imunu [ n i  visTium
LETO XII J A N U A R  1963 ŠTEV IL KA
G. P. » T EHNI KA« :  HOTEL »LEV«
VSEBIN«
Ing. Ferdo Janežič: A sfaltiran je  jezu v  K okinem  Brodu .
Prof. ing. Svetko L apajne: Csonkova m etoda računan ja
skeletov s horizontalnim i o b re m e n itv a m i....................
Ing. Sergej Bubnov: Značilnosti francoskih  predpisov za 
p rednapeti beton in p rim erjav a  teh  predpisov z nem ­
škim i in našim i p re d p is i ........................................................
G. P. Tehnika: H otel »Lev« v iz g r a d n j i ..............................
G ospodarsko-pravna v p r a š a n j a ..............................................
— Izkušn je po enem  le tu  veljavnosti tem eljnega za­
kona o g rad itv i investicij skih objektov.
•—• U kinitev  pooblastil za gradbeno  p ro jek tiran je  in 
vodstvo gradbenih  del.
— Predpisi o grad itv i investic ijsk ih  objektov.
V prašan ja  in  o d g o v o r i..................................................................
Vesti iz ZGIT in n jen ih  o rg a n iz a c ij .........................................
2 F. Janežič: Coating of the coffer-dam  a t Kokin 
Brod w ith  asphalt.
S. L apajne: Csonka’s method.
6
S. Bubnov: C haracteristics of F rench regulations 
regarding prestressed concrete as com pared w ith  
12 G erm an and Yugoslav regulations.
16
17
2 1
22
U red n išk i o d b o r: ing . J a n k o  B le iw e is , ing . L o jze  B len k u š , ing . V lad im ir Č adež, ing . M a rja n  F e r ja n , a rh . V ekoslav  Ja k o p ič , 
ing . H ugo K eržan , in g . M aks M eg u šar, B o g d an  M elihar, Z v one N an u t, Bogo P ečan , in g . B o ris  P ip a n , ing . M a rja n  P re ze lj, 
D rag an  Raič, F ra n c  R u p re t, ing . L ju d e v it S k a b e rn e , ing . M arko  Š la jm e r, in g . V lado Š ram el.
Odgovorni u redn ik  ing. Sergej Bubnov
R e v ijo  iz d a ja  Z veza  g ra d b e n ih  in ž e n ir je v  in  teh n ik o v  za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a  15, te le fo n  23-158. T ek. ra č u n  pri 
K o m u n a ln i b a n k i 600-14-608-109. T isk a  t is k a rn a  »Toneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija  iz h a ja  m esečno . L e tn a  n a ro č n in a  za n e ­
č lan e  10.000 d in a r je v . U red n iš tv o  in  u p ra v a  L ju b lja n a , E rja v č e v a  15.
zavod
za
razisk
materiala
in
konst
Ir
avo
rukcij
s
I j u b l j a n a ,  d i m i č e v a  1 2 opravlja
v lastnih laboratorijih
in na terenu vse preiskave
s področja geomehanike,
elastomehanike,
kemije materialov, keramike,
toplovodnosti,
preiskave gradbenih strojev, 
modelne preiskave, 
preiskave statične in nihalne 
trdnosti materialov in konstrukcij
Izdeluje ekonomske 
ekspertize
S  L 0 I I E  M 11A P R O J E K T
PO D JETJE Z A  P R O JE K T IR A N JE  - LJ U B L JA N A 'C A N  KARJ EVA 1/V. - tel.21-569
P R O JEK T IR A : kompletne investicijske tehnične dokumentacije za: industrijske objekte, javne 
in stanovanjske zgradbe
I Z D E L U J E :  urbanistične ureditve
N U D I :  tehnične nasvete in gradbeni nadzor
VESTNIH ŠT. 1 - LETO XII - 1963
»Gradbeni vestnik« je v zadnjem času zašel v znat­
ne težave, predvsem finančnega značaja, zaradi katerih 
je bilo njegovo redno izhajanje onemogočeno. Poka­
zalo se je tudi, da vsebina »Gradbenega vestnika«, 
takšna kot je bila v zadnjih letih njegovega izhajanja, 
ni pritegnila širokega kroga naših delovnih ljudi, za­
poslenih na področju gradbeništva. To se je poiznalo 
tudi v zmanjšani finančni podpori naših podjetij in 
posameznikov tej naši edini gradbeni reviji.
Ker se je ZGIT zavedala, da je potrebno redno 
izhajanje slovenskega strokovnega časopisa, ki naj bi 
čim širše zajel probleme s področja našega gradbeništva 
in ki bi našemu gradbenemu kadru nudil potrebno 
pomoč v strokovnem razvoju, obenem pa bi tudi naši 
in inozemski strokovni javnosti prikazoval dosežke 
našega gradbeništva in naše znanosti na tem področju, 
se je odločila za določene spremembe o zvezi z ureja­
njem in izhajanjem »Gradbenega vestnika«. Te spre­
membe so predvsem naslednje:
Novi »Gradbeni vestnik« bo imel širšo vsebino, 
ki bo obdobno zajemala naslednje teme:
— strokovni članki (prispevki iz teorije gradbeni­
štva in poročila o naših pomembnejših projektih in 
realizacijah);
— gospodarsko upravna vprašanja (zakoni, odred­
be, predpisi, licitacije, natečaji, informacije),
— naše gradbeništvo na zunanjih tržiščih,
— mehanizacija in industrializacija gradbeništva,
— stanovanjska izgradnja,
— izgradnja komunalnih objektov,
— problemi urbanizma,
— strokovno šolstvo,
— vesti iz naših kolektivov (dosežki, realizacija, 
uspehi in neuspehi naših kolektivov),
— vesti iz inozemstva,
— tehnični in komercialni podatki o gradbenih 
materialih in gradbenih elementih,
— strokovna terminologija,
— mnenje in kritika,
— vprašanja in odgovori,
— podatki o delu ZGIT in njenih organizacij,
— personalne vesti.
