ICTORY 'BUY
imira«
ITATM
war
AM 9
Amerikanski Slovenec;
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja da zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE DIN JENIH DRŽAVAH.
»___(Official Organ of four Slovenian Organizations)
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMEHIKL
LETNIK (VOL.) UL
NEMŠKA OBRAMBA NA JUGU SKORAJ DOCELA STRTA
Mesti Rostov in Vorošilovgrad padli Rusom v roke.—-Izhod za umik nemške armade se čimdalje bolj oži. — Nemci se utegnejo umakniti od Dnjepra. — Harkov pred padcem.
POMANJKANJE BOLNIČARK POSTAJA OBČUTNO
Chicago, 111. _ Predsednik zveze ameriških bolnišnic Hamilton je zadnji petek izrazil napoved, da bo treba skrajno varčevati z bolničarkami, ako se ne bo dobilo kakih 50,000 novih učenk za ta poklic. Pravo odmerjanje se bo moralo uvesti glede njih, pravi, ter se bodo morale v to svrho najbrž odpraviti vse izredne bolničarke, ali bolničarke na domovih ali pa v industriji, kjer niso izrecno zaposlene v oskrbi bolnikov. Dostavil je, da bi bilo v veliko odpomoč, ako bi se priglasilo več prostovoljk, ali pa se uprabili za bolniško delo vojaki, ki ne pridejo v poštev za bojno službo.
VSE SPOSOBNE MED 18. IN 38. LETOMj^MCA VPOKLIC
Družinski očetje ne bodo več izvzeti. — Skupno bo letos šlo v vojake nad štiri milijone mož, kar je več, kot jih je bilo v zadnji vojni mobiliziranih vseh skupaj.
Se eno poročilo iz loške doline
(Podtalno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedilu.)
Stari Trg pri Ložu so partizani zasedli dne 11. maja. Že v soboto dne 16. maja pa so prišli Italijani zopet nazaj, Na Križni gori je bilo plat zvona. Ljudstvo se je razbežalo, le starejši so ostali in duhovniki. Kakih 10 minut $ od Starega Trga so Italijani zajeli grupo bežečih ter jih 11 ustrelili — samih mladih fantov. Sedem jih je bilo iz Starega Trga, 4 pa iz Loža. Italijanski vojaki so se nato razpršili po hišah ter ropali in požigali. Zažgali so vse hiše, kjer niso našli vseh članov družine doma. Naplavili so sklade preko poldrugi milijon lir. Vseh enajst ustreljenih so pripeljali pred občinske hišo. Pripeljali so župnika in zahtevali, da pove i-mena ustreljenih. Ker so bili silno razmesarjeni, jih ni mogel prepoznati, pa se je tudi bal povedati imena dobro ve-doč, da bodo potem še svojcem zažgali domove. Pri dveh so našli legitimacije in takoj ste zopet dve domačiji šli v plamenih.
V petek, dne 5. junija je že zgodaj zjutraj okrog 4 ure kakih 200 italijanskih vojakov obkolilo vas Nadlesk. Odpeljali so seboj okrog 50 moških, iz vasi Podcerkve pa okrog 20. Okrog 6. ure zjutraj so pridr-li v Stari Trg ter moške kar iz cerkve odpeljali.
Srbov, ubitih od začetka okupacije sem na 823.000.
Eden izmed predstavnikov ! jugoslovanske vlade je povedal, da je v Jugoslaviji nastopil nov izbruh najstrašnejšega terorja; Nemci groze s "popolnim uničenjem celokupnega prebivalstva" ako bi odpor ne prenehal.
Poročila, ki jih je dobila jugoslovanska vlada v Londonu dokazujejo, da je bilo v teku leta 1942. samo v Beogradu u-bitih 27.000 oseb.
Agenti nemške Gestape, ki so na čelu tej novi kampanji umorov, love in zapirajo vse one, na katere pade najmanjša sumnja, da podpirajo generala Dražo Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra in poveljnika četojake armache. Poročevalec >e dodal, da sledi iz najnovejših poročil prispelih v London naslednje:
"Hoteč strahovati prebivalstvo zasedene Srbije, sovražnik kar brez prestanka in načrtoma uničuje vodilne sloje prebivalstva in to svoje zverinsko postopanje označuje kot 'represalijo' za napade na nemške vojake."
V 4 dneh, od 9. do 13. decembra, so polovili v Beogradu več od 3.000 oseb in jih obtožili, bodisi da pomagajo, bodisi da 'simpatizirajo' z generalom Mihajlovičem.
Trde, da je bilo na predvečer Božiča ustreljenih 300 o-seb, na Božič sam pa 3.000, a par dni pozneje še novih 900.
Predstavnik jugoslovanske vlade je izjavil, da agenti Gestape kar na slepo love ljudi v javnih krajih in tudi po privatnih stanovanjih. Te žrtve pobijajo brez vsake sodbe, ako imajo le najmanjši povod za sumnjo, da pripadajo, Mihaj-lovičevi podtalni organizaciji.
Prav verjetno je, da je nemški komandant v Srbiji že za-i čel izvrševati svojo grožnjo, da bo dal za vsako posamezno sabotažno dejanje ustreliti po 100 srbskih talcev.
-o-
Nemška ofenziva v Jugoslaviji
Švicarsko časopisje zopet poroča o nemški ofenzivi proti jugoslovanskih patriotom in o-menja izjavo jugoslovanske vlade v Londonu, da so Nemci poslali dve novi diviziji v operativno ozemlje v dolini Save, južno od Zagreba.
"Fuehrer hrvaških nacistov nemške narodnosti, Solo, je izjavil, da ti boji nikakor nimajo značaja meščanske vojne, i temveč da so resničen del ' splošne svetovne vojne.
j .__•
Vi radi berete vesti is drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. ' Slovencu".
Washington, D. C. — K številu mož, ki že zdaj služijo v razničnih panogah oborožene sile, se bo moralo tekom letošnjega leta dodati še nad štiri nadaljnje milijone mož, kakor je napovedal naborni direktor, general Hershey, v nedeljo v radio govoru. Podobno opozorilo je izrazil na istem radio programu tudi direktor za človeško silo Mc-Nutt.
Točasno odide v vojake po približno 12,000 mož vsak dan in ta višina se bo morala obdržati tekom celega leta, kakor sta oba govornika povdar-jala; to pomeni, da pri vpoklicih ne bodo mogli biti več izvzeti družinski očetje, še manj pa oženjeni brez otrok. Edino tisti telesno sposobni moški med 18. in 38. letom starosti, ki prispevajo s svojim delom in direktno za vojno ali pa za ohranitev zdravja, varnosti ali interesov naroda, morejo pričakovati, da ne bodo poklicani v vojake. Skupno jih bo na ta način izvzetih okrog dva in pol milijona.
Število moških, ki se bodo samo letos poklicali v vojake, bo višje, kakor je bilo skupno število vpoklicanih tekom zadnje vojne.
PO KAT. SVETU
—	Washington, D. C. — Po večmesečnih poizvedbah se je katoliški konferenci za dobro-delje posrečilo ugotoviti, da je med .več tisoči Amerikancev, interniranih v Evropi od Nemcev, tudi najmanj 40 nun.
—	London, Anglija. — Neki ujeti britanski mornar je svoječasno pobegnil iz nekega taborišča za vojne ujetnike, 40 milj daleč od Rima, ter prišel v Vatikan. Ta mornar se je pred kratkim vrnil semkaj domov; bil je izmenjan za nekega italijanskega ujetnika.
—	Seattle, Wash. _ Tukajšnji škof Shaughnessy je izraz!] toplo pohvalo vrhovnemu sodišču Zed. držav za njegovo odločitev v prilog Prič Jehove, ko je tem priznalo pravico, da lahko odklonijo prisego zastavi. S stališča o-hranitve svobode religije je odločitev hvalevredna, je dejal škof.
DVE NOVI IZNAJDBI V BRITANSKEM LETALSTVU
London, Anglija. — Britanska zračna sila • ima dve novi "tajni orožji", kakor se je ra-zodelo zadnji petek. Prva taka iznajdba je takozvano radijsko "magično oko", s pomočjo katerega lah&o letalci odkrijejo kak podmornik, četudi pride ta na površje vode ponoči ali v gosti megli. Druga iznajdba pa so bombe, katere takoj eksplodirajo, ako bi jih poskusili od-odstraniti pred časom, ko bi se imele razpočiti.
