Gorah nad Idri-' ,°£nala sva navzgor proti Veharšam, kamor ,VaJe iz Zavratca cesta, ki je kar dostojna. Za hip Sc na vrhu ustavila, da pogledava naokrog. 'Veharše so znana zemljepisna točka razvodja istn '^aV° 'n ^očo, med Jadranskim in črnim rnor-Ui ’ ®d tam se ti odpre čudovit pogled na vse strast* Sem se hotel naPili leP°te slovenske zemlje, r° 'maš pred seboj v čudovitem okviru gora... ji* 1 "V gorenjsko oziram se skalnato stran, Tri-Va bleste se vrhovi... ” ^ 1>0gnala sva dalje. Med senožeti in njivami, na Želj Šele jeCnlen zor> — drugod so že pšenico po- duhovne vaje. Doli v dolini se *v°ji a’ nesrečno knapovsko mesto, kjer so v Wb Sppoti po ker nimajo dostojne hiše božje, kajti oblast tc(.|fUst' zgraditi nove cerkve, češ da je bolj po-trg. ,^a se nekdo oglasi za najinim hrbtom. Bil je ,JSta| ^Skar. Avtobus mu ni hotel ustaviti, pa je j Se ^ na cesti. To se duhovniku kaj rado zgodi in So 'U sPomn't> besed Gospodovih: “Ne čudi* ’ ‘■'e vas svet sovraži...” ho. J.0!il°vila sva se, da prideva pravi čas na svat-*e,|U|. tak, pa sva bila na mestu. Prav tedaj so ^la Zu ni*zo, kjer so postregli z vsem, kakor je Sila neko* navada; od špehove potice, ki naj bi slu-•niZoZ*.1 'aPetitivo,” do štraub, katere pridejo na Se'p naslednje jutro kot poslovilo. C*e so harmonike, svatje so se vrteli, možje Sjj ,°Vali in šale zbijali. Kaj vse smo se pomenili! lila,,' *1'*0 zraven dober del naše žlahte in starih p y> s katerimi sem se želel kaj pogovoriti. 1 spovedovali so, kako so fantje (med vojno) k« v , domačije iz Veharš, kjer je bila postojanki • st'"až, in hodili pomagat kmetom ob ko-£ žetvi. ^Ifla|{ar hitro je bila ura pozna. Zato sva se z g. , (1'n poslovila in odbrzela na Petkovec. Dolga “‘i, J,. ' June 1960 je bila tista cesta nekdanje čase, ko sem vozil s “pramčkom” v Idrijo. Ne konca ne kraja. Sedaj pa z motorjem malo zabrni, pa so za teboj ovinki in daljave. Že sva bila na Rupi, kjer naju je čakal počitek. Naslednje jutro naju je zbudil zvon in poklical k maši. Kar dve maši na Petkovcu! Stric in nečak! Prav kakor pred 31 leti, ko sva imela mašo isti dan v petkovski cerkvi moj stric župnik Hladnik in jaz — nečak, novomašnik. V ZAVUATCU pri Idriji je župnik Mirko Žakelj med pridigo opozoril na nedostojno modo, ki naj se je verniki nikar ne oprijemljejo. Oblast ga je klicala na odgovor in mu dodelila — zapor! IZ MATIČNIH KNJIG V NSW Krsti V King»grove pestujeta Štefan šaule in Silvija, r. Samsa, že od januarja svojo ljubko prvorojenko, ki je pri krstu dobila ime Suzana. Zaradi pozabljivosti poročevalca, ki to tipka, je krst šele zdaj “obelodanjen", če bo Suzana kdaj to brala, naj — odpusti... Iz Bexley sta poslala h krstu v Paddington svojega prvorojenca v nedeljo 15. maja Renzo Trinko in Ivanka, r. Rebec, in mu dala inie Bernard Lovrenc. Iz Leichhardta sta boter in botrica, Vinko in Anica Vitežnik, pripelljala h krstu v Paddington v nedeljo 22. maja Aleksandro Marijo, prvorojenko Stanka Ogrizka in Katice r. Duh. Iz Marrickvilla smo pa dobili h krstu v Paddington v soboto 28. maja prvorojenko Kristineo, ki sta ji oče in mati Vinko Joželj in Jožica r. Kotnik. čestitke staršem in obilo milosti novim krist-jančkom! Poroki. V Cabramatti sta si .“?(). aprila v ondotni cerkvi obljubila dosmrtno zvestobo Marica Muha, doma iz Ilirske Bistrice, in Nino delle Vedove doma iz Italije. V Paddington je pred božji oltar pripeljal iz Erskinevilla Janez Jamšek, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, svojo nevesto Angelo Lokar iz Stične. To je bilo v soboto 28. maja ob 10. dopoldne. Poroka se je vršila s poročno sv. mašo in tako sta nastopila mlada zakonca svojo novo pot opremljena z vsem bogastvom božjega in cerkvenega blagoslova. Iskrene čestitke in vso srečo! 171 PRACTICUS oli SPIOSNI ZDRAVNIK IN - KIGURG Dr. Mihael Colja, Bogan Gate, N.S.VV. ŠE V DRUGEM POGLEDU SE MI JE V AVSTRALIJI odprlo širše delovno polje, nego sem si upal ob prihodu pričakovati. Sicer je tudi to v prvi vrsti pripisati dejstvu, da sem nastavljen na kmetih (ali “v bushu”, kot je razložil to reč g. Oppelt v majski številki MISLI), vendar je stvar toliko zanimiva, da je vredno o njej spregovoriti. Ko sem iz Bogan Gate navezal prijateljske stike z avstralskimi zdravniki tega okraja — in to kmalu po prihodu — me je eden od njih vprašal: “Katere operacije najrajši podvzemate?” Obstal sem pred njim z odprtimi usti. Operacije? Ali sem prav razumel? Ali mož ne ve, da sem izučen samo za splošnega zdravnika, ki bolnika pregleda, ugotovi bolezen in predpiše zdravila? Da bi pa vzel v roke kirurški nož in na bolniku kaj rezal, ali ga morda celo razparal, to mi dozdaj ni še prišlo na misel. No, ne bom rekel, kakšno bulo sem že komu prerezal ali kako manjšo raztrganino zakrpal. To je pa tudi približno vse. Nerad sem priznal avstralskemu kolegu, da na jugoslovanski univerzi niso učili operiranja tistih medicincev, ki so se šolali za splošno zdravilstvo. Niso nam pokazali na primer niti tega, kako se napravi appendektomija — operacija na vnetem slepiču — ki je dostikrat odrešilne važnosti, da bolnik ne umrje, in spada prav za prav pod poglavje “prve pomoči”. Takoj sem zvedel, da je v Avstraliji ta reč precej drugačna. Zvedel sem, da moji kolegi tu v okolici, ki so tudi le splošni zdravniki, vršijo oPf' racije prav tako kakor izučeni kirurgi (operaterji n. pr. v Sydneyu. Vzemimo porod s “carskim te' zoni” (Sectio Caesarea)! V domovini so smatra to operacijo za tako resno, da je na ljubljan®*11 kliniki opravljal to delo izključno Specialist, pa je včasih nadziral docent ali celo sam profes®1; Tu na avstralskih tleh je pa ta operacija skorS' redno opravilo splošnega zdravnika — practicus8. Čeprav sem z začudenjem poslušal in ugibal, k*1*10 bi se ostri nožiček počutil v moji roki — in kak0 jaz ob paranju bolnika — so mi kolegi čisto mir®0 in brez pridržkov svetovali, naj sežem po tozade' nih učbenikih in se seznanim z operacijsko tehnik®’ O prvi priložnosti me bodo pritegnili k oper»el' jam.. . Tako opogumljen sem zares začel brskati P8 debelih kirurgičnih knjigah in priznati moram, ^ trud ni bil zaman. Kmalu sta me povabila sose na zdravnika — navada je je namreč, da se zbe‘ rejo za operacijo po trije skupaj — in sem se njima lotil dela. Moram reči, da sta bila kolega ® koj v začetku z menoj zelo ljubezniva, čeprav nl sem mogel še pokazati primerne spretnosti. smo zadnje čase že nekaj prav čednih oper8Cl) skupno opravili in se zmerom bolj vživljam v . delo. V Jugoslaviji bi ne imel nikoli take pri|(,r nosti. Razlog za to razliko je podoben, kot sen’ & zadnjič navedel za lekarnarstvo. Naša rojstna Dr. Colja z družino ftlOvino • j d Je majhna in od nikoder ni posebno daleč kotn?b.ižje bolnišnice. Avto prebrzi tiste daljave, Cow * mignil. Tukaj je stvar drugačna. Zboli ti oper '— pastir-ali farmar, pokaže se nujnost toiilj3^6 ~~ mestna bolnišnica je pa sto in sto W' Avto ne bo dovolj hiter, aeroplan pa “na 116 0c^etava z vsakega pašnika. Še Bog, da je tavr zdravnik prilično blizu in se ne obo- nies|a na^rusiti kirurgičnega noža. Po majhnih * kot so tod okoli, bi tudi zastonj iskal „ajt. , a. Vse do mesta Orange po teh krajih ni pr ginekologa, obstetrika, otologa ali okulista. °či h klientov bi imeli, če bi eden zdravil samo 2dfa samo ušesa itd. Zato se mora splošni 'k za vse “Specializirati” in zamašiti mnogo Henj iu .................... l)jjja "lasijo jih tako dobro, da si po dva zdrav- ~~~ včasih po trije skupaj — ustanove kar doma majhno bolnišnico, seveda samo po nekaj postelj, kjer se vse zdravljenje, vključno operacije, vrši skoro tako dobro, kot v velikih mestnih bolnišnicah. Prav tu v mojem sedanjem kraju — Bogan Ga te — je pred 15 leti obstajala taka bolnišnica. Ne bi dvakrat rekel, da bo v doglednem času spet stopila v življenje. Na drugi stx-ani mi je pa popolnoma jasno, da bo v nekaj letih — bolj verjetno desetletjih — tudi tukajšnjim splošnim zdravnikom vse to odklenkalo. Ostali bodo zgolj “praktiki”, ko se bo dežela bolj na gosto obljudila, za kar se današnja Avstralija toliko trudi. Meni se pa le dobro zdi, da sem “zadel” še pravi čas in tako zoper lastno pričakovanje mogel postati — vsaj za nedoločen čas — tudi kirurg — operater. TAKO l‘A NE ZNA SAM KENUURUJ! ll) kaže tri ukrajinske begunce, ki so se pred ®ti L. ( na»elili v Avstraliji. Bili so še otroci in so solo v Melbournu. Pozneje so se “za raz-načeli učiti baletnih plesov pri kozaškem Mojstru Karssiowem. Lani so nastopali v ^amu in želi obilo priznanja. Nastopati mis- lijo še in še — za celih sedem let so podpisali kon-trakt. Fant, ki ga slika kaže v supcr-kengurujskcm skoku, se piše Nikolaj Koumpan (če je prav?) in je star 21 let. Fant je živ dokaz, da mlad človek v Avstraliji lahko “pride naprej’* in celo — navzgor ! Avtomobil V TEM ENOLIČNEM ŽIVLJENJU JANEZ NI NAŠEL tistega, kad si je nekdaj zamišljal o Avstraliji. Ni se počutil srečnega. Ker ni bilo druge priložnosti za spremembo in razvedrilo, je začel zahajati v družbo pivcev in igralcev. Tako je čas sicer hitreje potekal, življenje pa je postajalo gren-kejše. Janez je videl, kako se večina znancev vozi v lepih avtomobilih, pa je tudi sam zahrepenel po takem vozilu. Če bi ga imel, bi laže preganjal puščobo in dolgčas. Tudi do tega je prišlo. Ves prihranek je dal na račun za avto, v mesečnih obrokih po 30 funtov bo izplačal ostalo vsoto. To je bilo