N PROSVETNI DELAVEC POMANJKLJIVOSTI TEHNIČNEGA POUKA Tehnične pridobitve, ki so v zadnjih letih začele tako zmagovit pohod tudi v naši deželi, v osnovi spreminjajo naše življenje; to se nam vsiljuje samo po sebi. Pri tem pa se nam zlasti na vzgojnem področju javlja vrsta vprašanj, ki terjajo nujnih rešitev, povsem v skladu z reformnimi težnjami našega šolstva. Značilno za stanje tehnične vzgoje na Slovenskem je dejstvo, da so se doslej s tem odgovornim poslom ukvarjale nekatere družbene organizacije, kot Ljudska tehnika, Zveza prijateljev mladine in morda še katera, tisti činitelji, ki so prvi poklicani, da bi se lotili tega problema, pa so v glavnem stali ob strani: naši šolski organi so doslej izdelali le predmetnik in okvirni učni načrt za tehnično vzgojo v osnovni šoli, občinskim organom pa so prepustili, da določijo konkretne učne načrte, s katerimi bodo na šolah zadovoljivo tehnično izobraževali in vzgajali. Zdaj moramo ugotavljati, da v nekaj letih v večini občin tega niso storili. Učni načrt vidijo tako, kakor za druga izobraževalna področja, za katera obstoje trdno določeni enotni učni načrti. Po drugi strani so ga ponekod prilagodili — vsaj na šolah — skrajno skromnim materialnim in kadrovskim pogojem. Tu in tam se čujejo glasovi, da bi morali učni načrt spremeniti, drugod se vprašujejo, ali ima uvajanje tega novega izobraževalnega' področja sploh kakšen smisel; sami zmanjšujejo število ur tega pouka ipd. Izvajanje pouka tehnične vzgoje v pogojih, kakršne imajo, s pripomočki,/kakršnih nimajo, z nekvalificiranimi učitelji (z nekajdnevnimi seminarji ne bomo mogli nikoli usposobiti 1 ju- ga uspeha, kot naj bi ga imelo. V prostorih tehnične srednje šole v Ljubljani je bilo dne 2!). februarja tega leta posvetovanje dveh komisij: komisije za znanstveno in tehnično vzgojo pri GO Ljudske tehnike Slovenije ter komisije za strokovno izobraževanje pri Zvezi inženirjev in tehnikov LRS. Ugotovitve posveta so zanimive in bodo — kot kaže — začetek širših ukrepov v okviru jugoslovanske akcije »Tehnično kulturo mladim«. Dijaški in vajenski domovi morajo biti vzgojne ustanove Iz referata prosvetnega svetovalca tov. Milka Domanjka na plenumu republiškega Sindikata prosvetnih in zntoisiveniii delavcev 11. februarja 1963 Splošni zakon o šolstvu pravi beno stvarnost izven domov. v 5. členu, da' so vzgoji in izobraževanju namenjeni 'tudi vajenski in drugi izvenšolski Med vzroki, da je stanje teh- vzgojni zavodi. S to' določitvijo ničnega izobraževanja pri nas so vajenski in dijaški domovi takšno, je omeniti predvsem ne- (v nadaljnjem: domovi) enako-katere: sistem tehničnega vzga- praven činitelj v izobraževalnem janja kadrov je premalo razvit, in vzgojnem sistemu ter se v tem Domovi so postali aktivna šola mladih ljudi, ki jih pripravlja in usposablja za bodoče ustvarjalce in upravljavce. Čeprav splošni zakon o šolstvu določa domovom status »vzgojnih zavodov« ter s, tem postavlja družbi nekatere obvez- »Tehnični pouk je tudi na posebni šoli velikega pomena. Saj se pri njem otroci nauče marsikaj korist- Pogojeno je s strokovno usposobljenostjo vzgojiteljev in načrtnim pedagoškim delom. Situacija, ki jo danes ugotavljamo v mnogih domovih, pa odraža nasprotje teh obveznosti. Pedagoška administracija in dokumentacija se ne izvaja dosledno, vzgojitelji prihajajo na delo nepripravljeni, sej vzgojiteljskega sveta je premalo ali pa so površno izvajane. Delo vzgojiteljev je še marsikje preveč zreducirano na togo izvrševanje hišnega reda in pravil doma. Krivda za tako stanje ni samo v tem, da dobivajo domovi premalo konkretne pomoči od pristojnih strokovnih služb, nego v pomanjkljivem pedagoškem vodstvu v samih domovih in prešibki zainteresiranosti nekaterih vzgojiteljev. Ugotavljamo, da je vzgojno delo uspešno le v tistih domovih, kjer je delo načrtno zastavljeno, stalen kader, ustrezno pedagoško vodstvo in mentorstvo, organiziran interni študij ter koordinirano delo vzgojiteljskega sveta kot celote. Res je, da so pristojne strokovne službe v bližnji preteklosti nudile domovom premalo strokovne pomoči in da bo treba v bodočnosti1 vsaj pri večjih prosv. ped. zavodih (Maribor, Celje, Kranj, N. Goriča) nastaviti rednega svetovalca za to dejavnost. Prav bi bilo, da. bi imeli strokovnega sodelavca tudi pri republiških organih, ki bi redno sprem- jenci vključeni v telesno vzgojna aktivnosti in sicer v domu 14°/», izven doma 27 °/o. Na kulturno prosvetnem področju je bilo vključenih v domu 9 “/o, izven doma 6 °/o gojencev. V klubih ljudske tehnike izven doma 4 °/o, v domovih skoraj nič. Za tekoče šolsko leto še nimamo ustreznih podatkov, vendar smo ob obiskih ljubljanskih domov ugotovili, da je vključenih v interesne dejavnosti v domovih in izven povprečno le cca 30 °/o, kar je nedvomno premalo. Ra^ni upravičeni razlogi (premalo možnosti vključevanja navzven, celodnevna zaposlitev gojencev v šoli in učnih delavnicah, preveč izrazit tekmovalni sistem v zunanjih klubih) narekujejo, da bi se za interesno dejavnost v domovih moralo nuditi več kot samo radio, ping-pong, nekaj šahov, televizor, knjižnica ipd. Vendar obstojimo ob vprašanju strokovnih kadrov, ustreznih prostorov in končno finančnih sredstvih, ki bi v te namene morala biti vsaj delno dotirana. Strokovnost in stalnost vzgojiteljev di za vzgojo na tem problemsko nega za življenje. Novi učni načrt predvideva v višjih razredih posebne šole precej ur (10) za tehnični i-i8! in usmeijal razvoj te dejav- i___j.____________________________________________„„nt„ s_ T.T_i;i.:. „i______________„„i___.. £51,„P nOSTl. USpesna ODUKa pomoči vzgojni dejavnosti kovni aktivi vzgojiteljev pri ZpPS, Dobre rezultate sta že dosegla aktiva v Celju in Ljub- bogatem in zapletenem področju), brez pomoči od kogarkoli, brez enotnb koordiniranega dela od nekih organov, kot- so npr. okrajna društva učiteljev in inštruktorjev tehnične vzgoje in pa ustrezno republiško združenje, — izvajanje pouka v taki situaciji prav gotovo ne more imeti tiste- Easgovor o kriterijih za vrednotenje učiteljevega dela Pedagoško društvo Ljubljana je pred kratkim začelo z vrsto večernih razgovorov, d aktualnih vprašanjih šolstva. Prvi razgovor je bil 15. februarja 1963 o temi: »Vodenje in upravljanje na naših šolah«. Drugi razgovor pa je potekal 7. marca in sicer o kriterijih za vrednotenje učiteljevega dela. Društvo vabi vsakikrat kot predavatelje (ali bolje: vodje razgovora) naše vidne pedagoške in družbene delavce. Na zadnjem Večeru je vodil razgovor in podal Uvodne misli sekretar sindikata Prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS Geza Čahuk. V razgovoru so udeleženci obravnavali vprašanja kot: vred-hotenje dela prosvetnega delavca v šoli in vrednotenje njegovega dela v družbi sploh, vrednotenje dela upraviteljev, nagrajevanje dela v prosvetni stroki ipd. Za prihodnji razgovor so si udeleženci izbrali temo: ocenje-Vanje učencev in prehajanje otrok z negativnimi ocenami v višji razred. Vabila za te razgovore Prejmejo vse šole na območju pouk. Potrebe po delavnicah so zato velike in nujne. — Na sliki: skupina učencev posebne šole v Škofji Loki pri tehničnem pouku.« — (Vlado Rozman). nosti, situacija v naših domovih ni zadovoljiva. Zelo različno se namreč pojmujejo naloge domov, vsled česar je prizadeta njihova osnovna dejavnost. Problemi osnovne dejavnosti niso povsem novi, mnoge rešujemo že mnogo let nazaj, vendar premalo us- Na osnovnih šolah manjka nekaj točno in jasno odraža pomemb-sto strokovno usposobljenih uči- nost vzgojne dejavnosti domov, teljev za ta predmet. Na edini Domovi omogočajo mladini -šo-šoli, ki vzgaja ta kader, na ljub- lanje izven kraja svojega bivanja Ijanski VPŠ, je le malo kandi- ter ji nudijo pogoje za razvoj in datov, a še od teh jih malo konča vzgojo. Mladina se'v domovih študij tega področja. Na Hrvat- aktivira v organih samouprav-skem gredo v tem pogledu znat- Ijanja dijaških domskih skupnosti no hitreje naprej — trenutno se ter preko teh vključuje v druž- pesno, šola na višjih šolah za poučeva-, nje predmeta tehnične vzgoje kar 350 študentov! (Da ne omenjamo! števila in opreme njihovih delavnic za tehnični pouk.) Nujno bo čimprej' oblikovati Vse Prcvec je razširjeno mne- imajo v domu z 200 gojenci za-profii sodobne tehnične vzgoje. nie> da so domovi z ozirom na poslenega samo enega vzgojitelja, Pri tem bodo morali sodelovati svoi° osnovno dejavnost (hrana ki res ne more biti drugo razni organi in organizacije ker in stanovanje za dijake) po svojem kot paznik ter pri 350 gojencih ’ —x~'" —1-------- r”~1 upravnika in 2 vzgojitelja. Vzgojna dejavnost domov Ijani. Vprašanje interesnih dejavnosti zavzema vedno širši krog. Mladini v domovih je treba nuditi več kot ugodne življenjske pogoje in pomoč pri učenju. Stojimo pred vprašanjem: Kako? Prav je, da se mladina vključuje v razna društva in klube izven Obravnavali smo samo nekatera vprašanja vzgojne dejavnosti. Iz vseh teh vprašanj izhaja načelna ugotovitev, da je uspeš-so tudi stro- nost vzgojnega dela odvisna od dobrega vzgojnega kadra. Vzgojitelj ni več paznik — vsaj biti bi ne smel več — nego je svetovalec, vzpodbudnik, usmerjevalec in pomočnik pri učenju. Tem nalogam je kos samo tak vzgojitelj, ki je strokovno usposobljen, ki ima visoke družbene in jno-ralne kvalitete in ki zna le-te posredovati mladini. Ker nimamo ustrezne šole, ki b! usposabljala kandidate za poklic vzgojitelja, želimo na teh delovnih mestih doma, vendar nekaj je treba or- , . , , _, ganizirati tudi v domu. Niso pov- predvsem prfvetne de avf ■ od-sod dani pogoji, da bi se gojenci ZIV frosv' ™ ta delovna vključevali v zunanja društva in *?esta m zad°v°ljiv, vsled cesar Hube, ker Je v veiiui primero, *™J> " i«0,..,?™”1" « je postalo izobraževanje tehnič- značaju socialne ustanove. Tol-nega kadra družbeni problem, mačenja, da je naloga domov v Opozoriti bo treba naše najvišje urejanju življenjskih pogojev in politične forume na aktualnost togem podaljšanju izobraževal-teh vprašanj in postaviti trdno nega procesa šol, so zastarela ter osnovo za to novo izobraževalno ovirajo vzgojno dejavnost, ki jo področje. Predvsem v občinskih današnja stopnja razvoja zahteva, okvirih bodo potrebni ukrepi, ki Internati zaprtega tipa so stvar bodo tehnični vzgoji pomagali do preteklosti, mladina v domovih veljave in do ustreznih pogojev, je danes deležna kompleksnega Za to nam daje najlepšo prilož- vzgajanja in sodelovanja družine, nost letošnja akcija jugoslovan- doma, šole in družbe. Taka in 2 vzgojitelja. Ne smemo prezreti dejstva, da našo mladino šele vzgajamo in pri- interesov več kot pa možnosti vključevanja. Tudi šolski urnik in praktično delo gojence zaposlujeta skozi ves dan, kar jim onemogoča redno vključevanje v skih pionirskih iger. Vsekakor pa bo že čas, da se poleg številnih ukrepov, ki jih pripravljajo druge organizacije in društva z namenom pospešiti in izboljšati stanje tehnične vzgoje vzgojna dejavnost pa odklanja zastarele stereotipne metode vzgojne dejavnosti in vnaša v svojo vsebino napredne, humane in dinamične metode dela, ki, so v skladu z razvojem šolstva in s na naših šolah, z večjo zavestno- družbene stvarnosti. Mladina stjo lotijo te problematike šolski svojo dejavnostjo prestopa^ prag organi, tako po občinah kakor tu- doma in se zavestno vključuje, v di v republiškem merilu. družbeno dogajanje terena oz. S tem namenom je bilo z orne- komune, njenega posveta poslano pismo Dijaške domske skupnosti se Svetu za šolstvo LRS, ki podrob- Vse bolj uveljavljajo kot iniciator Jhesta, vendar je bila doslej ude- neje navaja glavno^ problematiko organizacije življenja in zapo- s-, slitve gojencev v domu, kot objekt in subjekt vzgoje ter dajejo predloge pji urejanju gospodarskih vprašanj. Programi dejavnosti dijaških domskih skupnosti so se po vsebini močno približadi okvirnim vzgojnim načrtom vzgojiteljev, prispevajo k družbeno politični vzgoji gojencev ter preko interesnih dejavnosti usmerjajo gojence v raznovrstna udejstvovanja. Razumljivo ležba širšega kroga članov šol- tehnične vzgoje mladih genera-skih kolektivov na teh razgovorih cij in opozarja na resnost teh Premajhna. -h- vprašanj. -dh- POSVETOVANJE o strokovnem izobraževanju Zadnje dni februarja je bilo v Beogradu posvetovanje o strokovnem izobraževanju kadrov v Gospodarstvu. Posveta se je udeležilo okrog 300 predstavnikov sveto in kulturo Krste Crvenkov- ski in drugi. --- - „ V referatih in diskusiji so ude- je, da tako obsežen in poglobljen leženci osvetlili razvoj našega vzgojni proces zahteva kvalitetno strokovnega šolstva po izidu re- najboljše vzgojitelje in da kljub SKLEPI Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS je na plenarni seji 11. februarja t. I. na osnovi referata in razprave o problematiki dijaških in vajenskih domov sprejel naslednje sklepe: Dijaškim in vajenskim domovom ter drugim sorodnim zavodom je treba zagotoviti zadovoljiva družbena sredstva, da se bo v njih lahko uspešno razvijalo načrtno vzgojno delo. Ob sodelovanju vseh prizadetih družbenih činiteljev (občine, okraji, gospodarske organizacije) je trebajnajti tudi najbolj primerne načine investiranja v že obstoječe domove in za novogradnje na tem področju. V zvezi s tem je treba prvenstveno rešiti vprašanje ustanovitelja, zlasti za tiste zavode, ki imajo gojence iz širšega območja. Z nadaljnjim izgrajevanjem družbenega osamosvajanja naj ti zavodi s svojo notranjo zakonodajo bolj precizno in zahtevno uredijo status vzgojitelja kot družbenega delavca. Nujno je treba rešili tudi še vedno nerešeno vprašanje Posebnega strokovnega izobraževanja za delovna mesta vzgojiteljev v domovih. Z doslednim izvajanjem delitve osebnega dohodka po delu naj si domovi zagotovijo stalnost primerno strokovno usposobljenega vzgojiteljskega osebja. Tudi vprašanje delovne obveznosti vzgojnega osebja je • treba rešiti z notranjo zakonodajo zavodov, upoštevaje pedagoške norme za vzgojno delo. gospodarskih organizacij prosvet- solucije ZIS o strokovnem izobra- aktivnemu delu gojencev zahteva pravljamo za bodoče upravljavce, društva navzven, ker morajo ve- Pih ustanov gospodarskih zbor- ževanju. tudi zadostno število .vzgojnega da je vloga vzgojitelja predvsem cerne ure porabiti za učenje. 