URADNO POROČILO NI PRESENETILO GENERALA
Alžir. — Ameriški general Eisenhower je bil zadnji teden imenovan vrhovnim poveljnikom vseh zavezniških sil v severni Afriki. Ker pa bi na ta način bilo par britanskih generalov po činu višjih od njega, dasi bi mu bili podrejeni, je bil on sam povišan do popolnega generala s štirimi zvezdami. Ko pa je prejel Eisenhower zadnji petek zjutraj uradno poročilo o svojem povišanju od vojnega departmenta iz Washingtona, ni bila to nobena novica zanj, kajti slišal jo je že prej. Najprej je bila objavljena po radio iz Londona, nato je prejel Eisenhower brzojavne čestitke od svoje žene. Tem so sledile čestitke od Churchilla, nato od načelnika ameriškega gen. štaba in končno šele je prišla u-radna objava.
RUSKI VIHARJI NEKAJ NEZNOSNEGA
Moskva, Rusija. — Strahovita ruska zima je postala te dni še bolj neznosna po nastopu strahovitih sneženih viharjev, katere imenujejo Rusi "buran." Kakor se ti viharji opisujejo, morajo biti taki, da jih le malokdo lahko prenese. Ta "burja" pritiska takorekoč od vseh strani, celo iz tal, kakor se zdi, in prodre tudi skozi najbolj toplo obleko. Združeno je to s takim sneženim metežem, da naravnost slepi. Tak sneženi vihar je brez dvoma nekaj neznosnega za nemške vojake, ki niso takemu mrazu vajeni, a seveda ovira tudi Ruse pri njih napadih, toda, kakor se izraža list Pravda, "pomanjkanje, potov, meteži in debel sneg nas ne bodo ustavili."
AMERIŠKI VOJAKI V ANGLIJI POSTANEJO FARMARJI
London, Anglija. — Ameriški vojaki, ki so nastanjeni v Angliji, bodo pridelovali sami svoj živež in v to svrho so bili, kakor se je objavilo zadnji petek, prideljeni vsakemu vojaškemu taborišču posebni poljedelski izvedenci, ki jim bodo dajali navodila. Vojakom je bilo poslano iz Zed. držav vse potrebno poljedelsko orodje, kakor tudi semena in gnojila v toliki meri, da se bodo lahko preskrbovali s svojo lastno zelenjavo. Po nekaterih krajih se uporabljajo mali vojaški avtomobili (jeeps) pri oranju.
Pc tujce van je našega naroda na Gorenjskem
Kaerntner Zeitung z dne 8. decembra objavlja * članek o "napredovanju" nemškega je-1 zika na Gorenjskem. V zimi; od leta 1941 do 1942 je bilo| organiziranih 338 tečajev za nemščino, katere je obiskava-lo 11.692 slušalcev. Za vsak tečaj so morali učenci plačati po šest RM. Število tečajev se je povspelo od marca do julija 1942 na 521, a število u-čencev na 20.739. Razven tega je predavalo v 118 šolah 423 učiteljev, povečini nemške narodnosti, domačih in takih, ki so prišli iz Rajha. Ti tečaji so bili brezplačni. U-čenci vseh šol se poslužujejo Gratzove učne knjige, ki tolmači razlike med slovenskim in nemškim jezikom. Na Gorenjskem je danes vsakomur dana možnost, da se nauči nemškega jezika.
-o-
Strašne izgube Srbskega naroda
London, 3. februarja (AP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izjavila dodatno k vestem o nedavnih pokol jih v Srbiji, pokol jih, ki so povzročili v teku treh dni 4.200 žrtev v Beogradu, da je italijanski governer črnogorskega o-zemlja pred kratkim v privat-j nem razgovoru cenil število
ZAVEZNIKI PRED ODLOČILNIM UDARCEM,-ROOSEVELT
Gornja slika, kakor pravi pojasnilo, poslano z njo i* Moskve, kaže ruske čete, ko so z naskokom vrgle nemške sile z nekih utrjenih pozicij pred Sta lin gradom.
CHICAGO, ILL., TOREK, 16. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 16, 1943
STEV. (NO.) 32
KUPUJTE VOJNE ~ BONDEl
Rusi zavzeli Rostov - 4 milijoni bodo letos vpoklicani
Moskva, Rusija. — Mesto Rostov, najbolj južna nemška obrambna točka na dolgi ruski fronti, je padla v nedeljo zmagovitim ruskim četam v roke in iž hitrega umika, ki ga delajo Nemci na celem tamkajšnjem odseku, se razvidi, da vsa njih obramba na jugu razpada.
Isti dan so Rusi zavzeli tudi važno industrijsko mesto Vo-, rošilovgrad, ki leži 85 milj se-verozapadno od Rostova, in so s tem še bolj nevarno zožili izhod, ki ga imajo Nemci za u-mik s fronte pri Rostovu. . Zavzetje teh dveh mest pomeni velikansko pridobitev za Ruse in uradna objava o tem dogodku je izzvala neprikrito veselje med tukajšnjim prebivalstvom. S tem 93. se4 namreč takorekoč docela razblinile nemške sanje, da bi mogli kdaj priti v posest Kavkaza in tamkajšnjih bogatih oljnih vrelcev.
Kakor se more sklepati, nameravajo napraviti Nemci da-lekosežen umik. To se deloma razvidi tudi iz objave po nemškem radio, v kateri se je priznala izguba omenjenih dveh mest, a se je pri tem dostavilo, da se nemške čete v redu umikajo v nove, prej pripravljene pozicije. Domneva se, da bodo te nove pozicije najbrž šele kje ob reki Dnjeper. Ako se umaknejo do tja, bodo Nemci ob tej ruski ofenzivi izgubili vse ozemlje, ki so ga zasedli tekom lanske ofenzive, in povrhu tudi ogromen na-
ZAVZEMAJO SE ZA GANDHIJA
Zastopniki trgovine v Indiji zahtevajo njega izpustitev.
New Deihi, Indija. — Zastopniki indijske trgovine in industrije so zadnjo soboto vložili pri indijskem podkralju apel, naj se Gandhi takoj izpusti iz zapora, in sicer brez vsakih pogojev. Obenem so izrazili kritiko proti vladi, da je ta gnala vso zadevo tako daleč. Glede Gandhija se je namreč pojavila splošna skrb, ko je ta voditelj indij-fffc mas pričeLjca£iyp sredo post. Ako hi^mož tega posta ne mogel prenesti, bi utegnilo to izzvati resne nemire med ljudstvom.
-o-
ROMMEL BAJE RANJEN New York, N. Y. _ Poročevalec nekega tukajšnjega lista je objavil zadnji petek s fronte v Tuniziji, da se sliši tamkaj vest, ki pa ni potrjena, da je nemški maršal Rommel ranjen in, da leži nekje v bolnici.
daljnji kos, ki so ga držali od predlanske ofenzive.
Tudi bolj proti severu, namreč pri Harkovu, Rusi nenavadno hitro prodirajo ter so, kakor se objavlja, od tega mesta oddaljeni samo sedem milj.
_»
Washington, D. C. —|
"Predno bo poteklo to leto, bo znano celemu svetu — bolj v dejanju kakor v besedah — da je konferenca v Casablanci rodila dosti novic; in te novice bodo slabe za Nemce in Italijane — in za Jap^nceV'
V takem smislu se je glasil bojeviti govor, ki ga je imel predsednik Roosevelt zadnji petek, na Lincolnov rojstni dan, večer po raiio. Povdarjal je, da je "naš sklep, bojevati to vojno do konca — do dneva, ko bodo sile zedinjenih narodov v zmagoslavju korakale po ulicah Berlina, Rima in Tokio."
Ob svojem zadnjem potovanju po Afriki se je prepričal, pravi predsednik, da se ameriški vojaki zavedajo, da se bojujejo za svobodo. Naša svoboda, tako je dejal, pa od-visi od tega, ako isto uživajo tudi ljudstva v drugih deželah, in, ako ne bo mir, ki bo sledil tej vojni, priznal dejstva, da so vsi narodi na svetu sosedje, in ne bo upostavil
pravičnosti za celo človeško pleme, potem bodo kali ponovne svetovne vojne ostali v stalno ogrožanje človeštva. E-den ciljev, ki jih imajo zavezniki v tej vojni, je, da se pod-jarmljenim narodom pomaga, da postanejo zopet gospodarji svoje usode, je povdaril nredsednik in nato dostavil: .'Nikjer ne sme biti nobenega dvoma, da je nepreklicen namen zedinjenih narodov, da se vrnejo premaganim narodom njih svete pravice."