Večji zavodi in podjetja imajo lahko v reviji svoje 
stalne rubrike. Za zagotovitev uspešnejšega izhajanja 
nove revije v opisanem obsegu je širši iniciativni odbor, 
sestavljen iz zastopnikov zainteresiranih ustanov, za­
vodov in podjetij sklenil povabiti k sodelovanju v 
razširjenem uredniškem odboru naslednje osebe ozi­
roma predstavnike:
— pomočnika sekretarja IS za industrijo in obrt,
— pomočnika sekretarja IS za urbanizem, stano­
vanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
— Gospodarsko zbornico LRS,
— Biro za gradbeništvo LRS,
— FAGG — gradbeni oddelek,
— ZRKM,
— IMK,
— Vodogradbeni laboratorij,
— Združenje stanovanjskih investitorjev,
— Skupnost cestnih podjetij LRS,
— gospodarske zbornice okrajnih ljudskih odbo­
rov: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper.
Novi odgovorni urednik bo ing. Sergej Bubnov.
»Gradbeni vestnik« bo izhajal enkrat mesečno. 
Dvojne številke (za dva meseca skupaj) bomo izdajali 
samo izjemoma, v času letnih počitnic ali zaradi iz­
jemnih okoliščin.
Novi »Gradbeni vestnik« bo na ta način namenjen 
ne samo inženirjem in tehnikom, temveč tudi vsem 
ostalim delovnim ljudem, katerih delo je bodisi nepo­
sredno ali posredno povezano z gradbeništvom.
ZGIT poziva vsa gradbena podjetja, projektantske 
organizacije, podjetja industrije gradbenega materiala, 
znanstvene in investicijske zavode in vse gradbenike, 
da omogočijo izhajanje nove revije tako finančno z 
naročili, kakor tudi s svojimi članki in prispevki.
ZGIT pričakuje, da bodo podjetja in ustanove 
podprli izhajanje nove revije predvsem z naročilom 
določenega števila izvodov, ki naj bi ustrezalo višini 
letne bruto realizacije podjetja. Mnenja smo, da bi 
podjetja načeloma na vsakih 100 milijonov realizacije 
naročila en izvod po ceni 10.000 din.
Uredništvo prilaga tej številki revije neizpolnjeno 
naročilnico, s prošnjo, da naročite potrebno število 
izvodov letnika 1963.
ZGIT
Asfaltiranje jezu v Kokinem Brodu ING. FER D O  JA N EŽIČ
Podjetje »Energoprojekt« iz Beograda je izde­
lalo že v letu  1953 glavni p ro jek t za izgradnjo jezu 
na reki Uvac v Radojni p ri Kokin Brodu. P rojek­
tan t je izkoristil konfiguracijo terena za napravo 
jezu tako, da delno tvori jez obstoječi skalnati te­
ren, delno pa je izvršen jez z nasutjem  kamenega 
m ateriala, pridobljenega v neposredni okolici jezu. 
Na m estu samem ni ilovnatega m ateriala, iz kate­
rega bi se moglo napraviti vodo nepropustno jedro 
jezu. Zaradi navedenega je p ro jek tan t predvidel 
jez iz kamenega nasipa, ki ga je zatesnil z armi- 
rano-betonskim  zidom, povprečne debeline 60 cm, 
to je na dnu 80 cm in v  kroni 40 cm debeline. Ta 
betonski zid je naslonjen na kameni nasip na 
vzvodni strani jezu v naklonu 51° do 55°.
Naj večja višina tega zidu, m erjena vertikalno, 
znaša ca. 36 m. Za jezom gre voda v horizontalni 
rov, dolžine ca. 8 km, n ak ar je  izpeljana voda po 
tlačnih ceveh do hidrocentrale na Bistrici, k jer se 
izliva končno v reko Lim. Medtem ko ima bazen 
Radojne komaj 4,000.000 m 8 koristne vode, pro­
izvaja elek trarna v Bistrici zaradi zadostnega padca 
vode (ca. 280 m) 104 MW električne energije.
Med gradnjo jezu se je pojavila bojazen, da bi 
eventualno večje posedanje kam enitega nasipa do­
vedlo do razpok v arm irano-betonskem  zidu te r bi 
bila s tem ogrožena vodotesnost jezu. V naprednih 
državah se mnogo uporablja za tesnitev jezov plast 
asfaltnega betona. To je zelo elastična plast ter
Sl. 1. F in iše r  in  voz z v itl i  n a  sten i v M ostah
dobro sledi tudi večjim deformacijam, ne da bi 
bila s tem  okrnjena vodonepropustnost. Nasprotno 
ima asfaltno-betonski sloj to prednost, da opravi 
bitum en v prim eru nastale razpoke v tem  sloju 
avtoreparacijo in tako ni bojazni za izgubo vode 
iz akum ulacijskega jezera. Konec leta 1959 naj bi 
bila gradnja jezu v Radojni končana. Podjetje »Hi­
drotehnika« iz Beograda, to je izvajalec gradbenih 
del na omenjenem jezu, je imelo v letu  1959 še 
dovolj opravka na tem gradbišču te r je bil investi­
tor, to je »Preduzeče u izgradnji hidroelektrarne 
Kokin Brod« iz Beograda v skrbeh ali bo mogoče 
spustiti elektrarno v določenem roku v pogon. Ako 
tedaj spremenimo načrt te r zamenjamo debelo že- 
lezobetonsko steno s tankim  slojem asfaltnega be­
tona kot tesnilno plastjo, katera je zaradi gotovosti 
p rekrita  in  zavarovana s tanko armirano-betonsko 
ploščo, prihranim o zelo veliko na kubatu ri betona 
in s tem pospešimo dograditev jezu.
Računati je bilo treba nam reč z dejstvom, da 
v okolici Kokin Broda ni nahajališč naravnega 
gramoza za beton. Ves kam niti m aterial za izde­
lavo betona je bilo treba pridobiti z drobljenjem  
in mletjem  kam enja iz bližnjih kamnolomov, kar 
pa je bilo dokaj zamudno delo. Na podlagi naštetih 
razlogov je začel pro jek tan t razm išljati o spre­
membi načrtov v toliko, da bi se prevlekla vzvodna 
stran  jezu s plastjo  asfaltnega betona kot vodo- 
nepropustnim  slojem. Po konzultaciji z general­
nim direktorjem  »Ponts et Chaussees« v Parizu 
prof. Duriezem, to je z ekspertom za asfaltni beton 
in njegovo uporabo na jezovih, je prišel projektant 
do trdnega zaključka za spremembo projekta.