imenitno! že prvo soboto se je odpeljal iz puščave in se ves utrujen vrnil zgodaj zjutraj v ponedeljek. Kje je bil in koliko je potrošil, ni hotel nikomur povedati. Bil je slabe volje nekaj dni in mrmral, da tako življenje, kot je, ni vredno, da ga človek živi. Sredi tedna je pozabil na svojo slabo voljo in nestrpno čakal sobote... Tako je šlo nekaj tednov in že si je moral izposoditi vsoto funtov pri prijatelju, da si je kupil bencina in mogel nazaj na delo. Pa še druga težava je prišla vmes. Utrujen in zaspan ni bil sposoben za previdno vozarjenje. Čutil je to, toda zavedal se je, da na delo mora na vsak način, sicer ga utegnejo odsloviti. Buljil je v temno cesto in vztrajal ob krmilu. Na znake in napise ob cesti ni mogel paziti. Na ovinku je izgubil kontrolo nad avtom in — šel je v dolino... Sreča v nesreči — ne avto ne Janez ni imel velike škode! Z veliko zamudo je fant prišel na delo. Delovodja ga je samo opomnil, naj se taka zamuda ne ponovi, sicer ga bo odpustil. Bolj neprijeten je bil opomin, ki ga je po delu dobil na stanovanju in ga je bil prinesel poštar. Treba je plačati obrok na avto — 30 funtov! Denar si je moral izposoditi in praznota v njegovi duši se je še poglobila. Slabe izkušnje so Janeza prignale do razmišljanje. Če hoče avto izplačati, se je treba odreči zabavam, ki toliko stanejo, čemu pa mu tedaj bo avto? Kratko je odločil: prodam ga! Naslednjo soboto ga je zapeljal v garažo in naredil pri prodaji okoli 200 funtov izgube. Tedaj se je spomnil sanj iz otroških let. Zdi se, da se vsak dan z večjo resnostjo uresničujejo... PREBRODIL JE MLAKUŽO J. T., N.S.W. (Nadaljevanje) Brzojav. Janez je postajal vedno bolj zamišljen in tik Samotaril je in začel jemati v roke razno čtivo-Nekako mu je prišla pred oči pesem “Brodnik • Bral je: “Veslaje pa ribič srepo se ozira v vrtenje voda, ki rado da starosti doča-Na *16 ^°' Toda moia naloga ni, da bi obsojal. mu bo lahka zemlja avstralska, Bog mu bodi stUiv sodnik! — Rajši poglejmo nase, dragi kateri > kako nam potekajo leta v tej sončni deželi. M Fri eri drve z vso brzino, pa so vedno, kot pra- jj0t Iar,cov: Avec les deux pieds dans le meme sa- Helj . - bil 7 s*°takov, da si jih dal za depozit na avtomo- 2 obema nogama v eni cokli. Zaslužil si Zd Popt.a aJ pa delaš samo za odplačevanje avta, za lavila, za gorivo in zabavo. Pa še to dostikrat jjas^a®Ur> pasu, ki ga moraš ujeti za eno luknjo od do časa. Leta pa ne gredo mimo nas, lasje sivijo, hrbet se upogiblje — fant je postal staro drevo, ki na njem več ne najdeš sadu. Takih primerov premnogo poznam. Njihovo življenje je podoba “heraklejskega medu”: dokler ga imaš v ustih, je jako sladak. Komaj si ga užil, grdo zagreni in zgaga te peče po njem. Da zatreš ta neprijetni okus, se s pivom zalivaš... Rojaki, vsi si želimo dolgega življenja, a sami si ga krajšamo. Komaj začnemo delati zjutraj, že nestrpno čakamo, kdaj bo večer. V ponedeljek že štejemo dneve do naslednje plače in proste sobote. To je znak, da nam je življenje dolgočasno, zato drvimo z vso hitrostjo v prepad, ki iz njega vrnitve ni. Bratje, postrgajmo stari kvas in napravimo sveže testo!” ★ Še in še je govoril in marsikomu se je zameglilo pred očmi, ko je pomislil, da je govornik tudi njega v živo zadel. Le žal, da je večina že po nekaj dnevih pozabila na govor. V vrtincih življenja je . ribič za ribičem znova izgubil smer in prepustil svoj čoln vodnemu toku. (Pride še) PESEM ŽIVLJENJU Ivan Burnik T A K E A T Ivan Burnik Življenje hočem in mladost, da vrne spet nazaj radost Se v dušo: pesem in ljubezen. Odkar uklenil sem prostost v verige pustih votlih gričev, pojem več. Užaljenost, gorjupi gnev v srce me grize: Medica bratov, skrb, težkost.. . Povrni se, življenje mlado, Prinesi s pesmijo — sladkost! Ko v gnezdih začivkajo mladi kosiči in šoje ter.. . ko se oglasijo prvi škržati in s cicikanjem tresejo zadke.. . Spomladi, ko pastir zauka veselo, ko bos gre nabirat robidnic, takrat se s polja vrne dekletce veselo s šopom marjetic. Ko se ustavi na križadi in jih ponese k pilju, ko jih položi v kozarec Gospodu -takrat smo vsi srečni. " POD BOŽJO MISLIJO SMO” SMISEL TRPLJENJA BEŽEN POGLED V ŽIVLJENJE NAM POKAŽE, kako širno je kraljestvo trpljenja. Pod njegovim bičem se človek zvija kot črv in v srcu se uporno ponavlja vprašanje: Od kod in čemu vse to? Zadnjič smo v delno osvetlitev tega problema kratko navedli nekaj razlogov; a kraljestvo trpljenja nosi v sebi polno skrivnosti, ki jih človek do konca sveta ne bo mogel popolnoma objasniti. Ali bi ne bilo koristneje na trpljenje gledati v drugi luči? Trpljenje je vsekakor nekaj slabega, proti čemur se je treba boriti, ali vendar skriva v sebi neko silo, ki jo moremo obrniti v svoj blagoslov. •k “Sreča laže, bolečina govori vedno resnico”, pravi Boetius. Govorica bolečine je trda in neprijetna, a prepričljiva. Revščina, bolezen, nasprotovanje, preganjanje, neuspeh, narodna katastrofa, izgnanstvo, smrt in podobno so zadeve, ki človeka nagibajo k razmišljanju in često povsem drugače usmerijo življenje. Trpljenje nas prisili, da zapustimo neresno plitkost ter iščemo globin. Človek bi rekel, da solze, ki namakajo oči, odstranjujejo meglo, ki slepi. Po trpljenju vidimo marsikaj bolje in pravilneje. Kaj ve o življenju tisti, ki ni nikoli trpel? človek, ki je šel skozi šolo trpljenja, bo laže razumel brata v stiski in mu bo hitel na pomoč. A kje naj oseba, kateri je trpljenje nepoznana stvar, išče besede tolažbe za brate v bridkosti? Znano je, da najdemo največ razumevanja v družinah, ki so morale okušati vso trdoto življenja. Sv. Vincencij Pavelski je želel zaupati otročiča pravkar umrle vdove družini, ki je bila najbolj siromašna ter je imela največ otrok. Bil je prepričan, da bo otrok tam najbolj ljubljen. Sv. Vincencij je dobro razumel, da je trpljenje šola bratske ljubezni. ★ Brez pomena je slepcu dopovedovati o barvah. Enako je često brez koristi govoriti o duhovnih stvareh človeku, ki se je zakrknil v svojo domišlja- vost. A kopel trpljenja bo skoro redno prej ali s tudi takemu vrnila pravi pogled na svet in živU je. Posebno ti, ki imajo opravka z bolniki, ce doživljajo, kako je trpljenje uspešna šola p0IllZ sti in resnice. , človek se z vso silo navezuje na ta svet. « ^ in se muči za minljive dobrine, a za duhovni ^ minljive... nima časa. Spet so bolezen, stal ,el>» onemoglost in smrt dragega bitja trdo, a Potlf, opozorilo, da je ta svet samo naše prehe lišče in da se bo treba ločiti od stvari. Trpljenje je torej v resnici sijajen učitelj 1 ljenja. Kristus ni prišel na svet, da bi odvzel tfp*J j je. On sam je trpel mraz, glad, žejo in utruja'0. Bil je žalosten zaradi izgube sorodnikov in P teljev. Doživel je grenkobo smrti. „ Toda s Kristusom je trpljenje dobilo čisto V seben pomen. Njemu je trpljenje služilo kot sred3* s| za rešitev sveta iz oblasti greha. S tem je bri' dobila zadostilno vrednost in postal® gocenost, ki ima to čudovito moč, da rešuje od™ sledit- greha. Trpljenje od tedaj igra silno zgodovini človeštva. Postalo je pogoj resnic1’ napredka in dejanskega dviga človeka. e|| Iz tega razloga izbrane duše sprejemajo' -iščejo in ljubijo trpljenje. Ne trpljenje zaradi ljenja! To bi bilo zločinsko, ker človek ni i'0jeI^rp. gorje, marveč za srečo. Plemenitim dušam je ,(10*' kij< Ijenje pogoj duhovnega napredka, sredstvo čevanja in orožje za osvoboditev od greha, glavna nesreča za človeštvo. ^ Kakor je Bog hotel, da človek svojo umn® lavnost pridruži njegovi ustvarjalni moči Pri 1 r polnjevanju sveta, tako je Kristusova želja, da 1 1 s trpljenjem sodelujejo pri delu zahtev sveta. Apostol sv. Pavel je tako mogel reci: °vršujem na svojem telesu, kad manjka na Kris-Us°vem trpljenju”. ★ k Kaj bodo materialisti rekli v tolažbo delavcu, ^ *e je vse življenje trudil za “socialistično zgrad-ni'k^rU*^e "’ a ^ SCt^a'* onemoSe* priklenjen na bol-° P°steljo? Kakšno mesto imajo trpeči v njihovi lo ? * ^ Kakšen smisel daje trpljenju njihov na- Po njihovem umevanju je človek, ki iz kate-1 razloga ne more sodelovati pri proizvod* sajedavec, ki s svojim obstankom povzroča nebne stroške in ovira napredek družbe. Ni čud- ho, j a imata tu obup in samomor često zadnjo be- *cdo. ^'ako vzvišeno pa je krščansko mišljenje gle-C j *\a mučnega vprašanja! Bolniki, trpe-!n onemogli pri nas niso 0j|Več, temveč igrajo nadvse j. 1 c n o vlogo pri delu za re-0 ev sveta. Njihovo delovno )( 11 ^ j e, njihovo orožje za “loditev jetrpljenje, pri-Sj u 2 e n ° trpljenju Križane-na gori Kalvariji. Mladi in zdravi GRADIJO svet s svojim umom in s svojimi rokami. Onemogli in trpeči pa svet REŠUJEJO s svojim trpljenjem. ★ Po vsem tem, kar je bilo rečeno o vrednosti in smislu trpljenja, bomo laže razumeli sv. Vincencija Pavelskega, ki je sam zelo bolan imel navado reči: “Če bi mi vedeli, kakšni dragoceni zakladi so skriti v naših boleznih in prezkušnjah, bi jih sprejemali s tako hvaležnostjo, kot sprejemamo resnično dobroto.” Naj to razmišljanje vlije poguma in tolažbe vsem bratom in sestram v bridkostih! Naši trpeči so najodličnejši člaani naše skupnosti. Naš blagoslov so! Pri tem mislimo s posebnim spoštovanjem na naše trpine z rudarsko boleznijo. Naj vsem dragi Bog nakloni moč, da bodo mogli vdano vršiti svoje poslanstvo trpljenja in s tem reševati sebe, slovensko skupnost in ves svet! “Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi” (Mt. 5,5). “Naša luč”. POGOVOR Mlad orel, pomlajen od pomladi, je neviden žvižgal v modrini. “Ej, prijatelj moj, tale lepo in brez skrbi živi!” je rekel guslar in pokazal v višavo. “Od vseh živih bitij na zemlji samo on pozna slasti življenja brez bridkosti.. . ” “Da, dobro živi ta kokošji tat in ropar”, je pripomnil Tadija in takoj podvomil, “ali se nam pa samo tako zdi. Ampak, veš, ta slepota narave mi ne ugaja. Čebelo, postavim, ki v kratkem poletju napravi tisto prelepo čudo iz cvetja in satja, kmalu neusmiljeno pokosi, a temu roparju, ki seje samo smrt, pa daje sto in tudi dvesto let življenja! Mar to ni krivica in dokaz, da lioga ni, ali pa da slabo in narobe gospodari, naklonjen bolj smrti kakor življenju.