Šolska letina. (1. C. k. izglednašola in vadnicaza učitelje v Ljubljani.) Iz »Jahresbericht der k. k. Musterhaupt- und Lehrerbildungsschule« zvemo, da je bilo letos učiteljskih pripravnikov I. leta 13; 1T. pa 12. — V šoli, sklenjeni s pripravniško tako imenovano vadnico je bilo učencev v 4 razredih 320, na paralelnih razredih pa 350; godbe se je učilo 54 učencev, v nedeljski šoli pa je bilo v 3 razredih 179 rokodelskih učencev, tako da je šola imela vseh skupaj 928 učencev. Zgodovinske čertice (historische Notizen) obsegajo 3. dobo od 1. 1810 — 1813; pripoveduje se, kakošne so bile šole pod francosko oblastjo; 4. doba pa obsega čas od 1. 1814 do 1825. — Zanimive so te čertice tem, ki so se tukaj izšolali, ker osebe, ktere so sami poznali in s kterim se strinja spomin na dijaška leta stopajo še enkrat iz minulosti pred oči čitateljeve, in da vemo sedajnost prav presojevati, dobro je, da se oziramo nazaj v minulost. — Zgodovina ta je pa tudi glasen: »Memento mori«. Danes mi beremo nam znana imena med umerlimi, jutri bodo pa drugi nas brali; rekoč: »Bil je, sedaj ga pa ni več«. 2. Dekliška, obertnijska glavna šolapri č. č. Uršulinaricah v Ljubljani. V vnanji tej šoli je bilo 919 uCenk, ktere sede res prav v prenapolnjenih sobah. Gospe učenice si veliko prizadevajo, da šolo oskerbujejo po naj boljših in novejših vodilih, česar se vsak lahko prepriča pri ondašnjih očitnih spraševanjih. 3. Mestna glavna šola pri sv. Jakobn v Ljubljani. Letno sporočilo te šole ima spredaj ravnateljev sostavek »Napčna izreja otrok«, kterega je »Uč. Tov.« že prinesel. Za tim pride nemški sostavek: »Die Lagelinien beim Schreibunterrichte« , ki ga je spisal L. Belar. Tudi ta djanski načert pri pisanji bodo »Uč. Tov.« prihodnjič prinesel. Pregled učencev kaže 336 v vsakdanji in 109 v nedeljski šoli, tedaj vseh vkup 445, ktere so podučevali z ravnateljem še štirji učitelji 99 ur na teden. Zraven navadnih šolskih naukov so se nekteri učenci tudi učili na gosli. Dva učitelja iz te šole sta se učila pri izurjenem učitelju telovadbe telovaditi; prihodnje šolsko leto pa se bodo tudi učenci telovadili. Hestni župan dr. J. Sujy>an, kot okrajni šolski oglednik mestnih ljudskih šol, je pri spraševa*i to šolo očitno pohvalil. 4. Glavna šola v Idriji. »Jahresbericht derk. k. Werks-Hauptschule zu Idria« ima na pervi strani slovenski sostavek »Nekoliko o poštevanji ali računstvu v ljudski šoli«*), kterega je spisal marljivi učitelj g. Jak. Inglič. V tej šoli so podučevali ravnatelj, en kateliet, šest uCiteljev m dve učiteljici, vkup 197 ur na teden. Vsakdanjih učencev in ufienk je bilo 645, nedeljskih pa 113, vkup 758. Zraven navadnih šolskih naukov so se dečki učili tudi sadjereje in telovadbe, deklice pa različnili ženskih del. 5. Glavna šola v Kranji. »Klasifikacija učencev in učenk očitne glavne šole v Kranji« ima letos samo imena učencev in učenk, kterih je bilo v vseh štirih razredih 318. DečTri so se učili tudi sadjereje, deklice pa obertnije. 6. Glavna šola v Škofjiloki. »Napredek učencev glavne šole v Škofjiloki« kaže brez vsega drugega 247 učencev v štirih razredih. Sadjereje se je učilo 71 učencev. 7. Dekliška, obertnijska glavna šola pri č. č. Uršulinaricah v Škofjiloki. »Kazredba učenk v dekliški, obertnijski glavni šoli pri č. č. Uršulinaricali v Skofjiloki« ima v vnanji šoli 248, v obeh razredih nedeljske šole 280 in v notranji šoli 59 vkup 587 učenk. 8. Glavna šola v Kamniku. »Jahresbericht der k. k. Hauptschule in Stein« zaznamnja (po nemški) vseh učencev v •) Glej spredaj današnjega ,,Uč. Tov."!Vredn. vsakdanji in v nedeljski šoli 218, ktere je podučevalo zraven ravnatelja še sedem drugih o. o. frančiškanov, 94 ur na teden. 9. Obertnijska, dekliška šola v Kamniku. »Letno sporočilo obertnijske dekliške šole v Kamniku« kaže (po slovenski) ravnatelja, dva kateheta, enega učitelja in eno učiteljico, kteri so podučevali v vsakdanji in v nedeljski šoll 214 učenk, 77 ur na teden. Napredek učenk je razversten po redu, kakor je ktera zaslužila. 10. Glavna šola v Teržiču. »Klassifikazion der Schiiler und Schiilerinnen an der Hauptschule zu Neumarktl« vverstuje gola imena učencev in učenk pa v tako s m e š n i obleki, da se ne moremo načuditi, kako more še dandanes kaka šola tako pisati, ker vendar že vse ljudske in srednje šole pravilno pišejo svoja lastnaimena.