42_urna nic, komun in izobraževalnih V prihodnji številki našega li- kadra. Zato so mnenja, da ob svetovalskega značaja ter v po-Ustanov. * sta bomo podrobneje poročali o uspesni dejavnosti domskih skup- moci pri samoupravljanju, samo- Posvetovanja so se udeležili posvetovanju, zlasti o referatu, ki nosti ne rabimo mnogo vzgoji- vzgoji in izobraževanju. Te na- tudi nekateri naivišji predstavni- ga je imel predstavnik sekretari- teljev, povsem zgrešena. V Ma- loge so mnogo obsežnejše kot ki našega političnega in prosvet- ata za šolstvo LR Slovenije mg. riboru so prišli do ugotovitve, da samo pazniško delo ter vsled Pega življenja, med njimi pred- Zdenko Rogelj, v katerem.je ob- je celo bolje, ce je v domu malo tega zahtevajo dovoljno število sednik Centralnega sveta Zveze razložil' specifičnost slovenskega vzgojiteljev,, ker ^se bo ob taki vzgojiteljev. sindikatov Jugoslavije Svetozar koncepta izobraževanja strokov- situaciji dejavnost dijaških dom- Vzgoja je proces, ki zahteva Vukmanovič, sekretar ZIS za pro- nih kadrov. sklh skupnosti bolje razvila. Tako sistematično in strokovno delo. ure porabiti za Predstavljajmo si dom s 300 — 500 gojenci! Kam in kdaj vključiti vsaj 50 °/o gojencev, če kažejo interese? Po republiški anketi za šolsko leto 1961/62 je bilo baje v organizirane dejavnosti v domovih vključenih 43 °/o gojencev, v klube in društva izven doma pa nekaj več. Največ so bili go- drugih strpk ali študente. Delovno mesto vzgojitelja je tem ljudem v mnogih primerih le reševanje njihovih življenjskih razmer oz. odskočna deska za boljšo' službo. Kaj pa kvaliteta dela? Bolj kot te vzgojitelje bi morali obsoditi uprave domov in finančno politiko, ker vse preveč sprejemajo v delovna razmerja honorarne in prehodne moči, s katerimi lažje prekinejo delovno razmerje in ker imajo nižje prejemke. Po republiški anketi za šolsko leto 1961/62 je bilo v letu 1961 zaposlenih 300 vzgojiteljev, od tega 23 °/o brez pedagoške kvalifikacije. 1. aprila 1962 je bilo zaposlenih 237 vzgojiteljev, od tega 49 Vo brez ped. kvalifikacije. Trenutno je na področju Ljubljane le 58 %> vzgojiteljev z ustrezno pedagoško kvalifikacijo. Najmanj ped. kvalificiranih vzgojiteljev je v, domovih pri gospodarskih organizacijah in izobraževalnih centrih, kjer tudi vodstva v pedagoških pogledih nudijo vzgojiteljem premalo pomoči. Osrednji problem ni samo pomanjkanje kadrov in njihova strokovna usposobljenost, nego tudi stalnost kadrov. V mnogih domovih se ob pričetku vsakega šolskega leta izmenja tudi do 50 % kadrov. Odhajajo po statu starejši in seveda prehodni kadri, prihajajo novi, ki nimajo potrebnih izkušenj. S tem trpi kvaliteta dela, tudi gojenci se komaj privadijo na svojega vzgojitelja in že pride nov. Razlogov za nestalnost kadra je več: zahtevnejše delo kot na šolah, tedenska zaposlitev z dežurstvom ob nedeljah in praznikih, slaba afirmacija vzgojne dejavnosti, povprečno nižji prejemki kot na šolah itd. Situacija narekuje, da spet uredimo normative za delo' (konkretno na 50 gojencev 1 vzgojitelj), uskladimo (Nadaljevanje na 2. strani) li 0 učnem načrtu za liziko Mikrofon tudi pionirjem Če primerjamo učni načrt za pritisk, Pri teh poskusih ni do- šele pozneje jo je dojel, ko je liziko iz časov bivše nižje gimna- volj, da učencem pojav samo po- duševno lx>lj dozorel. Vedno več naših šol je ozvo- Ko smo ozvočili šolsko poslop- dih tehnikov bomo našli pionirje, zije s sedanjim, ki je predpisan kažemo, pritegniti'je treba učence Moje mnenje iz dolgoletne zdfto samoumevno tudi mVj^s^^azovIh noviSto'*^ usposobluTa0 pravftonJke teh1- za sedmi in osmi razred osnovne k aktivnemu opazovanju, da prakse bi bilo, da ostane v sed- nam samoumevno, pa J1 p ................................„ —i----*; - šole, vidimo, da ni nobene razli- sami izluščijo zakonitost, zatem mem razredu samo mehanika in marsikatera stara šola si je omis- sebnim zanimanjem in glasba, ki nike, Naučili se bodo rokovati Z £ s ^ Za glasbene posnetke ne bomo tedaj na razpolago 3 ure teden- na tablo, da ga učenci zapišejo načrtu, medtem ko naj bi se v 7 "Si ™ so mon ra kot ona ki io dnevno posluša o fon sko, medtem ko je treba isto v zvezek. Zavod za izdelovanje osmem razredu obravnavala to- pisarm’ zvocnikl pa so ™ntira- kot ona, ki jo dnevno poslušajo ion. snov sedaj po novem predmetni- učil si je celo tako zamislil, da pi0ta v istem obsegu, kot je do- blnltih^de^avnicah ^Sadnl- ^1 Te dan'JLA Za^spremem- v zadregi. Naši pionirji in njihovi ku obdelati z dvema urama na bodo v bližnji bodočnosti dobile ločeno za sedmi razred, in bi še P n,entlP' h ‘rtnikih Ozvočcnie ko- u J dt homo to- starši so vneti zbiralci gramofon- mmm mmm mmm se“* stva. Mikrofon lahko širše oprav- ci ura je zeio uspela in pionirji Za napovedovalce bomo raz- \ tri _------ x„ .... .Txn^,'V. . « , teden. Ob prehodu na osemletno šolanje, ko se je pouk lahko učenci po navodilih sami fizike skrčil na dve uri tedensko, opravljali poskuse, učiteljeva na- y današnjem obsegu obvezne da so se bolj važna poglavja te- uredi in utrdi te zakonitosti S da bl imeia fizika v meljiteje obdelala druga manj. takšnim delom bo stvar še bolj in osmem razredu po tri „„ svo3o nai0g0 ce ga i Na strokovnih aktivih predava- zamudna in z načrtom bo preda- ure teden:Sko. Ne samo, da bi se prepustimo tudi pionirjem teljev fizike smo se pomenili o vatelj težko prišel do konca. lahko obraVnavaia vsa po u£.nem prepuSUm° tual pl° temoin,nTe \en0 n • Težko je reči, kaj je bolj važ- na6rtu predvidena snov, tudi Od 1960. leta pa se je učni no m kaj manj. Zaradi splošne utrjevanje ln zahtevnost bi bila načrt nekoliko spremenil V sed- izobrazbe je koristno, da učenci boljša Pred seboj imam0 raziieno mem razredu je sicer ostala Ista spoznajo čim več fizikalnih po- razvlte dijaike in z različnimi so- snov, vendar je bilo dodano še javov, še posebno, ko jih gre ve- cialnimi razmerami. Takšni di- poglavje o toploti, v osmem raz- čina v poklice in ne bodo imeli ;aki ovirajo delo zadri,ujejo redu pa je namesto toplote bilo prilike preučevati fizike. Nekaj obravnavanje naslednje snovi in Ija svojo nalogo, če ga včasih io tudi pionirje Zborovanje prosvetnih delavcev radgonske občine so si želeli, da bi kaj takega še pisali avdicijo, zakaj pa ne! Spre-ponovlli, Navdušenje je raslo in jeli bomo najbolj primerne gla-prvotna želja, da bi sami urejali sove, morda jim bomo poverili le oddaje zabavne glasbe pred celo posamezne oddaje, poskrbeli poukom in v odmorih, je kmalu pa bomo tudi za rezervo. Da bo-prerasla v željo, da bi oddajali do vzorno govorili, bomo naprosili pravi program, sestavljen iz go- za pomoč tovariša slavista, vora in glasbe. Oddaja bl lahko imela tudi Sedaj gre za to, da bi začetno svoje Ime. Učenci so se spomnili sas sr “ «1®« ~s Na prvi pogled se zdi, da bi snov raztresena, ni sistematična znanje z u£nim načrtom. Med le- šolskem pravopisu ter razprava o akcijo vključili pionirje. Pri mla- borbe. Razpisali bomo natečaj, ue se v takšnem obsegu snov lahko in jo pozabijo. Učitelji sami ima- trrn nr.qtona rela vrsta nroclav in spremembah pravilnikov o delitvi dih kulturnikih ali v kaksm dru- bo zmagal uradni naziv, ah če bo obdeiala, toda praksa pokaže, da jo težave, ko obravnavajo fizi- praznikovP ki padajo v leve, ko ^^l^imCl^pomembno temo o gisamoupravnienoUustanovim0 ime 0 so določene težave. Fizikalni po- kalne pojave in jim mora preda- je po urniku i[zi^ in s tem se pravopisu je obravnaval tov. Manko sekcijo, ki se bo ukvarjala z od- no, naj odločijo posmsaici. javi se ne morejo obravnavati vatelj fizike priskočiti na pomoč. ZTnaniša Sfpviln nntrphnih ur S Golar- seznanil je učitelje o vseh dajami po mikrofonu. Dopisnike bomo organizirali ssrsss srtijts sar1-« ,*b"* gre zopet na račun utrjevanja in ali osmem razredu sistematično, ^ nr t___„ pravopisa. Podrobneje je obdelal po- na stvar in da je potrebno delo vezali se bomo tudi z uredniškim ponavljanja. Vzemimo primer: se zdi, kot da bi bila za dijake , , H pa tam J® padla beseda giavja ° rab‘ ?hornem deliti. Zato ustanovimo uredniški odborom domačega pionirskega hMr-nota+i^ni in r.-,'. d* io Ktio .a d vetletnem obveznem šolanju, netn^tez^ ^ piSaVi‘pripon avec, odbor, v katerem je vključen tu- glasila In z uredništvi na sosed- ivec, avka, ivka, o rabi ločil itd. Pro- di zastopnik učiteljskega zbora. njih šolah ter si tako izmenjavali svetni delavci sodijo da bi morali Ta prjpravi osnutek programa in jzkušn1e in dobivali nove pobude zvezi S solidnim poznati pravopis vsi javni uslužben- yx ^ ‘T, načrtom in nrnd- cl občine in drugi, ki Imajo oprav- ga da V diskusijo pionirski or za delo. _ v _ _ _ znanja, v poiuice pnnajajo nuam (Šolstvo so predlagali neka- setminutnem odmoru, Zato mo- dneodkih v diiaških oreanizaci- Ijudje, ki še niso dovolj duševno tere spremembe. Na vseh šolah se naj ® ‘ Dredlogl za izpopolnitev ? u ® i^H^iu .vo- zreli in nimajo ne znanja in ne za vse učno osebje učna obveznost rBj° prea,"“7za . „77' lah, o dosežkih na področju svo- J J zniža od 24 na 22 ur tedensko, Ker je programa upoštevati ta čas. hodnih aktivnosti, o problemih mi?u,nvVJ.&nefiera n^fse limToda Pionirji imajo velike želje: ne- samouprave, o tekmovanjih in mesečno so točk. sklad za nagrade kaj o športju, pregled in kratka rezultatih, delu razrednih in šol- hidrpstatični in hidravlični pri- čisto nova. Pomeni, da je bila za tisk, Arhimedov zakon ali zračni učenčevo dobo pretežka in tuja, OBČNI ZBOR PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA V NOVEM MESTU V tem primeru bi marsikateri problem odpadel, ki ga sedaj obravnavamo v znanjem, učnim načrtom in pred metnikom. Današnja družba zahteva od vsakega človeka več znanja, v poklice prihajajo mladi Novomeško pedagoško društvo je aktivov zbirajo gradivo za priročnik. .. . . . Imelo 23. februarja svoj redni občni Odbor društva ima tri sekcije; za me- zreli in nimajo zbor. Poleg delegatov aktivov, zastop- todiko, za proučevanje In za andrago- izkušenj. nikov organizacij in društev, ki se giko. Za 334 članov Izdajajo Pedagoški i.i , x_i j________i — ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, vestnik v 500 izvodih (tudi za šole), UCDeniK, ki je Izšel Jeseni Za so se zbora udeležili sekretar občin- dopisnikov pa Je 19. Društvo razpe- sedmi razred, je dober. Pisan je so se zoora uueiezui searetar oocm- oopisniKov pa je iv. urustvo razpe- seami razred, je aooer. ril san je V " iV, h «t n t kem e d i,: jiu *n teden , „ n^hlemiVi Skega komiteja ZKS Franc Kotnik, čava pedagoško literaturo (metodike +ako da zaiema 7nrps camo na i s< f na na^bo ocena f1'mov> «1 jih ta teden ske skupnosti, 0 UČmh problemih, tajnik Zveze pedagoških društev sio- in dr.), ciani odbora imajo redna po- kt ! Hn n^mirfn^o^^Hazmeril1 b?-2o ž*1^- Predvajajo v mestu, poročila O športnih dneh, izletih ln ekskur- venije Roman Oberlintner in direkto- svetovanja z aktivi, imeli so več pre- kratko, kar je v zvezi s snovjo, namesto 70^30 razmerje 8°.20. za ne- p krožkov obvestilla pionir- 7-h ter o vsem ‘ rt“_Me_dobčinskega_,zavoda_ za,_pro- davan j, izvedli analizo predstavljivosii Nima dolgoveznosti, kar je bilo «Sf.lJt0mPp?1?S: c^n^SkeT^nizerite er ° * mestu* Em^Muser. ,lutb° V' N°Vem J™ Prejšnji učbenik, ki telje v pedagoško metodiko. Društvo ... ........... _ ____ _ < _ ___ . kar zanima mia'pravilnik 'individualnim' potre- ske jn mladinske organizacije ter pionirje. bam raurson ŠeVoa ureditvi 'prednikov ostalih društev, odgovori na vpra- sledilo bo stalno obravnavanje Predsednik društva profesor Tone tesno sodeluje z medobčinskim zavo- so ga dijaki s težavo razumeli, pravljali so še o ureditvl prejcmkov nlnnlripv nekai smešnih filmov ki nni nlnniriem nomaaa lan je imel referat; Nekateri pro- dom za prosvetno-pedagoško službo v Na žalost je prepoznb izšel, tako ^ažuk in kuharic v šolskih kuhi- šanja pionirjev nekaj smesmn, filmov, ki naj pionirjem pomaga. Trdan . _ . . bleml šolstva na Dolenjskem in dejav- Novem mestu in je do ukinitve novo- ,, ,, „„ui ,,«x “J““. , ,, „„ picuvaeiu uu.uu.jr •.«*»..* »«* nu se uouo ovnovem aa oo.o«. nost Pedagoškega društva y Novem meškega okraja imelo svojega zastop- aa J® X, razt,e . v • V’ x *nr°’Vrft^e.odI^Xkvrt»i»fi?ed<7 neSai skih klopi ln še in še. Uredniški predstav in naj pripomore k fiim- mestii. v referatu je prikazal sliko nika v svetu za prosveto in kulturo starih učbenikov kot novih in je častitev dneva žena udeležile z nekaj ,. .j , „ . ra7siriti K,. n.