Francozi so zgradili oziroma vgradili v Alžiru 
na dveh jezovih (v »Ghibu« in »Iril Emda«) s po­
dobnim vzvodnim naklonom jezu asfaltnobetonski 
ekran te r se je  z leti pokazala ta  izvedba zado­
voljiva.
Zastopniki »Energoprojekta« iz Beograda so 
se tedaj zglasili na Zavodu za raziskavo m ateriala 
in konstrukcij v L jubljani z vabilom, da bi le-ta 
prevzel vse preiskave v zvezi z asfaltnobetonskim 
ekranom ter bi določil asfaltno zmes, katera naj 
bi zadostila vsem pogojem, predvsem pa naj bi se 
dala nanesti v zadostni debelini na tako strmo steno 
kot je v danem prim eru, to je pod naklonom 55°, 
ne da bi polzela zaradi lastne teže navzdol in d ru ­
gič, da bi bila ta  asfaltna plast povsem vodotesna. 
Nadalje je bilo treba dobiti podjetje, katero naj 
bi prevzelo in izvršilo ta  asfaltna dela. Po izjavi 
zastopnikov »Energoprojekta« ni hotelo nobeno 
podjetje na južnem  predelu naše države prevzeti 
teh delikatnih del. Na podlagi izvršenih pregovo­
rov z zastopnikom ZRMK ter na vabilo zastopnika 
»Energoprojekta« se je končno odločilo SGP »Slo­
venija ceste« v Ljubljani, da prevzam e izvedbo 
asfaltnobetonskega ekrana na jezu Radojna. P ri 
tem se je podjetje opiralo na lastne mehanične
delavnice, katere naj bi zgradile vso potrebno me­
hanizacijo za polaganje asfaltnega sloja na ome­
njeni strmini. Izdelava te mehanizacije ni bila 
lahka stvar, saj ni imelo podjetje p rav  nobenih na­
črtov za take stroje, n iti ni razpolagalo s človekom, 
ki bi tako mehanizacijo nekje videl ter bi mogel 
dati take nasvete. Na podlagi posvetovanj strojni­
kov in asfalterjev, so začeli p ro jektanti mehaničnih 
obratov izdelovati načrte strojev, kateri naj bi po­
lagali asfaltno-betonski sloj na porozni betonski 
steni pod naklonom 55°. V ta  nam en je pripravilo 
podjetje »Slovenija ceste« blizu svoje asfaltne baze 
v Mostah, na pobočju gramozne jame preskusno 
steno poroznega betona v  višini 9 m te r v istem 
naklonu kot ga ima jez Radojna, to je 55°.
Pripom niti moram, da so vzeli projektanti 
15 cm debeli porozni beton za podlago asfaltnem u 
betonu na eni stran i kot izravnalno plast kamenega 
nasipa, na drugi strani pa naj služi ta  porozni beton 
za odvajanje vode, katera bi eventualno pronicala 
skozi asfaltni beton. Na tem mestu so se vršili p re­
skusi asfaltnega finišerja in vibracijskega valjarja, 
da bi ju  poslali v Kokin Brod šele tedaj, ko bo n ji­
hovo delovanje brezhibno. V ečkrat je bil finišer 
m ontiran na preskusni steni, pa je  m oral zopet v 
delavnico, da so preuredili tiste dele, ki so bili 
pomanjkljivi. Tako so npr. prvotno zamišljeni plan- 
v ibratorji premalo nabili asfaltno zmes te r se je 
začel asfaltni sloj za finišerjem  trgati in odpadati. 
F inišer je bilo potrebno predelati tako, da. so na­
domestili p lan-vibrator j e z vibracijskim  nožem 
(plohom), ki je rezal asfaltno zmes te r jo hk ra ti z 
vibracijam i sproti nabijal. Vse te naprave so mon­
tirane na železnem okviru, na štirih  kolesih (glej 
sliko 1 in 2).
Na vrhnjem  delu voza je nameščen silos za 
sprejem anje asfaltne zmesi. Na spodnjem delu 
silosa so loputke, skozi katere se spušča asfaltna 
zmes v poljubni količini na stresni razgrinjalec. 
Le-ta se lahko s posebnimi vzvodi dviga ali spušča 
nad površino poroznega betona, s čimer se regulira 
debelina asfaltne plasti. Takoj za razgrinjalcem  
sledita vibracijska nabijalna ploha z nalogo, da 
asfaltno plast toliko nabijeta, da se le-ta na strmem 
pobočju prilepi v zadostni meri. Končno kom pri- 
macijo asfaltne zmesi izvrši vibracijski valjar, ki 
je povsem ločen od finišerja.
Finišer in valjar sta obešena na jeklenih vrveh, 
na poseben voz z v itli in škripčevjem. Voz je p re­
mičen po tiru , položenem na kroni jezu. F inišer je 
obešen na osmih jeklenih vrveh 0  10 mm, dva vitla 
vlečeta finišer po strm em  pobočju s prim erno po­
časno brzino za pravilno polaganje asfaltne zmesi. 
Vibracijski valjar, širine 3 mm, 0  valja 350 mm, 
je obešen le na dve jekleni vrvi, njegova brzina 
valjanja pa je 3— 4-krat večja od hoda finišerja. 
S pomočjo posebnega vozička, ki vozi s prim erno 
hitrostjo, dovajamo finišerjevem u silosu asfaltno 
zmes. Na vrhnjem  vozu poleg vitel je postavljeno 
na razglednem m estu oziroma k ra ju  komandno 
mesto strojnika, ki upravlja z električnim i stikali 
celotne naprave.
Vzporedno z izdelavo stro jnih  naprav  v m eha­
ničnih obratih podjetja »Slovenija ceste« so bile 
na Zavodu za raziskavo m ateria la  in  konstrukcij 
v L jubljani preiskave raznih zmesi asfaltnega, ka­
kor tudi poroznega betona.
1. Porozni beton je sestavljen iz drobljenega 
agregata 8—15 mm z dodatkom 170 kg cem enta na 
m3 betona. U porabljali so cem ent iz Popovca, 
m arke PC-350. Vodocementni fak to r je bil 0,40. 