V vojni za Tunizijo se morejo pričakovati velike izgube, pravi Roosevelt, češ, da se je osišče tamkaj skrajno dobro utrdilo, kajti Hitler ve, da bi poraz tam imel za posledico napad na Evropo. Ta napad je v resnici tudi v načrtu,- je dejal, in kakor zadajajo Rusi mogočne udarce od vzhoda, enako bodo morali storiti zavezniki od zapada. Pri vsem tem p^L se tudi Japonska ni pozabila, je povdaril predsednik, in tudi proti njej so se sestavili določni ofenzivni načrti.
RUSI V NAPADU PRED STALZNGRADOM
VESTI 0 DOMOVINI
Nadaljno poročilo o italijanski ofenzivi proti neobo roženim slovenskim kmetom. — Kako se Nemcem mudi, da bi ; iz slovenskih Gorenjcev napravili pristne Nemce. — Koliko trpi ubogi srbski narod.
Vsega skupaj je bilo pred to vojno v Evropi komaj malo nad dva milijona. Ena tretjina naroda je že ali pobita ali izgnana. Koliko ga bo ostalo ? Če ga pobijejo polovico, ali bo to še narod ? To je za tako majhen narod nekaj groznega.
Zadnje poročilo, ki smo ga dobili iz Ljubljane iz osebnih virov, jasrjo govori, da se narod danes ravno tega najbolj boji — popolne narodne smrti. Trije morilci so pa začeli kazati, da imajo ta namen in ki vidijo pred seboj že gotov poraz. Začeli so pobijati ljudi že kar v masah.
Slovenska deputacija SANS-a je zato začutila potrebo, da zlasti na to dejstvo opozori državnega podtajnika Hon Sumner Wellesa in našo vlado. Zato ga je prosila, da naj se izjavi o Slovencih ter je obljubil, da dostavi resno in odločno. svarilo tem morilcem, da jih bo cel svet pozval na odgovor za umor naroda, da bodo morali sprejeti tudi kot narod občutno kazen za toliki, da, največji zločin, ki ga je človek zmožen.
Hon. Sumner Welles je razumel prošnjo deputacije, ki je bila samo prošnja slovenskega naroda doma, ki mu jo je deputacija v njegovem i-menu predložila, pritrdil, da je potrebna, pa da jo bo vlada gotovo dodala obljubljeni izjavi o Slovencih. To je bil • gotovo eden izmed največjih zgodovinskih dogodkov v celi 1,400-letni zgodovini slovenskega naroda. Bil je to trenu-. tek, ko so ameriški Slovenci dvignili svoj glas, da rešijo narod doma gotove — smrti.
Rev. K. Zakrajiek.
DOGODKI
pied Slovenci pq > AmerikL
1 Dve novici v ena
Lorain, O. — Zalo hčerko prvorojenko so dobili pri družini Mr. in Mrs. Anthony Jelene. Srečna mlada mamica je "hčerka obče poznane in spoštovane družine Soklič in sestra bogoslovca Franka SCk-lich (Brother Sebastian), ki bo letos če Bog da v domači cerkvi zapel novo mašo. Srečnim mladim staršem častita-mo! — J. P.
Ki v ljubavi z drugimi se druži,
- Dobrote z drugimi deli.'
In ne le tak je rod slovenski, Od nog do glave poštenjak, Se krut sovrag peklenski Vničuje čas ga vsak!
Zatorej le pokonci glavo Vse, kar slovensko je, Kdo pač še bolj zasluži slavo,
Komu še bolj vse po pravici gre?
Zato Slovenec biti Naj bo nam v ponos in čast, Nikarmo tega pozabiti, Da to naša je najdražja last!
•J . * »i i l:
ff fS «" *	Raimir.
RAZNO
K vojakom
Chicago, 111. — Ta teden odide k vojakom ccla vrsta 19 in 20 letnih slovenskih fantov od Sv. Štefana. Louis Wolsic, Steve Turner, Vernon Giura in Leo Kregul odidejo 16. februarja; Johnny Koren, William Kociancic in Joe Šinkovec (Wolcott) odidejo 17. februarja; Johnny Lajnar in E^dward Tomazin, sin slovenskega gostilničarja Mr. Antona Tomažina, pa bosta odšla 19. februarja.
NEMČIJA PRIČAKUJE NAPAD NA EVROPO
Stockholm, Švedska. — Nemške čete so zasedle o-brambne pozicije v utrjenih krajih v zapadni Evropi, ker r(jah poveljstvo pričakuje v prihodnjih mesecih velikega anglo-ameriškega napada. Tako je zapisal zadnjo sredo berlinski poročevalec nekega tukajšnjega lista, dostavljajoč, da je očividno, da je pričakovati zavezniškega napada, predno bo ruska ofenziva izgubila svojo udarno silo.
Povišan
Chicago, 111. — Joe Koren-chan, sin Mr. Lovrenca Ko-renehana, Cermak Rd., služi pri mornarici v Norfolk, Va., in je pred kratkim postal petty officer 2nd class. Častitamo! Le tako naprej!
REKORD V ZRAČNEM PREVOZU
Med mnogimi letalskimi rekordi naših dni zasluži naslednji posebno pozornost. Neki clipper v službi naše armade je pred kratkim dvanajstkrat preletel Južni Atlantik v 13 dneh in 15 urah. Na dvanajstem poletu je ta aeroplan nosil 20 potnikov in 5 ton tovornega blaga. Tako poroča poveljnik zrakoplova Capt. Joseph H. Hart, Jr.
NAZNANILO
Ker nas mnogi poprašujejo, če bomo tudi letos v našem uradu pomagali strankam pri izpolnjevanju davčnih pr?jav o dohodkih in zaslužku s tem naznanjamo, da bo naš urad na razpolago strankam od 16. februarja naprej. V torek večer 16. februarja bo naš urad v ta namen, že odprt od 7. ure naprej. Stranke, naj ne čakajo na zadnje dneve, ampak naj pridejo preje, ker zadnje dneve je vsako leto velik naval in ni mogoče nuditi iste postrežbe, kakor če pride vsak pravočasno izpolniti svojo prijavo. _ Uredništvo "Am. Slovenca", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, .111.
ČAST NARODA
Narod majhen, čast velika, Če je narod poštenjak; To zanj največja je odlika, On največji je junak.
Toda ni za narod častno,
Naj po številu velik je, Če mu ni poštenje lastno, Če krivda njega drži se.
So pač narodi veliki, Ki se z močjo ponašajo, Pa le kot razbojniki veliki Zlo drugim doprinašajo.
Zatirajo in vničujejo Manjše in slabotnejše, Prezirajo, zaničujejo, Kot da oni sami so vse
Frank Nos&n umrl
Hibbing, Minn. — Tukaj je umrl za pljučnico 6. februarja v General Hospital rojak Frank Nosan, star 64 let. Doma je bil iz Sodražice pri Ribnici. Na Hibbingu je živel od leta 1902. Zapušča pet sinov in tri hčere. Sinova Anton in Joseph sta doma, Frank, Carl in Matthew, so pa pri vojakih. Hčeri Agnes in Frances sta tudi doma, Mrs. Joseph Coro-da pa je v Detroitu, Mich. Žena mu je umrla še pred 17 leti. Pokopan je bil v sredo 10. februarja iz Blessed Sacrament cerkve; pogrebne obrede so opravili slovenski duhovnik Rev. Michael Popesh. Pokojni je bil naročnik Am. Slovenca dolgo let. — Joe Zaic. -o
Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki te dogode v vaši naselbini!
Pa to je zmota njih velika V največjo jim sramoto je Najgrja je pač slika Tam, kjer njih mesto je.
Oholo ponašajo se s tem, Da močni in veliki so, Kot da njih je slava v tem Ki vse naj hvali jih zato.
Pa so le obsodbe vredni, Ker povzročitelji so zla Da bijejo se boji vedni, Njihova je krivda vsa.
Miru drugim pač ne dajo, Ne dajo jim živeti, Imajo jih za brezpravno rajo,
Ki zanjo mesta ni na sveti.