+nle tv4riai» hndo trenutnega stanja razvoja šolstva na OLO. Na odborovih sejah so plodno treba to sedal vse uskladiti Ža ekipami strelskega tekmovanja v Rad- odbor je torej potrebno a shi vzgoji. Ostale oddaje DOd Dolenjskem, to je v bivšem novome- razpravljali o vseh problemih šolstva P04oi da-i Soni. V proslavo lOO-letnice b°a° in vključiti urednike za Šport, za bolj priložnostne, prilagojene pri- škem okraju. Prisotne je seznanil s na Dolenjskem. Sodimo, da je društvo psmi razred pa Je Ostal Stari UC- poživili delo podmladkarjev RK. Po- fnm-ko ruhriko (tu bo pomagal lo/nnstim in Dotrebam Ob važnih vi Ko.n ib Vi le olcan So 0,0 -torom skrhell hndo za množično SOdeiOVa- lumaao IUUUKV uu uv, JOZIlOStim HI pUUCUOill. njah. predvsem humorja iz naših šol- ko se bodo odločali za obisk kino široko dejavnostjo društva, ki je prek trdna opora zavodu za prosvetno-pe- benik, ki je pisan še po starem skrbeli bodo z« mnoiion« . ... _ „-ko«tnvlll ,, Aomoolnl nosohnn v aktivov skušalo Pritegniti kar naj- dagg^^bO^ O^om ^1^^101 boSo U^aU ^ širši krog prosvetnih delavcev k rese- joiagajiiiK proi. rranu nocevar jo _______________T_ . , . ,„x„, uuomn jh‘«io . suk s posiusuiti, oojuo upuoivvo« aomaci Komuni, pomu goiovu vanju problemov šolstva. Referat je izkazal okoli 800.000 dinarjev prometa, ponatisnili, namesto da bl Izšel minarja'za recitatorje ter pripravili ni, mnenie in napisane Pri- Hniali Vnmcntar Spomnili zajel naslednje glavne misli; prizade- o, poročilu so ^ člani živahno raz- takšen, ki bi obravnaval snov Z nSn, 7a7e r boljšo strokovno usposablja- pravbalito^d.ii dobre* mlsU novemu ™tmiki sooSdeneTno- w bo*Jv RadgSnTmese^ maja: pombe zbirali kar v nabiralnik na bomo praznikov in obletnic, važ- nje ter za hitrejšo reaUzaoijo vsebin- odboru, ki ga ponovno vodi prof. Tone i* 1 111 sax preuviaene v ji žjlj se bodo poučnega izleta na Du- hodniku, kot SO to videli pred nih spominskih dneVOV, V odda- ................... ' vem učnem načrtu. O, J. naj. uredništvom našega dnevnika. . jah pa bodo našle prostor tudi Glede glasbe so si pionirji razne aktualne naloge, precej enotni: čim več zabavne verjetno bomo. kmalu ugoto-glasbe, popevk pa tudi poskočnih vibi da SpQred ni primeren za vse viž. Žele si tudi glasbo po željah. u£ence ©snovne šole in ga bomo Ker je zelo dosti govornega ma- moraU diferencirati za višjo in teriala, se bomo odločili za poseb- nižjQ gtopnjo. O tem bo razpravne glasbene oddaje, med govorno j.al uredniski odb©r. -- Glasbeni oddajo pa bomo predvajali le del gporeda ne bo lluili gamo kratke glasbene vložke, Glasbo zabavi, ampak bo prispeval tudi bomo oddajali dvakrat tedensko, k glasbeni vzgoji. Morda bodo četrt ure pred pričetkom pouka, na5U pjonirji Več razumevanja za v desetminutni oddaji, po željah narodno glasbo, ki danes v nji-pa enkrat tedensko med glavnim |:j0Vem okusu precej zaostaja za odmorom. Torej potrebna je tudi modnimi novostmi. Ce se nam bo glasbena redakcija (sodeloval bo zdei0 primerno, bomo organizirali ske strani šolske reforme, nepopolno Trdan. obdelano problematiko šolstva v občinskih statutih, vlogo upravitelja matične šole. vlogo sveta kolektiva, medsebojne odnose na šoli, dodatno usposabljanje prosvetnih delavcev, pogoje za izboljšanje učiteljevega dela, uporabo pedagoške literature in revi-alnega tiska, proučevaine naloge PD itd. O delu društva je poročala tajnica prof. Milka Bobnar. Društvo je ustanovilo aktive v Trebnjem, Črnomlju, Metliki, Krškem in zadnji čas v Brežicah. Najbolj uspešno dela aktiv v Črnomlju, ki ga vodi Rafael Stančič. Aktiv ima 96 članov. Imeli so nekaj predavanj o sociometriji, pridno zbirajo gradivo za priročnik o spoznavanju prirode in družbe in pridno razpečavajo Pedagoški vestnik, glasilo PD Novo mesto. Tudi odbori drugih Šola za starše v Leskovcu V občini Krško je delavska univerza ustanovila v večjih naseljih šolo za starše. Ena izmed dobro obiskanih Je bila ravno v Leskovcu; pouk Je trajal 1 mesec in pol. Povprečen obisk pa je bil okrog 40 slušateljev. Pouk, ki je bil v obliki predavanj. ja zamenjal temo iz vzgoje-slovja, zdravstva, kakor tudi spolno vzgojo in podobno. Ob zaključku predavanj Je bil organiziran razgovor, ki so se ga udeležili upravnik DU tov. Smerdel, šolski upravitelj tov. Riedl, predsednica DPM tov. Pirčeva in drugi. Vseh predavanj je bilo 12 in razgovor med predavatelji in slušatelji je bil živahen. Slušatelji so pripomnili le, da bi v bodoče opremili več nazornih sredstev, kt bl bolje ilustrirala teme predavateljev. Priznali so, da so mnogo pridobili. Zelja vseh je bila, da se v jeseni zopet začne ta šola. glasbeni pedagog). tudi kakšno posebno oddajo za Skoraj bomo spoznali, da mo- razne proslave ali druge prilož __¥2.4-1 X S! X A1» > Vt * * ramo rešiti tudi več tehničnih problemov. Ali bomo oddajali nosti. n.„Mr«l„o. .li bomo vrt... mag- vel?k"Sbi!S* ,?i2£ SSS Klf bo™ dom ^“«0 k Sm T z aparaturami. K^e b(?m^ u' učnim uspehom ter bi bilo res vali glasbene posnetke? Kdo bo č(,p g(J ne bi up©rabljall kri! eventualne stroške. Kdo bo tudj ^ aktlvnlm in ustvarjalnim napovedoval? Ustanovili bomo še odbor za tehnična vprašanja. V klubu mla- sodelovanjem naših pionirjev. Velimir Batič Gluha mladina pri url telesne vzgoje Naročnino za »Prosvetnega delavca« nakažite na tek.račun 600-14/608-16 (Nadaljevanje s 1. strani) prejemke vzgojiteljev z učitelji na šolah ter v 7-urno dnevno zaposlitev vštejemo tudi priprave in pedagoško administracijo. Čas je, da končno rešimo tudi vprašanje ustreznega rednega šolanja vzgojnih kadrov, oziroma dopolnilnega strokovnega izobraževanja kadrov, ki so sedaj zaposleni in žele v tem poklicu ostati. Mreža domov Hkrati z razvojem šolstva bi se morala razvijati tudi mreža domov. Ko odpiramo mladini pot do pridobivanja različnih poklicev, bi morali vzporedno dati tudi ustrezne pogoje za šolanje. Ugotavljamo, da rast mreže domov zaostaja za organizacijsko in vsebinsko reformo našega šolstva. Republiška anketa nakazuje, da je bilo ob koncu šolskega leta 1961/62 v Sloveniji le 92 domov z 10.628 gojenci, kar je v primerjavi z letom 1950/51, ko je bilo v 177 domovih 17.330 gojencev, padec za 63 “/o. Vzroki za upad števila domov so v povišanju oskrbnin, nizkih dotacijah, menjavanju ustanoviteljev, združevanju manjših domov v večje itd. Število domov počasi še pada, razvijajo se predvsem večji v sklopu izobraževalnih centrov oz. poklicnih šol. Zgrajenih je bilo precej novih stavb, ki po svoji funkcionalnosti ustrezajo ■odbbnim zahtevam vzeoie. Ugo- tavljamo pa tudi pomanjkljivosti v teh novogradnjah (dom in šola pod isto streho, pomanjkanje nekaterih prostorov za potrebe doma, preveč izrazit šolski režim), ker so pri izdelavi idejnih osnutkov premalo sodelovale ustrezne strokovne službe. Dejstvo, da nekateri domovi z ozirom na svoj obstoj nimajo jasne perspektive, nam narekuje, da moramo obdržati obstoječo mrežo domov in raje sanirati razmere. Še več, mrežo domov je treba razvijati vzporedno z razvojem šolstva, upoštevajoč pri tem specifičnosti vzgojnega dela v domovih. Materialni položaj domov Sedanja politika finansiranja nedvomno odločilno vpliva na položaj obstoječih domov. Pred sprejetjem zakona o finansiranju šolstva so domovi nemoteno dobivali potrebna finančna sredstva za plače strokovnega osebja in za investicije iz proračuna ustanovitelja. Tudi iz fonda za prekrške so se občasno dobivala izdatna sredstva. Z uvedbo zakona o finansiranju šolstva ter decentralizacijo so se nekatera vprašanja finansiranja in pristojnosti tolmačila tako, da je treba domove postaviti na čisto ekonomsko ceno, v kateri je obsežena tudi vzgojna dejavnost. Skladi za šolstvo, ki naj bi dotirali sredstva za plače strokovnega osebja (upravnik, vzgojitelji in zdravstveno osebje), so domovom pričeli odrekati upravičenost do teh družbenih sredstev s tolmačenjem, da so dorriovi socialne ustanove, da nimajo ustreznih' programov in predpisov o vzgojni dejavnosti itd. Dotacije so prihajale samo v obliki akontacij, vprašanje nadaljnjega dotiranja je bilo odprto. Nekateri domovi še meseca decembra 1962 niso vedeli, ali bodo za leto 1963 prejemali dotacije ali ne. V Celju so upravičenost do družbenih sredstev utemeljili s »predmetni^ kom« vzgojne dejavnosti. Taka politika vodi naše domove v nejasno perspektivo, povzroča dvig oskrbnin, gojenci zapuščajo domove, nekateri domovi stoje pred ukinitvijo. Kljub delnemu povišanju osebnih prejemkov vzgojnega osebja, dotacije v te namene niso bile povišane. Domovi krijejo razliko s svojimi sredstvi, ali —- kar je najbolj neugodno •— nastavljajo manj kadra ln predvsem nekvalificiran kader. Nujno je, da se dotiranje družbenih sredstev v te namene uredi s strani medobčinskih skladov in sicer v višini povprečnih mesečnih prejemkov prosvetnega kadra na šolah ter normativu na 50 gojencev 1 vzgojitelj. Dodatno je treba dati še sredstva za nadurno delo ob nedeljah in praznikih. Sredstva morajo biti dovolj visoka, da bo možno nastavljati tudi prosvetne delavce z višjo in visoko Izobrazbo. Domovi bi pa s tem morali prevzeti obvezo, da bodo res zasedli vsa sistemizirana delovna mesta z ustreznim kadrom. Decentralizacija ni bila zamišljena samo v tem, da bodo domovi prešli iz pristojnosti republike na OLO in naprej v pristojnosti občin ter v končni fazi ob uvedbi ekonomskih cen izgubili upravičenost do družbenih sredstev. Tako se je žal v nekaterih primerih pripetilo in so nastala vprašanja, kdo bo sploh ustanovitelj doma ter s tem v zvezi prevzel tudi obveze. V pristojnost občin so prišli tudi taki domovi, ki oskrbujejo gojence s področja cele Slovenije, tudi iz sosednjih republik. Razumljivo je, da se občinski skladi za šolstvo branijo obveznosti do teh domov in upravičeno utemeljujejo, da bi ti domovi morali spadati v pristojnost okrajev ali republike. Ni toliko važna pristojnost, važna je dokončna ureditev medobčinskega oz. medokrajnega finansiranja za vzgojno dejavnost v domovih, ker uvedba ekonomskih cen situacije ne bo izboljšala. Tudi izredni dohodki domov, npr. oddajanje nočnin, ne bodo mogli ustaviti dviganja oskrbnin. Se man3 uspešno — za vzgojno dejavnost škodljivo — je prekoračenje kapacitet doma. Ugotavljamo primere skrajno natrpanih spalnic ter pomanjkanje prostorov za učilnice in Interesne dejavnosti, ker so vse te prostore spremenili v spalnice. Mar je prav, da ima 350 gojencev 1 učilnico? Tudi primer, da ima -108 gojencev na razpolago samo 1 prostor, ki je učilnica, jedilnica in dnevni prostor obenem, ni ugoden niti za vzgojno dejavnost, niti za počutje gojencev. Uprave domov zagovarjajo te pojave z obrazložitvijo, da bi sicer pre-občutno narastle oskrbnine, kar bi gojence preobčutno prizadelo, povzročilo padec zasedbe in s tem negotovost obstoja doma. Skratka začaran krog, ki se ga sicer ne sme posploševati, vendar nujno rešiti tam, kjer obstaja, da bomo sedanjo mrežo domov obdržali. Se večji problem so dotacije za investicije, ki so v bližnji preteklosti ponekod povsem izpadle. Mnogo lepih in funkcionalno sodobno urejenih domov smo zgradili, na katere smo upravičeno ponosni. Toda prezreti ne smemo domov, ki so slaba dediščina bivših klerikalnih družb ln skoraj da životarijo. Stavbe so potrebne temeljitih adaptacij, oprema je iztrošena. Vsako leto se sicer vlagajo precejšnja sredstva za vzdrževanje, kar pa ne zadošča, Konkretno v Ljubljani so to domovi, ki oskrbujejo veliko število gojencev npr. Dom 'TSŠ, DAC, DIC. Povsem napačno bi bilo, če bi uspešnost vzgojnega dela utemeljevali samo s potrebo po finančnih sredstvih. Poznamo primere, ko so z materialne strani dani vsi ustrezni pogoji, vendar kvaliteta vzgojnega dela ni zadovoljiva. Prav tako poznamo primere, da vzgojitelji kljub materialnim težavam — seveda ob velikih naporih — dosegajo odlične uspehe. Drugo z drugim je povezano, lahko bi rekli, pogojeno in oboje je treba vzporedno reševati. Ugotavljamo, da je v bližnji preteklosti prišlo do precejšnjih sprememb v razvoju dejavnosti naših domov. Reševanje nastajajočih vprašanj smo vse preveč prepuščali domovom samim in njihovim upravnim organom. Razvoj domov ni šel v koraku z razvojem šolstva, v nekaterih vprašanjih je prišlo do precej negotovega stanja. Reševanje razvoja dejavnosti domov postavljamo vse preveč na rob pedagoških in družbenih obveznosti. Ni naš namen, da prezremo prikaz ogromnih uspehov na področju te dejavnosti. Želimo samo to, da se sedanje stanje temeljito analizira ter vso javnost zainteresira ob reševanju prehodnih težav. Domovom je treba priznati status »vzgojnih ustanov« ter vzgojni dejavnosti nakazati jasnejšo perspektivo in kvalitetnejšo vsebino. PROSVETNI DELAVEC« radio in Sola -fr' Nižja stopnja: 22. in 23. marca: ZGUBLJENA SMUČKA 29. in 30. marca: ZAVOLJO SEDMIH SNEŽNIH KEP 5. in 6. aprila: TIO IN VELIKA PREGRADA 12. in 13. aprila: POJTE Z NAMI 19. in 20. aprila: ZAKAJ SI JE MUCA UMAZALA TAČKO? 26. in 27. aprila: KAKO JE jagoda POSTALA KURIR Srednja stopnja: 19. in 20. marca: RAZGLEDNICE IZ DALJNIH MEST 26. in 27. marca: POGREŠANI NAHRBTNIK 2. in 3. aprila: CESTA IN CESTARJI 9. in 10. aprila: V SLADKI TOVARNI 16. in 17. aprila: Šolsko Športno društvo 23. in 24. aprila: GLASBENO POTOVANJE PO KOROŠKEM 30. aprila: PLAPOLAJTE, ZASTAVE! Višja stopnja: 19. in 21. marca: ELEMENTI SE PRETVARJAJO 23. in 28. marca: O GRADOVIH NA SLOVENSKEM 2. in 4. aprila: PREŽIHOV VORANC 9. in 10. aprila: Car ritma 16. in 18. aprila: POSPESEVALNIKI 23. in 25. aprila: DOŽIVEL SEM BAROČNO UMETNOST 30. aprila: O NASI NOVI USTAVI 24. marca: Milivoje Matošec: TRATA NA KONCU ULICE (ponovitev) 31. marca: E. Kastner-J. Kriiss: 35. MAJ (ponovitev) 7. aprila: Leopold Suhadolčan: DEČEK V AVTU (ponovitev) 14. aprila: N. Nosov-M. Krušič: DOGODIVŠČINE NEZNALCKA IN NJEGOVIH TOVARIŠEV r (ponovitev) 21. aprila: Milivoj Matošec: NIHČE NE VE, KAKO MI JE IME.., Srednja stopnja: 19. marca ob 8.55 20. marca ob 14.05 RIZGIEDN10E IZ BILJNŽH MEST V višjih razredih osemletke so se učenci vpisali v klube OZN. Dejavnost v teh klubih je silno zanimiva. Hvalevredna so prizadevanja članov teh klubov, da bi k zanimivejšim predavanjem o različnih mestih in deželah sveta povabili tudi učence iz nižjih razredov, če se za to že zanimajo. Tako je naša oddaja pripravljena za mlade radovedneže, ki se veselijo lepih razglednic iz daljnih mest, ki si znajo v domišljiji naslikati življenje v teh mestih in si tiho žele, da bi nekoč videli od blizu vse te lepote in zanimivosti, kot jih srečujejo po knjigah, revijah, v televizijskih programih itd. Naša pripoved je zelo lahkotna. Metka, enajstletna deklica, dobiva pošto iz Pariza — od tam ji piše Mihec, iz Varšave — od tam ji piše Irena, o Kairu pa so se pogovarjali v šoli. Ker je v Kairu za Metko najbolj nenavadno in najbolj privlačno, se ji o Kairu še sanja. V teh sanjah zelo živo doživlja sprehod po ulicah v Kairu, sreča Alija in kamelo in pozneje nikakor ne prizna, da se ji je vse samo sanjalo. Zgodbo je za radijsko šolo napisal Kajko Ranfl. Izbral je predr vsem tiste zanimivosti, ki bodo otrokom dostopne in ki jim bodo v pomoč pri predavanju o teh mestih. Višja stopnja: ELEMEMTi SE PRETVIIRISJG žali. In vendar ... 19. marca ob 14.05 21. marca ob 8.55 Elementi da se pretvarjajo! Ta trditev je bila nezaslišana. Elementi so vendar nespremenljivi; lahko se vežejo drug z drugim v kemijske spojine, toda prav tako lahko jih spet razdružimo in dobimo iste elemente, so pravili. Na pa bi elementi razpadali, se spreminjali eden v drugega — neumnost! Mladega angleškega fizika Ernesta Rutherforda, ki je trdil, da elementi niso nespremenljivi, so primerjali s kemiki v srednjem veku, ki so hoteli spremeniti svinec v zlato. Ko je na kanadski univerzi Mc Gill, kjer je leta 1898 komaj sedemindvajsetleten nastopil kot profesor in prvič predaval o svojem odkritju, so se stari učenjaki zgra- V Ernest Rutherford je s svojim mladim sodelavcem Frederickom Soddyjem odkrival skrivnost za skrivnostjo. Leta 1903 je Soddy odšel v London in na njegovo mesto je prišel mladi nemški fizik Otto Hahn, ki je bil čez štirideset let prav tako slaven kot njegov učitelj. Ko je leta 1907 Rutherford odšel iz Kanade, ker je sprejel službo profesorja na univerzi v Manchestru, je bil že zelo slaven učenjak, čeprav je bil star komaj šestindvajset let. O tem čudovitem življenju Ernesta Rutherforda in o njegovih odkritjih bo pripovedovala naša oddaja. 