*’ “Zato je pa čebel veliko, orlov pa malo; vidiš, tudi v tem so neki skrivni računi,” je branil guslar, če ne Boga, pa njegove skrivnosti. (Mihajlo Lalič: SVATBA) TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij ZDAJ KO JE IMEL TONČEK HLAČE, je začel hoditi tudi v cerkev. Čevlje je dobil po Janezu, kateremu so bili že dolgo premajhni, in je obul namesto njih škornje. Navadno sta šla z Nežiko z roko v roki nekaj metrov pred ostalimi proti Stični. Prvič sta oba gledala po strani, ko je gospod župnik stopil pred oltar in so se na koru oglasile orgle. “Ježeš, kaj bo pa zdaj?” Ančka jima je zašepetala, naj bosta pridna, ker je Bogek na oltarju. Za trenutek sta ostala pozorna, nato pa sta prav enako radovedno kot prej vrtela svoji glavici. Kaj bi ne! Gospod so se obračali pred oltarjem kot mati, kadar imajo peko. Le poglej jih! Saj zeleni plašč kar frfota okrog njih, ko se odpravijo h knjigi. Poleg tega zadaj buči, kot bi vlekel Martinek deset harmonik hkrati. Dekleta in fantje pa se dero kakor za stavo. Menda si vsak prizadeva, da bi ga najbolj slišali iz gruče. In ko so gospod zlezli po stopnicah na prižnico, je nekajkrat zabobnelo kot v po-toškem mlinu. “Zakaj pa so tako hudi?” je Tonček boječe vprašal Ančko. “Na vaju se krega, ker ne daste miru.” In potem sta obema zlezli glavici nekam med ramena, dokler se gospod ni naveličal tolči s pestmi po deski in se je zopet prikazal pred oltarjem. Glej, glej! Sedaj je začel pa fant v rdečem krilcu tekati okrog. Celo zvoniti se je spravil, da je Tonček ostrmel ter pocuknil dvojčico za rokav. Le kateri kravi je ukradel zvonec?... Pa je bilo le lepo. Doma sta se nato pogovarjala samo o nedeljskem doživetju. Potem je Tonček mislil na dečka v rdečem krilcu, ki je zvončkljal pred oltarjem... Ko bi smel še on postati strežnik! Enkrat na teden bi pa že zlezel v krilce, zlasti še tako lepe rdeče barve in za tako službo. Samo da še ne zna drdrati tistih prečudnih besed, ki niso noben očenaš, kakršnega molijo doma. Ojej, teh ne bi znal tako hitro! In je sklenil, da bo ministriral najprej doma. Postavil se je v kamri pred skrinjo, potem pa skakal pred njo ter zvonil s starini kravjim zvoncem, da je šlo vsem skozi ušesa. “Tak boš že enkrat nehal?” se je ujezila mati. Oče pa se je smejal: “Še fajmošter bo 118 Tonček. Kakor rajni brat Anton, ki je pasel gre šne ovčice v Kopru na Primorskem...” J Tonček je kmalu napredoval iz ministranta gospoda. Nekaj časa mu je ministrirala Neža. T® da dekle si je domišljalo, da mora knjigo preneS Tonček, ker njej še za zvonjenje zmanjkuje čas8’ Tonček pa hud! “Kdaj si že videla, da gospod mi prenašajo knjigo'.'” jo je spodil. In sP0I11^a se je na starega mačka, ki je bil pri hiši n1®11., samo za nadlego. Nobene miši se mu ni ljuB zagrabiti za repek in naj bi ga z njim ščeget0 po smrčku. Kamor si ga posadil, povsod ti je ^ sedel, dokler ga ni klicala lakota k skodelici P° ognjiščem. Temu je poveril Tonček službo ministrant' Ni mu ušel kakor sitnica Neža. Mirno je sedel “potoškim gospodom” in dromljal, češ: “Daj nlf’ kamor hočeš, samo da mi ne nagajaš!” Tonček J prevzel namesto njega zvonjenje, kot “gospod V je brnjal po starih mašnih bukvah rajne babice •k “Hlače že imaš, kakopak! Tudi cerkve si že privadil. Zdaj pride na vrsto šola,” je n ^ Tončku povedal oče. Kaj rad je včasih pomodr°v s svojim hlačkom. “Šola?” je ta debelo pogledal. Poznal jo je po pripovedovanju sestre ke. In je že vedel, da pomeni šola drugačne sK* ’ kakor je ugibanje, kako boš zakril luknjo na K molcu in se izmaknil materini palici. Šola te P klene k učenju in pisalni tablici... Je vse ostati vedno doma! ' Toda oče so rekli: “Hlače že imaš, zdaj P11 na vrsto šola...” O, na račun hlač in fantovs časti pa sprejme tudi šolske skrbi na svoja ‘ ramena! stisk®1”1* Nič ni bilo kruha iz moke. Ko je oče bi ju posadil v šolsko klop. Saj bi glavic ne vl' iU'J' mlajša dva prignal po nedeljski maši k šomaštru Francetu Kovaču, se je ta zasniej svojo sivo brado: “Naka, preveč sta še pri tleh, al .d®1 izpod nje. — Koliko pa sta stara?” “Sedem sta jih odbrenkala,” je kratko P° dal oče. A “Že? — Kar domov z njima! Pa ob prekl° Priveži, mogoče se bosta vendarle kaj potegnila!” “Samo da ne bodo gospod hudi, če bosta le-® osorej z glavama pod stropom,” se je na ves k'as zasmejal oče, pograbil svoja malčka in ju odpeljal. Zunaj pa oba v vek! Menda sta res verjela,. °a bosta vse leto privezana k prekli kakor fižol... Tako je Tonček spoznal, da hlače le niso do-v°y. če fanta ni kaj, ki jih nosi. Vendar je bil l'°toški hlačon nanje še vedno od sile ponosen, ^ePi'av so ga včasih — kadar je preveč tekal sem 1,1 tja .— ožulile robate hlačnice prav do krvi. PASTIRICA KRAV’CE PASE... . Neko sončno popoldne ni bilo na paši prav nič h6p°. čeprav je že jesen lezla v deželo, vročina ni °tela pojenjati. Zato se Tončkov kričeči glas ni azlegal po potoški rebri. Krave pa nemirne, da niti palica ni zalegla. aj ti je bilo obadov, da je strah. Repi so veno-ei °tepali na desno in levo. ^ Tonček bi šel rad s Klančarjevim Lojzom v v°garjevo gmajno. Menda je staknil šoje in jim stavil limanice. A kaj, ko bi bile krave takoj v ^_°ai! In Nežike ne more pustiti same. Še materi zatožila, da noče pasti, kakor mu je naroče-*'• Lojz gre lahko, saj imajo pastirja! V Potoku ^°la pa Tonček opraviti namesto njega. Janez je Prenehal s šolo in pomaga hlapcu. Ali pa očetu ^linu, če se ne potepa z nekdanjimi sošolci. ^ "‘Tone, poglejva za lešniki!” se je spomnila tr*Zl.ka *n dregnila svojega brata, ki je zleknjen v gledal v nebo in štel bele oblačke. , ‘Maram za tiste piškave lešnike!” je bil danes ti,atek. Saj! Da bi ji pripogibal veje in bi jih na-fiala poln predpasnik. Potem pa bi jo z njimi ... &la domov ter jih pojedla z Ivanko kakor zadn- • Naka! Tone noče več v past! . ‘Bova delila,” je priganjala sestra. “Najlepše u°»iš ti!” (j. Ko, ho! Kaj se spomini nežasta Neža! Nak, ga ne spravi iz sence! Vstal bo, ko bodo e krave na rob, drugače ne. Primojkokoš, da j ‘ ■jn če se vse na glavo postavi! Takole: Tonček j ” naenkrat na glavi, z umazanimi nogami pa k^tepal proti sestri, da se je dekletce takoj uma- kg ^°tem je pastirček zopet obležal v travi. Kar ^ Je leno pobral drobnarijo, ki mu je pri stoji kol Padla iz žepov: frnike, kos železa, vijak slJevega sedeža in ne vem kaj še vse... jelo Pa mu n* dala miru. Le kaj jo je pri- ’ da jo ravno danes tako mičejo lešniki? v '-e rečem, da ne grem! Sitna si kot Liska, ki Hi8li T “> June 19G0 bi najrajši samo deteljo žrla. Kar sama pojdi! Mene ne spraviš nikamor,” se je brat skoraj razjezil. Začel je pometati s palico po travnih bilkah, da so pisane glavice kar letele in so tudi čebelice nemirno iskale varnejši prostor. “Grem!” se je Nežika vdala in stekla sama proti hosti. Tonček je bil prepričan, da bo prišla nazaj. Sama ne bo ostala dolgo v grmičju in brez palice itak ne bo nič dosegla. Ho, ho! Potem se ji bo smejal. In prav nalašč se ne bo premaknil z mesta! Primojdunej, da ne! Nekaj časa je bilo vse tiho, nato je iz gozda na drugi strani odjeknilo Nežino petje. Hotela je bratu pokazati, da se ne boji. Ali pa jo je ravno strah pred “gozdnim stricem” privil, da je gonila venomer eno in isto: “Oj boter, prid’ noter, t’ bom lešničkov dal, boš te vse potolkel, bom druge nabral...” Ko je pesmico ponavljala četrtič, je njen glasek utihnil, kot bi odrezal. Tonček je čakal in polglasno mislil: “Če je našla lešnike, bo tiho. Če pa se je zbodla v robidovju, bo kmalu z vekom nazaj...” Nič. “Kaj naj prinesem za lešnike cajno?” se je zadrl, da je še Ruda, ki je v bližini mulila travo, dvignila glavo in pogledala pastirja. Še vedno vse tiho. Čez nekaj časa je sestra vsa upehana pritekla iz hoste. “Tone, Tone! Zajec spi... Prav zares!” je komaj spravila iz sebe. Oha! To je pa nekaj novega in zanimivega: zajec spi... “Kje? je hlastnil. “Tamle pod grmovjem.” In Tonček je na mahh pozabil, da mora do večera ležati v travi. Takoj je bil pokonci in že sta jo s sestro cvrla proti gozdiču. “Tamle, glej!” je pokazala Nežika pod grm. “Psssst!.. ” Res kakih pet metrov pred njima je bil — divji zajec. Lepo zleknjen in nič hudega sluteč je ležal med praprotjo pod grmovjem ter naslanjal glavo-na prednje tace. Pa kako velik in lep! Gotovo niti lovec Blažon nikoli ni dobil lepšega! Zato ga je Tonček gledal s tem večjim užitkom. Kar videl je, kako se mu med dihanjem dviga prsni koš... “S palico ga bom,” je šepnil sestri. “Ne, jaz ga moram! Jaz sem ga našla,” mu je Nežika potegnila palico iz rok. 179 “Psssst, goflja! Prav čakal te bo, ko vpiješ kot sraka!” ji je hotel vzeti palico. Neža pa jo je rajši vrgla daleč v