Dosežena trdnost tega betona je bila ugotovljena 
po sedmih dneh 54/cm2 in po osem indvajsetih (28) 
dneh 56 kg/cm2. Propustnost vode skozi om enjeni 
beton je bila zadovoljiva.
2. Asfaltno-betonska zmes je m orala b iti tako 
sestavljena, da se je dala vgrad iti na steno poroz­
nega betona pod nagibom 55°, v debelini 4,5 cm.
3. A sfaltna plast m ora ostati na svojem m estu 
tudi po vgraditvi v dveh plasteh, torej skupno 9 cm 
debeline. Računati je bilo treba s težo asfaltnega 
stroja pri debelini 9 cm nad 200 kg po m2 te r ga je 
bilo treba preskusiti na zdrs ob steni poroznega 
betona p ri danem naklonu te  stene.
4. Najvažnejša lastnost asfaltnega betona v 
tem prim eru je njegova vodotesnost, ker ne sme 
propuščati vode pri 5 Atm vodnega pritiska. Se­
staviti je bilo treba asfaltno zmes take vrste, da 
bo po komprimaciji že v prvem  sloju, debeline
4,5 cm, popolnoma vodonepropustna.
Sl. 2. F in iše r  in  v ib ra c ijsk i  v a l ja r  v  M ostah
5. Od vsega začetka se je že računalo z even­
tualnim  posedanjem kam nitega nasipa jezu. V tem 
prim eru mora asfaltno-betonski sloj slediti poseda­
nju  elastično, brez pojave razpok. V laboratoriju 
so preizkusili na asfaltnih gredah določene dim en­
zije, koliko 'se p ri raznih tem peraturah skrivijo 
grede in določili polmer krivine, pri kateri razpoke 
še ne nastopajo.
6. N adaljnji preizkusi so bili opravljeni v po­
gledu avtoreparature asfaltnega sloja. Zaradi mo­
rebitnega prevelikega posedanja na posameznih 
mestih bi lahko nastale razpoke v asfaltnem sloju. 
S poizkusi v laboratoriju  je bilo dokazano, da so 
razpoke v sloju asfaltnega betona pod stalnim  vod­
nim pritiskom  v začetku sicer vodo propuščale, so 
se pa sčasoma popolnoma zaprle in postale vodo­
tesne.
Poleg zgoraj navedenih preiskav, je bilo oprav­
ljeno še število laboratorijskih preizkusov, npr. na 
trdnost asfaltne zmesi, vpijanje vode, nabreklost 
po nam akanju itd. Nekatere preiskave so se opra­
vile p ri raznih tem peraturah, saj se je predposta­
vilo, da je asfaltni ekran izpostavljen zunanji tem ­
p eratu ri od —15° C do +50° C.
P red sestavo asfaltnega betona so bili pre­
iskani tudi vsi m ateriali, to je  kameni agregati, 
bitum eni, polnilci, skratka vse prim esi asfaltnega 
betona.
Po sestavi nekaj različnih asfaltnih zmesi je 
ZRMK končno osvojil ono zmes asfaltnega betona, 
ki je  vsem preizkusom najbolj zadovoljila in katere 
sestav je bil naslednji:
apnenčeva m o k a ..............................................  5 %
hidratizirano a p n o .........................................  6 %
kameni zdrob iz P reserja  0.—3 mm . . . 35%
kameni zdrob iz P reserja  3—7 mm . . . 15%
kameni zdrob iz P reserja  7—15 mm . . 25 %
kameni zdrob iz P reserja  15—20 mm . . 14%
Skupaj . . . 100 %
Gornji zmesi je dodano 8,6%  bitum ena na­
slednje kvalitete:
Zmehčišče P K .................................... 53° C
P e n e tra c i ja .........................................  51
IP . . ...............................................0,4
Vgrajevanje asfaltno-betonske zmesi ni bila 
prav  lahka stvar. Točno je bilo treba paziti na 
tem peraturo asfaltne zmesi, katero se je  strojno 
najugodneje vgrajevalo p ri tem peraturi zmesi 140° 
do 150° C. Veliko vlogo je igralo p ri vgrajevanju 
tudi vreme. Cim je bilo sončno in toplo vreme, je 
začela asfaltna masa oziroma plast p ri zgoraj na­
vedeni tem peraturi polzeti navzdol in  se trgati. 
Hladnejšo zmes je bilo zopet težko razgrinjati in 
komprimirati, ker je postala ta pri nekaj nižji tem­
peraturi tako žilava, da se je ni moglo več obdelo­
vati. Mnogo ton prehladne asfaltne zmesi nismo 
mogli uporabiti te r je  ostala nevgrajena, neupo­
rabna. Posebno otežkočeno delo je bilo na stikih 
posameznih asfaltnih pasov. Čim ni sledil sosednji 
pas dosti hitro za predhodno položenim asfaltnim 
pasom, se je prv i že preveč ohladil in ni bilo 
mogoče doseči zadostnega spoja obeh pasov. Na
Sl. 3. P og led  
n a  p reg ra d o  
v  K ok in em  B rodu  
m ed izv a jan jem  
te sn iln eg a  slo ja
t
tem delu so se kaj rada pojavila porozna mesta, 
katera je bilo treba naknadno izsekati in zapreti 
ročno z asfaltno zmesjo. Druga plast asfaltnega 
betona, debeline 4,5 cm je bila položena tako, da 
so pasovi gornje plasti prekrivali stična mesta 
spodnje plasti. K jer se je pojavila iz kakršnega 
koli razloga hrapava površina te r se je sumilo, da 
bi taka m esta lahko bila vodo-propustna smo pre­
mazali površino z mastiksom in na ta  način zaprli 
pore in zagotovili vodotesnost.
Fotografski posnetki n a  jezu samem nam  n a j­
bolj nazorno prikazujejo obseg del pri polaganju 
asfaltnega ekrana (gl. sl. 3 in  4).
Vsi napori kolektivov, ki so sodelovali p ri iz­
gradnji asfaltno-betonskega ekrana na omenjeni 
strm ini, so poplačani z zavestjo, d a  so zgradili tak 
asfaltni ekran prvi v  Jugoslaviji in po dobljenih 
podatkih tudi v  Evropi glede na njegovo strmino, 
ki k ljubuje vodnemu pritisku  že tr i leta. Po pre­
jetih  sporočilih jez še danes ne propušča vode.