22. marca ob 14.05 Nižja stopnja: 23. marca ob 8.55 ZGUBUEM EMUČKU V tej dolgi in trdi zimi je tudi Jakec skrbel za divjad v gozdu. Čeprav je bil še majhen, je pogostokrat s koškom sena na hrbtu od-smučal prek Rebri vse tja v Gorjance. Doma je potem dedku pripovedoval, kaj vse je doživel, kako se je pomenjkoval s srno Rjavko, s srnjakom Ostrorogim, kako je bilo prav, da je šel in kako bo moral še tja, zakaj v tekem snegu živali pač ne morejo same do hrane. Toda nekega dne je Jakec eno smučko v Rebri izgubil in skoro prijokal domov, da zdaj ne bo mogel več k srnam. Še dedku je bilo hudo in fantiča je lahko potolažil samo s tem, da bo sneg vzelo in da bo smučko našel, če prej ne — ob Jurijevem. Potrpeti je treba. Pomlad se je sicer čudno obirala, počasi pa je sneg vendarle začelo jemati. In ko je Jakec nabral prve zvončke, je menil, da je že čas in jo spet mahnil proti Gorjancem. A mu je gozdar povedal, da leži v Osojni rebri še debel sneg in v Gorjancih tudi, zato je bil Jakec kar zadovoljen, ko ga je mož povabil, naj gre z njim po revirju pogledat, kako je prezimil gozd. Tam pred Jurijevim Jakca ni več strpelo. Šel je v Gorjance; ko se je zvečer vrnil, je dedku povedal, da tudi v Rebri ni več snega, da je našel zgubljeno smučko, da je prav v Gorjancih odtrgal zeleno vejico, zakaj tudi tja je prišla že pomlad. da pa ni videl ne srn, ne zajčka sivčka in da je žalosten, češ — vsaj Rjavka bi me lahko prišla pogledat. Oddajo programiramo ob 21. marcu, uvede naj razgovore o pomladnih spremembah v naravi in ker je preprosta, ji bodo — upamo — mladi poslušalci zlahka sledili. (prva izvedba) 2. maja: Mirč Šušmelj: PRIGODE ČRIČKA Z GRIČKA (prva izvedba) 5. maja: Sengalevič-Stranič: SREBRNI GLAS (ponovitev) Srednja stopnja: P0SB.EŠAHI MIIHETNIK 26. marca ob 8.55 27. marca ob 14.05 Oddaja je vključena v ciklus »Mladinska književnost med obema vojnama«. V nahrbtniku, ki ga omenjamo v naslovu, so knjige, veliko knjig za mladino, ki so jih napisali: Josip Ribičič, Fran Roš in Gustav Strniša. Seveda se v oddaji ustavljamo v glavnem le pri treh knjigah, s katerimi naštete mladinske posatelje predstavljamo. Te knjige so: Čuri-murčki, ki jih je napisal leta 1936 Josip Ribičič. Druga knjiga je Lokvanj, ki jo je napisal Gustav Strniša in jo je založila še'»Narodna tiskarna«. Tretja knjiga je Frana Roša »Juretovo potovanje in še kaj«. Knjiga je izšla leta 1930 v Celju. Od vseh treh izbranih knjig je najobsežnejša in je v njej poleg povesti Juretovo potovanje še nekaj drugih povesti in pesmi. Josip Ribičič se je rodil 3. novembra 1886 na otoku Krku v Baški. V svojih delih večkrat opisuje Primorje. Prijetno je opisal tudi življenje živali, in to v knjigah: Miškolin, Čurimurčki, Upamače, Tinkin zajček in še v drugih. Znani sta'tudi knjigi: Tinče in Binče in Drzna trojka. To je seveda le nekaj njegovih knjig za mladino. Še posebej se je Josip Ribičič zavzel za mladinsko literaturo po vojni. Bil je ustanovitelj in prvi urednik Cicibana. Fran Roš je doma iz Kranja. Rodil se je 14. januarja 1898. — Bil je •učitelj, nato šolski nadzornik v Celju, kjer zdaj živi. Napisal je nekaj lepih zgodbic. Posebno znan je Medvedek Rjavček, pa tudi Juretovo potovanje. Proti koncu lanskega leta je izšel ponatis Medvedek Dija. Knjigo je ponatisnila Mladinska knjiga. (Prvotno ga je izdala Mladinska matica.) Lepo jo je opremila ilustratorka Mara Kraljeva. Ker boste prej omenjene pnjige le težko dobili v knjižnicah, se lahko pomudite prav pri Medvedku Diju, saj jo bodo otroci zelo radi prebrali. V njej so strnjene zgodbice o otrocih in njihovih igračah. Seveda je glavni junak Medvedek Dija,- Vse te dobne zgodbice naših treh pisateljev je spravila v en sam nahrbtnik Neža Maurer. Nace in Polde pa jih bosta v oddaji prebirala — na glas seveda, tako da jih bomo lahko vsi poslušali. Višja stopnja 26. marca ob 14.05 26. marca ob 8.55 G GRMOVIH M SLOVENSKEM Gradovi dokumentirajo skoraj tisočletno obdobje naše preteklosti od kolonizacije, formiranja in utrjevanja fevdalnega reda ter bojev za celjsko dediščino- pa vse do turških vojn in kmečkih puntov ter celo do naše osvobodilne borbe, ko revolucija tudi gradovom, ne kot posebni obliki arhitekture, marveč predvsem kot pojmu in simbolu ekonomskega in socialnega izkoriščanja, iz-podreže korenike in iz njih napravi le še spomenike preteklosti. O tem razvoju gradov na Slovenskem in njihovem pomenu nam bo govorila oddaja, ki jo je pripravil umetnostni zgodovinar dr. Ivan Komelj. Navajamo nekaj pomembnejših primerov gradov, ki bodo v oddaji omenjeni. Tudi tokrat prosimo, da si šole, ki jim je to mogoče, za lažje razumevanje oddaje, oskrbijo nekaj slikovnega materiala. BLED. Zgovoren primer gradu na višini. Postavljen je za tedanje razmere skoraj na nezavzetnem položaju, ki je že po naravi utrjen. Omenja se že 1004. leta in je eden najstarejših arhivsko izpričanih na Slovenskem, vendar je njegova podoba dosti mlajša. Razen obzidja z vhodnim stolpom je grad v glavnem nastal po potresu 1511. leta. Četudi je grad z ureditvenimi deli na zgornjem dvorišču izgubil delno zgodovinske pričevalnosti, so poglavitne sestavine še ohranjene: silhueta, položaj in zunanja podoba z obzidjem in grajsko kapelo. PTUJ. Prav tako eden zgodaj arhivsko izpričanih gradov, ki navezuje kot blejski grad na starejšo predslovansko in slovansko naselitveno kontinuiteto, je v poznejši ob-i liki ohranil svoj dominantni položaj nad srednjeveškim mestnim naseljem. Tudi tu je prvotna grajska podoba zabrisana, vendar je barokizirano stanovanjsko poslopje z obsežnimi renesančnimi utrdbenimi napravami odlično ponazorilo sklenjenega razvoja ambiciozne grajske arhitekture. V gradu je pomembna kulturno zgodovinska zbirka ptujskega Mestnega muzeja. OTOČEC. Eden redkih primerov gradu na vodi. Mirna, ubrana silhueta, ki jo dopolnjuje predvsem obzidje za obzidnimi stolpi, je značilna za srednjeveške ravninske gradove, pri katerih konfiguracija tal ne vpliva toliko na oblikovanje nepravilnega tlorisa in razgibano silhueto gradu. Tudi ta grad je postopoma nastajal iz manjšega osnovnega jedra in njegova prvotna podoba je v kasnejših prezidavah izginila. Grad je bil v večji meri pozidan po drugi vojni, kljub temu pa ohranil svojo nesporno spomeniško vrednost in zgodovinsko pričevalnost. RIHEMBERK-BRANIK. Zunanja podoba gradu, ki se omenja že v 13. stoletju, je odlično ponazorilo za tip srednjeveškega gradu, pri katerem se tlorisna osnova in oblika grajskih gmot opira na srednji stolp, ki prevzame tudi mesto silhuetne dominante v celotnem grajskem kompleksu. Prvotno notranje obzidje, ki je dalo okvir stanovanjskim grajskim delom, drugo gotsko obzidje in tretje renesančno obzidje so Nižja stopnja: odlični primeri stilno različnih utrdbenih naprav. CELJE — STARI GRAD. S svojim odmaknjenim, strateško točko zavzemajočim položajem, razvalina gradu, odlično ponazarja tip že razvitega grajskega kompleksa, ki se ne opira več samo na stanovanjski stolp kot osrednji element celotne zasnove. Tloris gradu je z upoštevanjem vseh pridobitev stanovanjske kulture in tedanje utrdbene tehnike izkoristil nepravilno konfigu-,racijo tal in zavzel celotno razpolož^ Ijivo zemljišče vrhu grajskega položaja. TURJAK. Veliki potres 15M. leta je po arhivskem pričevanju uničil večji del gradu. Ob obnovi so vključili v novo renesančno utrdbeno koncepcijo prvotno romansko kapejo z delom obzidja. Grad v sedanji obliki predstavlja zgovorni primer razvite renesančne utrdbene arhitekture iz prvih desetletij 16. stoletja, ki s svojo stavbno gmoto ne sili več v višino, marveč se zleknjena k tlom privija ob rob grajskega položaja. BREŽICE. Če je turjaški grad v svojem tlorisu več ali manj nepravilen in se v večjem delu uravnava po obliki terena, kaže brežiški grad enotno izvedeno tlorisno zasnovo, ki se opira na pravokotno dvorišče z grajskimi krili in okroglimi stolpi v oglih. Posebno ceno mu daje velika slavnostna, povsem figuralno poslikana baročna dvorana. 29. marca ob 14.G5 30. marca ob 8.55 ZMOLI0 SEDMIH SNEŽENIH EIP Snov je takšna, da se boste o njej lahko 58 pred oddajo v razredu porazgovorili ha dolgo in široko. Oddaja pa bo temu pogovoru nekakšen zaključek in dokončna oblika. V prvih treh pripovedih zvemo predvsem osnovna- pravila pri cestnem prometu — o skrbi za varnost na cesti in oskrbi ceste. Zato se pri vseh treh srečamo s cestarjem in tudi z neprevidnimi mladimi ljudmi. Četrta pripoved je nekoliko drugačna. Tu se bomo razveselili lepote naše , avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Cesto je gradila mla-1 dina. * - 2. aprila ob 14.05 Višja stopnja: 4. aprila ob 8.55 PRižiHov immm »Še enkrat odprem Solzice. Ali je mogoče lepše prikazati mater, njeno ljubezen do otroka in otroško ljubezen do nje? Pri nas je znal to samo še Cankar... In ti, ki boš prebiral njegove Solzice, boš vedel več o človeku, kakor si vedel, preden si spozrial Voranca; in potem boš komaj čakal, da boš sedel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek silen in močan v svojem delu.« S temi besedami je Oton Zupančič pospremil na pot 1949.- leta zadnjo knjigo pripovedniškega velikana Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca in s temi besedami se pričenja tudi naša oddaja o njem. Letos mineva že sedemdeset let, odkar je bil rojen, in trinajst let, odkar je omahnil sredi snovanja. V oddaji, ki mu jo posvečamo, je prof. Stanko Šimenc orisal njegovo težko in razgibano življenjsko pot ter ob izbranih odlomkih prikazal vrednost in pomen njegovega dela. O tem pravi med drugim naslednje: Prežihovo delo izpričuje, da ga je ustvaril velik pripovednik, ki je veroval v življenje, v moč, v napredek. Ni razglabljal, na kratko, preprosto je povedal, kar je mislil in kar je govorilo njegovo srce. Mi pa tudi čutimo, da za tem delom stoji izkušen, ponosen in pošten mož, ki je do zadnjega razdajal bogastvo in lepoto; to je veliko. ■ Oddaja se zaključuje z ugotovitvijo: Prežihov Voranc je polno živel kot malkdo. Za razumevanje njegovega pisateljskega dela moramo poznati njegov življenjepis in zgodovino časa, v katerem je živel; oboje pa spet hkrati izpričuje njegovo umetnost, ki govori o obeh kot poosebitev skupne moči, ki živi v določeni dobi v človeštvu. Če se bomo približali Prežihu s srcem, bomo šele potem izvabili iz njegovega dela prgišče lepote, ki je tako čudovita, da nas prevzame in večno privablja. Nižja stopnja: 5. aprila ob 14.95 6. aprila ob 8.55 Namenili smo se malim šolarjem pripraviti oddajo, ki bi pripovedovala o pomenu in važnosti cest, o delu cestarjev, predvsem pa o skrbi za varno vožnjo in s tem v zvezi o prometnih znamenjih ob cestah. Zgodba je pa takale: Pri zdravniku zapoje telefon, kličejo gj k bolnemu otroku. Doktor če v avto in s srednjo brzino po-.e proti uro oddaljeni vasi. Mar-o sonce je sneg pridno talilo, na -.čnih mestih pa je cesta še vedno .etena. Ledena je bila tudi na ovin-ku pred vasjo. Znamenja, ki ga je bil cestar postavil v opozorilo, voznik ni mogel razbrati in tako se je zgodilo, da ga je na ledu zaneslo in vrglo v drevo. Kdo je kriv? ... Zdravnik? Vozil je za prilike, kakršne so bile trenutno na cesti, nekoliko prehitro, a se mu je res mudilo: namenjen je bil k bolniku ... Cestar? Cesto je posipaval, do tega ovinka še ni prišel, a zakaj ni postavil znamenja, ki bi opozarjalo voznike na poledico: na rdeče obrobljenem rumenem polju nagnjen avtomobil. Znamenje je cestar postavil! Šli so ga pogledat. In V kaj so našli? Znamenje je bilo čez in čez prekrito s snegom... Kdo je torej kriv nesreče? Dečki, ki so se na poti iz šole šli .tekmovanje: kdo bo največkrat s kepami zadel cilj. Ko so se naslednjega dne spet vračali Jz šole, niso dečki prav nič objestni. In ko so zagledali cestarja, kako spet posipava cesto, niso vedeli, kam bi se dali. Pa jih je poklical. Bili so toliko možati, da niso utekli. Cestar ni vedel, da ima ravno krivce pred sabo, a jih je hotel vendarle poučiti. Spomnil jih je, kako se je prejšnje leto zrušil most pod tovornjakom, ki je — pretežak za leseno konstrukcijo — zapeljal nanj, ker so otroci s kamenjem razbili znamenje, ki je predpisovalo dovoljeno obtežitev. Potem jim je prebral iz časopisa še zdravnikovo nesrečo. In prav na široko je mož pogledal, ko je na vprašanje: »Kaj menite, kdo je kriv?« dobil odkritosrčen, a skesan odgovor: »Mi.« Še so se menili in se do kraja pomenili. Obljubili so, da se bodo poslej drugače obnašali na cesti. Toda obljubili so le ti štirje. Kaj pa drugi? Želimo, da bi naša oddaja zadolžila vse. 2. aprila ob 8.55 Srednja stopnja: 4. aprila ob 14.05 CESTJi IN CESTARJI V letošnjem programu radijske šole za srednjo stopnjo smo imeli namen obdelati gradnjo cest pri nas po vojni. Pri tem bi vzeli-za osnovo naše pripovedi podjetje Slovenija ceste. Vendar nam to za zdaj še ni uspelo. Delno izpolnjujemo program z oddajo: Cesta in cestarji, ki bo otrokom v šoli pravzaprav bližja in bo tako lahko tudi potrebna podlaga prihodnji stopnji — o gradnji cest. V oddaji Cesta in cestarji bodo štiri nevezane pripovedi o štirih raz- ličnih cestah, cestarjih in o ljudeh na cestah. Prva je gozdna oziroma poljska cesta, kakršnih je pri nas na Slovenskem veliko. Druga je asfaltirana ravninska cesta, na kateri je polno vozil in kolesarjev. Tretja je fliestna cesta, s katere je noč in dan slišati avtomobilski hrup. In četrta: avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti«. TI0 IN muci PIESilM Čeprav je otroku te starosti težko kaj podrobneje razlagati tehniko, tehnične naprave in njih delovanje, ne moremo in ne smemo obiti tematike te vrste, saj se otrok srečuje s tehniko in njenimi dosežki sleherni dan in malone na vsakem. koraku. Po podrobnem učnem načrtu so — kakor vemo — v drugih razredih govorili o tej temi tam na kraju marca in smo torej nekoliko v zaostanku; a bo oddaja, upamo, dobrodošla vsaj za ponovitev. Našli smo prisrčno, a v pravšnem jeziku pisano zgodbo francoskega pisatelja' A. Verdeta: Tio in velika pregrada. Priredili smo jo in bo taka, kakršna je, malim šolarjem kar lepo pomagala bistriti pojme. Godi se v gorski dolini, lepi in slikoviti, s penečo se reko, temnimi gozdovi in strmimi, skalnatimi pobočji. Ne doživlja pa človek zgodbo, saj je ta komaj prišel v dolino, doživlja jo Tio, droben ptiček, ki je tu doma, in pripoveduje, kaj vse se dogaja v njegovi soteski, odkar dela v njej človek, in kako se spreminja njena podoba, ko raste v njej mogočen jez za novo elektrarno. Prvikrat je videl Tio ljudi, ko so prišli gledat in merit teren. Lju-benzivega fantiča, ki je bil z