Pa le narod tak zasluži. Da ga vse spoštuje in časti
Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZAN (644) DIRKA S SMRTJO
TASZAN FOUND ' A BOAT DANGLING OVER THE SIDE. POWERFULLY , HE HAULED IT UP AND F!*ED IT TO A DAVIT.
8criW^SSSTMS?
ii THEN HE SAW fT WAS'* U RIO PLED WITH SMALL XHul
HOLES- »T M/GHT M H NOT STAY AFLOAT. HJi I BUT THE CHANCE MUST ^KlX B 9E TAKEN. _■ j ^
Ko ga je ogledoval, je opazil, da ima majhne luknje. Morda se ne bo dolgo obdržal na vodi, toda treba
tvegati. '_ ,1 _ ----—.
THE FLAMING SHIP WAS SINKING FAST. THIS WAS A DESPERATE RACE WITH
death .mm
commanding the survivors to stand 8y. he ran to fetch the wqunded peter esalis!
Ukazujoč ostalim, naj počakajo tam, je tekel k ranjenemu Petru Ega-
lis.	_	____.llL . _
Goreča ladja se je naglo potapljala. To je bila prava dirka s smrtjo.
Končno je Tarzan našel en čoln, ki je nihal ob strani. Z močjo, katere je bil sposoben, ga je pritegnil bližje.


r stran 2	___ AMERIKANSiCI SLOVENEC	Torek, 16. feb|iarja 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen l*i* 1891 W
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Ni-jPl* -
Nsročninai
Za celo leto-—.$8.00
Za pol leta-—— 3.00
Za četrt leta--1.75
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto -__57.00
Za pol leta-— 3.50
Za četrt leta_—-2.00
Posamezna številka --— 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter a holiday.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--.$6.00
For half a year--3.00
For three months-- 1-75
Chicago. Canada and Europe:
For one year-_$7.00
For half a year —---3.50
For three months . 2.00 Single copy--3c
POZOR 1 številke poles vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsa) dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v ledna j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredniitvo ne vrača._____
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
* • A. I
ALI MORAMO RES NA VSAK NAČIN SOVRAŽITI?
h> V nekem tedenskem magazinu piše nekdo in sklepa:
"Leta 1934 je nemški minister za vzgojo objavil več gesel, ki naj bi ostala stalno napisana na tablah vseh šolskih sob na Nemškem. Eno tako geslo je bilo: Deset božjih zapovedi pomeni deset ostankov najnižjih človekovih instinktov... Mislim, da mi ne bo nihče narekoval, kaj naj si mislim o tem nemškem ministru, ali o tistih, ki so ga postavili na tako mesto. Toda kaj naj si mislim o nemških starših, ki so pošiljali svoje otroke v šolo mesec za mesecem, leto za letom, pa niso niti malo učinkovito protestirali zoper take besede na šolski tabli? Niso ne javno ne skrivaj udrli v tiste šole in magari nasilno, če drugače ni šlo, zbrisali tako nesramne besede ? Niso imeli pomislekov glede vdiranja v šole in domove in tovarne po vsej Evropi? Pač pa so dan za dnem, leto za letom, čistili, oblačili in krmili svoje otroke in jih pošiljali v tiste šole sedet pred one table, na katerih je stal napis, ki pomeni zanikanje najbolj primitivne podlage človeške civilizacije! In to radi tega, ker Nemci naj bi bili gosposka rasa! Pfuj! Ali s^ bili starši zaslužili moje sovraštvo? Zaslužili so ga in ga tudi dobili!"
Z gornjim zgledom dokazuje člankar, da moramo sovražiti večinoma ves nemški narod, ne samo naciste ali hitlerjance. Sovražiti sicer, pravi, samo tako dolgo, dokler se Nemci ne spreobrnejo, toda SOVRAŽITI jih moramo. Naslov članka je celo takle: Ali bomo sovražili ali bomo pa poginili!
Zgornji zgled je res jako pripraven in resničen, da nam pokaže sokrivdo več ali manj vsega nemškega naroda na nacističnih zablodah, da nas opozori na silno nadutost, ki tiči v Nemcih kot narodu, ne le kot Hitlerjevih zapeljan-cih. V tem mu damo popolnoma prav. Nekaj drugega pa je, če ga vse td napeljuje k temu, da naravnost in javno po-zivlje na resnično in pristno SOVRAŠTVO, da, osebno sovraštvo napram vsem krivim Nemcem. V tem mu vsaj s krščanskega stališča ne moremo dati prav.
Toda dotični člankar se naprej zavaruje zoper morebitno tako "popravljanje" njegovega mnenja. Saj sam začenja svoj članek nekako takole: Ljubi svojega bližnjegs — to se lepo sliši. Ubij svojega sovražnika — to je edine praktično. Ne prihajajte mi s tistim razločkom, ki ga na-pravlja krščanstvo, češ, tudi najbolj zverinskega nazista al: fašista ne sovražim osebno, ker sem pač kristjan, sovražirr pa v njem tiste njegove lastnosti, ki ga napravljajo zverinskega .:. Po mnenju člankarja je tako razločevanje ne mogoče in gola hinavščina. Saj zverinstvo ni nikjer same zase, ampak se vedno drži kakega človeka — kadar namreč govorimo o človeškem zverinstvu. Ko torej sovražiš zverinstvo v človeku, moraš nujno sovražiti tudi tistega, ki je temu zverinstvu dovolil vstop v svojo notranjost...
To se vse nekam silno logično bere. Nič ne bomo tajili da je s tem razmišljanjem postavljen za vsakega'mislečega krščanskega človeka dosti težak problem. Ko bereš o neverjetnih grozodejstvih nacistov in fašistov, mora v tebi zavreti kri in "komaj utegneš, da bi — vsaj v mislih — delal razloček med ljudmi, ki so tako zverinski, in med njihovimi zverinskimi lastnostmi. Nehote vržeš vse v en koš, oziroma pustiš vse v enem košu, kamor so vrgli nazisti in fašisti sami vse skupaj — sebe in svoja zverinstva ...
Toda če tako početje tudi NAČELNO odobravamo in brez pridržka priznamo, da nazisti in fašisti zaslužijo naše prav OSEBNO sovraštvo, da torej smemo in moramo sovražiti hudobne ljudi, ne samo grdobije, ki jih hudobni ljudje počenjajo — kje naj potem še spravimo do veljave krščanstvo? Kakšen pomen naj potem še ima naročilo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe? Kako naj potem še razumemo razlago katekizma, ki pravi: Tvoj bližnji je vsak človek, bodisi prijatelj ali sovražnik?
Ce pritrdimo onemu člankarja, potem se podere pred nami in v nas nekaj velikega. Podere se še tisto malo kr-
ščanstva, ki je ostalo v onih, ki pravijo: Ljubezni do Boga (ki ga ni!) sicer-v krščanskem sporočilu ne odobravam, pač pa zelo odobravam naročilo o ljubezni do bližnjega (ki ga ne'morem tajiti!). Malo krščanstva, sem dejal, je v tem zatrdilu, toda že to malo je veliko. Mi bi torej le mislili, da nam Kristus naroča: Sovražite v ljudeh greh, ki ga delajo, ne sovražite pa ljudi samih! S tem ni rečeno, da krivcev ne smete kaznovati, kadar ste v to poklicani in je to vaša naloga, toda ne počenjajte tega iz golega sovraštva do tistih ljudi. Ravnajte tako pač zato, ker se je zlo že tako razpaslo med tiste ljudi, da brez primerne kazni nad ljudmi ni mogoče več zla iztrebiti. Saj tudi mati in oče in vzgojitelj sploh ne kaznuje otroka iz sovraštva do otrokove osebe, ampak zato, ker sovraži zlo in ga želi izkoreniniti. Ali pa je morda tako, da se vse to da sicer razumeti pri manjših kaznih, samo pri smrtni kazni ne? Da pobijati res ne moreš brez pravega pristnega sovraštva?
Spet: odvadili smo se vse preveč miselnega dela, duševne rabe svojih možganov in tudi svojega srca. Zato se nam tako rado zdi, da je vse tako tenkovestno razločevanje in razlaganje — gola hinavščina, neko farizejsko svetohlin-stvo. Če je tako, potem nismo daleč od tega, da bo treba narediti križ čez vse nauke krščanstva, zakaj vsak teh natf-kov v težavnih prilikah stoji pred veliko preizkušnjo. No, marsikdo, ki bo tole bral, se bo nasmehnil in dejal; Torej je prišel tudi na to ...