F. JA N EŽIČ
COATING OF THE COFFER-DAM AT KOKIN BROD W ITH A SPH A LT
S u m m a r y
The road  construction en terp rise »Slovenija ceste« 
executed  in  1959 ticklish  asphalting  w orks a t  th e  stone 
coffer-dam  a t Uvac r iv e r  a t R adojna n e a r  K okin Brod 
in  th e  People’s Republic of Serbia. T he sensitive point 
has  been th e  steepness of th e  36 m  high porous con­
crete, constitu ting  th e  basis of the  asphalt, of as m uch 
as 51 to  55». The ta sk  w as to  stick tw o layers of asphalt 
concrete of 9 cm to ta l th ickness on the  porous concrete. 
F or th is  purpose, a special fin ishing m achine and a 
v ib rating  ro lle r w ere  m ade in  th e  m echanical workshop 
of th e  en terprise, and they  w ere  suspended on steel 
w ire ropes of 10 m m  thickness held by  special winches, 
set up  on a trav e llin g  device on the  dam  crest, w ich 
carried  them  u pw ard  on th e  wall. The te m p era tu re  of 
th e  asphalt-concrete  m ix tu re  a t  the  m om ent o f incor­
poration  had to  be 140° to  150° C, a m ix tu re  of a tem pe­
ra tu re  below  140» C being too- tough fo r th e  purpose, 
and a  m ix tu re  w arm er th a n  150° C n o t rem ain ing  on 
th e  spot. The »Research L abo rato ry  fo r  m a te ria l and 
constructions« a t  L ju b ljan a  investiga ted  th is  m a tte r  
and determ ined the  rig h t m ix tu re  of asp h a lt concrete 
w hich does no t leak  and  w hich possesses th e  p roperty  
of repa iring  itself, if  th e re  should  b e  a crack.
A fter a considerable effort, th e  en te rp rise  succee­
ded in te rm inating  th e  w ork  u n til th e  end of 1959 and 
to  com mence th e  opera tion  of th e  coffer-dam  un til 
the  tim e-lim it. A ccording toi ob ta ined  inform ations, th is 
case of coating w ith  asphalt a t  such steepness is  the  
firs t one in  Europe.
The coffer-dam  has since been in  opera tion  during  
th ree  years w ithout leaking.
SI. 4. P og led  n a  del 
p re g ra d e  po Izv ršitv i
Csonkova metoda 
obremenitvami
računanja skeletov s horizontalnimi
PR O F. ING. SVETKO L A PA JN E
UVOD
Znano je, da teoretski statični račun skeletnega 
sistem a s horizontalno obrem enitvijo že davno ni 
več problem. Z nastavitvijo  elastičnih enačb po 
m etodah sil ali metodi m inim alnega dela, z nasta­
vitvijo  enačb po deform acijski metodi (Ostenfel- 
dovi) je naloga teoretsko rešena. In vendar se noben 
praktičen statik  s tako rešitvijo ne more zado­
voljiti, am pak išče rešitev, ki bo dovolj enostavna 
za vsakdanjo uporabo. Za nepomične etaže skele­
tov nam  je Cross podal metodo postopne aproksi­
macije, izhajajoč iz principov Ostenfeldove defor­
m acijske metode. Ta m etoda je videti za prakso 
ena najenostavnejših iz naslednjih  razlogov: a) v 
računih se opravljajo vse računske operacije z upo- 
gibnimi momenti v danih dim enzijah brez abstrak t­
nih števil (zasukov itd.), b) postopek aproksimacije 
se lahko prekine, čim se doseže prim erna natanč­
nost računa (ki je lahko v  nekaterih  prim erih zelo 
groba), c) večina napak se da naknadno korigirati 
s superponiranjem  diferenčnega računa.
Za horizontalno obrem enitev skeleta bomo tudi 
predpostavljali uporabo Crossovega postopka z 
vsemi osnovnimi načeli. Izhajajoč iz polnovpetih 
stebrov zgoraj in spodaj bomo opravili pomike po­
sameznih etaž tako daleč, da bomo ustregli pogoju, 
da m orajo biti horizontalne sile v ravnotežju. Nato 
bomo opravili zasuke posameznih vozlišč v  taki 
meri, da se vrtiln i momenti, ki delujejo s posamez­
nih  palic na vozlišča med seboj uravnovesijo. Po 
izračunu rezultata bomo ugotovili, da naš cilj ni 
dosežen, da smo dobili prem ajhne horizontalne sile 
v stebrih, skratka, da horizontalne sile niso v rav­
notežju. Nastopajočim silam ustrezni rezultat bi 
dobili šele tedaj, če bi kom pletni račun skeleta po­
množili z določenim faktorjem , faktorjem  pomika 
»P«. Taka rešitev je  teoretsko in  praktično edino 
mogoča p ri enoetažnih skeletih, k je r nam  m ulti­
plikacija s faktorjem  že nudi točen rezultat. P ri 
mnogoetažnih skeletih se pojavi težava: vsaka 
etaža zahteva drugačen fak to r pom ika »P«. Zakon 
podobnosti pa dovoljuje celokupne rezultate po­
množiti le z enim samim faktorjem  pomika. P rak ­
tična rešitev bi bila torej takale: Ves račun je treba 
pomnožiti z nekim povprečnim  faktorjem  pomika. 
Vse razlike od dejanskih horizontalnih sil do re­
akcijskih horizontalnih sil pomnoženih s faktorjem  
skeleta pa  nam  ostanejo kot obremenitve za po­
novni račun horizontalne obrem enitve skeleta. Tak 
skelet računam o torej dvakrat, v najtežjem  p ri­
m eru tr ik ra t te r dobimo tako zaželeni rezultat s 
seštevanjem  vseh delnih rezultatov.