hosto. Tone je sestro jezno udaril po rami in skočil za palico, dekle pa je že korak za korakom stopica- lo proti zajcu. “Za roko ga bom!” Tonček se je razjezil. Navsezadnje bo zares sestra ujela zajca in potem se mu bodo doma vsi smejali: fant je in ga punca užene... Naka, Rajši nič! Na ves glas je zakričal, da bi zbudil žival, obenem pa hotel sestri zastaviti pot. A bila je urnejša kot on, stekla je pred njim in se zviška zagnala na zajca. Brat pa za njo... Potem se je daleč naaokrog razlegel Nežin jok... “Fuj! Uuuuu...” je raztegnila usta in izvlekla svoje prste iz zajčjega telesa ter jih med glasnim jokom držala od sebe. “Poginil je, ne pa spal!” Tonček, ki ga je sestra na srečo prehitela, se je na ves glas zasmejal: “Ha, ha, ha! Neža je zajca ujela, zdaj si bo pa prste oblizovala...” Zajec je že tako smrdel, da se je moral brat prijeti za nos. “še ti se daj, če se moreš,” je nagajal sestri, ki je še vedno stala na nesrečnem kraju in tulila na žive in mrtve. “Vedel sem, da je poginil.” “Figo si vedel,” je še glasneje zavekala Neža in se pognala v Tončka, da ji je komaj ušel. Nato je odhitela k potoku, da si umije roke. Tonček je medtem s palico obrnil zajca, ki so ga na drugi strani že načeli mravljinci in pomagali črvom. Seveda! Zadet je bil iz puške, a je lovcu ušel. No, ga je pa zato Neža ujela! In on njo... Od samega dolgega časa se je nečesa domislil. Kaj, ko bi se šla s sestro pogrebce in bi zajca zakopala? — Takoj je bil pri Nežiki, ki se je že umila in si pravkar ob predpasnik brisala roke ter od solza mokri obraz. “Nežika, zakopajva grdega zajca, da bo mir! Tudi povedal ne bom nikomur,” je začel Tonček in v žepu držal figo. Saj je tako vedel, da bo doma vse strebezljal. — O, naš Tonček je znal ubrati prave strune! Sicer bi ne spravil sestre za noben denar k živali. “Midva bova pogrebca, zajec pa mrlič,” je pojasnil in že sta hitela čez travnik. Spotoma je Tonček napodil krave z roba in tekel po desko, na katero se je slučajno domislil. Ležala je na bregu potoka: gotovo jo je ob kakem nalivu prinesla voda od Bog si ga vedi kod. “Kar tale krtina naj bo grobek,” je povedal in že sta kopala z Nežiko v rahlo zemljo. Nato sta zbezala s palicama zajca na desk0 in ga pobožno nesla preko travnika na “pokop8' lišče”. “Bingale, bongale, v jam’ co zvoni, štirje ga nesejo, eden pa spi... Bingale, bongale...” In spet od začetka, da se je razlegalo po vseJ dolini. Nekje daleč v gozdu se je oglasil Lojz 111 ju zategnjeno oponašal. “Bingale, bongale...” Prinesla sta “mrlička” do jame, kjer je Nežik8 glasno zavekala. Tonček pa je porinil zajca v gr0' bek in začel s pokopom. Pomagala mu je tudi s®' stra in končano je bila v travi spet samo krtin8’ le nekoliko večja od prejšnje... Sonce se je nagnilo za hrib in krave so začele mukati ter siliti domov. Otroka sta jih pogn8'8 preko lesenega mostiča in po cesti proti dom11' Kmalu sta sedela za mizo pri soku, kjer je Tonček hujskati hlapca, naj vpraša sestro, kako le lovila zajca... Saj je pri obljubi, da ne bo nikomur povedal p° poldanskega dogodka, držal v žepu figo. Bil je Vte' pričan, da figa drži bolj kot pa obljuba. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAP Po £ 2-0-0: Renzo Trinko, Albina Kern, Štefan čilnik, Anton Šajn, P. Venika; Po £ 1-0-0: Albin Drašček, Janez Jamšek, Mavrič, Rudolf Uljan, Branko Kalc, Bec, Ignac Kotnik, Ivan Kržman, Ivan l‘° bar, Franc Matjašič, Jože Konda, Ludvl Pirnat; Po £ 0-10-0: Anton Cevec, Jože Vouk, Angela Me‘* jites, Ivan Žele, Rafael Turk, Angel go, Jože Žabar, Janez Kveder, Kihi'1 Twrdy, Jože Mazora, Slavko Jaklič, Šte fan Boelckey; £ 0-5-0: Maks Namestnik; £ 0-2-0: Franc Pavlov'c' Tudi tem darovalcem iskren. Bog povrni! D* rovi za SKLAD so tista pomoč, ki vzdržuje l>st 11 32 straneh. Brez njih bi to ne bilo mogoče. Upamo, da ta vir tudi v drugi polovici le*a ". bo usahnil. Priporočamo se vsem tistim, ki se ^oi\! še niste oglasili z naročnino in ali darom za O USPEHIH AVSTRALSKE INDUSTRIJE M. Oppelt V AVSTRALIJI DANES DELUJE ENA NAJ-. ^CJIH železarn in jeklarn na svetu. Stoji v kra- ^01"t Kembla, N.S.W., poleg mesta Wollongong. ^Jena produkcija znaša 600,000 ton letno. Drugi .Ve važni jeklarski središči sta Newcastle v N.S.W. ln Whyalla v S.A. Letta 1948-49 je avstralska produkcija jekla Znašala 1,200,000 ton, deset let pozneje je že pre-^e8la število 3,200,000 — povečala se je torej kar 167%. V tej panogi dela veliko novih naseljen-Cev> približno 31% celotne delovne sile. V Port Kembli so nedavno odprli tudi tovar-°’ ki izdeluje pločevino in zadostuje za 50% av- a*skih potreb. To se pravi: dočim je bilo treba Popre na ione J vso pločevino uvažati, je sedaj uvoz padel Polovico. To prihrani Avstraliji vsako leto mili- 6 v tuji valuti, ki je poprej morala iti v ino- Zemstvo. kav želazarske in jeklarske industrije se ,^eJ° tudi v tem, da se je uvoz hladilnikov, pral-strojev in avtomobilov znatno zmanjšal in se penjeni predmeti izdelujejo doma. To je živ pri-, *‘> kako domača industrija lahko prihrani deželi m'lijone. ^oglejmo še na produkcijo premoga. Zvišala se je za 38% in znaša sedaj 20 mili-ton letno. Pri tem je treba vedeti, da je •)on0v ^ tcuiu. 1 II l-CIII j^ ncutt »cucu, ua JC s«*alija geološko ena najstarejših celin in zato 0 bogata s premogovnimi ležišči. Poleg črnega niogaa imamo velika odprta ležišča rjavega pre-n' Pr> v Morvvellu, Vic. Takoj na mestu ta 5.,Gm°S izkoriščajo za proizvodnjo plina, ki ga pojo v Melbourne po 200 km. dolgem plinovodu. Vsak četrti Avstralec ima avtomobil in to po- sib'a favlj 71 v Združene države, Anglija in Kanada. V enem ‘Ja Avstralijo na četrto mesto — pred njo so vlh*6"1 *6*;u (19®®) Je bilo registriranih 240,000 no-, Motornih vozil. Mogočne General Motor, Hol-j... ’ J,ord in podružnice znanih angleških in ame-Sov zna'nk avtomobilov izdelujejo danes na ti-e avtomobilov in nadomestnih delov tu v Av-di, i nekaj leti se je komaj komu sanjalo, prišlo do tega. Skoraj vsa vozila je bilo J ho )a do nedavno uvažati in jih plačati v dragoceni \y. Ut'- druge inozemske tvrdke — nemška Folks-ta’^Gn 'n >ta*'janska Fiat — so poskrbele za mon- 0 svojih avtomobilov v Avstraliji. dotaknimo se še vprašanja tekočih gorivov. ,,.Lani so avstralski vozači porabili dva in pol 'Jona bencina. Petrolej — iz njeg-a se pridobiva Misij mil bencin — je pa treba uvažati. Lani je morala Avstralija plačati za to prepotrebno gorivo skoraj 98 milijonov funtov! Uvažajo ga predvsem iz arabskih dežel, precej pa tudi iz Indonezije. Avstralske čistilnice ga pretvarjajo v bencin in druge proizvode. Marsikdo se sprašuje: kaj se bo zgodilo, če bi bila Avstralija naenkrat izolirana in bi ne mogla več dobavljati petooleja od zunaj? V Avstraliji sami namreč do danes še niso odkrili močnih ležišč petroleja, ki bi deželo v zadostni meri oskrboval in bi uvoz postal nepotreben, človeku se to čudno zdi, zakaj geološko tako stara celina bi morala imeti — poleg drugih rudnih bogastev — tudi petrolej. Le odkriti ga je treba... Res so že več let v teku podzemska raziskovanja, ki pa dosedaj niso pokazala uspehov. Upajmo pa, da bo Avstraliji mogoče — z odkritjem ležišč — premostiti to veliko pomanjkljivost, ki deželo šibi ekonomsko in strateško. JURČIČEV JURIJ KOZJAK je doživel že četrto izdanje v francoščini, seveda po zaslgi znanega dr. Ferdinanda Kolednika. Največji francoski moderni pesnik, Paul Claudel, je dal prevajalcu naslednje priznanje: “Dragi gospod! Z velikim veseljem in zanimanjem sem prebral Jui-čičev roman v Vašem prevodu. Iz dela kipi preprostot. in barvitost, razgibanost in zanimivost. Nedvomno bo želo velik uspeh, zlasti pri mladini.” — K temu naj pripomnimo, da je dr. Kolednik poskrbel za prevod Jurija Kozjaka že v 30 raznih jezikov. GA. GIZELA HOZIAN, prekmurska rojakinja, živeča že dolgo vrsto let blizu Chicaga v ZDA, se je zavzela, da zbere kolikor mogoče veliko starih prekmurskih pesmi in jih reši pozabe. Pozvala je vse Prekmurce in Prekmurke, da ji pošljejo, kar imajo. Pohvali se, da uspeh ni slab. Mnogi so se že odzvali. Tem obeta v Amerikanskem Slovencu: “O priliki bomo vse zbrane pesmi zospevali in re-kordirali”. Nekaj takega dela so pa že naredili in razposlali interesentom. Nekdo se ji zahvaljuje: “Trak s pesmimi sem poslal naravnost v Ljubljano v muzej. Vse so z veseljem povzeli in težko več pričakujejo. Večino pesmi, ki ste jih poslali, v Ljubljani še niso poznali.” Qa. Hozian je vsa navdušena, ko vidi, da “naši ljudje šče radi spevlejo in so nešterni pri tom zbiranju zelo agilni.” ZA POVEZAVO RAZKROPLJENIH SLOVENCEV Objavljamo zopet dvoje poročil v zadevi SIZ, ki je bil že večkrat o njej govor na straneh MISLI. Prvo poročilo smo prejeli iz Argentine s prošnjo za objavo. Drugo je povzeto iz Ameriške domovine 29. marca 1960. Iz njega spoznamo, kako Slovenci v ZDA gledajo na zamisel Slovenske izseljenske vzeze (SIZ). — Ur. Iz Slovenske izseljenske zveze MISEL POVEZAVE VSEH SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DRUŠTEV, ki so jo sprožili slovenski izseljenski duhovniki v Evropi, je že toliko dozorela, da bo pripravljalni ali iniciativni odbor Slovenske izseljenske zveze že v kratkem lahko obravnaval vprašanje pravil in izpeljal volitve definitivnega odbora. Pripravljalnemu odboru so svoj pristop v Slovensko izseljensko zvezo javila številna društva iz Južne in Severne Amerike, iz Evrope in Avstralije. Vsa