Da, prišel, pa samo po potih nelogičnih sklepanj, katerim je pod vodstvom nekoga drugega — za poskušnjo — sledil. Na primer kar v tu omenjenem članku samem. Tisti člankar trdi, da so zaslužili vsi nemški starši pravo pristno sovraštvo nas vseh zato, ker niso branili deset zapovedi, tega FUND AMENTA vse človeške civilizacije (Tako namreč pravi člankar sam, ne jaz, ki o tem poročam!). Toda ali ni Kristus prav na podlagi desetih zapovedi dejal...: Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega 1 kakor samega sebe? — In dostavil: V teh dveh zapovedih (torej tudi v drugi!) so vključene vse zapovedi in preroki !1
Če je torej "nepraktično" verjeti v zapoved: Ljubi svo-' jega bližnjega ... nepraktično vsaj glede nazistov .. poten: 1 je tudi nepraktično SOVRAŽITI tiste nemške starše, ki sc ' niso potegnili za deset zapovedi! Saj niso končno nič dru-1 gega storili ko to, kar je storil omenjeni člankar: Pokazal ^ so svoje prepričanje, da je krščanstvo pač nekaj zelo — nepraktičnega ...
J Do kakšnih zaključkov se mora povzpeti celo ta pora čevalec, če skuša — za poskušnjo! — hoditi po potih nekr 1 ščansko nelogičnih člankarjev!
UMOR SLOVENSKEGA NARODA DOMA Washington, D. C.
Ko so 19t41 na veliki petek planili na ubogo Slovenijo kakor tri divje zveri, Nemci, Italijani in Madžari, je slovenski narod v strahoti zatrepetal. Takoj je vedel: Ntrije morilci' nas napadli, da nas ubijejo popolnoma. In res, takoj prvi dan sta to pokazala Ne-nec in Madžar in začela narod ■ klati in izganjati.
Italijan se je v svoji naravi primerno najprej potuhnil. Bal, ^e je slovenskih žuljevih pesti. Mislil je, da bo z hinavščino u-spaval narod, da se mu bo pustil zaklati kot kako neumno, boječe jagnje. Norec je verjel, svojim ponorelim fanatikom,' ki so mu desetletje nazaj slikali slovenski narod, kot narod strahopetcev in pa kot narod, ki "ljubi" Italijo, ki je baje samo del italijanskega naroda, ki komaj čaka, da ga Italija "odreši" od Srbov, bratov, tako saj je pisala knjiga, izdana tik pred napadom z i-menom "Carniola Italiana".
Mislil je, da ga bodo Slovenci slavnostno sprejeli, ko bo prišel. Pa se je bridko zmotil.
Danes ve, kaj so Slovenci.
Profesor Ferreri je moral zapisati v Švici, da so Slovenci najbolj "tough" narod. In ko je to Italijan videl, je za-divjal in sicer zadivjal nad malim slovenskim narodom •skoraj bolj zverinsko kot Nemec.
I vsega početja teh treh morilcev, sovražnikov slovenskega naroda je danes čisto jasno, da hočejo doseči samo eno — umor celega naroda.
Še predno bo vojne konec, tudi če bodo premagani, slovenski narod mora izginiti!^ Tako bodo gotovo dobili slo-| vensko zemljo morilci slovenskega naroda, ker zemlja ne bo imela več svojega lastnika. In ravno v tem je največja tragedija slovenskega naroda .
More tudi Poljake, Čehe, Srbe in Hrvate. Toda vsi ti narodi so večji, nekateri veliko večji kot naš.
Slovenskf narod je majhen.
PLAVALKA DELA Znamenita plaralka Gertrude Ederle, ki je bila prva ženska, katera je preplavala Angleški kanal, v letu 1926, je zdaj zaposlena v neki delavnici v New Yorku.
(Metropolitan Newspaper Service)
Torek, 16. februarja 1943
TEDBNS83 KOLEDAR
21.	Nedelj« — 1. predpost na.	r/
22.	Ponedeljek — Washing tonov roj. dan.
23.	Torek — Peter Damija nov, škof.
24.	Sreda — Matija, apostoV
25.	Četrtek — Valburga.
26.	Petek — Porfirij. *
27.	Sobota — Gabriel.
TRETJA NEDELJA V FEBRUARJU
"Tebi so zaupal! očetje naši, zaupali so in osvobodil si jih. K Tebi so vpili in oteti so bili, v Te so zaupali in ni jih bilo sram (Pas. 21.5,6)".
Nimam nobenega namena, da bi te stračil, saj bi te niti ne mogel, ako bi strahu ne bilo. Strašijo te pa tvoji grehi, in če al grešil, in bi bil zakrivil le en sam' smrten greh, bj ae mogel iznebiti strahu, ker bi te strašil ta edini greh, dasi si se morda greha kot takega iznebil v pokori. Greh je prav čudna zadeva. Iznebiš se greha, sredstva imaš na razpolago, ako ta sredstva pravilno porabid, za smrten greh ti bo kazen odpuščena, radi te ti ni treba imeti skrbi, ampak prav vaak greh, če je storjen, privede za seboj tudi časno kazen, in ne gre, da si radi te časne kazni brezskrben. Bog pe neskončno popolno bitje, in pred njim mora biti vse v popolnem redu, toraj vse poravnano do zadnje pičice. "Nihče ne bo izpuščen, dokler ni poravnan zadnji belič". Hočeš,
nočeš poravnano mora biti, ali tu ali tam, kolikor gre za poravnavo tudi še za tam, ker neodpuščen greh se po smrti, toraj tam, ne bo mogel več poravnati, in če te ne skrbi radi greha, ker "grehe kar pi-ješ", potem ti ni niti treba i-meti skrbi radi grehov, ker se grehov ne bojiš. Mnogo je takih, ki si ne delajo skrbi radi grehov in niso v nobenih skrbeh, pa jim ne bo pomagalo, ko pride vse na poravnavo, ki je sploh mogoča.
Pri strahu ali skrbi gre le za poravnavo duhovne škode, ki je posledica greha. Tu moraš biti v strahu in v skrbeh. Ali v kakem, praznem strahu, v praznih, ničvrednih skrbeh? Tudi tak strah, ali take skrbi so mogoče. Ne, nikakor ne v praznem strahu. Vsa tvoja skrb in ves tvoj strah mora biti združen s prav predrznim zaupanjem v usmiljenje božje. Kakor je Bog neskončno nad teboj, tako je usmiljenje njegovo neskončno nad grehi vsega sveta. Zaupaj!
BARAGOV SVETILNIK
Pramotor.
Poročila iz mučeniske domovine.
ENO : ( junH* 1*42.) : Naša Baragova Zveza,
ki smo jo ustanovili s sedežem v Ljubljani tik pred vojno, ni prenehala s svojim delom. Seveda se giblje le v omejenem delokrogu, dokler trajajo sedanje težke razmere. Upamo, da vi tam v Ameriki nimate toliko ovir in težav pri delu za Baragovo stvar. Ko mine vojna, bomo zopet skupaj prijeli in vse bolj zares ko dose-daj. Zamislili smo tudi ustanovitev nove ženske misijonske družbe, ki naj bi se ipenova-la: BARAGOVE SESTRE. Med našimi dekleti je zelo veliko misijonskih poklicev, ki se poizgubljajo med misijonskimi družbami drugih narodov. Nova redovna družba ženskih misijonark naj bi slovenske misijonske poklice strnila v eno celoto in jih uravnavala v eno smer. Sprva smo mislili, da bi ustanovili v ta namen popolnoma novo žensko kongregacijo, pa so se ponudile slovenske šolske sestre iz Slovenske Bistrice, ki so jih seveda Nemci pregnali, da so voljno prevzeti novo ime: Baragove sestre in se posvetiti poklicu kot smo si ga zamislili zanje. Zdaj jim iščemo primernih prostorov, kjer bi se mogle nastaniti in pričeti s svojim delom ...