njimi in drobil ptičku drobtinice, se je Tio potem še pogosto spomnil. Potem je doživel Tio nekeda dne prvo detonacijo: delavci so razstreljevali skale. Prestrašeni ptičji rod se je v sovraštvu do človeka odselil, Tio pa je ostal, ker se mu človek vendarle ni zdel hudoben. V sotesko pa si dolgo ni upal več pogledati. Da so v soteski ljudje, je vedel po tem, ker je tam spodaj dan in noč škripalo in ropotalo. Celo noč so si ljudje spremenili v dan, zakaj skala onkraj soteske se je svetila tudi ponoči ko sredi belega dne. Na pomlad pa je Tio vendarle premagal strah. Kar je videl, v soteski, je bilo pravo čudo. Od pobočja do pobočja so bile napete močne jeklene vrvi in po njih so drseli in škripali zabojčki, polni mehkega betona. Slapa ni bilo nikjer več, pač pa je stal povprek čez strugo močan zid. Ob njem se je voda ustavljala in se razlivala v jezero, odtekala se je po podzemnem kanalu in se šele niže spodaj spet izlivala v staro strugo. Zdaj so gradili ljudje ob že postavljenem jezu še močne stebre. Zanje so dovažali vozički po zračni poti beton, ki so ga namešali stroji-mešalci. Tio se je čudil in občudoval ljudi ter njihovo delo. Tistega dne je odkril niže ob reka še novo naselje, na oknu neke hiše krožnik z drobtinicami, v izbi pa drobnega fantka. Med obema se je razvilo toplo prijateljstvo in v dolgih razgovorih sta se dobro razumela, čeprav sta govorila — človek in Tio — vsak svojo govorivo. Delo na gradbišču jfe teklo medtem dalje. Le neko noč jim je hudourna voda pretila uničiti dotedanje napore. Na jesen pa je bila velika pregrada v gorski soteski vendarle narejena. Delavci so se pripravili na odhod in z njimi tudi človeček s svojim očetom. Ob slovesu je očka Tiu in sinu še enkrat razložil, da so v soteski postavili elektrarno, v kateri bodo iz vode s pomočjo generatorjev dobivali luč, da bodo dobivali električno energijo, jo po žicah pošiljali tja, kjer žive in delajo ljudje, do novih tovarn, do namakalnih naprav itd. Tako bo ljudem, ko bodo imeli elektriko, lepše. Srednja stopnja! V SLAMI TOVARNI 9. aprila ob 8.55 10. aprila ob 14.05 Oddajo smo vključili v ciklus radijske šole: Iz naših delovnih kolektivov. Pripravil nam jo je Peter Ovsec, in sicer je v njej opisal sprehod skozi tovarno bonbonov in čokolade. * Še prej se pogovori z otroki o . sladkorni tovarni pri nas nasploh. Koliko jih imamo in kje (v Osijeku, Cupriji, v Bitoiju, v. Kogovsko-metohijski oblasti, v Peči, sladkorna tovarna Crvenka, v Županiji na Be~ lju itd.). Pridelamo precej sladkorja (iz sladkorne pese in sladkornega trsa, ki ju pridelamo dosti več kot pred vojno). Porabimo na leto 280 tisoč ton sladkorja. Nekaj ga moramo še vedno, uvažati. Vendar se bo prideluvanje sladkorja še izboljšalo z boljšimi, sodobnejšimi stroji. Nato .sledi sprehod, skozi tovarno bonbonov in čokolade: v delavnici napolitank je kakor v veliki kuhinji. V sladki tovarni je tudi huda vročina. Delavke in delavci se morajo po večkrat na dan preobleči, ker imajo od vročine čisto premočeno obleko. Trpijo tudi hudo žejo. Otroci, bi si z veseljem ogledovali najrazličnejše stroje, ki pripravljajo toliko sladkarij. Lizike se vozijo po nekakšnem toboganu. Do 50 tisoč lizik na en dan v eni tovarni. Sladkor se preliva v najrazličnejših barvah in stroji ga požirajo, mešajo in predelujejo. še majhno vprašanje: koliko sladkorja zavžije na leto povprečno vsak Jugoslovan? Odgovor: 15 kg. (Dvakrat več kot pred vojno.) Proizvodnja sladkorja je eno najrazvitejših delavnosti živilske industrije. Pred vojno je proizvodnja potekala v 8 tovarnah, ki so morale sladkor tudi izvažati, ker ni bil ves potrošen doma. Nizek življenjski standard 'ni dovoljeval delovnemu človeku, da bi zadostil svojim potrebam. Danes delajo tovarne s polno kapaciteto. Vse to, kar je tu našteto, je le nekaj bežnih podatkov, ki jih boste v oddaji zasledili in so vam namenjeni v. orientacijo glede vsebine radijske šolske ure. V tej smeri, približno, si pripravite snov za razgovor z otroci. Upamo, da bo to zanje privlačna in zanimiva tema. Nižja stopnja: mm z nami 29. marca ob 14,05 53. marca ob S.55 . V številnih pismih, ki so naslovljena na »Uredništvo radijske . šole za nižjo stopnjo,« izražajo poslušalci — vzgojitelji in učenci 'želijo, naj bi bile čim večkrat na sporedu oddaje z naslovom »Pojte z nami, otroci«. Iz srca radi ustrežemo tem željam, hkrati pa čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo številnim dopisovalcem za tehtne, spodbudne besede, nasvete in priporočila. S takšnimi tesnimi stiki, pa čeprav stkanimi le s posredovalno vlogo pisem, nam je delo močno olajšano, posebno kar zadeva izbice snovi za to, morda najbolj občutljivo starostno stopnjo. Uredništvo bo tudi v prihodnje po svojih močeh- in možnostih skušalo (zadovoljevati potrebe in želje ter bo uvrščalo v »glasbeno« radijsko šolo oddaje, ki bodo zajele najširši ,krog mladih poslušalcev. Kakor doslej, tudi v prihodnje pošiljajte vse želje, priporočila in nasvete na »Uredništvo radijske šole za nižjo stopnjo«, RTV Ljubljana, Ljubljana, Tavčarjeva 17. Ker je po hudo, dolgotrajni zimi vendarle pomlad pred durmi, smo sklenili, da uvrstimo v našo odda- jo prijetno, razpoloženjsko pesmico, ki jo* pojo belgijski otroci. Seveda smo besedilo prevedli na naš jezik. Naslov pesmice je: »Pomladni raj«. Ponatis pesmice je v D-duru. Ce bi komu zgornji, t. j. dvočrtni d delal težave, pesmico lahko prestavi za en ton nižje, v C~dur. Ker bi zaradi petih kitic (štiri so podpisane ped notami, ena je v tisku), pesmica lahko zazvenela enolično, priporočamo ,da pri vsaki kitici, ozirajoč se na njeno vsebino, primerno spremenite dinamiko in agogiko, eno kitico naj otroci zapoj o glasneje, drugo tiše in temu primerno naj bo uravnan tudi občutek za hitro — počasi. Z novo, belgijsko pesmico, vam želimo veliko veselja. 5. Mi dečica smo vsi, ki raja, ki raja, mi dečica smo vsi, ki raja v sončne dni... Srednja stopnja: mm® ŠPORTI*!Q DRUŠTVO 16. aprila ob 6.55 17. aprila ob 14.05 Mnogckje se pritožujemo, da naši otroci ne hodijo radi v telovadnice, da se zanimajo le za film in popevke, za zdravo športno življenje pa nimajo ne veselja ne volje. V pričujoči oddaji pa bomo slišali 1 zgodbo o šolski mladini, ki si je osnovala svoje lastno športno društvo. Čeprav so se srečevali od vsega začetka s težavami, so vztrajali in si uredili telovadnico. Takšno športno društvo lahko razgiba sčasoma vse življenje v šoli in v okolišu. Nihče ne more iti brezbrižno mimo niti profesorji niti starši. Zgodba je vzeta iz resničnih dogodkov po različnih šolah ih krajev,. zato bo tem bolj pritegnila in upamo, da bo marsikoga vzpodbudila k podobnemu delovanju. Oddajo o šolskem športnem društvu nam jc pripravil Slavko Tiran. 3. Pomladni naj Belgijskct Janez Bitenc £=h —h—čr m 4. Jaz sonce sem to . p!Oy ki 2. Jaz ptiček, sem kri - lat, ki 3. Jaz zajček sem p/a sljiv, ki čmrlj sem ko smat, ki 5 AJ/ de-čLca smo vst, ki 4. pta _ va, ki p/a—i/a, jaz a. le —ta, ki / j Žarki radioaktivnih snovi v magnetnem polju lati Amerikanec Alvarez. Z njimi Služijo nam. da bi čimprej in čim lahko dosežemo brez težav hitrosti, globlje prodrli v svet atomov in tako fci ustrezajo pospeševalni napetosti razjasnili mnogo skrivnosti, ki so pokaj deset milijonov voltov. nam danes še uganka. Seveda pa ti ogromni in tudi Oddajo je pripravil ing. Jože dragi stroji niso sami sebi namen. Dolničar. Višja stopnja: 23. aprila ob 14.05 25. aprila ob 8.55 DOŽIVEL SEM BURGČNO UMETEOST Nižja stopnja: 19. aprila ob 14.05 20. aprila ob 8.55 ZMAJ SI JE MUCA UMAZALA TAČKO Nekoliko nenavaden naslov za Oddajo, ki želi pomagati pri pravopisnih tegobah. Imena pišemo z veliko začetnico — izve otrok v prvem razredu; m potem si to pravilo ponavlja in utrjuje z mnogimi vajami leto za letom, pa gre vendarle še tam v četrtem razredu marsikdaj kaj narobe. Morebiti bo tale zgodba o muci, ki si je umazala tačko, pomagala, da se bodo šolarčki pravočasno spomnili, da-pišemo imena z veliko začetnico. Polonca mora napisati za domačo nalogo pet stavkov o igračah, o svojih igračah. Zložila si jih je na kup in končno izbrala medvedka Miho, muco Lizo in'pajaca Jakca. Pisala bo o teh treh, en stavek bo porabila, da predstavi sebe, enega pa za zaključek. Polonca piše in piše, vsa zadovoljna, da ji misel lepo teče. Na velike črke v začetku stavka se še spomni, pri imenih pa na pravilo navadno pozabi, samo Polanca piše z veliko. Naloga je napisana. Polonca steče na kratek obisk k prijateljici. Ko ostanejo igračke same, se začne. Muca in pajac uživata v lepih besedah, ki jih je Polonca napisala o njiju, medvedek pa godrnja. Celo .sprejo se, potem pa medved vendarle dokaže Poloničino malomarnost. Kako pomagati? Muca se domisli: s tačko zbriše napačne začetnice in tako ostanejo v nalogi: iha, iza, in akec. Polonca se vrne, hoče se postaviti pred mamo z dobro nalogo, pa vsa osupla obstane. Sledi jok: kdo je to ’ storil? Ona ne, mama ne, — muca ima črnilo na tački! Polonca pravi, da ne bo poslej nikoli pozabila pisati imen z veliko začetnico. Nekateri poslušalci se oddaje »Zakaj si je muca umazala tačko« morebiti še spominjajo. Pred leti je bila namreč že na sporedu radijske šole. Nanjo smo dobili lepo število pohvalnih ocen, zlasti po metodični plati, zato smo sklenili, da jo ponovno posnamemo na magnetofonski trak in vključimo v letošnji program. Srednja stopnja: Radijska učna ura za višjo stopnjo z naslovom »Doživel sem baročno umetnost« želi poslušalcem posredovati doživetje baročne umetnosti, njene arhitekture in prostora, slikarstva in plastike. Poizkus ni lahak, ker obstajajo precejšnje težave prav v izbiri načina, kako posredovati izrazito optične vrednote samo z besedami. Sestavljalec učne ure, umetnostni zgodovinar France Zupan, se je odločil za tako obliko, ki bo lahko posredovala osnovne likovne in vsebinske značilnosti baročne umetnosti, njeno pogojenost v družbi 18. stoletja obenem s položajem umetnika in umetnine na izbranih primerih iz slovenske baročne umetnosti. Med temi so arhitektura graščine v okolju parkov, meščanska in kmečka baročna hiša, notranjščina baročne arhitekture s plastikami, slikami in iluzionističnim stenskim slikarstvom ter analiza posamezne baročne slike obenem s kratkim zgodovinskim pregledom razvoja baročne umetnosti na Slovenskem. 26. aprila ob 14.05 27. 'aprila ob 8.55 KAKO JE JAGODA POSTALA KURIR? Da se bo naša oddaja ujela z razrednim razpoloženjem in tedensko učno enoto tiste dni okoli prvega maja, smo uvrstili v program zgodbo iz partizanskih časov, ki sicer ni nova, je ponovitev, a jo bodo šolarji, upamo, s pridom poslušali. Zgodba je preprosta in je najbrž ne bo treba posebej pripraviti. Srednja stopnja: 30. aprila ob 8.55 PLAPOLAJTE, ZASTAVE Dolga in grozljiva štiri leta se je slovensko ljudstvo bilo s sovražnikom. Štiri leta strahot je moral preživeti naš človek, da mu je zasijala zarja svobode in z njo tisto, za kar so padali naši možje, fantje, dekleta in žene — pot v lepši jutranji dan. Majski dnevi pred 17 leti bodo 23. aprila ob 14.05 24. aprila ob 8.55 GLASBENO POTOVANJE PO KOROŠKEM Če je res, da smo Slovenci narod, ki rad poje in se tako ali drugače izživlja v glasbi, potem to najbolj velja za Korošce. Od gorate Zilje, čez hriboviti Rož pa v raztegnjeno Podjuno in Mežiško dolino se še danes razlega pesem, čeprav je v naših drugih pokrajinah žal že utihnila ali pa so jo zamenjale pesmi in glasba, ki nima veliko skupnega z našo rodno grudo. Tudi ni imela nobena naša slovenska pokrajina toliko ljudskih pevcev in vižarjev kakor prav Koroška. Franc Leder-Lesičjak, Mihael Pipp, Franc Treibor, Milka Hart-manoYa, Jože Kotnik, to je le nekaj znanih imen ljudskih pevcev — vižarjev, ki so nam zapustili veliko svojih pesmi. Kadar jih pojo fantje na vasi ali pevski zbori, morda niti ne vedo, da je vsaka od teh znanih, priljubljenih pesmi imela svojega ustvarjalca. Pesmi so se razširile mod ljudstvom, postala so njegova last in šele strokovnjaki, glasbeni narodopisen so ugotovili, da so jih spočeli glasbeno neuki ljudje, kmetje, furmani, kmečke ženice. Koroška pa nam je dala tudi pomembne, poklicne glasbenike: Luko Kramolca, Zdravka Švikaršiča, Antona Jobsta pa samouka Pavla Kernjaka, osrednjega pevovodjo koroških slovenskih pevskih zborov. V kratko odmerjenem času, ki ga imamo na voljo za naše »potovanje«, žal ne bomo mogli obresti vsega, kar bi nam odkrilo bogastvo koroške ljudske pesmi pa tudi ne omeniti vseh, ki so skrbeli in še skrbijo za njeno ohranitev. Skušali pa bomo vključiti v našo oddajo poglavitno snov, ki bo približala to mnogotero koroško glasbeno dejavnost mladim poslužavcem. Robbov vodnjak v Ljubljani (detajl) ostali za vedno zapisani kot enkraten dogodek, čas, ki mu ga ni enakega. In vse hrepenenje po svobodi, ki ga je naš človek dolga štiri leta nosil v sebi, je kot orkan bruhnilo na dan 9. maja, ko so v Ljubljano vkorakali borci — partizani, pa naslednji dan, ko je naše belo mesto kot ozaljšana nevesta pozdravilo prvo slovensko vlado. Na velikem zborovanju je takrat dal vse priznanje Ljubljani tudi prvi predsednik slovenske vlade Boris Kidrič. In Ljubljana je sprejela svoje osvoboditelje prekipevajočega srca. Možje in žene, fantje in dekleta so se pomešali med borce, jim pripenjali šopke, tu sta se v solzah sreče objemala mati in sin, oče in hči, fant in dekle. 'Tam je skrušena stala mati: v tem najbolj slovesnem in za vse najbolj radostnem trenutku je zvedela, da njenega sina ne bo več, padel je na pragu svobode ... Kongresni trg — sedanji Trg revolucije — je doživel tiste dni toliko kot še nikoli poprej in morda ne bo nikoli več poslej. Svobodna Ljubljana je praznovala, vsa v- cvetju, zastavah, solzah veselja. Od vsepovsod je donela pesem, povsod smeh, stiskanje rok, navdušenje. Težko je z besedami prikazati vse tisto, kar se je dogajalo takrat v srcu Slovenije, to je treba doživeti. In tisti, ki so to doživeli, tega ne' bodo nikoli mogli pozabiti, kajti taki trenutki ostanejo v človeku zapisani za vselej. Skromno podobo takratnih slavnostnih dni bo dala šolska ura za srednjo stopnjo »Plapolajte, zastave.« Poudarjamo skromno, kajti besede so vse premalo, da bi popisale tisto, kar se je takrat dogajalo v srcih ljudi, ki so dolga štiri leta bili boj na fronti in v zaledju za najvišji cilj, ki ga’ lahko ima človek: nacionalno in socialno svobodo. In Ljubljana je v tem boju ponosno nosila zastavo upora, zato je tudi s polnim srcem pričakala in pozdravila svoje osvoboditelje. 