Z navedeno ugotovitvijo je problem  že nastav­
ljen: ali ne bi bilo mogoče že vnaprej predvideti 
toliko večje horizontalne sile ali pa toliko večje 
pomike etaž, da bi po opravljenem  Crossovem po­
stopku ne bilo več potrebno niti m ultipliciranje, 
n iti dodatne računske operacije. S tem  problemom 
se je  bavil prof. Grin te r ter je  v avtorjevi knjigi 
»Crossova metoda« navedena njegova formula. Av­
tor je nadalje študiral problem te r našel boljše 
aproksimacije, ki so tudi navedene v tej knjigi 
skupno s prim eri računov. Vse te rešitve pa niso 
dale tega kar smo iskali. Šele Csonka je  pokazal 
genialni način rešitve, ki obstoji v tem, da na dane 
pomike polnovpetih stebrov opravimo še posebni 
»Csonkov« pom ik etaž. Na podoben način rešitve 
je prišel približno istočasno tudi Anglež Naylor ter 
Francoz Zajcev. Prof. W erner v Zagrebu je že pred 
objavo uporabljal ta  način, pa je zamudil objavo. 
Da je  rešitev, ki je bila prvič objavljena leta 1948 
še danes aktualna, dokazuje najnovejši Csonkov 
članek v reviji La Construction leta 1959. To me 
je dovedlo do obdelave Csonkovega pomika tudi 
v našem »Gradbenem vestniku«.
PRINCIP CSONKOVEGA POMIKA
Po zastavitvi osnovnega pomika horizontalnih 
sil pri polnovpetih stebrih  zgoraj in spodaj, ne no­
sijo prečke nobenih upogibnih momentov. Če opra­
vimo zasuke vozlišč, prevzam ejo del momentov 
prečke, toda na  stebrih  s tem izgubimo upogibne 
momente in prečne sile. Potreben je nov, dodatni 
pomik. Išče se torej dodatni pomik etaž, združen 
s prevzem anjem  upogi.bnih momentov po prečkah, 
ne da bi se p ri tem  prečne sile na stebrih  izpreme- 
nile, niti zm anjšale n iti povečale. Csonka je rešitev 
našel z istočasnim pomikom dveh sosednjih etaž:
J  -
Postopek je v originalni obliki uporaben le za 
etaže, pri katerih  imajo vsi stebri enake višine. Na 
stebrih ostane upogibni moment konstanten, kar 
je bistvo pomika. Prečke dobe p ri tem  antim etrične 
zasuke vozlišč. Predpostavlja se, da dobe vsa voz­
lišča iste etaže enak zasuk yi, p ri čemer znašajo
etažni pomiki pod vozlišči | H -  v  spodaj in ana­
logno zgoraj.
P ri danem zasuku vozlišča y> nastopajo nasled­
nji vpetostni momenti, ki v rtijo  vozlišče nazaj:
Na stebru spodaj: Mspodaj =  
Na stebru  zgoraj: M z g 0 r a j  =  
Na nosilcu (prečki): Mn0s =
s p
v> 1 a
L
EJzg--------xp l b
L
6 E J  n o s
l byj
Analogno izračunani momenti se pojavijo na 
sosednjih vozliščih iste etaže. Ce vse te momente 
seštejemo, dobimo s tem  vsoto tako imenovanih 
»razdelilnih momentov etaž«, pri čemer gre za vse 
momente okrog vozlišč prečke posamezne etaže. 
Vsi ti momenti morajo b iti po vsoti enaki vsoti 
gonilnih momentov, to je vsoti vpetostnih momen­
tov na stebrih ob prečki opazovane etaže p ri po­
miku z nezasučnimi vozlišči. S tem  je nam reč do­
ločena velikost Csonkovega pom ika etaže zp.
Za praktični postopek si zapomnimo naslednje 
poenostavitve računa:
Gonilni moment etaže za Csonkov pomik je 
vsota vseh vpetostnih momentov stebrov (in nosil­
cev) ob vozliščih etažne prečke. Razdelilni momenti 
etaže se izračunajo v  %> po togostih stikajočih se 
palic na vsa vozlišča etaže. Te togosti so teoretsko 
dokazane v  zgornjih enačbah (1 a, b). K er znaša 
tako imenovana norm alna togost palice v Crosso- 
4 E J  „  ,
vem postopku tn = ------, moramo za Csonkov po-
L
stopek vzeti v račun:
za stebre le četrtinsko togost (1 EJ/L), 
za vsak priključek prečke poldrugo togost 
(6 EJ/L).
Ob opravitvi Csonkovega pom ika se pojavijo 
istočasno tudi vpetostni mom enti na nasprotnih 
koncih stebrov: to so tako im enovani prenosni mo­
menti. Velikost teh momentov je  enaka velikosti 
razdelilnih momentov, predznak v  smislu vrtilnega 
momenta s palice na vozlišče pa je obraten. 
Prenosni koeficient na  stebrih  znaša: —1.
Na prečkah ni prenosov, ker je  to z antim etrič- 
nim  zasukom že upoštevano.
Za pozneje navedeni prim er dvoetažnega ske­
leta je  vnaprej na tem  m estu analiziran Csonkov 
pomik za prečko (3) s pripadajočim i diagram i mo­
m entov in deformacij za p rv i krog izenačenja:
( b . . .  t o r m i l  p n  n t z a s u ž r z i h  vozliščih
P a lica  štev -M 1 3 ' l l 2 3
N orm alna toqosf 2 0 So 2o k'O 1 o O 2o
Csor\kova tocjost OS r z s 3o A’o 2 S Sv Z- 11 ZS
C so n ko v i raz-delilm U.oeficierd\y A A/. HM/. it-T/. 8 9/. 222/. z*>7/ l '  100 o/
Homa,atna črta J)e|orm acua.
Navedeni prim er Csonkovega pom ika za eno 
etažo pojasnjuje le osnovni princip Csonkovega po­
stopka. Za izračun cele konstrukcije je treba opra­
viti pomike vseh etaž, p ri čemer je  treba upošte­
vati tudi prenosne momente. Iz prim era se nadalje 
vidi, da po Csonkovem pom iku v vozliščih mo­
menti niso izenačeni, ker smo napačno predpostav­
ljali v vsej etaži popolnoma enake zasuke vozlišč. 
To razliko pa zlahka korigiram o z dodatnim  Cros- 
sovim postopkom zasuka vozlišč. Seveda nam  ta 
Crossov postopek vnese m otnje v  velikosti hori­
zontalnih prečnih sil, kar zahteva ponovne pomike 
etaž, ponovni Csonkov pomik in ponovni Crossov 
postopek.