DRUGO (septembra 1942): Zelo značilen primer junaškega mučeništva za vero, ki nič ne zaostaja za svetlimi primeri od drugod, je dala učiteljica v Hinjah pri Žužemberku, gospodična DARINKA CEr BULJ. Letos v precej zgodnji pomladi, ko so komunistične partizanske tolpe prišle s svojo barvo na dan, je bila odpeljana skupno s hinjskim kaplanom Henri kom Novakom. Zapisnik o smrti kaplana Novaka se je; našel v žepui u^e-ga partizanskega komandanta in večkratnega morilca Ivana Rometa, o Darinki Čebuljevi se pa dolgo ni vedelo kaj bolj podrobnega. Končno bo našli v
žepu drugega ubitega partizanskega voditelja tudi zapi-*nik o njem smrti. Tisti partizan je sam vodil zaslišanje Darinke in tudi sam delal zapisnik. Piše, da je vprašal Darinko: "Ali ste za partizane?" Dekle je kratko odgovorilo: "Nisem". Vprašal je: "In zakaj ne?" Njen odgovor: "Zato ne, ker mi katoliška cerkev, nezmotljiva učiteljica uči, da nikdar ne smem sodelovati z brezbožnim komunizmom." Po tem odgovoru je bila takoj obsojena na smrt in po hudih mukah in onečaščenju ubita. Pre lila je kri za svoje versko prepričanje.
Jasen dokaz mučeništva za vero nudi tudi primer CILKB SUSTERSlCEVE iz Šmihela pri Novem mestu. Bila je članica šmihelske katoliške akcije. Partizani so ji bili prepovedali iti za prvi petek v mesecu juliju k svetemu obhajilu. Cilka jih ni ubogala, ampak je kljub prepovedi šla o-menjeni petek k pobožnosti prvih petkov, ki se je od jeseni 1941 po vseh cerkvah zelo slovesno obhajala. Ko se je vračala iz cerkve, so jo v hosti zajeli partizani in jo na mestu obsodili na smrt. Trdijo, da so partizani samo v tej župniji, to je v Šmihelu, umorili 87 poštenih ljudi, celo najboljših med dobrimi.
Na Polževem je umrl muče-niške smrti ZUPANČIČ iz Stranske vasi. Partizani so ga bili odpeljali kakor toliko drugih in ga pri zasliševanju vprašali, če je za partizane. Odgovoril je, da ni. Pa zakaj ? "Imam otroke in^jih moram učiti Boga spoštovati". Ker se ni dal pregovoriti, da bi bil za partizane, so ga predali mu-čiteljem. Ti so mu stopili na roke in noge in ga začeli z nožem klati. Ko se mu je pa izvila roka in je hotel odstraniti naperjeni nož, so ga do kraja zabodli. Umrl je; torej čisto jasno za vero v Boga, ki mu je nobeno mučenje ni moglo omajati.
V Dragatuš so pridrveli div-
Stran Z 1
Vojaški Iruk, ki nekje na otoku Guadalcanal vosi ameriškemu vojaštvu v bojni liniji sveže pecivo. Na tem otoku to se boji nehali ko so ga Japo nci »spustili, kakor se glase sadnja poročila.
ji komunistični partizani in odpeljaji župnika JAKOBA OMAHNA in \ jegovega kaplana. Cez tri dni so kaplana pripeljali nazaj v Dragatuš, župnika so pa umorili nekje na Kočevskem, baje blizu Ko-privnika. Kriv je bil, ker se je udejstvoval pri katoliški akciji. Natančnih poročil o njegovi smrti nimamo. Govori se, da so ga živega sežgali na grmadi. Tudi vedo povedati, da se je pri njegovi aretaciji in smrti posebno udejstvovala neka ženska. Pred Omahnom sta umrla mučeniške smrti že su-horski župnik JANEZ RAZTRESEN in semiški kaplan KOFALT. Torej že trije iz Bele Krajine!
V nedeljo 2. avgusta so partizani ugrabili in odpeljali MARIJO POGACNIKOVO iz Zgornjega Kašlja, ko se je mudila v Podlipoglavu. Z njo je bil njen desetletni sinček Vilko, enega je pa nosila pod srcem — svoje peto dete. 2eno so vpričo Vilkota zločinsko u-morili, otroka pa pustili domov. Nekaj dni pozneje — bilo je v noči na prvi petek v avgustu — so ugrabili njenega moža na domu v Zgornjem Kaši ju, FELIKSA POGAČNIKA in 12 letnega sinčka Bran-kota. Trije mlajši otroci so bili priče strašnega prizora, ko so šiloma odvedli oč^ta in brata. Vse do jutra so ostali sami doma . . . Očeta in Brankota so odvedli nekam v bližino Police in očeta zverinsko umorili, otroka je pa vzel partizanski komandant in ga hotel vzgojiti za kommunista. Vlačil ga je s seboj za vrv privezanega. V nekem spoprijemu z laškimi vojaki je pa komandant padel, otroka so pa tuji vojaki rešili. — Rajni Pogačnik je bil podžupan občine D. M. v Polju in vsem domačinom je dobro znano, koliko se je trudil za zboljšanje cest, za napravo mostov in tako dalje. Celo najbolj zagrizeni partizani so lojalno priznavali, da
je bil dober človek in mnogo storil za splošni blagor domačinov. Zamerili so mu le to, da je bil odločen katoličan in je s tem dajal tudi drugim pogum _za odpor zoper partizansko početje. 2e pred leti je pustil vrste "krščanskih socialistov" in takrat so mu mnogi najožji .pristaši to zamerili. Zadnje čase je pa videl on in premnogi drugi, da je bilo to edino prav. Da je bil rajni Feliks res mož na mestu, kaže tudi njegova izjava partizanom, ki so ga mučili, preden so mu zadali smrtni udarec: Dobro vem, zakaj me boste umorili. Vem pa tudi, da je nad mano in' nad vami Bog, ki bo sodil mene in vas . . . - Smrt in ječa, mučenje in zverinsko skrunjenje — to je tista "svoboda", ki jo v dejanjih izkazuje partizansko vodstvo našemu ubogemu narodu. O vseh nekdaj tako lepih in zvenečih" partizanskih obljubah zdaj ni nobenega govora več. Zdaj je vse pozabljeno, kar so nekoč obetali onim, ki so jih vabili, naj gredo z njimi v gozdove. Zdaj tam ni nobene svobode, temveč lakota in prisilno delo za tistega, ki noče biti zgolj slepo orodje y rokah nekaterih hudodelcev, ki so si pridobili nekako vrhovno oblast . med partizani. To dovolj jasno pričajo izpovedi tistih fantov, ki so jih bili pred dobrima dvema mesecema s silo odvedli partizani v kočevske gozdove. Tam so jih imeli za prave sužnje. Med -temi fanti je bilo nekaj takih, ki so poprej močno simpatizi-rali s partizani. Ko so pa tisto partizansko svobodo od blizu videli, zdaj doma Boga hvalijo, da so bili rešeni iz tega peklat
Smrt! To je edina svoboda, ki jo slovenskemu narodu nudi ta pokvarjena partizanska voditeljska družba. In te "svobode" je zdaj po slovenski zemlji v strahotni obilici. Morebiti nikoli ne bo mogoče
prav natanko dognati števila mož, žen, fantov in deklet, ki so v teh strahotnih dneh padli kot žrtve teh neverjetno podivjanih izmečkov med partizani. Vendar bo vsaj približno nekoč ugotovljeno število. In takrat se bo slovenski svet zgrozil nad dogodki, ki se vr-še med nami pod krinko "o-svoboditve." Vsak se bo prestrašil, kdor bo tiste številke bral in zraven še način toliko smrti — zakaj vse to bo resnično strahotno branje. Če prej ne, takrat se bo vsakdo živo zavedel, da so voditelji partizanstva pripravljali svobodo — mrtvemu slovenskemu narodu . . .
(Dalje prihodnjič)
TO IN ONO
sm JE OČE SVOJEMU
OČETU f
Chicago, 111. — Na Western Ave. in 53 St. stoji ruska cerkvica sv. Petra in Pavla, katere zbor večkrat nastopa tudi na slovenskih prireditvah. Ta župnija je karpato-ruske pravoslavne grško katoliške vere. Njihovi duhovniki so lahko o-ženjeni, toda oženijo se lahko samo prej, predno prejmejo višje redove. Za župnika je tam Very Rev. Peter Semkoff. Pred kratkim je bil posvečen v duhovnika istega obreda njegov 26 letni sin Nikolaj. Po pravilih je zdaj oče dolžan, da svojega sina kliče "Oče" (Flather), vsaj javno, če že ne kadar sta sama.
MED RAZGOVORI V LIBERIJI
Predsednik Roosevelt, ko se je na svojem potu is Casablance ustavil v afriški črnski republiki Liberiji ter imel v prestolici Monrovia rasgovor s tamkajšnjim predsednikom E. Barclayem.