ta društva prejemajo “Vestnik SIZ”, v katerem so objavljene vse novice iz življenja Slovenske izseljenske zveze. V štev. 7 tega Vestnika je bil tudi objavljen osnutek pravil in so bila vsa društva naprošena, da ta osnutek preučijo in pošljejo pripravljalnemu odboru svoje pripombe in predloge. Na podlagi odgovorov društev se bodo sestavila definitivna pravila, ki bodo predložena občnemu zboru SIZ v odobritev. Nato se pa bodo v smislu sprejetih pravil izvolili stalni organi zveze. Pripravljalni odbor, ki ga vodijo slovenski izseljenski duhovniki v Evropi, je opravil in še opravlja veliko delo. Že samo izdajanje Vestnika predstavlja lepo delo, saj povezuje slovenska društva po vsem svetu. Veliko priznanje je vzbudil tudi stenski koledar za 1.1900, ki ga je izdala SIZ in ki je sestavljen iz dvanajstih lepih razglednic, ki predstavljajo znane slovenske kraje. Vsa slovenska izseljenska društva in sploh vsi zamejski Slovenci imajo velik interes na tem, da postane Slovenska izseljenska zveza čimprej naša osrednja izseljenska organizacija, ki bo skrbela za vse Slovence po vsem svetu. Potreba po organizaciji vedno večja V zadnjih letih so slovenski duhovniki v Evropi prišli na misel, da bi bilo potrebno povezati po svetu raztresene slovenske ljudi v “Izseljeniško zvezo”. Ustanovili so pripravljalni odbor in začeli priprave za ustanovni občni zbor. Zveza naj bi zajela vse Slovenco na vseh zemljinah, kjerkoli so se že naselili. Njen glavni namen naj bi bil ohranja slovensko narodno zavest in zvestobo katoliški ver1' Po dogovoru s svojimi duhovniki je pok. dr. G. Rožman tekom svojega zadnjega obisk« Evropi sprejel nalogo, da bo uredil v Združen‘ državah vse potrebno za izvedbo nove organizacij6 Pri tem so nastopile nekatere ovire, ki so ga za držale v taki meri, da je izvedbo načrta odložil-Na pogrebu pokojnega škofa v Lemontu zbra^j duhovniki ljubljanske škofije so sklenili prevz^1 naloge, ki jih je doslej vršil med Slovenci pokojni' Za predsednika te duhovniške organizacije je , izvoljen msgr. Matija Škerbec, č. g. J. Varga prevzel tajništvo in referat za Izseljeniško zve&°' Ta dva sta za nedeljo popoldne 13. marc9 sklicala sestanek zastopnikov vseh slovenskih diu štev, z izjemo verskih in političnih, v Baragov do<" na pripravljalni sestanek. Povabilu so se odzva sledeče organizacije: Kres, Korotan, Slavček, lija, Slovenski šoli pri Sv. Vidu in pri Mariji bovzeti, Slovenski oder, Liga S.K.A., Baragov do”’’ Slov. kat. akad. starešinstvo, Prosveta B.D., Zveza slov. protikom. borcev, SAVA (Slov.-an'er' visokošolci), Cirilmetodijsko gibanje in zastopnik AD ter KSKJ. Sestanku je predsedoval msgr. škerbec, ki kratkih besedah razložil njegov namen. Tajnik / g. J. Varga je nato prebral poročila o Zvezi 1,1 njenem delu, ki jih je dobil iz Evrope od glavn^11 predsednika in gl. tajnika. Povedal je, da “Iz«e^e niška zveza” še ni dokončno ime. Nekaterim to ne ugaja in bi bilo morda prav, da izberemo ka* drugo. Po njegovem naj bi bilo v zvezi s pok. *k° fom G. Rožmanom — kot “Rožmanova zveza ’• Organizacija bi se naj izvedla na ta načini # bi se ustanovili najprej krajevni odbori, ti bi iz^'1' li nato kontinentalni odbor za ZDA in Kana'*0 Kontinentalni odbori bi nato izbrali glavni odl>°r' Taka je splošna zamisel, podrobne stvari ^ j treba še premisliti in sestaviti pravila in poslov*1 Ta bodo brez dvoma prikrojena potrebam posai”** nih držav, važno je le, da so cilji isti. Zastopniki posameznih društev, ki še niso 1,9 čelno razpravljala o vprašanju organizacije in s''°. jem vstopu vanjo, so predložili, naj bi se jim na razpolago potrebni čas, da to urede v oki'>\ svojih društev. Predlog je bil sprejet, nakar ^ bilo določeno, da bo č.g. Varga, ki je ostal tajn pripravljalnega odbora, sklical v primernem nov sestanek, na katerem bo končno izvoljen Pr' pravljalni odbor. ^ d e k J'e pa ostalo vprašanje obnovitve sve-Viig*1 'n ce*kvenih poslopij nerešeno. In vendar je V;(h Mno reči, ki kričijo po popravilih in obnovitev ' prošnjo župnika iz žabnic, kamor spadajo 0(|b ^'šarje, se je v Clevelandu, ZDA, ustanovil „ Pobira prostovoljne darove za popravila V pisatelj Karel Mauser in zdravnik dr. fos fRANCIJA DO BEGUNCEV ni več tako dob-'cna kot je bila do pred kratkim. Znano je, da so se v preteklih letih begunci iz Jugoslavije zatekli v Nemčijo ali Francijo, zakaj Avstrija in Italija jih po večini vrneta. Zadnje čase se je pa Francija spomnila nekega zakona od aprila 1959, ki omejuje beguncem pravico zatočišča na njenem ozemlju. Mnogim kar na lepem odločijo rok, kdaj morajo izginiti čez mejo. Odprta jim je še Nemčija. Seveda rahlo povezana slovenska skupnost v Franciji skuša rešiti, kar se rešiti da, pa ne vedno z uspehom. Posebno se trudita pri uradih slovenska duhovnika v Parizu gg. Čretnik in Flis. JAKOB PETELIN, slovenski Ribničan, ki je pred več ko 300 leti preseneča! glasbeni svet s svojimi kompozicijami pod imenom Jacobus Gallus, je bil na sporedu koncerta, ki ga je letos v aprilu priredil clevelandski “Institute of Musič”. Zapeli so Glorijo in Benedictus iz Gallusove maše, ki je izšla v Pragi leta 1580. Ta maša je ena od šestnajstih, ki jih je takrat Gallus izdal. Gloria je uglašena za sedem glasov: dva soprana, dva alta, dva tenorja in en bas. Benedisctus pa je štirigla-sen. Clevelandskemu Institutu je mašo prestavil v današnjo partiturno obliko pevovodja Korotana, Metod Milač. Gallusov original hrani British Museum v Londonu. Poleg Gallusa so prišli na spored tega velikega koncerta največji glasbeni mojstri sveta. “DOMOVINO V SLIKAH” bodo kazali v Slov. Narodnem Domu v Clevelandu, je napovedovalo neko vabilo pred veliko nočjo. Kakih 200 Slovencev se je odzvalo vabilu. Ob napovedani uri so jim pa-z odra povedali, da filma ne bo mogoče kazati, pač pa bosta govorila Titov konzul iz Pittsburgha, Drago Novak, in prosvetni minister iz Ljubljane, Bogdan Osolnik, ki je bil na obisku v Ameriki. Ljudje so dvignili protest in Osolniku stavili nekaj tako osoljenih vprašanj, da je izginil z odra in se odpeljal v spremstvu policije. SLOVENSKI SENATOR v Washingtonu, Frank J. Laushe, je ob isti uri v drugi dvoraai v neposredni bližini Narodnega Doma na banketu ameriških in jugoslovanskih veteranov govoril v nevarnosti komunizma. Svaril je Ameriko, da Hruščevu ni verjeti, ko propagira idejo mirnega sožitja ali koeksistence. Komunizem ni niti za las popustil, je zatrdil senator, od svojega načrta, da si mora podvreči ves svet, seveda tudi Ameriko — in to še posebno. Laushe se torej ni dal prav nič premotiti Nikiti, ki se je mnogim drugim Amerikanceni ob svojem obisku tako zelo “prikupil”... Izpod Triglava DR. IVANA PREGLJA so vendar omenili v ljubljanskem dnevniku DELO. Pisali so, kot posnemamo iz Svobodne Slovenije: “Njegova nemirna pot iskanja je zanašala njegovega duha nazaj v pokopana stoletja naše zgodovine in oživljala ljudi iz njih. V njih je iskal tista njihova svetla stremljenja, ki vodijo človeka do spoznanja samega sebe. Ta osnovna misel je tudi usmerila njegov jezik, in slog, ki skoro nikjer ni naraven. Tudi vse lepote njegove besedne umetnosti so bolj miselne kot prirodne. Toda to ni bila ovira, da iz njegovih del ne bi zaživela v svoji lepoti njegova rodna pokrajina — tolminska zemlja. Zemlja in njen človek. To pa je tudi temeljna odlika pisatelja Ivana Preglja, človek, ki je izšel iz svoje zemlje in jo oživil, kolikor je bilo v njegovi moči, tak umetnik je storil veliko. Ustvaril je mnogo: opisoval je resnično življenje v tolminskih novelah^na-pisal povesti iz starih časov in iz svojega, kritike, eseje. Z njim smo izgubili umetnika, ki je bil v prvem desetletju po prvi svetovni vojni eden od najbolj vidnih slovenskih literarnih delavcev, samosvojega človeka-umetnika ter oblikovalca sloga in jezika.” V CELJU imajo politično šolo za mlade ljudi, kakor tudi po drugih večjih središčih. Celjsko šolo obiskuje kakih 80 mladincev, skrbno izbranih iz raznih komunističnih mladinskih organizacij. Šola ima namen, da vzgoji kader “zgrajenih” komunističnih propagandistov, ki bodo vedno znali med ljudmi postaviti tako besedo, da bo v skladu s politično “linijo”, ki jo določa “partija”. “PEVSKA ZVEZA" v Sloveniji — če bi še obstajala — bi letos obhajala svojo 401etnico. Menda se bo redko kdo od bralcev MISLI spominjal njenega odličnega delovanja od 1.1920 do druge svetovne. Ustanovili so Pevsko Zvezoglasbeni strokovnjaki: Marko Bajuk, Franc Kimovec, Stanko Premrl, p. Hugolin Sattner in učitelj Wagner. Najbolj delaven je bil pri njej Marko Bajuk. Danes živi v Argentini in nosi že več kot osem križev. Na prošnjo uredništva Svobodne Slovenije je napisal nekaj spominov in list jih je objavil. Je pač tako, da mora spomine na nekdanje kulturno delo v domovini spet in spet osvežiti emigrantski tisk, ko je za sedanje oblastnike doma vse to “pokopano”. V PLANICI NA GORENJSKEM a so se tošnjo zimo vršile o priliki 251etnice znane smuš e skakalnice velike mednarodne tekme. Vemo, da Je skakalnico pred 25 leti zgradil inž. Bloudek >n kmalu postala svetovno znana. O teh tekmah i1”8 mo pismo izpod peresa slovenskega dijaka, iz lenjske, ki se je skupno s sošolci udeležil tekeDl Piše: “V Ljubljani smo se ustavili le za 1 minut0’ Hitro smo bili na Gorenjskem. Zasneženi vrh°'|j prekrasen pogled na gore nas je vse v hipu spi'8' na noge. Spraševanja in pojasnjevanja brez k°". in kraja. Koliko je še do Planice? Ne več daleC Še četrt ure in bomo na cilju. — Vlak se je ust* vil. Velika množica radovednih ljudi, navdus* za zimski šport, se je se je vsula iz vlakov, prišli do cilja že pred nami, in so so bili na Potl ot>' dolino Planice. Vreme se je poslabšalo. Nizka lačnost nam je zakrila Jalovec, Velike in Mal« Ponče, Peco in vse bližnje vrhove. Veličasten bil pogled samo na obe veliki skakalnici in vec . 