CELOTNI RAČUN OKVIRA S POMIKOM
Csonka navaja v  prim erih  praktično izvedbo 
preračuna okvirov tako, da kom binira tri osnovne 
operacije:
operacija a: normalni Crossov postopek suka­
nja vozlišč,
operacija ß : pomik polnovpetih stebrov brez 
obrem enitve prečk,
operacija y: Csonkov pomik (obremenitve prečk). 
K vsaki operaciji pripadajo  ustrezni razdelilni 
koeficienti v  vozliščih:
a za Crossov postopek, 
ß  za pomik polnovpetih stebrov, 
y za Csonkov pomik.
Postopka a in y povzročata tudi prenosne mo­
m ente na nasprotnih koncih palic (y le p ri stebrih), 
Operacija ß je znana: gonilni moment stebrov 
etaže se deli na posamezne stebre v  razm erju n ji­
hove togosti, p ri čemer gre pol momenta v glavo, 
pol v nogo stebrai; to sorazm erje nam  da koefi­
cient ß.
Operacija a je običajni Crossov postopek iz­
enačevanja vozliščnih momentov te r ne potrebuje 
posebnega pojasnila.
Vse tr i operacije kom binira Csonka za vsak 
»krog« izenačevanja zase; navedeni okvir je  izraču­
nan najprej po izvirnem  načinu profesorja Csonke.
Računsko shemo si napravim o tako, da p ri­
pada k vsakemu k ra ju  palice tablica s koeficienti 
a, ß, y.
Pod tablicam i se opravljajo zaporedja številk, 
ki predstavljajo upetostne vrtilne momente vozlišč. 
Najprej nanesemo vpliv pomika ß — vpetostne 
momente stebrov. Nato opravimo Csonkov pomik y 
posameznih etaž. Nato vnesemo prenosne momente 
od Csonkovega zasuka y' (prenosni fak tor —1);
P R I M E R C kica  m omentov za. p o m ik  p n ‘nezasu-F iam  h
3 z. r cican. raz d'el lini h koe-ficuentov 
oi za Crossov zasuk. ß  za pomik, j $ ZCI ^ ou^ov
S lik a  3
Končno opravimo še Crossov postopek za za­
suk vozlišč a.
S tem je prv i »krog« končan, napravim o črto.
V drugi »krog« vstopimo s prenosnim i mo­
menti od Crossovega izenačenja (prenosni faktor 
+ %). Vneseni so v  rubrik i a .
V posebnem odseku lista si preračunam o rezul­
ta t dosedanjih prečnih sil na stebrih  etaž. V kolikor 
ta rezultat ne ustreza zahtevanim  momentom etaže
(ali ravnotežju etaže), dodamo m anjkajoče momente 
po računu pomika polnovpetih stebrov ß.
Nato sledi Csonkov drugi pom ik y in prenosni 
momenti od tega pom ika y'.
Končno vdrugič izenačimo vozlišča po Crossu a. 
S tem je drugi »krog« končan.
S prenosnimi mom enti od Crossovih izenače- 
valnih momentov vstopimo v tre tji »krog« izenače­
vanj. To se ponavlja do zaželene natančnosti.
J z v i r n i  Csonfcov posiopek
ooi.
at
JU
2.2'2/.
167'/
V V/.
- so
4- 2.2
- 40
-  e
.  -  15 
II +- -I 
~  -  1
-  4
-  4
-_£jl
N_ _ _ _ _ -
SCO / So 0 /.
ib - 7-
6 7 l  . t +40 0 ■/.- 5 0 + 10 *jr •4 60 Ir-- 22 2f‘+- 4 at + d J *■- 9 d' •M f I- -I 3
+■ 4
Ar, + f o  l?-  1 - 2 v'06• «c1+ 1 }• A /b -—
- }  ?
- 1 öC -  J
- 82. f 82
Obte-žb«. iä . /b
|7 Lrl : -6l-1 -H  +«-S«t22-- 
»-22't
Äh .-30öt221
lil . I n ; -6 0 -s9 -1  -9 5 - Cs+2*
3 3 '3  V- (?6 7 /•.
- /i 3 3 3  •/•
Acre / K 13-3-/.
aJU (So
N + *2.
?l + 40
i-2 9S
a 1 -Zooi 2 9$
-  A
<- S * U
SS'Sy.
U '7 'i-
-•120 
+ S 7
- 19
_ “s
<- A
+■ -t
- -t 
t- 1
* i
2.2-2'/.
-  7.
jlEZl
-  8 r
ii i n  ‘ • 82- 186 - «6 -333* 
- t> HI
t  U : -J20 I-6&7 •" *33
4 2 S/.
"23777
62 s/.
J'
ft
t
it
#
i'
A
" -M
V 5
4- 'I
J  ^ 5 6
;  V  k
I -  A
i d  • -sr2-t«6r8-8;-iU-n*w ^ ^
3 4
55’3/.
2.2-2V-
:  f
= * J1S
a n : -720 f 71s - -  s- + 1
I'*
«c*
ß
J*d
J’
A
i-
«t
+ 1 4S  L«,
41 I ■
-  41 
4- 8
+ 2
-  2
+■ 1
+1^2. H S a -  &B
25-0 y.
33-3-/.
A-Ö7-
- 4 0 0  '
+ A4.
-  2?
•h I  6  j i
+ 22
;  ‘ i
-  3
-r ^
+ 2
-  2
*- 1 [°-  t
6 i
- m S lik a  4 W / - 5
1 6 7 / -
/ / / / / IS-S  V.
>
0 T
-  s 7  >t i  _
-  .
-  b & i
-  1-  4 $ m
- 1 9 5
(b 
X
Š A 
__ar* 
m P
- SAOl *> 
- 1 « «  + 2 0 J .
- <<1
-  s
-  i
-  __ i _
-  J i '5
Zaradi nevarnosti pomot, dosti kompliciranega 
računanja uporabljam  jaz ponavadi postopek, ki je 
daljši, ki zahteva več papirja , v celoti pa je eno­
stavnejši: Najprej opravim preračun celega skeleta 
s Csonkovim postopkom z vsemi prenosi do konca 
na enem listu. Rezultate Csonkovega postopka vne­
sem na drug list za izvedbo Crossovega postopka. 
Končni rezultat seveda ni točen, ker je Crossov 
postopek vnesel m otnje v  Csonkovo izenačenje. 