PES VREDEN VEČ KAKOR GOSPODAR
Hollywood, Calif. Neki LeRoy Hommedieu bi bil rad postal vojak, pa ga je naborna komisija izvrgla. To mu ni bilo prav nič všeč. Še bolj pa se mu je za malo zdelo, ko je prišel domov in zvedel, da je bil medtem odobren za vojaško službo njegov pes. 2ival je do-bermanske pasme, kakoršno armada zdaj sprejema in izuči za razne posle, ki jih psi opravijo bolje kakor ljudje.
-o-
PES GA JE REŠIL Ljudje iz celega mesta in okolice so začeli iskati, ko se je raznesla vest, da se je tri leta atari deček Kenneth Sla-gle zgubil nekje v gorah blizu Somerset, Pa. Njegov ovčarski pes je tudi izginil. Tr ljudje so iskali otroka celih šest ur. Pomagala jim je tudi deželna policija in šest požarnih bramb. Končno so ga našli v neki luknji, kjer se je tesno pritiskal k svojemu psu. Ne otroku ne psu se ni nič zgodilo. Luknja pa je 'b^a ravnokar izkopana. - Vsi, ki poznajo tega ovčarskega psa, so prepričani, da jo je ta sam izkopal, da obvaruje malega popotnika pred mrzlim, vetrom, ki je tedaj pihal.
MY09WMTARABYT
Hm
Nothing equals s baby to bring eoflft-1 plete unity sad happiness into the home i
and tie husband and wife together in s: stronger bond ef enduring love sad ma-! j tual interest. Divorce is rare in the hornet I of couple« that have children.
DR. JOHN J. SMET AM
DRJuHN J. oMtiANfl
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 L RT IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1s01 So. Ashland Avenae TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9
2 intra j do 9*30 zvečer ^^ ----■"■ne—
Unhappy wives, childless due to rdiev* able functional weakness may new enjoy the desires and activity of Nature's most wonderful creation—a normal, fully-de-veloped. vigorous woman. A sensational new vitamin treatment specifically for women may be just the thing needed by the childless wife and quickly being the happiness of s baby in the home. It is. of course, absolutely harmless. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if y*u wish to eliminate one of the great causes of unhappy marriages, by all means try . Per lex for one week. To introduce this new vitamin combination to a million women quickly, the Perlex Company, 314 N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full $2.00 supply for only S1.00 and a few cants postage. Send ao money —just your name and address. Perlex tomes in a plain wrapper—directions are very simple sod no diet or exercise is required*
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
POSLVSAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. —
yiCTORY BUY
UNITED STATES
^TAR
BONDS
* »AND
STAMPS
Društvo @ sv. Jožefa
St. 160, k. s. k. j., cleveland, (CoUimrood) ohio
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu ▼ Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako se niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari
V društvo se sprejemajo molki in ženske v starosti od Id. d® 60. leta- V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue,
Tajnik Louis Simentc, 799 East 155th Street, Zdravniki: Dr. S kur. dr. Perme, dr. Stasn y in dr. Opaikar.
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki Nasvete« proračune in na črte dajemo na zeljo brezplačno.
. Čemu plačujete visoka najemnine. Dajte si postaviti kakoršnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij, ioL tovarn, ali kakršnakoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela. kot popravljanja hiš in drugih -poslopij, dela. gradimo nove stavbe, Ml prevzemamo vse vrste Za nas je vsako delo in na* ročilo dobrodošlo.
Pokličite nas na telefon lasten dom, lastno hišo, kar napravimo vam mi sa smerno nizko ceno.
Cahimet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St- Chicago, Illinois
NEDELJSKI KOTIČEK
AMERIKANSKI SLOVENEC
VOJAKOM VOZI KOLAČE
RAZPIS SLUŽBE
Ralpisana je stalna služba pomožnega urednika pri listu "AMERIKANSKEMU SLOVENCU". Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost »e ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto.
Prijave se bo sprejemalo do 22. februarja 1943 in je iste poslati na:
UPRAVO TISKOVNE DRUŽBE EDINOST
1849 West Cermak Rd. _ -g*. Chicago, Illinois
Zgodba o povišanju
Spisal Stanko Bor.
"Kaj je?" se je oglasilo iz megle in mra-
"Kje pa si?" /
"Tu!"
"Tak pojdi no in nas ne ovirajV
"Kar pojdite in ne skrbite zame! 2e pridem!"
"Kakopak, v tem snegu te bomo puščali samega! Dokler gre naša pot skupno, gremo skupaj — potem pa pojdi sam v božjem imenu! Alo, hiti, hiti!"
Janez se je moral prikazati izza ovinka in iti z njimi.
"Kaj si tako utrujen?" je vprašal predzadnji, ko je začel Janez zopet zaostajati.
"Od česa le naj bi bil utrujen?".
"Zakaj potem zaostajaš?"
"Ce si res utrujen, kar povej, bomo šli počasneje!"
"Veš, da te ne moremo pustiti v tem snegu in mrazu samega!"
"Spremimo te magari do vasi..
"Saj nisem utrujen V je naenkrat pospešil Janez korake.
Tako je mislil sam pri sebi: Sedaj bi bila najlepša prilika! Mrak je, stopil bi s ceste v stran, razvezal zavitek in prisil zvezdi. Vrnil bi se na cesto in hitel domov. Ali če gredo do križpotja skupaj, bo bolj temno, in pa pot do vasi! Kako lahko je mogoče, da bi šel ravno v tistem času kdo po njem, kdo domačih, kdo znanih! Pa bo videl sveže stopinje v snegu, pa bo videl nedaleč vstran nekaj črnega, sedečo, sključeno o-sebo. Stopil bo, prav gotovo bo stopil pogledat, kdo je in kaj je in ako se ni morda zgodila nesreča. In videl bi, da si našiva Hudoklinov Janez zvezdi...
Sedaj bi bila najlepša prilika!
Da, sedaj!...	4 j S
Spremijo ga do vasi!... #
Ne, ne, stokrat ne!
Pospešil je korake in hitel ž njimi, preril
se je celo naprej in hitel vsem na čelu, hitel tako, da so morali drugi hitreje stopati kakor so stopali prej.
"Da bi vsaj bili kmalu na križpotju!" je želel Janez.
"No, no, tako se nam pa zopet ne mudi!"
"Da boste videli, da nisem utrujen!"
"Le zakaj si zaostajal?"
"Kar tako!"
"Le polagoma! Za eno uro ne gre, če pridemo prej ali pozneje!"
Janez pa je hitel, hitel. Tako je mislil: Tam v sredini gozdiča stopim v stran, se skrijem za smrekami in naši jem. Čimpre-je dovršim, tem bolje. Tako daleč grem v gozd, da me ne bo mogel nihče videti od pota, in stopinje zasujem za seboj.
"Ti si pa res Janez, ne vem, kako bi ti rekel ! Prej si zaostajal, sedaj hitiš kakor da te gonijo pošasti!"
"Meni se mudi! Vi greste potem še sku-i pa j, jaz moram sam vstran! Prej sem doma, tem bolje!"
In je hitel in jih silil k hitri hoji; težko dihajoči in vsi razgreti so prišli do križišča.
"Vesele praznike in lahko noa!"
"Vesele praznike!"
"Ko gremo nazaj, se snidemo v Novem
mestu!"
"Velja!"
"Ti, Janez, stopi še par korakov z nami do gostilne! Pogreje te!"
"Ne, ne! Meni se mudi! Lahko noč, vesele praznike!"
In Janez je odhitel po ozki, komaj vidni

m
.»Mfcrj
in spoznani gazi, zakaj bal se je, da bi ga pregovorili za gostilno.