10,000glavo množico, ki je obkrožila priredit^ prostor. Prva skakalnica dovoljuje skoke do 80 ' druga pa do 120. Poslednja je tretja največja s ‘ kalnica na svetu. Skoki na njej niso več skoki. 3 pak že “poleti”, kot jih zadnja leta imenuj*" , Na startu se je zbralo nad 40 tekmovalcev >z držav — pravi Babilon. Nestrpno smo čakali P vih, ki so se spustili po zaletišču... Daleč najboljši je bil vzhodni Nemec KeC'iI!j, gel, ki je naslednji dan poletel celo 129 m 111 ^ boljšal svoj rekord za 5 m. Od Jugoslovanovi so vsi Slovenci, se je najbolje uveljavil Jože Pet s# id' 11» doma iz Mojstrane, mizarski vajenec, 19 let Zasedel je šesto mesto. Skočil je 115 m. V konkurenci z mnogimi, ki so nastopili letos olimpiadi, je to v?č kot zadovoljivo. Prireditev je pokvarilo vetrovno vreme. T>c serijo skokov za ta dan so opustili. Bilo je ve padcev, zastopnik Švice se je tudi hudo pošk0 val. Kmalu smo že morali na vlak. O, kakšna da! Pa smo se tolažili, da bomo še obiskali Gorenjsko, če ne pozimi, pa poleti — saj je vedno lepo.” lep0 tu"1 V BOVCU je dekan Stanko Ipavic odrekel s' ni oblasti izročitev matičnih knjig, ki jih Je i*’ za cerkveno uporabo zadnja leta vodil, torej s0 • • <(1)r razito cerkvena lastnina. Toda s tem se je 1 5 )P' grešil” pred državo in je moral presedeti v °° ij nu mesec dni zapora. Kaj duhovnik v dana “svobodi” v domovini sploh še sme? koala- “ JAZ NE PIJEM ” M. Oppelt Za KENGURUJEM JE NAJBOLJ ZNAN AVSTRALKI VREČAR (marsupial) — koala. Oglejmo Sl Sa nekoliko bolj od blizu. K° so valovi Indijskega oceana še udarjali ob Zn°žje Himalaje, je bila Avstralija že stara celi-*ja’ vsa pokrita z evkalipti. (V Avstraliji za to *ev° prevladuje ime “gum tree” in ima 500 raz-‘Cn>h vrst.) Koala živi na tej celini že pol milijo-'a let. Skozi stoletja in tisočletja je ta prijazna, ?lr°ljubna in lena žival tu uspevala in se množila. Aborigini (praprebivalci) so koalo zelo redko ^a(llegovajj lovili. Večinoma so verjeli, da so °a'e reinkarnacija (ponovno utelešenje) umrlih : !°k' To je od tod, ker koala, kadar je ranjen, v°Ce kot otrok in človek kar težko posluša njego-e °bupne krike. ^ Aborigini in koale so mirno živeli drug ob ^u8eni, ko so egiptovske, babilonske, grške in rim-^ civilizacije dosegle svoj višek in propadle. To-. Prišel je za aborigina in koalo žalosten dan, ko J® beli človek s svojo naselitvijo in civilizacijo Slll'> da ste se bolj in bolj umikala. ^ Ubogi koala je bil pred novim sovražnikom >’ez vsake obrambe. Računajo, da je beli človek ^ ,v Prvi četrtini tega stoletja postrelil (zaradi ul najmanj deset milijonov koal. Dantes je koa-^čitena žival in strogi zakoni zabranjujejo 'iiotrno iztrebljanje te že dokaj redke avstral- ^ Posebnosti. Odkazala je oblast koali po raz- je *?*'ajih lastna zavetišča — “sanctuaries” — ko-n’^e ne sme vznem*rja^’> zat° se sedaj v miru množe. ^ePrav je koala podoben majhnemu medvedu, ^ a z medvedom nič skupnega, pa tudi ne z opi-’ CePrav pleza po drevju in sploh živi med veja-evkalipta. )ije Koalo je najti samo po vzhodnih delih Avstra-’ °d Viktorije do Queenslanda. Dolg je 75 cm teP?.kriv® mehak siv kožuh (pele). Kjer bi Že f!Vali Pričakovali rep, je samo zaplata trde ko-SeJj 1 koalu dobro služi pri ure in ure trajajočem 'Cnju. na drevesu. Sedi navadno v rogovili med )w.,esnim deblom in vejo. Hrani se edino z listi nio* Vls*" 500) evkalipta. Sedaj tudi razumejo’ Zakaj so mu aborigini dali tako ime: koala — ne pijem. Ne pije, ker mu ni treba. Vso po- trebno vlago dobiva obenem s hrano iz omenjenih listov evkalipta. Koalov mladič je ob rojstvu dolg komaj 3 cm ali eno inčo. Samica ga takoj spravi v svojo vrečo in tam ostane, dokler ni dovolj velik in močan, da se sam vzdržuje in hrani. V nasprotju s kengurujevim mladičem se pa potem nikoli več ne vrne v materino vrečo. V. primeru nevarnosti se rajši obesi materi na hrbet ali se je oprime od spredaj. ARGENTINA je v drugi polovici maja z veli-mi slovesnostmi praznovala 1501etnico svoje neodvisnosti. So leta 1810 je bila z drugimi državami Južne Amerike le španska kolonija. Tisto leto je pa nekrvava revolucija odtrgala Argentino od Španije in si postavila prvo lastno narodno vlado. INDIJI DANO OBLJUBO je Eisenho\ver izpolnil. Ko je bil v decembru na obisku v Indiji, je videl veliko sestradanih ljudi, posebno otrok. Tedaj je napovedal in obljubil, da bo Amerika poslala lepo zalogo žita, ki ga ima sama itak preveč. Nedavno so začeli iz Amerike pošiljati pšenico in riž. Najmanj po ena ladja na dan bo šla na morje s takim tovorom in to skozi cela štiri leta. Polovico odvišnje zaloge so Amerikanci odločili za Indijo. Sicer bo Indija plačala v rupijah, toda Amerika bo Indiji rupije “posodila” za njeno petletko. Indijci so gotovo Eisenhovverju hvaležni. Lahko so pa hvaležni tudi Amerikanci, zakaj Ei-senho\ver jim bo s tem prihranil milijone dolarjev, ko jim ne bo treba vzdrževati polnih žitnic. Saj oskrbovanje žitnih zalog — ko gre za milijone ton žita — stane tudi ogromen denar. S Y D N E Y Iz Slovenske v/ Duhovniške Pisarne B L A C K T O W N Slovenska služba božja, St. Patl'ick’s Church, v nedeljo 12. IN 26. junija ob 10:30. Pred mašo spovedovanje. V nedeljo 12. junija bo sveta maša za padle in pobite protikomunistične borce ob 151etnici velikega pomora. Mašo naročil Stanko Šušteršič. Blacktown na binkoštno nedeljo 5. junija ob 11. Pred mašo spovedovanje. NOVO: LE1CHHARDT NOVO W O L L O N G O N G * ♦ ♦ ♦ * ♦♦ ♦♦ • * ♦ • ♦ ♦ • * ♦»>♦ ♦♦ ** #* ♦ ♦ ♦ * *t *♦'** »♦♦♦♦*♦ * ♦ * *♦♦♦»• ♦♦ ♦♦ ♦* " #,♦ I PRIDITE, MOLIMO! | Slovenska služba božja bo odslej tudi v Leich-hardtu, cerkvica sv. Jožefa na Hoseby St., tik ob Thornley St. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10:30. Pred mašo spovedovanje. Prvič v nedeljo 19. junija. Cerkvica je v kotu, ki ga napravljata Parra-matta Rd. in Norton St., ki vodi na sever proti Town Hallu. Dohod: Od Parramatta Rd. vzemi Renwick St. (prva od Norton’a zahodno) in pojdi do Jarrett St. (ena minuta). Zavij na levo po Jarrett do Thornley (ena minuta). Zavij na desno po Thorn-ley (minuta in pol) — pa si tam! K tej slovenski službi božji lepo vabimo posebno rojake in rojakinje iz Leichhardta in krajev: Annandale, Glebe, Stanmore, Levvisham itd, itd. S P It E M E MBA! :j! V juniju, mesecu Srca Jezusovega, bonio j; *,* .. :> vsako nedeljo, razen na tretjo, 19. junija, }. :•! imeli molitveno uro v znani kapelici cerkve sv. Frančiška v Paddingtonu. Ob 4. popol- tj S g dne. Vsi iskreno vabljeni. s M,* M M #.♦ M M M »,««4 •« • • >« M * • ».«•« I« ♦ • •« ».* M M ** • •• •• *• • • *♦ •• • ♦ ♦>♦*♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦ *v *♦•♦♦♦ ♦ M**" PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA V NEDELJO 19. JUNIJA POP. V MANLY! V Australiji so te procesije redke. Poedi*1® župnije jih nimajo. Za ves SYDNEY se pa vl®' vsako leto taka procesija na krasnem griču v MAt' LY-ju in sicer na prostornem zemljišču p nadškofijskega semenišča, ki mu pravimo: ^ PATR1CKS COLLEGE. Kdor le nekoliko po«1111 MANLY, tega griča ne more zgrešiti. Udeležujejo se te procesije posamezne ŽUP nije in zastopniki raznih župnijskih društev in b'9 tovščin. tudi n 11 da se P r ‘‘ Ker »e g. dr. Alikula vrne iz West Avstralije šele prve dni junija, v Sydneyu pa imamo peto nedeljo v maju romanje, p. Bernard ne more gos- poda nadomestiti pri vas tisti dan. Zato bo pri vas slovenska služba božja na binkoštno nedeljo ob 5. pop. v katedrali kakor po navadi. G; kardinal vabi r o d n o s t n e skupine, družijo procesiji pod last"' zastavo in banderi. Slovenski verniki ste torej vabljeni, da sc Pr> družite ostalim narodnostnim skupinam. Zbirališče za procesijo je na VIVI AN ST., ki odcepi blizu semenišča od glavne ceste: DARL® ROAD. Ob 2. pop. je treba biti na mestu. Za naše romarje, ki žive na tej strani veliki mostu čez Harbour in nimajo lastnega prevozne^ sredstva, bo na razpolago poseben avtobus, bo ob cerkvi sv. Patricka, kjer je navadno sl°ve,1J ska služba božja, Ob 1. pop. bo na mestu, odpeU . bo ob 1:15. Isti avtobus bo pripeljal romarje naZf,; na isto mesto, to je: do cerkve sv. Patricka. Pr*®* te pravočasno! Avtobus oskrbi in plača Slov. Karitas. Kezervacij ni treba najavljati. Samo prid*** Upamo, da bo v avtobusu za vse dovolj prosto** f Še enkrat: V nedeljo 19. junija popoldne! SRCE JEZUSOVO — PRVI PETKI DVA prelepa PRAZNIKA OBHAJAMO v sta *JU’ °^a med tednom, ne na nedeljo. Prelepa 1 Pravim, vendar nista med zapovedanimi. Kljub dvau milijoni katoličanov po vsem svetu tista je* ^neva s posebno pobožnostjo hiteli v hiše bož-'n k obhajilni mizi. Tudi mimo nas Slovencev ^straliji ne smeta iti neopažena. '«»n ^a četrtek 16. junija pade praznik presv. sled stmi. Jega Telesa. V Avstraliji ga praznujemo na-nJ° nedeljo, 19. junija, s posebnimi slovesno- urugi praznik, ki ga imamo tu v mislih, je pa Ha *nik prev- SRCA JEZUSOVEGA, ki pade letos Petek 24. junija. (Sv. Janez Krstnik se mu bo e" Jan umaknil...) Pob ^razn'kom Srca Jezusovega so v tesni zvezi ve-0zn°sti prvih petkov. O tej pobožnosti nekaj na tem mestu. Sov ^ prv’h petkih častimo presveto Srce Jezu-Hio S c*a prisostvujemo sv- maši in prejme- 1 sv. za obhajilo v zadoščenje za svoje lastne grehe Srehe vsega sveta, tj 0 Pobožnost je Jezus sam razodel sv. Marje-ar*j> Alakok in ji naročil, naj jo razširi po stalr> SVe^u’ Napovedal je, da bo ta pobožnost po Vsern la ^ob' Sredstvo za zveličanje mnogih v nadaljnji 1 2Sodovine. T0 načaj te pobožnosti je v prvi vrsti zadostilen. - Plav>> verniki vračajo Jezusu njegovo ne-jejo n° ljubezen z lastno ljubeznijo in zadostu- V 2. ,2a krivice, ki mu jih ljudje prizadevajo zlasti ‘ainentu presv. Rešnjega Telesa. •)o2l] !stim, ki njegovo Srce tako časte, je obljubil * čredne milosti: ^ ^So potrebno stanovsko pomoč; kosci' v njihovih družinah in tolnj,'. ,„v hv;, nv.. ■ ze dobrodelne name-pripravljalnem odboru, za- • *,i iic. lep uspeh. Na sestanku, ki je ictorijo v Melbournu dne 11. maja in je •povabljen izmed Slovencev g. Marijan Oppelt, bi,.i 0 Poudarjeno eno: to bo prva denarna nafte |U’ k° *)0<1° ljudje darovali za nekaj, od česar bni ■?