9. maj 1945 bo ostal zapisan v zgodovini slovenske prestolnice kot naj svetlejši praznik. Za filmsko vzgojo V zadnji številki Prosvetnega posebno zato, ker že dorašča priporočila naslednje knjige za delavca smo brali članek tov. generacija, ki ni videla te filmske izpopolnjevanje znanja: Partljiča Boj za filmsko vzgojo, upodobitve. Vitko Musek, Kratka zgodo- kjer piše, brez velikih pretenzij, Filmska komisija bo vse štiri vina filma (ZPM 1960), tudi o delu ZPM Maribor. filme posebej predvajala najprej Vitko Musek, Knjiga o filmu Vsi, ki delamo z mladino, se za voditelje filmskih krožkov (Prešernova družba 1960), zavedamo, da je mladi rod po- in pripravila z njimi razgovor. Sadoul, Moč filma (Mladinska treben filmske vzgoje, saj je To jim naj pomaga, da bodo laže knjiga 1962). danes film tako pomembni čini- delali v krožkih. Ob tej priliki naj še omenimo telj, da res ne moremo mimo Pionirji se sestajajo štirinajst- kinematografsko podjetje v Ma-njega. Poznamo njegovo suge- dnevno. Prvič se zberejo po pre- riboru, ki ne pozabi na člane stivno moč v dobrem in slabem davanju, da izmenjajo svoje misli filmskih krožkov tudi ko prireja in nam ni vseeno, kako ga mla- in mnenje o predavanju, vprašu- svečane premiere domačih filmov dina dojema. Zato obstaja tudi jejo in dajejo pojasnila, spre- in rezervira zanje precejšnje pri ZPM v Mariboru filmska ko- govore o svojih Izkušnjah in poz- število brezplačnih vstopnic, misija, ki se trudi, da bi prispevala navanju filmske umetnosti Na Opisal sem le novo obliko dela k filmski vzgoji. naslednjem sestanku analizirajo mariborske filmske komisije pri Za poživitev dela pionirskih film, ki so si ga kolektivno ZPM. Prav gotovo to tekmovanje filmskih krožkov je organizirala v ogledali, ga ocenijo in skušajo ne bo v celoti zadostilo potrebam šolskem letu 1962/63 novo akcijo vrednotiti. Razpravljajo o filmski po filmski vzgoji, predstavlja pa tekmovanje pionirjev pod zgodbi, o posameznih likih in droben del v široko zasnovani geslom »Kako gledamo filme in njihovih značajih, pa tudi o igral- akciji. Kot pedagoški delavci na kaj vemo o filmski umetnosti?« cih in njihovih vlogah. Ob tem se tem področju moramo zato ZPM Tekmovanje bo predvidoma v lahko pogovore tudi o filmih, ki izreči priznanje, aprilu 1963, Sodelovali bodo člani so tedaj na rednem kinematograf- O nekem »boju« za filmsko pionirskih krožkov na območju skem sporedu. vzgojo, mislim, ne bo treba mesta Maribora, pa tudi vsi Na tekmovanju bodo nastopili govoriti, saj tej vzgoji nihče ne pionirji, ki se zanimajo za film le predstavniki posameznih krož- nasprotuje, ampak gre le za in bodo v letošnjem letu usta- kov, največ do pet pionirjev, bolje organizirano in sistematično novili filmski krožek. Zato bodo v krožkih organizirali skupno prizadevanje, ki naj naši Pionirji bodo tekmovali s izločilna tekmovanja in tako iz- mladini bolj odpre vrata v film-svojim znanjem o filmih in film- brali pionirje, ki jih bodo zasto- sko umetnost in ji pomaga, da se ski umetnosti, pripovedovali pa pali. Tako bodo vsi pionirji bo vanjo poglabljala tudi z bolj bodo tudi o nekaterih filmih, aktivno sodelovali. kritičnim osebnim odnosom. Povedali bodo, kako so jih razu- Filmska komisija je pionirjem Velimir Batič PORTRETI PROSVETNIH DELAVCEV Josip Šegula večje centre severne Slovenije. Pec vsod je bit delaven, vztrajen tn do-Segula je tudi ustanovitelj in prvi sleden razširjevalec naprednih idej dirigent pevskega zbora prosvetnih in 0d kjerkoli se je poslavljal, so Vsak življenjepis dobrega pro- delavcev »Slavko Osterc« ter pev- se ga Spominjall kot vzornega Ijud-svetnega delavca je kos zgodovine skega zbora MKUD Jože Kerenčič. ^ nsiteiia našega šolstva in naše ljudske pro Poleg ravnatelja Otona Bajdeta je K J ' svete. Koliko je že bilo dragocenih tudi Segulova zasluga kot prvega ljudi, tovarišev, ki so šli tiho mimo predsednlka šolskega odbora SGS v a Rakeka na Teharje se je razsula so^vlvojem “jeTin S?ršem' d^lo Mariboru, da se Je ta prepotrebna stara Jugoslavija. Tovariš Jože se je krogu mnogokrat odločilno vplivali glasbena šola razvila v ugleden za* znašel v okupatorjevih zaporih. Kot na napredek duhovne in materialne vod. Kot predsednik sosveta in član nevaren revolucionar je bil izgnan kulture! sekretariata Sveta Svobod in pro- crv,iin ip kot aktivist Tudi 40-letno delo šolnika in svetnih društev, kot član občinskega ... ’ . . ... kulturnega delavca Josipa Šegula ln okrajnega sveta za kulturo, kot Pridružil narodnoosvobodilnemu po- soustanovitelj mariborske filharmo- kretu. Po osvoboditvi se je vrnil z nije In društva glasbenih pedagogov željo, da se znova preda učiteljske. In večletni predsednik mariborskega mu poklicu. Vendar ne za dolgo, pododbora, še posebno pa kot dolgo* Takratno ministrstvo za prosveto letni profesor glasbe na maribor- LR Siovenije mu je v začetku leta skem učiteljišču in kot pomožni inšpektor za glasbeni pouk, je mnogo Po zadnji kazenski premestitvi 1949 poverilo vodstvo ene od naših prispeval h glasbeni kulturi med najtežjih vzgojnih ustanov Dekli« našo mladino, učiteljstvom in ljud- škega vzgajališča v Višnji gori. stvom vsega mariborskega okraja. Tovariš Jože se je kot prekaljen Kot večletni funkcionar in pred- učitelj in aktivni udeleženec na- sednik Društva profesorjev in predmetnih učiteljev Maribora je znal braniti interese prosvetnih delavcev rodnoosvobodilnega pokreta predal delu z največjo vnemo. Povojna Te- in skrbeti za njih idejno-politično 50 nenehno O6 bil0 ter pedagoško nadaljnjo izobraževa- treba delati z obema rokama: učiti nje na eni strani in za njih mate- in vzgajati, istočasno pa odstranje-rialne koristi in socialno zdrav- vati posledice medvojnega in vojne-stveno skrb na drugi strani. Odlika ga obdobja. V kroniko Zavoda, ki rf.V^af^fkaine^..f,eia .pa ga je prevzel 1. 1949, je zapisal: »V novi socialistični Jugoslaviji je posvetila vso skrb in zaščito mlade- meli, kaj so si zapomnili, v kaj jim je ugajalo ln zakaj. Pionirji naj bi izražali svoje osebno mnenje. ZPM si je akcijo zamislila tako: Za vse pionirje, ki so se prijavili, je pripravila štiri predavanja — o nemem filmu, kako nastane film, filmske zvrsti in kavbojka. Pionirji si bodo ogledali tudi tele filme — Veliko pričakovanje (an- zbirko gleški), Kekec (slovenski), Bela vala Slovenske »Slovenske pokrajine« nova knjižna zbirka da je bil iskren in pravičen tovariš ter dober človek. Vemo, da mu ne bo prav, da . Peca je bilo tako olodno v marši- razglašamo njegova leta, toda naj mu el°veku ljudska oblast — odda-čenf tudi pionirsko. dn ’ 81 ve, da vsak, ki dela za družbo, ni 3» v vzgajališče ni kazenska merai Ko praznuje letos — rojen je le nie3 odgovoren, ampak je tudi ampak je vzgojni ukrep.« 12. februarja 1903 na Ptujski gori kot pravica in dolžnost družbe, da vsako Niegovo delo ie bilo olodno ^njUsfotnšee^dSeaSfco“m Mladim dekletom, ki v svoji mlado. sti niso Imele takih pogojev, da bi Mladinska knjiga v Ljubljani nem slogu, trdna izhodišča iz bo-začela izdajati novo knjižno ga tega študijskega gradiva, ki ga določno jo je polmeno- avtor posebej navaja ob koncu za “ tiste, ki bi jih zanimalo special- (ameriški). Kekca so izbrali Se posredovati pokrajine. :li v tej prikaz posameznih griva (francoski) in Cowboj naslov pove, da želi v tej zbirki no področje. Z drugimi besedami: knjižici nimata namena mono- PREJELI SMO V OCENO mest z okoljem, oziroma posamez- grafsko podati sliko Škofje Loke na zemljepisna področja, vendar oziroma Poljanske in Selške done le zgolj z zemljepisne plati, line, marveč skušata biti potre-marveč hkrati z zgodovinskega, ben vodič bodisi turistu, bodisi Bakuia, Rudolf — Christot, Drago: gospodarskega, družbenega, na- ekskurzijam in slično. Pestro in metodika atrojepitnegapouka, stro- rodopisnega ln socialnega vidika, obilno gradivo je avtor v obeh jeznanstvo. Mladinska knjiga, 1962. Taka rešitev je najbolj v skladu knjižicah povezal s slikovitimi Svet za s potrebami in namenom izdaja- fotografijami; zemljevidi dajejo Matajc, prof dr Lev: pediatrija, nja tovrstnih knjižic, ki smo jih sicer zgolj krajevno podobo, kar Mladinska knjiga 1862. (Odobril Svet doslej pogrešali Posebno dobro- pa zadostuje. Besedilo je zgošče-35i‘0l“V<> LRS kot uen° knjlS0,) Str• došla je ta zbirka za geografe, za no na tiste pojave, stanje poseb- Radin, Milam Opisna geometrija turistični sektor in ne nazadnie nostl> katere so neobhbdno poza prve razrede tehniških strokovnih tUr‘S“ , , f , nazaanje ^ podobe nekega mesta in njim sorodnih industrijskih šol. za solsko-izobrazevalne potrebe. I. del. Mladinska knjiga, 1962. (Kot učno knjigo odobril Svet za šolstvo LRS.) Str. 134. Lampič, prof. Ladislav — Dobovi’ Prva dva zvezka je ali pokrajine. Avtor se je posre-spisal čeno posiužil najraznovrstnejšlh . , France Planina — »Škofja Loka virov, pri tem pa mu gre vse pri- šek mgP,CkaPrrei: Anorgans^ kemija in okolica«, »Poljanska in Selška znanje za široko poznavanje ob- t j _ i v . _____ .... ............. . vosrn asram n rartHvnm i l.'Q v* ca _ ?• Oel. Pravna založba Slovenije, dolina«. Odlika obeh knjižic je 196J. (Potrdil Svet za šolstvo LRS.) ... . str. 240. zanesljivo podajanje Prosvetni in zgodovinski zavod »BOREC« Ljubljana, Titova cesta 17 KNJIGARNE: MARIBOR, GRAJSKI TRG 7 — Celje, PREŠERNOVA UL. 3 Zbirka »Viharni časi« - 7 knjig Gitica Jakopin DEVET FANTOV IN ENO DEKLE Cena: 730 din, polplatno Rudi Pušenjak SPOMINI PROLETARCA Cena: 770din, polplatno Anton Milič 22.000 km OD KRAGUJEVCA DO KRAGUJEVCA I. del — Cena: 1600 din, polplatno Stane Šušteršič KOVAČI LEPŠIH DNI Cena: 900 din, polplatno Aleksander Vojinovič BELI BREGOVI POHORJA Cena: 910 din, polplatno Alojz Ravbar IZ VIHARNIH DNI Cena: 1350 din, polplatno Katja Špur SLEPA V PREGNANSTVU Cena: 710 din, polplatno Zbirka »Dokazi« - 6 knjig Stanko Petelin KRONIKA VOJKOVE BRIGADE Cena- 520 din, kartonirano Mile Pavlin V OGNJU IN SNEGU Cena. 450 din, kartonirano Črtomir Šinkovec OBLAKI NAD SONČNO DEŽELO Cena: 600 din, kartonirano Emil Sovdat TAM, KJER TEČE BISTRA ZILJA Cena: 600 din, kartonirano Jože Peskar: PREKO DOLOMITOV NA ŠTAJERSKO Cena: 400 din, kartonirano Milko Štolfa MED BRIŠKIMI GRIČI JE POSIJALO SONCE Cena: 550 din, kartonirano ‘ Dela izven zbirk - 3 knjige Erance Lilipič: POHORSKI BATALJON Cena: 1700 din polplatno Matevž Hace LJUDJE NA PRELOMNICI Cena: 1500 din, polplatno Vladimir Lakovič TABORIŠČE SMRTI (Umetniška mapa) Cena: 2800 din, celoplatno; 2300 din, polplatno ravnavanih področij, kar se od-noliud- raža v enovltc> podanem prikazu, ! J 'v vsestransko osvetljenem podajanju obravnavane tematike. Ob branju se utrnejo bralcu nekatere misli: ali ne bi veljalo mimogrede opozoriti pri panjskih končnicah na to specifično slovensko obliko ljudskega slikarstva, čemu ne bi pregledno osvetlili značaj Škofjeloškega pasijona, ali ne bi kazalo nekoliko več o kmečkih uporih ipd? Navedene misli niso specifične narave, zato tudi ne okrnejo vrednosti dela. Obe Planinčevi knjižici, tako »Škofja Loka z okolico« kot »Poljanska in Selška dolina«, zaslužita zaradi pomembnosti nadrobnejši pretres, zlasti pa zanimanje turističnih in izobraževalnih krogov. _____ mladini in zanamcem v setietnico javnega dela, hočemo VZgiecj delavcev1 ™oved™ ^ sTnobeni Se na mnoga leta, dragi tovariš se lahko normalno razvijala in na-kultura, ki je vredna tega imena, ne Pec! A. K. razvija samo tako, da se jo dirigira in plača, ampak da je potrebna ~ zraven čustvena prizadetost in po- //"I•V/O V?icf/ivcis* žrtvovalna prizadevnost, kajti »vsak t/U£C LjldolClf OtC človek je dolžan žrtvovati del svojega prostega časa tudi sočloveku«, za nove tokove posebnega šolanja in vzgajanja je dosegel prav lepe predevala kot njihove vrstnice, ali pa so bila kako drugače oškodovana, da se jim je zmedla življenjska pot že na samem začetku, je z neumornim prizadevanjema zgradil in i, 1 ob fconcu lanskega leta je stopil opremil iz stare porušene stavbe svarilec pred atomskim oboroževa- v zasluzeni pokoj po 43 letih peda- lep Internat. S svojimi bogatimi penjeni Albert Schiveizer. goškega dela tov. Jože Šuštaršič, dagoškimi izkušnjami in posluhom Menimo, da kdor širi glasbeno ravnatelj dekliškega vzgajališča v kulturo in vzgaja zanjo mladino, . prav tako dela za humanizacijo Višnji gon. medsebojnih odnosov, saj glasba ■. Po končani prvi svetovni vojni rezultate. Trinajst let neposredno ljudi in narode zbližuje in plemeniti. je začel kot dvajsetletni učitelj vzgajati in skrbeti za tako prizade- Glasbeni vzgoji in poglabljanju sv0j0 učiteljsko delo v Cermošnji- ta dekleta se sicer težko ocenjuje, glasbene umetnosti, vokalni glasbi, ■ . , . se je posvečal vsa leta svojega služ- _ dejstvo pa je, da je edini, ki je vztrajal pri tem delu toliko časa. Kolikor so nam znane njegove pedagoške metode in kolikor jih moremo vzporejati z doseženimi uspehi, moremo reči o njih, da imajo neko posebno pedagoško vred-gl \ nost. Njihova največja pomanjklji- .. -ii vost je pa prav gotovo ta, da niso napisane in obrazložene. Nadejamo se, da bo tovariš Šuštaršič1 sedaj, ko bo nekoliko odmaknjen od vsakodnevnega dela in skrbi, tudi to pomanjkljivost omilil, nekaj pa bodo prav gotovo k temu pripomogli tudi njegovi sodelavci. Ko govorimo o njegovem delu fn ■ uspehih, pa ne smemo prezreti važ- „ „ . nega dejstva. Ves čas njegovega K0M?eeR0unavwzinp^or|rosfavo za cah- od koder ga 36 vodila pot v težkega in odgovornega dela mu je Prešernov dan, za katerega je dal Podkrnos, Vetrinje, Podgorje, Dra- stala ob strani njegova žena, ki je kulturT t d1 ^ kPredy°jnl dfieIpkt V°’ Lože’ Cerknlco, Rakek in konč- z globokim materinskim čutom in delavski železničarski pevski zbor n0 tIk pred pričetkom druSe sve~ Pravilnim razumevanjem gojenk iz-Zarja. tovne vojne še na Teharje, Ta nje- razih) dopolnjevala njegovo delo. V Mariboru je takoj po osvobo- g0va pot je bila značilna pot na- zato so priznanja, ki jih dajemo z zaslužno uč^tolj^e^tovarlste^Ma- prednega slovenskega učitelja, ko tov. Jožetu Šuštaršiču, istočasno rijo Rozmanovo (ki je tudi 9. febru- jo bil vedno napoti reakcionarnim namenjena tudi njegovi najožji so-in biiaOS ^aZnPt,8ri svti!9,7®"letnico političnim preganjačem in zato delavki tovarišici Pavli Šuštaršič. dirigentka8 njenega ženskega pevske- stelno v pripravljenosti, da mu po- Ob priliki upokojitve