Tako je trepetalo vse v njem, tako burno je bilo srce in so utripale žile, čimbolj se je bližal gozdiču in kraju, kjer je mislil stopiti s pota in izvršiti svoj namen in sklep, da je Čisto pozabil na lepe misli in čiste in radostne misli, ki jih je mislil prav od začetka v kosami, ko je dobil dopust in se ni še porodila ta težka misel zvezdi v glavi: kaka radost in svečanost In hrepenenje ga bo navdajalo na sveti večer, ko bo hitel po tem potu domov, ko bo i narava praznovala svoj sveti večer, ko bo vse okoli njega in v njegovem srcu posejano z mirom in tajnostjo in skrivnostno praznič-nostjo in svečanostjo svetega večera. Ni čutil okoli sebe svetega večera, ni čutil, da praznuje narava po svoje sveti večer, da ta megla, ki polagoma izginja, ni taka kakor ob drugih dnevih — vse nekaj tajin-stvenega in skrivnostnega je v njej; ni čutil, da je v snegu, ki ga gazi, neka mehkoba in skrivnostna udanost, da mu ne nagaja in ga ne ovira pri hoji, da je proti svoji navadi celo gorak in se zatajuje, da ne bi izžareval toliko mraza iz sebe ko druge dneve ; ni čutil, ni videl, da se na daljnem nebu prižigajo zvezde tako milo in prijazno in vabljivo in žarno kakor nikoli v letu; ni čutil, ni slutil, da je že zaplaval nad gozdom angel miru, da že stopajo z neba božji krilatci, da zapojejo po gozdovih pesmi miru in veselja nad rojstvom; ni čutil, ni slutil, da je že oživelo v globinah, da so že prilezli na dan nevidni gozdni prebivalci — ali palčki ali vile — in že nažigajo ne-broj lučic po drevju, da krasijo sleherno drevo in ves gozd v najlepše božično drevesce ... Srce ni čutilo ničesar drugega ko neizmerno koprnenje, čimpreje dovršiti in dokončati sklep — potem, potem je še časa za razpoloženje svetega večera.
Cuj, Janez, kaj ne bi odtehtalo praznično, svečano in svetega miru in rajske sreče svetega večera polno srce vseh tistih prizorov, ki bodo nastali, če si prišiješ zvezdi? Kaj ne bi bilo bolje, če bi sedaj čutil v srcu ta sveti mir in to rajsko srečo božičnega časa, svetega večera v svojem srcu kot pa to negotovost, ta nemir in to vznemirjenost in neprikladno koprnenje po nedovoljenem? Kaj ne bi bilo prijetne je, če bi čutil v svojem srcu sveti večer kakor ga praznuje narava, prisluhnil in se zamislil v ta sveti večer in oživil pravljice, ki si jih čul o svetem večeru v naravi? Kaj te ne bodo vseeno sprejeli doma z odprtimi rokami in največjim veseljem, četudi prideš brez zvezde? Očetu poveš, da si mu delal čast — in rodovini — in si ravno zaradi tega dobil dopust, dočim ga drugače ne bi dobil — in bo tudi vesel! v miru boš preživel praznike, ne bo te skrbelo, da se kdaj odkrije tvoje samolastno in samovoljno povišanje, kar bi ti bilo samo v posmeh in sramoto. Janez, premisli in preudari!
Janez je obstal na mestu, kjer si je po potu domislil, da bo krenil v gozd in si na-šil zvezdi. Srce mu je bilo burno, žile so u-tripale, v sencih je tolklo in nabijalo, kri je plala vzburkano in vzvalovano — stal je pred odločitvijo.
Janez, premisli in prevdari!
(Dalje prih.)
SLOVENSTVO V AMERIKI
-
na bo izginilo tako hitro, črn sa bomo amariiki Slovsnd savadali, da Imamo v svojem slovenskem tisku tisto silo. ki bo nas driala ie dolgo, dolgo skupaj.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Ja prvi slovanski lisi v Amariki! Čiiajmo ga, naročajmo 9a in podpinlmo gal Stana lato MJJO; polletno $3.00; sa Chicago.	in inozemstvo
$7M in sa pol lata $3.50. Naslov:
"AMERIKANSKI SLOVENEC",
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
d
NAROČITE
IN
ČITAJTE
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
"NOVI SVET"
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence.
Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno.
Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na:
Ct
UPRAVA "NOVI SVET"
184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
J. M. Trunk
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.

NAJLEPŠE DARILO
in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venee. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov.
Ti predmeti za vojake so:
VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM
Kdor ima smolo, pride do škode, mora pogostoma še zasmehovanje prenašati, ako iz-njega norce brije jo-.
Hitler je šel v Rusijo, z njim rumunski "obrtnik" An-; tonescu. Cela krdela Rumun-i cev so se podala, in Rumunci I brijejo norce, češ, "Hitler ka- i put, Antonescu kaput!" Kaput! utegne biti tudi profesijoni-stične Rumunske, kakor je jo označil car Nikolaj II. Bi je ne bilo škoda.
*
Kultura je eno, omika, civilizacija drugo. Omika je prisvajanje kulture. Kul- j turo imamo Slovenci vobče pravo, zapadno, nismo divjaki. Ali smo vobče zopet tudi | dobro civilizirani?
Environment, okoliš čina vpljiva. Kdor živi ali mora živeti vedno med siroveži, ki i-majo le malo ali nič omike, postane polagoma sam sirov, se podivjanosti ne more zlahka ubraniti. "Pri bari vplivajo alkoholni "duhovi", jezik se razveže, strasti prihajajo na dan, kar je v srcu, pride na u-sta, omike pri bari ne smeš .iskati ali pričakovati. Mnogi silijo le k bari, drugi se bare ne morejo popolnoma izogniti. Slinaste reči prihajajo na dan, ni čuda, da je sirovosti i le preveč in malo omike.
Pa imamo "kulturna društva", opravljamo "kulturna dela" in se hudo postavljamo. Že označba je napačna, zato je z omiko pogostoma križ. ' j
Ampak pri kakem časopisu, ki se postavlja za — kulturo, bi pa le bilo lahko malo drugače. Pa prihaja v dopise in se tiska, kakor bi naravnost prišlo iz najslabše in najbolj smrdljive beznice, in ko bi bil kak mrjasec zmožen jezika, bi govoril kakor piše kak dopisnik in se tiska. Brrrrrrr . kultura in omika! Hospodi, pomiluj !
Vatikan in papež! Naslov dopisa je: Brutalneži in papež, in Agnes Pasarich je dopisnica. Seve je hudo in nečedno in brutalno. Ampak — papež? Urednik pojavi, kako je, bob ob steno, papež je kriv^ in utegne biti kriv, da nam kofe-ta primanjkuje. Da bi bilo Glasilo KSKJ pisalo, "kako italijanski duhovniki hodijo med vojaki in jim pomagajo klati in ubija+i ubogo slovensko ljudstvo ..." ne ver.a-mem, in če je, naj se samo brani, ker morda je pisalo, da *o med italijanskimi vojaki pač vojaški duhovniki, kar hudo slabo vpliva, in to je vse kaj drugega, kakor pove ta huda Nežika. In še po nunah udarja ta papež z Mussom vred! Jojmene . . . jojmene . . . hudo je, ko gorijo slovenske vasi, hudo pa tudi ko komu uide pamet.
Ali so Italijani "bili vedno najbolj vneti cerkvenjaki in se šteli za najbolj pobožne", kakor trdi ta Nežik?. well, to moram nji pripustiti, ker jaz sem videl le, da so med Italijani tudi dobri, mnogi pa le malo krščansko pomalani stari pa^ani in naletel sem pogostoma na take, ki so trdili "siamo catolici", pa se še po-križati niso znali: Pomešano je, kakor je rodi med nami.
In poskočila je kaka pri polki, in bil je smrten greh! Taka vera! In Hrvatje odstopajo od rimske vere in se postavljajo proti škofu, in to ^v Zagrebu. Jojmene . . . jojmene . . . Ta indirektni papež sr svojo palico! "Ljudje obračajo taki veri hrbet", in nevarnost je, da vero še Agnes Pasarich pocedla. Upajmo, da je ne bo, ker dosti hudo je že, ako kdo pocedla pamet.
Pa ja menda ne bo papež kriv, da je pri nas zapadel sneg in so nas zapustili jeleni, in jaz v snegu ne morem la-fidrati po gorah.
v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi Knjižica vsebuje najpotrebnejše masne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle- sfe-B m
Ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s - VJ Su poštnino vred____________________yXttlv
"My Companion" "MOJ TOVARIŠ"
V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec„ na strani dve svetinjiee, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo
_ $1.00
Naročilom je vedno prid jati potrebni znesek In iste naslovite hat
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. CERMAK ROAD, *	CHICAGO, ILLINOIS
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
iz Dr. Kernovega	j
ANGLEŠK0-SL0V. I
BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- (JJO AA žani ceni, samo________________________________________________W
Naročila pošljite na t
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	-:-	Chicago, Illinois
Strmn l ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 16. februarja 1943