(*° Pričakovali lastne koristi. Kadar dajo za ) . ISr>ico, lahko pričakujejo, da bodo enkrat sami 1 v njej; ko prispevajo k fondu za raziskavo 2 a’ *>0 morda dar koristil njim samim, če ohole jj. to Zavratno boleznijo. Tu pa gre za nabirko, bn,.;.0. v korist tisočem beguncem po evropskih ta- ^'a nas, ki smo šli sami preko taborišč, pa je ^5li- June 1960 3. posebno usmiljenje do grešnikov; 4. gorečnost mlačnim in popolnost gorečim; 5. poseben blagoslov hišam, in družinam, ki se posvete njegovemu Srcu in časte njegovo podobo; 6. posebno moč spreobračanja grešnikov duhovnikom, častilcem božjega Srca. Tem splošnim obljubam je dodal Gospod še takozvano veliko obljubo, s katex-o zagotavlja vsem tistim, ki bodo prejeli zadostilno sv. obhajilo skozi devet zaporednih prvih petkov, milost končne stanovitnosti. Ne bodo umrli v smrtnem gTehu in ne brez sv. zakramentov, ako bi jim bili za zveličanje potrebni. Božje Srce jim bo v zadnji uri varno zavetje. Vse to je katoličane po vsem svetu nagnilo, da so se pobožnosti do presv. Srca z vso vnemo oprijeli. O nas Slovencih ponovimo, kar beremo v slovenskih ŠMARNICAH za leto 1959 (napisal g. Alojizj Košmerlj v Argentini): “Pri nas na Slovenskem.. . so se posvetile božjemu Srcu naše družine, začeli smo s pobožnostjo prvih petkov, ki je dobila v silnih stiskah zadnje vojne vsenarodni zadostilni značaj. Tista leta, ko je domovina tonila v krvi in nasilju, so postali prvi petki med nami pravi prazniki Srca Jezusovega, dnevi velike vere, zaupanja in zadoščujoče ljubezni. Obljubili smo v tistih časih groze in trpljenja, da jih bomo obhajali vse življenje. In zares se ta prelepa pobožnost vzdržuje med našim narodom doma in v tujini. S svetimi urami se na prve petke zvesto pripravljamo po slovenskih središčih v Argentini in samo to je želeti, da bi v svoji prvotni ljubezni in gorečnosti ne odjenjali.” Na žalost je tu med nami v Avstraliji taka skupna pobožnost za prve petke skoraj nemogoča. Ni pa nemogoče, da bi se vsak zase tudi mi spomnili, kdaj je prvi petek, in ga po najboljših močeh praznovali. * , niajjdica prkvah so na prve petke stimi slovenskimi otročki, ki vsiik mo. j di “za patra Bazilija”. “Kdaj bo spet prišel tisti, ki nebeški denar daje?” je sprr.S?vala mamico. In mama je končno razumela, da Majdiča podobice imenuje “nebeške funte”. Vsakemu, ki pride v vas, se pobaha, da ima že “pet nebeških gnarjev” ter razkazuje svoj zaklad. “Kako rada pa imaš patra Bazilija?” jo je vprašala mamica. Odgovor se je glasil: “O, rada ga imam pa koj za mlekom...” Hvala, Majdiča, za tvojo ljubezen! Ti bom moral prinesti ?e kaj “nebeških gnarjev”, pa bom mogoče celo mleko prekosil in dosegel prvo mesto v tvojem srčku. Ko otroci začno klepetati, se jim res lahko do solz nasmejemo. Bog jih blagoslovi! 189 NEW SOUTH WALES Villawood Hostel. — Včeraj sva dobila v roke Vaš list MISLI, ki ga izdajate v Avstraliji. Zelo nama je bilo ustreženo, da sva spet čitala nekaj v našem jeziku. Želiva postati redna naročnika, ker je list zares lep. Pošljite nama vse letošnje številke in bodite najlepše pozdravljeni. — Stane in Tilka Žust. Wongaville, Dapto. — V imenu Vstalega Zveličarja najlepše pozdravljeni! Sprejmite lepo zahvalo za poslani list MISLI, enako g. Antonu Dr-mota, ki Vam je dal naš naslov. Nismo,pa zadovoljni samo z velikonočno številko, prosimo Vas, da pošljete vse od letos, ker želimo imeti cel letnik tega lepega lista. Prilagam naročnino in dar za SKLAD, Vam pa voščimo obilo zdravja in nadaljnjih lepih uspehov še mnogo let. — Stane, Marija in mala Anica Jaklič. Batlow. — Zdaj sem tu. Batlow je planinska vasica. Zrak je zelo dober in svež. Je pa že precej mrzlo, april gre proti koncu. Imeli smo hladen dež in tudi nekaj snega je bilo vmes. Tu je kraj za pridelovanje jabolk, pa zdaj gre sezona h koncu. Pošiljam nekaj tega božjega daru in želim dober tek. — Jože Ficko. liiver Čamp. — “Spet kliče nas venčani maj” ... Ali tukaj pri nas jer letošnji maj vse prej kot “venčan”. Obmetava nas z dežjem in snegom, da se tem našim ubogim Snowy Mountains nič šmar-ničnega ne pokaže. In nam, njihovim prebivalcem, tudi ne, ali pa še manj. Dolgčas je, človek bi jo rad potegnil kam ven za kratko spremembo, pa zaradi zasneženih potov nikamor ne moreš, čepimo v svojih brlogih in čakamo na spremembo. Naš dolgčas tu pa tam 'pretrgajo novice, ki so pa tudi vse prej kot kratkočasne. Največkrat pridejo do nas poročila o avtomobilskih nezgodah, ki se dogodijo v naši okolici. Slišali smo že o štirih mrtvih, vendar ne vem, če je vse točno. Pravijo, da so se nesreče zgodile ob prevažnju piva in whisky-ja. Verjetno torej krivda ni bila samo pri zasneženih cestah... Naj še povem, da tri dni nisem mogel na delo, ker se mi je naredil podkožni tur. Doma bi rekli, da se mi je žlehtnoba zbrala in udarila na prosto, če je to res, sem zdaj prav gotovo zelo priden, ker jo odteklo mnogo grdobije. Tiste dni sem veliko bral, da mi je vsega zmanjkalo. Bo treba priti v Sydney in spet nakupiti kaj knjig. ne pozabite oznaniti mašo za padle protikomuniS" tične borce. — Stanko Šušteršič. VICTORIA Pyramid Hill. — Naročam knjigo “Slovenia 'n European Affairs”. Težko jo pričakujem in me veseli, da imate novo zalogo. Za veliko noč sem nia*0 pokolovratil po Avstraliji. Zelo “nevarno” sem se približal tudi Sydneyu, kar na 15 milj. Pa me n' prav nič mikalo, da bi si šel ogledat tisti “čue8a tudi “ključ” igrati važno vlogo. Da bi se jih e*zkušeni znali varovati! Ne bom rekel, da je med Pajki tudi cela armada izseljencev iz Jugo-v*je, vendar jih je dovolj, da jemljo ugled , e^> ki smo prišli od tam. Zato mislim, da bi bilo , ^e> če bi se ne bralo v nekem listu Jugoslovanih fSa porekla, kot je bilo tiskano: Jogoslaveni do-r' radnici. Ce že mora biti o nas pohvala v tisku, ^Jsi počakajmo, da nas bodo drugi hvalili, pre-v n se hvalimo sami. Take hvale pa ne bomo do-Sq a“. dokler bo med nami neko število ljudi, ki Pustili domovino in prišli sem, ne morejo se pa la^,1Jazniti z dejstvom, da je treba v Avstraliji de-^ ’’ ne pa nastavljati mreže neizkušenim žrtvam, pozdrav! — Mirko Brenčič. SOUTH AUSTRALIA ^algoorlie. — Prejeli smo majsko številko, stri Se "*e pa mol'a'a ne^je izgubiti, ker je ni- Prejeli. Prosim, pošljite nam jo ponovno, ker y a,n° številke, da nam ostane ves letnik skupaj! I lllajski sem bral, da pride med nas g. dr. Miku- *at *aV vese*' ga l301110- Tukaj je malo Slovencev, l>oy n'mamo d°sti novic. Le o sebi lahko kaj *•*. Pa ne vem, koliko bo zanimivo. Lani v bo) C^n*)ru sem se Pr> delu ponesrečil in moral v ^ 'snico. Upal sem, da si bom ohranil veliki prst l(!(] n°«i, ki je vzel največ nezgode nase. Toda po 0())nih brezuspešnega zdravljenja so mi ga morali hlo*78^'' ^'a*co se Je zavleklo in nazaj na delo sem <|f šele pred nekaj tedni. Medtem se mi je pa Ad 'na Z1«anjšala za eno članico. Najstarejša hči a namreč odšla v Perth na univerzo. Doma so ostale še tri: Jerica, Jožica in Tončka. Hodijo vse tri v šolo v zavod sv. Mihaela v Kalgoorlie. Drugače je pa vse po navadi. Vreme ni preslabo, začel se nam je pa ponujati mraz. Zdaj pa vsi lepo pozdravljamo in kličemo rojakom: Bog vas živi in varuj, prav tako pa tudi naše MISLI! — Josip Jazbar. . SLOVENSKI DOM v Melbournu Imamo ga — pa še ni popolnoma naš! V naglici nekaj podatkov: NASLOV: 173 A Park St., North Oarlton. Hiša je na oglu bloka in jo obkrožajo tri ulice. CENA: £ 10,700. Za sedaj smo vplačali samo “deposit” — aro — v znesku £ 3,015-10-0. Vsota £ 15-10-0 pomeni posebne stroške. POGOJI : Ostanek kupne vsote £ 7,700 je treba izplačati v teku osem let. Obresti so po na leto. Dolg se bo izplačeval v obrokih in si- cer po £ 15 tedensko in to naravnost v roke dosedanjemu gospodarju hiše. Hiša je vsa iz opeke, temelj pa iz kamna. V njej je 7 sob (tri velike) in kuhinja. S hišo smo kupili tudi precej pohištva in hladilnik. Vsa parcela ima velikost 165 x 66 čevljev. Za hišo sta dva “bungallovvs” in garaža. Te stavbe potrebujejo popravil. Na parceli je nekaj sadnih dreves. Zaenkrat mislimo tam urediti igrišče, pozneje bi postavili dvoranico. Okraj je izredno primeren in pri roki od vseh strani — oddaljen tri milje od glavnega poštnega urada Melbourne. HIŠA ŠE NI