sta obema žaga zbora) obnovite!! in dirigent štar prinese premestitveni dekret, služnima pedagoškima delavcema vane^an KUD^J^ž PHermank™1 meIJ0' Njegova naprednost in trdna ve- izrekla priznanje tudi okrajni ijud- terim je ponesel6 našo partizansko", ra v boližo bodočnost delovnega ski odbor Ljubljana in Društvo de-narodno in umetno pesem na mla- ljudstva je krepko odjeknila pri ro- fektologov LR Slovenije, dlnsko progo, avto cesto in v vse dovih, ki jih je učil in vzgajal. Po- .j bovanja tudi tovariš Pec Šegula. Populariziral je lepo petje prvo kot učitelj na naši obmejni šoli in postojanki v Šentilju, med mladino na osnovni šoli Maribor-Košaki, v slovenjebistriški čitalnici, v Slovenskih Konjicah, kot meščanskošolski učitelj v Celju in končno na mariborskem učiteljišču. Kot upravnik SNG v Mariboru od leta 1956 do upokojitve, ter kot predsednik društva mariborskih kulturnih delavcev še danes aktivno sodeluje na področju glasbene kulture Maribora in okraja. Po maturi na mariborskem učiteljišču leta 1921 je namreč z lastno pridnostjo opravil Izpite Iz glasbe na ljubljanskem konservatoriju tn je leta 1940 absolviral Akademijo za glasbo. Po osvoboditvi — bil je z družino izseljen v Valjevo — je bil v beograjskem radiu do januarja 1945 dirigent pevskega zbora slovenskega kulturno prosvetnega društva IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIII!IIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII1IIIIIIIIIIIIIII^ ..... Drago Vončina: Vesele in vsakršne iz popotne šolske torbe NA zimske počitnice bi bili učitelji. V vasi je bila namreč navada, da jg _bil pustni dan popoldne praznik in je vse sedelo doma ali v gostilnah in čakalo maškare, ki so v številnih gručah obiskovale hiše. Ker pa sta bila to leto na šoli samo učitelj Zavrtanik in Suški, to še ni bila skupina. Poiskala s senom in vse skupaj zavil v šeni od jamaste ceste dospeli na sta najboljšega, najmlajšega in -stare vreče. Preko kolen in okrog železniško postajo ter v vlak, ki podjetnega krojača Naprstnika, Zimske počitnice so bile težko pasu pa jih je zadelal s toplimi jih je sredi dopoldneva pripeljal ki se je pridružil in napravil za pričakovani Čas za učiteljstvo, ki odejami. Potem je prižgal dolgo v Ljubljano. Tu so se hitro po- vse tri prijetne maske. Učitelj Zase zaradi takratnih prometnih viržinko, jo vtaknil v usta, na- slovili, želeli drug drugemu ve- vrtanik s tankimi nogami se je razmer ni moglo premakniti iz pravil pred konji križ za srečno šele počitnice in se razšli. oblekel v prelestno deklico, Su- službenega kraja, če ni bilo več pot, se skobacal še sam na sanke, Ko je učitelj Suški nekaj časa ški v nobel gospoda s frakom, dni prostega časa. ^ Mlada učite- se zavil, želel vsem udobno se- hodil po ljubljanskem mestu, je cilindrom in palico, Naprstnik pa začutil, da mu je desno stopalo v domino, Bila je prijetna skupi-nekam čudno mrzlo. Privzdignil na, ki je morala Iti v vse okoli-je nogo In videl, da je čevelj ške vasi, obiskati gostilne in večje Kobilica je z mesta hitro po- St St d,k°5 S/uS? E; Hitro poHk.i hi«. Povsod *> Mjjg-gg-* velj pregledal in ugotovil, da je mi, krofi in poticami, toda jesti Ijica Astra je močno hrepenela denje in pognal. dnevno ^pisala^olge 'romame^osa- Kobilica je z mesiautuo po melega čakanja njegovih pisem in ^eg”la 3°ik0Zl je zato štela dneve, ko ga bo po- bl^®’ ta^ da ?° kpgh^k.kap novno zagledala iz obličja v oblič- Pr^®tn® zaPeli in kn° 3^5 je. Tovarišici Filomeni so se ma- ^ bila kobilica Podplat sežgan in je izpadel. Voz- in piti zaradi mask niso mogli. ^aMnekS Sa * ^našušl fva" je pričela »ik Gašper je namreč preveč se- Kon6no> že skoraj ^ ko podstavil desno Polovico spodnje pal k ^fno S Jhitro je vožnjo opazil, ker je bil vsena- zav!tl J. vas Kaseto v gostilno čeljusti. Učitelj Suški pa je želel "S vozhf d, ao nrtnhd mjd okrog njega prehud mraz in mu ^ pljan* k3er-/hJe k domačim, saj je bd prvič v ^žnjo sSah vse ntene vrh^e * toplota v noge dobro storila. čakal nadu£ e * svojo drdžbo' življenju tako daleč od doma, za- 1 Z * L voznik Čevljar je na čevelj pribil nov Ko je nadučitelj in njegova druz- to so vsi trije ze več dni pred 1Pfn0 v r katera mu PodPlat in učitelj Suški je lahko ba uSanlla Posameznike pod ma- odhodom delali načrt za potova- ^^davno Lasfa on pa je bU renoviran na eno nogo nadaljeval ^ n;,e' . trdno overjen, da je prižgana, ker potovanje iz Ljubljane Zakt0 r .atena kiie se mU je iz ust tako kadilo. To voznika Gašperja Jel je s svojo pa je bil Ramo njegov dih) ka_ kobilico že tri d j® Prevažal terega je bllo videti v mrzlem ljudi s Hriba na postajo, Dolo- «„tru čenega dne jih je ob pol petih ] ‘ v - ------------------------— - - zjutraj čakal pred stanovanjem. Ko so učitelji po poldrugi uri kazal samo enkrat na leto. Na dalje pa so zopet bili: on gospod Ko so se učitelji spravili na majh- vožnje prispeli v dolino, po ka- pustni dan je dovolil, da so uči- nadučitelj, onadva učitelja in se ne sani, je bil miren, oster mraz, teri so imeli še eno uro daleč do telji lahko odpustili učence eno niso videli skupaj v družbi do mesec je bledo svetil, saj ga je postaje, je postala cesta kopna in uro predčasno domov. Učitelji prihodnjega pustnega dne, zeblo, ker je toplomer kazal 13 so morali s sank, da je voznik moškega spola pa šo se morali-------------------------------------- stopinj pod ničlo. Voznik Gašper vozilo preuredil v voz. Izpod ko- popoldne obleči v maškare. To je je vedel, kako se tej stvari stre- les je namreč potegnil krivine bila tradicija, katero je podpiral PRIHODNJIČ; že, in je imel s seboj več toplih sank in naenkrat so imeli voz. nadučitelj in vaški veljaki (trgov- odej in močno segrete zidne ope- V dolini je bil še hujši mraz, za- ci in gostilničarji), ki so vsak PREMESTITEV ke. Učiteljem je položil pod noge to so se potniki že bolj stisnili pustni torek čakali, kdaj jih obi- OT., __T vroče opeke, jih nato še obložil in zavili ter končno vsi pretre- ščejo najlepše maškare, ker naj IZVENSOLSKI DELAVEC domov. PUSTOVANJE Nadučitelj Konjeslav je bil zelo družaben človek, kar pa je po- ščiti dobrot, katerih so toliko videli povsod, a so v končno gostilno prišli lačni in žejni. Sedaj sta oba učitelja smela sedeti v družbi nadučitelja, ga potem tudi spremiti domov. Od tega večera Izšla fe nova knjižna zbirka »Mladi tehnik« Zvezni odbor JPI bo v času akcije »Leto tehniške kulture mladih« izdal zbirko dvajsetih priročnih knjižic za: avtomobilizem in motoroznanstvo, letalsko modelarstvo, gradbeništvo, geologijo, elektrotehniko, strojništvo, meteorologijo, obdelavo kovin, lesa in umetnih snovi, kmetijsko tehniko, toamaterstvo, za fizikalno in kemijsko toamaterstvo, za fizikalno in kemiško eksperimentiranje, za delo in organizacijo pionirskih šolskih zadrug in klubov mladih tehnikov. Knjižice so tiskane v latinici in srbohrvaškem jeziku. Gradivo, ki je v zbirki zbrano, je ilustrirano z mnogimi načrti, risbami in fotografijami. Doslej je izšlo deset priročnikov. »PRIRUCNIK ZA VAZDUHOPLOV-NE MODELARE« — Vasilij Orlov in Aleksander Sčepanovič. Priročnik obsega gradnjo zmajev, balonov, letalskih jadralnih modelov iz papirja, lepenke, furnirja in vezanih plošč in gradnjo letalskih motornih modelov. Mladim modelarjem so na razpolago tudi pojasnila na vprašanja iz aerodinamike ,letalske mehanike, o delo- vanju toplotnih motorjev in principih raketarstva. Hkrati z naštetim sta pisca priročnika prikazala smotrnost in koristnost obvladanja letalske .modelarske tehnike za razvoj raznih športnih tehničnih tekmovanj. »PRIRUCNIK ZA GEOLOGE« — Milanka ing. Lukič. Sestavek seznanja z nastankom Zemlje in njenim razvojem ter vzpodbuja najmlajše raziskovalce k temu, da bi sami poskušali najti bogastvo, ki je skrito v kameninah, rudninah in prsteh . . . Seveda ne le po naključjih! Kot vsako drugo tudi to raziskovanje zahteva določeno znanje, lastnih izkušenj, delovno metodo in delovne pripomočke — vse to je opisano tudi v tej knjižici. Predstavi nam lastnosti mineralov, opisuje pomembne rudnine, daje napotke za izdelavo geoloških kart itd. Mladim geologom se je pisateljica v imenu šestih zavodov priporočila, da le-tem sporočajo posebna odkritja in najdbe iz krajev, kjer bodo »PRIRUCNIK ZA METEOROLOGE« — Mihajlo prof. Miokovič. Me- Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije 'in Zveza društev za tuje jezike in književnosti FLRJ organizirata oh pomoči in sodelovanju sekretariata ZIS za prosveto in kulturo strokovne tečaje za profesorje tujih jjezikov (ruščine, angleščine, francoščine in nemščine) Tečaji bodo od 10. do 30. julija 1963 v Banji Koviljači. Stanovanje in hrana za udeležence tečajev so zagotovljeni v kopališkem in klimatskem zdravilišču Banja Kovi-Ijača, v sobah z 2 in 3 posteljami. Oskrbnina znaša 1.150 din za osebo dnevno. (Za 20 dni 23.000 din). Tečajniki bodo imeli 20 kompletnih pensionov, začenši 10. julija z večerjo in zaključno 30. julijem s kosilom. Stroški pouka gredo na račun organizatorjev. Sekretariat ,ZIS za prosveto in kulturo je že poslal pismo vsem republiškim svetom za prosveto s priporočilom, naj bi občinski ljudski odbori plačali oskrbnino in potne stroške i za udeležence tečajev. Kandidati naj pošljejo čitljivo napisane prijave ter z navedbo, za katero jezikovno grupo se prijavljajo, na naslov: Komisija za veze sa inostranstvom Sindikata prosvetnih i naučnih radnika Jugoslavije, Beograd, Kralja Milutina 66, p. fah 310. Zaključek prijav bo 30. aprila 1963! Kasnejših prijav se ne bo upoštevalo! Kandidati bodo obveščeni, ali so sprejeti, do 15. maja 1963. Takrat bodo izvedeli tudi, kako bodo plačali stroške. Prometne zveze so ugodne: Banja Koviljača leži ob progi Beograd—Ruma—Šabac—Zvomik. Z Beogradom in Novim Sadom ima direktne železniške zveze s šinobusom. Prav do kopališča je lepa asfaltirana cesta prvega reda, povezana preko Sabca z avtocesto Beograd—Zagreb. Za razvedrilo bodo imeli tečajniki izlete v okolico, ki je bogata s prirodnimi lepotami: jezero pri Zvorniku, planina Gučevo, športi na vodi, Vukova hiša v Trsiču, Kiseljak v Bosni in drugo. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na naslednje publikacije, ki jih potrebujejo vsi prosvetni delavci obvezne šole: Osnovne smernice za poklicno vzgojo v osnovni šoli 300 din Prodmetnik in učni načrt za osnovno šolo 450 din JOŽE ŽABKAR: Pouk matematike v obvezni šoli, IV. zv. MARTA IN RADOVAN KLOPČIČ: Metodika matematičnega pouka MAKARENKO: Knjiga za starše Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite narov-nost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. 880 din 700 din 830 din ★ !# ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJSM, TITOVK 3 Z novo knjižno zbirko »POTA MLADIH« je Mladinska knjiga uvedla mlade domače avtorje. Doslej so sodelovali v leposlovnih revijah, sedaj pa se prvič predstavljajo s samostojnimi knjižnimi izdajami; hočejo pisati odkritosrčno in pošteno. Zbirko- »POTA MLADIH« ureja književnik Ivan Potrč. V letu 1963 bo izšlo v zbirki »POTA MLADIH« pet prvencev, ki bodo prav gotovo za vzgojitelje koristno branje. NAROČILNICA Podpisani ..........—...............—......-••••••-.— Točen naslov ...................................-. naročam ...... izvodov zbirke »POTA MLADIH« za leto 1963 z naslednjimi knjigami: Peter Kavalar: GRAJSKI BIKI (knjiga je že izšla) Elza Budau: DIAGRAM NEKE LJUBEZNI (knjiga je že izšla) Marlena Humek-Pehani: DEKLICE NA POTEPU (knjiga je že izšla) Breda Smolnikar: OTROČKI? ŽIVLJENJE TEČE DALJE Drago Grah: POT IN STRANPOTI Subskribcijsko ceno 3700 dinarjev bom plačal v desetih mesečnih obrokih na tek. rač. 600-14-1-67. Dne 1963. teorologija je znanost, ki je tesno povezana z gospodarstvom. Na proučevanje meteoroloških pojavov je med drugim navezano zlasti kmetijstvo, rečni, cestni in zračni promet, kakor tudi raziskovanje vesolja. Priročnik je namenjen predvsem tistim inštruktorjem, ki vodij p krožke mladih meteorologov. Vsebinsko zajema: učni in delovni program tovrstnih krožkov, meteorološke meritve, izkoriščanje zbranih podatkov in razdelitev meteorologije v specialna področja. »PRIRUCNIK ZA TEHNICKO ČRTANJE« — Jovan Balakovič. V priročniku je snov obravnavana po poglavjih od splošne obrazložitve grafičnih predstav, skiciranja predmetov v okviru tehničnega pouka in tehničnih krožkov, tehniške risbe — načrtov za industrijsko proizvodnjo, shematskih risb in do konvencionalnih oznak za različne strojne in elek-triške elemente. »PRIRUCNIK ZA POLJOPRIVRED-NU TEHNIKU« — Jakob ing. Cežek. V vseh področjih gospodarstva težimo za tem, da si pomagamo pri delu z najrazličnejšimi stroji. To velja tudi za kmetijstvo. V Jugoslaviji proizvajajo kmetijske stroje v dvajsetih tovarnah. Avtor nas z vsemi temi enciklopedično spozna; hkrati obrazloži osnovne funkcije teh strojev. Opisal je tudi osnovne pojme o sestavi zemlje, o rastlinah, o zaščitnih kemičnih sredstvih, gnojilih itd. »PRIRUCNIK ZA RADIO AMATE-RE« — Rajko S. Mršič. V prvem delu avtor sestavka predstavi radioamatersko organizacijo, njeno delovno metodo in cilje. Zatem predlaga ‘radioamaterskim krožkom delovni program ter našteje opremo, orodje, instrumente, učila, ponazorila i. dr., kar je potrebno za radioamatersko delavnico. Sestavni del programa, je teorija, ki je prilagojena starostni stopnji (mladini od 13. let dalje) — v tem delu napoti mlade amaterje od osnov ra-diotehnične risbe — sheme, funkcije radiotehničnih naprav in do samostojne radioamaterske gradnje sprejemnikov, oddajnikov, oscilatorjev, anten itd. V knjižici so potrebne tabele, kratek opis zgodovinskega razvoja elektrotehnike in radiotehnike in najvažnejših tvorcev tega razvoja ter krajši bibliografski pregled. »PRIRUCNIK ZA FOTOAMATE-RE« — Stevan Ristič. Po tem priročniku naj bi se delo začelo pri izdelavi fotogramov, srečanjem s fotoaparati, snemanjem prijateljev, narave in drugih predmetov, z delom v temnici itd. Poleg naštetega avtor svetuje, kako si je moč s skromnimi sredstvi urediti lasten fotolaboratorij. »PRIRUCNIK ZA FIZICARE« — Aleksander 2. Simič. Naloga pisca je bila v tem, da predloži izbor načrtov z opisom za pripravo tistih fizikalnih poskusov in naprav, ki so potrebni za razumevanje fizikalnih pojavov iz najbolj značilnih področij fizike. To mu je tudi v sedemdesetih preprostih predlogih uspelo vse od priprave za proučevanje prostega pada, izdelave raznih instrumentov in do poskusa z elektromagnetnim relejem. Ker to zbirko knjižic lahko uporabimo pri tehničnem pouku in pri delu tehničnih krožkov, ne bi smela manjkati v nobeni šolski knjižnici. Cena celotne zbirke je v prednaročilu do 1. aprila 1963 le 2',050 din. Naročite jo pri Centru za unapredjenje tehnič-nog vaspitanja, Beograd, Čara Uroša št. 19. Jože Dernovšek !lllllllll!l!l!llllll!llllllll!lllll!llllllllllllllll!lllllillllllllllllUII!lllll!llll!llllllllllll!l!llll!lllllllllllllli!lll!ll!llllllllllllllllllllllllillllllllllfilllllllll Razpis delovnih mest Razpis delovnih mest za učnovzgojno in dingo osebje šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov v 1. 