IZPRAZNJENA, bo pa s 1. julijem in takrat jo bomo prevzeli. Telefon je že notri, številko in druge podrobnosti objavimo, ko prevzainemo poslopje. Zahvaljujemo se vsem rojakom, ki so s svojimi žrtvami pripomogli, da nam je dano veselo novico objaviti. Obračamo se v tej uri na vse z nujno prošnjo, da nam odslej še z večjim navdušenjem pomagate. Saj vidite, da naš triletni trud ni bil zaman. F. Benko M. Oppelt J. Škraba M. Lavko M. Hartman ZBORNIK — KO LED J R S V OHO DNE SLOVENIJE ZA 1960 Pavla Miladinovič KDOR MISLI, DA JE ZBORNIK ZA 1960, ki smo ga prejeli iz Argentine, nekaj takega kot so pač vsi poprečni Zborniki, se zelo moti in bo veliko izgubil, če se ne pozanima zanj. Bila sem izredno presenečena nad kvalitetno in pestro vsebino te knjige, ki obsega 284 strani, pa jo je dobiti pri MISLIH za en sam funt! Knjiga je izraz velike hrabrosti tistih, ki so se tega dela lotili, pa tudi živ dokaz, da Slovenci nekaj zmoremo, če le hočemo. Bolj ko sem prebirala ZBORNIK, bolj se je utrjevalo v meni to prepričanje. Vzemimo zgodbe, ki nam slikajo težko življenje naših prvih narodnih in prosvetnih delavcev v Braziliji in Argentini. Naravnost ganljive so in ne morem biti dovolj hvaležna tistim sotrudnikom pri ZBORNIKU, ki so se potrudili in zbrali spomine tistih prvih dni, ko so naši ljudje “s trebuhom za kruhom” odhajali v te tako tuje dežele, človek zardi ob spoznavanju, s kakšnimi silnimi zaprekami so se borili naši zgodnji izseljenci, da so ustvarili temelje slovenstva pod tujim nebom za svoje potomce in dvignili ugled našega imena daleč od domovine. Ob tem branju sem mnogo mislila na našo Avstralijo in si pred-stvljala, kaj bi se tu lahko napravilo, če bi bilo med nami več pionirskega duha. Toda poglejmo še na druge strani ZBORNIKA, svaj nekatere! Za hip se ustavimo ob pesmih. Pravijo, da je moderno pesništvo nerazumljivo. Morda res velja to na prvi pogled in za bralce, ki nimajo volje, da bi pesem dvakrat prečitali. Ljubitelj poezije si bo pa vzel časa in bo pesem s premislekom in počasi še drugič prečital. V ZBORNIKU ima svoje pesmi Stanko Janežič. Sledi modernemu vzorcu, kljub temu je vsakomur razumljiv. Bolj gotovo pa spada med “nerazumljive” Vladimir Kos, pa menda le zato, ker je način njegovega izražanja nenavaden in je doživetje trenutkov, v katerih se njegove pesmi porajajo, zajeto z izredno globoko bolečino. Ko čitam Kosa, imam občutek, da mi pesnik razgalja in obenem zavija v skrivnost svoja najgloblja doživljanja. Prav v tem je moč njegove umetnosti, ki izziva bralca, da se z mislijo in čustvom poglablja v izvir njegove pesmi. Posebne omembe vredni sta dve “Fantastični pesmi” Slavka Srebrniča. Pesnik ne vidi napredka “v svinčenih oblakih, pripravljenih na strel”, nego samomor človeštva. Veruje, da bomo z nadaljnj*^ prodiranjem v nadzemski svet zdrveli navzdol v prekletstvo. V teh pesmih je Srebrnič izrazil ^ a strahu, ki je vsakdanji človekov spremljevalec, Ka"1 nas bo privedlo moderno orožje in vedno bolj tastične jeklene ptice? Srebrničeva pesem svan> j je človek v svojem poslanstvu segel predaleč. oPj* minla sem se pri tem na dolgi članek o : “planetnega veka”, ki ga je v istem ZBORN1J prispeval Janko Hafner. Morala sem ne nas® A niti. Hafner nam je na 20 straneh naslikal ču J vite reči za bližnjo prihodnost, Srebrnič jih a dvema kratkima pesmima —- izbrisal. V oddelku za prozo je na prvem mestu PJJ zanimiv prispevek p. B. Ambrožiča pod našlo “Literarno igračkanje.” čeprav prispevkar ® ne verjame, da bi se mogla stvar imenovati P"| hološka črtica”, je brez dvoma prav to. Je ne j edinstvenega in sodim, da ji ni primere v svetojj literaturi, saj kaj takega človek “doživi” le en v milijon letih. Hudomušni pater se boji, da b'Ji kdo od bralcev utegnil nalezti “obsedenosti z sedami”. Priznam, da sem bila v nevarnosti. kalo me je, da bi se oprijela podobnega “>£ kanja”, saj me je branje črtice spravilo ne v skrajno napetost, ampak v pravo živčnost, bi bilo, če bi se sama lotila takega početja? ^ t bo prav, da se zadovljim le z dobro osoljeno no, ki sem jo ob branju okusila. Za mladino je prispeval lepo zalogo znanj • h vi satelj Mirko Kunčič, za kar mu moramo biti ležni. Prav tako tistim, ki so zbrali polno <1,8» cenega materiala pod zaglavji: “Izseljenski J( pis”, “Pogled na prvih 10 let v izseljenstvu” in 'spomin umrlim slovenskim javnim delavcem • Tisti, ki ljubijo planinski in drugačen “ , svet, bodo pa prišli na svoj račun ob člankihi jih prispevali Vojko Arko, Dinko Bertoncelj« Arnšek in Davorin Jereb. Zaključek: Vzemi in beri! T E L E G R A M ZA PISMO NI ČASA. ORGANIZI RAN'J ČEBULČKOM V POLNEM TEKU. t!'Sl ZAGOTOVLJEN. VEČ PRIHODNJIČ. KROMPIIiJEVEC DR. J. KOCE, Gr.P.O. BOX 670, PERTH. W.A. 5® vedno je za vate drage doma najlepše in najbolj!«, za vat pa pa najcenejie: podati domov • "»ril«! paket. CENIK paketov, ki to carine protti, kakor tudi paketov t carino, ki pa ni previioka, boite 0»ili v oktobrikih MISLIH 1959. Sicer nam pa lahko pišete in vam bomo CENIK takoj potebej j * Potlali. .. Velika novott! Domov lahko pošljete motorna kol ata, moped« in tkuterje tako, da ne plačat« nobe-,, ®e carine niti vi kot naročnik niti obdarovanec, ki mu motorno kolo, moped ali ikuter pošljete, e remi interetenti naj zahtevajo cenik in ga bomo takoj potlali. °brnite se z zaupanjem na nas: '[ ^o želite pripeljati zaročenko, torodnika ali ali prijatelja iz kateregakoli kraja tveta v A vit ra-J®. Ravno tako, ako te želite izteliti is Avitralije. 2) Ako želite naročiti vozne karte za nvijone ali ladje za potovanja po calem avetu. •• ®) Ako {elite dobiti točen in pravilen prevod (pričava! in vteh dokumentov tploh. ’■ dobiti natvet glede vteh vprašanj, ki «e tičejo vat in vatih torodnikov tukaj ali v “njovini (polnomočja, tettamenti itd.) ®) Ako želite dobiti odličen tloventko-angleški in angleško-tloventki tlovar (batednjak). £ Dr. J. K O C E. G.P.O. Box 670, Perth, W.A. (Tel.: 28 2311) »»topnilc za Vic.: Mr. J. Vah, Zattopnik za N.S.W. Mr. R. Olip, 65 Moncur St., !; 2 Kodre St., St. Albant, Vic. Tel. 65-9378 Woollahra, Sydney, N.8.W. Tel.: FB 4806 ' +++♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ *++*++*++++++ AFRIKA SE PREBUJA ApRiKA SE PREBUJA IN VEDNO VEČ NA-^ih se odločuje za življenje v svobodnih last-j ^'žavah. Ta razvoj pa se nujno vključuje v > . Je svetovne politike in posamezne velesile sku-i*b" |u,^<:£niti novo afriške države v svoje vplivno ^ r»oije> Voditelji novih držav (dr. Nkrumah v h, j) sicer izjavljajo, da se nočejo priključiti no-^ eom bloku velesil, vendar poudarjajo hkrati, Di j n° mol'ejo biti brezbrižni do dogodkov, ki se ior,.rav^ajo ‘n Kloze potegniti za seboj tudi afriški l , Mesile še ne vedo, kako spraviti ves razvoj r*l<' pod svoje nadzorstvo, vendar je dovilj katno' da so v Afriki že zastavljena oporišča, na )ia au misli nasloniti bodisi Sovjetska Zveza ali bl0. ‘ l l*žene države Amerike s svojim obrambnim “ln> ki je povezan v NATO. no vP1’aša».ie sc zastavlja: Ali se bodo af-driave obrnile na Zahod ali pa se naslonile na Sovjetsko Zvezo? Ali pa se bodo usmerile drugače in se priključile bloku neutralnih držav, ki jih v Aaziji vodita Indija in Indonezija? In nazadnje: Ali ni ogromna Afrika sposobna kreniti svojo lastno pot in kot enota zase vplivati na ves razvoj svetovne politike? Vse velike radijske postaje pripravljajo in pojasnjujejo to izbiro in Glas Amerike v Evropi, radijska postaja v Moskvi ter Glas iz Kaira vsak dan posvečajo dolge ure oddaj za razlago svojih misli in ponudb afriškim narodom. Vendar vse kaže, da zunanja propaganda ne bo mogla doseči mnogo; afriške vlade že oblikujejo s'fo j e načrte o tem, kako naj Afrika posega v svetovno politiko. Toda ta politika ne bo enostavna in jasnu, kakor bi to želeli v vaznih središčih svetovne politike. Kajti mnogo je tokov, ki jih mira Afrika upoštevati, in ti bodo po svoje vplivali na sklepe, ki tiodo prihajali iz afriških prestolnic, NOVE UGANKE 1. KRIŽANKA Poslala Nada, izpopolnil Ciril Kovačič Vodoravno 1. grenka pijača 4. vrsta radijskih in TV aparatov 8. posest 10. ime črke, nemški kazalni zaimek 12. krstno ime slov. pesnika 13. zaporedna soglasnika 14. nevarna bolezen lfi. 1. in 6. črka iz vodoravno 32 17. fižolu podben 18. majhna Ema 20. hitro 21. višinska izmerjena točka 22. mesto v Sloveniji 23. glava družine 24. ali — ali niso 25. vojaška stopnja 2fl. kazalni zaimek 27. del čevlja 20. oziralni zaimek :!(>. redko žensko ime 32. pisatelj novel Navpično 1. z besedami nasprotovati 2. osebni zaimek 3. vrata pralnega praška 4. kotalni otok 5. sanje ti. 3. in 1. črka pod vodoravno 21 7, ropar ubijalec 9. znan vulkan tl. osamljenost 13. prevažolec 15. svitek spletenih las 17. otok v Jadranu 19. 3. in 1. črka abecede 20. medmet 22. velik lonec 24. ga sejemo 27. ima lepo pisan rep 28. veznik 30. veletok 31. igralna karta. 2. Zmešan telegram materi Deset funtov draga mati — za vai god dobt* voščiti ne morem osebno živim od »ina Janeza leč — pošiljam vse po banki — pozdrav od va*- J Kako bi morale biti besede razvrščene, da “ J se voščilo pravilno glasilo? 3. Uganka v verzih I. Burnik Hribi, doline, zelene planjave, brez rož so, brez trave. Med vožnjo po njih te preganjajo sline- v£|||8g 4. Še ena v verzih Nihče ga še ni zagledal vse do danes, vse doslej. Nekaj uric bo posedfe, potlej — skok prek čijaa mej. In še to ti bom povedal: )