1963 Koledar prireditev, tekmovanj... »Lelo tehnične kulture mladih« 3. 3. 1963 I. tekmovanje z ledodrs- niki v Ljudske tehnike Velenje). 3. 1963 Republiško prvenstvo sobnih modelov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. (Zveza letalskih organizacij Slovenije). 10. 1963 Občinska pionirska raz- Velenju (Modelarsko društvo stava fotografij za fotokrožke na pod-■!''' ročju občine Ljubljana-Vič-Rudnik (Občinski odbor JPI). 10. 1963 Občinska razstava tehniških izdelkov mladih tehnikov, Ljubljana (Občinski odbor JPI Ljub- 5.—8. 5. 1963 II. zvezna pionirska Ijana-Vič-Rudnik) revija filmov in diafilmov v Beogra- 29. 11. 1963 Otvoritev IV. republi- P0TdTTnasl0™m.: »MOJ! (NASl) PKI. -raz;tave pionirske fotografije J A liliji — ZAKAJ«. »PIONIRSKI FOTO 1963« (Foto-kino 10. 5. 1963 Zaključek razpisa pismenih nalog za občino Novo mesto (Občinski odbor JPI Novo mesto). amaterska zveza Slovenije). 3. 1964 Republiško prvenstvo sobnih modelov na Gospodarskem 10. 5. 1963 Zaključek razpisa nalog razstavišču v Ljubljani (Zveza letal-»Zakaj. se življenje v mojem kraju Skih organizacij Slovenije). spreminja« za področje občine Ljub-Ijana-Vič-Rudnik (Občinski odbor JPI). 15. 5. 1963 Zaključek razpisanega natečaja za nove tehnične igrače in sestavljanke »ZA DOBRO VZGOJO — PRIMERNO IGRAČO« (Ljudska tehnika Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Tovarna igrač »Mehanotehnika« Izola). 18.-26. 5. 1963 Zlet organizacij š^kem otroku, zlasti pri sta- Ljudske tehnike na Gorenjskem na reisih, se povzpne dnevno potrebna Jesenicah (Občinski odbor Ljudske količma kalorij na približno 2400 do 2600. Tudi šolski otrok potrebuje hra- 5. 1964 Republiško prvenstvo hitrostnih modelov v Kranju (Zveza letalskih organizacij Slovenije). Nehaj o prehrani šolskega otroka Pri šolskem otroku, zlasti pri sta- tehnike Jesenice). ^ , , - - 25. 5. 1963 Otvoritev I. republiške no, ki je bogata z beljakovinami, ^ta-razstave mladinske fotografije »MLA- mini in rudninskimi snovmi. Le takšna DINA FOTOGRAFIRA« 1963 v Ljub- hrana more zagotoviti mlademu orga-Ijani (Foto-kino amaterska zveza Slo- nizmu potrebno trdnost in odpornost, veni j e, CK Zveze mladine Slovenije). Posebno v prvih šolskih letih je otrok „ „„„„ . ..X1 . _ močno obremenjen z zahtevami šole. . 2®* ?* 1963 Republiško prvenstvo nazmerje posameznih hranilnih snovi naj ostane enako kakor pri predšol-letalskih organizacij Slovenije). . skem, nikakor pa naj se ne spremeni .^55^ v korist maščob. Pri sestavi dnevnih Žnan^n uporabe tehničnih1 sredstev obrokov upoštevajmo tole: zajtrk in kosilo naj bosta glavna obroka in naj v Polhovem Gradcu, Iškem Vintgar- Vophlliota ,n 30 dnevne zaužite Redni in naknadni razpis delov-nih mest za učno in vzgojno osebje bo letos objavljen v »Prosvetnem delavcu«. Sole in drugi vzgojni in izobraževalni zavodi naj se v zvezi s tem ravnajo po temle napotilu: 1. Varstveno vzgojni zavodi, osnovne šole, šole za učnovzgojno osebje, posebne šole, vajenske šole,, šole s praktičnim poukom, poklicne šole, tehniške šole, tehniškim šolam ustrezne šole za gospodarstvo in družbene službe, domovi za te zavode in šole ter šolski centri (v nadaljnjem besedilu: šole) ne glede na ustanovitelja naj pošljejo za šolstvo pristojnim upravnim organom občinskih ljudskih odborov odločbo o rednem razpisu delovnih mest učnovzgojnega in drugega osebja najpozneje do 15. marca t. 1. 2. Za šolstvo pristojni upravni organi naj sestavijo zbirnik rednega razpisa tako, da po obecednem redu navedejo- najprej varstveno-vzgojne zavode, potem osnovne šole in nato druge šole. V ta zbirnik naj vključijo tudi šole, katerih ustanovitelji so okrajni ljudski odbori. Zbirnik rednega razpisa naj pošljejo v dveh izvodih uredništvu »Prosvetnega delavca« Ljubljana, Kopitarjeva ul. št. 2 najpozneje do 25. marca t. 1. 3. Odločba in zbirnik o rednem razpisu naj bosta sestavljena tako, da bo uredništvu »Prosvetnega delavca« olajšano delo pri objavi. Za označbo stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto* naj se uporabljajo tele kratice z naslednjim pomenom: VZG = vzgojitelj z diplomo vzgojiteljske šole, U = učitelj z diplomo učiteljišča, STU =* strokovni učitelj z ustrezno stroko izobrazbe, UPP = učitelj praktičnega pouka z ustrezno izobrazbo, PRU = predmetni učitelj z diplomo ustrezne skupine višje šole, P = profesor, inženir, ekonomist, pravnik, zdravnik itd. z diplomo ustreznega visokošolskega zavoda. Za sestavo zbirnika rednega razpisa za posamezno občino naj služi tale primer: »Občina Tržič Osnovna šola Križe —• 3 učitelji, U, brezplačno stanovanje in kurjava. Osnovna šola Dolina — 1 upravitelj, U, 5 let prakse v prosvetni službi, brezplačno družinsko stanovanje in kurivo, — 1 učitelj, U, brezplačno stanovanje in kurivo. Osnovna šola Križe — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, — 1 učitelj za slovenski jezik, PRU ali P, — 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P. Dijaški dom in vrtec Tržič — 1 vzgojitelj. VZG ali U, samska soba itd.« 4. Naknadni razpis naj pošljejo šole za šolstvo pristojnim upravnim organom občinskih ljudskih odborov najpozneje do 15. junija t. L, za šolstvo pristojni organi občinskih ljudskih odborov pa naj pošljejo naknadni razpis uredništvu »Prosvetnega delavca« najpozneje do 25. junija t. 1. Pri tem naj se gle-> de oblike razpisa ravnajo po zgoraj navedenem napotilu. Sekretariat sveta za šolstvo LRS bo prispeval sredstva za kritje dela stroškov za objavo rednega razpisa, del stroškov pa krijejo šole oziroma občinski ljudski odbori sami iz svojih sredstev. IZ sekretariata sveta za šolstvo LRS Ker so na nekaterih šolah pojmovali okrožnico glede razpisov delovnih mest za učno in vzgojno osebje (štev. 110-2/63-4 z dne 4. 2. 1963) preveč enostransko in formalistično, je dal sekretariat za šolstvo LRS tole dopolnilo: 1. Delovna mesta, ki jih zaseda učno in vzgojno osebje z več kakor pet let službe brez strokovnega izpita, naj se letos ne razpišejo, če se je to osebje prijavilo k strokovnemu izpitu, kajti mnogi izmed kandidatov za strokovni izpit bi ga že opravili, čakajo pa na vsebinske spremembe strokovnega izpita, ki bo usklajen z zahtevami sodobnega strokovnega izpopolnjevanja učnega osebja. 2. Šolski odbor naj po svoji presoji ne razpiše delovnih mest, ki jih zaseda po stopnji izobraabe neustrezno učno in vzgojno osebje, če je to osebje vpisano na katerikoli višji šoli za izobraževanje učnega osebja in opravlja izpite. Šolski odbor naj le določi rok, do kdaj mora to osebje dokončati študij na višji šoli. 3. Šolski odbor naj po svoji presoji ne razpiše delovnih mest, ki jih zaseda po stopnji ali stroki neustrezno učno in vzgojno osebje, če to osebje poučuje isti predmet vsaj pet let ter ima uspehe pri svojem učnovzgojnem delu. To osebje pa je vsekakor dolžno doseči ustrezno stopnjo in stroko izobrazbe. Iz sekretariata sveta za šolstvo LRS lll!lllllllllllllllllll!lllllllllllllll!HIIIIIIIIIIIII!l!lllllllllllllllll!lllll!llllllll!llllllllllllllllllllll!l!l!ll!l!l!llllllllllllllllllllllllll!>!lll!l>lllll!ll!lllllll Ju an‘prv Veh^L^ah (OhaiL« za vežerjo Cmeri- ‘mo le največ 25 %. Preostalo hrano odbor JPI Ljubljana-Vič-Rudnik). jadralnih d0P°ldan- je A-2 v Ljubljani (Zveza letalskih sko m Popoldansko malico, organizacij Slovenije). Za dopoldansko (šolsko) malico je 23. 6. 1963 Republiški zlet letalske- najprimerneje dati otroku mleko, nega podmladka — pionirjev v Postoj- kaj presnega sadja in kruh. Taka ni ali v Ajdovščini (Zveza letalskih malica je v nasprotju s klobasami ali organizacij Slovenije). drugimi maščobami laže prebavljiva 20.—30. 6. 1963 Pionirsko republi- in ne povzroča utrujenosti, tako da ško radioamatersko tekmovanje »Lov krivulja zmogljivosti v zadnjih do-na lisico« v Kopru (Zveza radioama- poldanskih urah ne upade. Zlasti opo-terjev Slovenije). zarjamo na to, da otrok poje zajtrk 20.—30. 6. 1963 Pionirsko republi- in. malico zbrano in v miru. Te disei-ško radioamatersko tekmovanje, v pline pri jedi, ki se je bo zgodaj gradnji radijskih sprejemnikov v privadil, ne bo opustil pozneje, ko bo Kopru (Zveza radioamaterjev Slove- odrastel; zbranost pri jedi je eden nije). važnih činiteljev zdravja. Zdravo 30. 6. 1963 Republiško prvenstvo okolje — svetla jedilnica, miza s penjačev in gumenjakov v Lescah cvetjem, ličen pribor, vse to pomaga (Zveza letalskih organizacij Sloveni- ustvariti vzdušje prijetnega miru in je). sproščenosti. 1. 9. 1963 Republiško prvenstvo v zračnem boju, Kamnik (Zveza letal- Skih15.°r9gam3aCljržSavnon^rienstvo ve- ^2111)0 V 0C6h ICpOSlOVCO zanih letečih maket v Velenju (Le- Veselkov prevod »Alžirije«, pisa- * telja Mohameda Diba, zavaja bfalca sklli,or?aR1iof,cl:l,^}°hvižv« 'r,r„on«tvo p0 nasl°vu in po ovojnem listu k i . v»n96,3, fvveza raisH’ da i® založba Lipa poskrbela } bodisi za geografsko bodisi za politič- ietalskih organizacij Slovenije). no del0j kl na;j seznani evropskega obatnih in feam-retin/modelov *ralda z akrobatnih in team-reicing modelov mlaC d?žave Alžlraki pisateli v Mariboru (Zveza letalskih organi- hamed SIb pa je v trodelnem ?o Mo- .. __. • » -----— pa je v trodelnem romanu mcu Slovenije). . Alžirija podal podobo svoje domovi- 2.-—5. 10. 1963 Zlet Pionirjev — mia ng y čacii k-n hiH francoska dih tehnikov v kmetijstvu v Kočev- kolonija dogajanja je osradotočU na ju (Ljudska tehnika Slovenije). predvojna lita. Pisateljevo pero od- - krito in stvarno razkriva bedno življenje nerazumljenih muslimanov, ki »PROSVETNI DELAVEC« so životarili v senci kolonizatorjev. Tist izdala R»oubliški odbor Sin- “bov roman neprisiljeno razgalja so-diiTll4 ^„^atrdhPir, znanstvenih de- CIaIne lr> narodnostne krivice. Evro-f/vlev ?,R|V!l zhaia š?innajstdnev- nepoznano življenje alžirskih nrmed^olskimTet^^ja ^ čSit/^S SebSajoč^ zt-nfkdnn1rakL0dHam^0N!smvrnuredn1- Iestl m upali j a. kar sf JeUporodUo fz štva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Te- revneg^u-udstv^113013 nePriznaneSa lefon uredništva: 33-722, int. 363 — v",ga ljudstva. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorje- Nekdanji učitelj in novinar Mo-va 1 — Telefon uprave: 22-284 — named Dib ni povsem nepoznano ime. Poštni predal: 355-VII — Letna na- Pisateljska dela je objavljal v švicar-ročnina 400 din, za šole in ustanove skih in alžirskih revijah, roman Alži-700 din — Štev. tek. rač.: 600-14/608-16 rija pa so natjSnui pred dobrimi de-— Tiska CZP »Ljudska pravica", setimi leti v Parizu. (podpis) kvalitetne akvarelne in tempera šolske barve Na podlagi 78., 146. in 167. člena statuta višje gospodinjske šole in na podlagi sklepa seje šolske uprave z. dne 19. januarja 1963 in sklepa seje šolskega sveta z dne 25. februarja 1963 objavljamo RAZPIS za vpis rednih in izrednih študentov v I. letnik višje gospodinjske šoie v Grobljah pri Domžalah za študijsko leto 1963/64 Po določilih statuta višje gospodinjske šole se lahko vpiše na šolo: 1. kdor je z uspehom opravil zaključni izpit na eni izmed naslednjih šol: gimnazija, učiteljišče, vzgojiteljska šola, ekonomska, kmetijska, tehniška, medicinska ali gozdarska šola; 2. kdor ni končal šole iz prejšnje točke, pač pa neke. drugo^ šolo druge stopnje, če uspešno opravi sprejemni izpit iz anorganske in organske kemije; , 3. kdo je končal poleg osnovne šole tudi šolo s praktičnim poukom (npr. gospodinjsko-gostinsko) in je star 18 let ter uspešno opravi sprejemni izpit; 4. kdor ni končal šolanja na nobeni izmed šol, navedenih v prejšnjih treh točkah, pa je dovršil osnovno šolo in ima najmanj štiri leta delovne prakse pri državnih organih, v zavodih ali organizacijah ter uspešno opravi sprejemni izpit. Sprejemni izpit za kandidate iz tretje in četrte točke tega razpisa obsega splošni in posebni del. Pri splošnem delu sprejemnega izpita piše kandidat nalogo iz slovenskega . jezika, pri posebnem delu pa opravlja ustna izpita iz anorganske in organske kemije ter biologije. Obseg splošnega in posebnega dela sprejemnega izpita ter seznam literature za pripravo na sprejemni izpit dobe kandidati v tajništvu višje gospodinjske šole. Kot izreden študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v stalnem delovnem razmerju, ali kdor iz drugačnih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent. Kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik v šol. 1. 1963/64, se morajo za vpis pismeno prijaviti do 10. septembra 1963 ha naslov: Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah. Priglasitev naj obsega: 1. prijavo z natančnim naslovom kandidata, kolkovano z državnim kolekom za 50 din; 2. originalni rojstni list; 3. originalno spričevalo o zaključnem izpitu in zaključeni šoli. Kandidati iz šol, na katerih ni zaključnih izpitov, pa samo spričevalo o zaključeni šoli; 4. življenjepis, kolkovan z drž. kolekom za 30 din; 5. kandidati, ki niso končali šol iz prvih treh točk razpisa, morajo priložiti tudi potrdilo o štiriletni delovni praksi in o uspehu prakse; 6. zdravniško spričevalo o rentgenskem pregledu pljuč in srca ter da so tudi sicer telesno zdravi. Zdravniško spričevalo ne sme biti starejše kot mesec dni. Vsakdo naj (priloži tudi pismeni ovitek z znamko in natančnim naslovom bivališča. Kandidati za vpis, redni in izredni, ki morajo opravljati sprejemni izpit, bodo’ opravljali izpit v drugi polovici meseca septembra 1963. O datumu in uri pričetka izpita bodo pismeno obveščeni. 15. septembra 1963 bo na višji gospodinjski šoli ob 10. uri sestanek za vse kandidate, ki bodo poslali prijave za redni in izredni študij. Na sestanku bodo prejeli navodila za študij in za bivanje v internatu ter izpolnili potrebne tiskovine za vpis v šolo in internat. Pričetek predavanj za redne študente bo 1. oktobra 1963. Šolski svet Višje gospodinjske šole v v v Grobljah pri Domžalah