Toda razlike so ponavadi silno majhne. Z istim 
faktorjem  smemo tako in  tako vedno pomnožiti 
celotne rezultate. V kolikor ostanejo še razlike, na­
pravim o za razliko, ki ponavadi ni večja od 5 do 
1 0  fl/o  ponovni račun po Csonku in po Crossu ter 
ga superponiram o na dane rezultate. V priloženih 
nadaljn jih  računskih shem ah je  prikazana tudi ta 
varian ta  postopka.
Končni rezultati se v tretjem  m estu razliku­
jejo, k a r  ima svoj izvor v zaokrožitvah, saj smo 
se omejili na natančnost do enote tretjega mesta. 
Zaradi velikega števila sum andov se te napake se­
štejejo v  enem ali drugem smislu te r nam zato dajo 
nekaj %> razlike v rezultatu.
A  C so n k o v  p o s to p ek .
S l ik a  5 a
Kom binacija Csonkovega postopka s Crosso- 
vim  nam  omogoča torej nešteto varian t tehniške 
izvedbe. Vrstni red  Csonkovih in Crossovih izena­
čenj je brez pomena, p ri poljubnem  zaporedju po­
stopkov in prenašanj moramo dobiti isti rezultat. 
V najnovejši objavi 1. 1959 se Csonka bavi tudi 
s problemom, k i nastopi, če imajo stebri tečaje. 
Rešitve so mogoče na več načinov:
A. Če imajo vsi stebri etaže tečaje, operiramo 
tako kot je spredaj navedeno, s to razliko, da so 
Csonkove togosti tečajnih stebrov enake 0.
B. Če imajo le nekateri stebri etaže tečaje, je 
zadeva bolj nerodna. Prof. Csonka predlaga dve 
variantni rešitvi:
Bi Vse stebre računam o kot polnovpete, na 
tečajih stebrov pa upoštevamo dodatne zasuke po 
Crossu v takem  iznosu, da se vpetostni moment 
eliminira. Vpliv zasukov se prenaša tudi na so­
sedna vozlišča, k a r zahteva dodatne pomike ß, y itd.
B2 Namesto prenosa momenta po stebru  s kon­
stantnim  iznosom predvideva Csonka prenos mo­
m enta po triko tn iku  tako, kot če bi bile vse palice 
opremljene s tečaji na nasprotnem  kraju:
B  C r o s s o v  p o s f0 p e k
(^ri podela|Ocu J
S lik a  5 b
Shema momentne črte za Csonkov pomik:
T y - ! [  x ’] t r VvorvH M
S lik a  5
Za račun razdelilnih koeficientov y za Csonkov 
pomik tega prim era moramo za stebre jem ati po­
lovične in ne četrtinske togosti. Vsi prenosi preko 
stebrov y' odpadejo. Tak način računanja pa za­
hteva večkratno iteriran je , ker m om entna črta pri 
Csonkovem pomiku izpremeni prečne sile stebrov 
te r pogoj neizprem enljivosti prečnih sil ni izpol­
njen. Potrebno je torej delati več krogov postopka.
Z a k l j u č e k
Postopek Csonkovega pomika, ki je videti na 
prvi pogled sorazm erno zamotan, se je pokazal v 
praksi izredno pripraven  in hiter, posebno v raz­
deljeni obliki, tako, da se kom pletni Csonkov po­
stopek izpeljuje n a  posebnem listu, pripadajoči 
Crossov postopek pa na posebnem listu. Zanimivo 
je, da kolegi v  Nemčiji, k je r je bolj znan K anijev 
postopek, Csonke ne poznajo te r so se zelo čudili, 
kako hitro se dajo nekatere naloge te vrste  uspešno 
rešiti. Načelno se da Csonkov postopek prilagoditi 
tudi na bolj kom plicirane sestave skeletov, kar pa 
zahteva od p rim era  do prim era poseben študij. 
Študij uklona skeletov bo s tem  postopkom bistveno 
olajšan.
L i t e r a t u r a :
L a p a j n e :  Grossova m etoda 1949.
S i m i č  i n g .  M.: P rilog  po jednostav ljen ju  Cros- 
sove m etode od  p ro feso ra  Csonka, G rad jev in ar 1952, 
br. 7—8.
C s o n k a  P .: Calcul des cadres orthogonaux
ä noeds deplacables C onstruction 1959, N. 8, 9.
C s o n k a  P.: A nalysis of F ram e w ith  M ovable 
Joints. M uegyetem i Kozlem enyek 1 (1948) pp. 22—36.
C s o n k a  P.: C alcul des pou tres V ierendeel (ma­
džarsko) E pitestudom änyi K ozlem enyek 1 (1948) pp. 
3—7.
Z a y z e f f  S.: L a m ethode de Cross e t  ses sim ­
plifications. L e  calcul des constructions rigides sans
secours aux forces fictives de fixation . Construction, 
v. V No 6 1950 pp. 165—169.
C s o n k a  P.: U ne con tribu tion  ä la  sim plification 
de la  m ethođe de H ardy  Cross. C onstruction  t. V II No 
3 1952 pp. 85—90.
K u p  f  e r  s c  h m i d t  (Springer V.): Ebene und 
räum liche R ahm entragw erke, W ien, 1952.
N a y l o r  N.: S ide Sway in  S ym m etrical Building 
Fram es. The S tru c tu ra l Engineer, 28 1.1950, pp. 99—102.
G o d f r e y  G. B.: U ne sim plification  de la  m e­
thode de Cross p o u r les cadres sym etriques sounds 
aux  deplacem ents la te rau x . L ’ssa tu re  m etalique 19 
(1954) pp. 151—160.
V. H a l a s z  R.: V erfah ren  zu r B erechnung von 
R ahm entragw erken  nach  Cross, Zayzeff und  Csonka, 
B auplanung  und  B autechnik  7 1952 pp. 111—117.
I. O s w a l d !  E.: B erechnung  verseh lieb licher
R ahm entragw erke nach  M om entenausgleichverfahren. 
Die B autechnik  30 (1953) pp. 60—65.
C s o n k a  B.: B erechnung versch ieb licher R ah­
m entragw erke. D ie B au techn ik  31 (1954) pp. 401—404.
Z a y t z e f f S.: M ethode generale  d e  double r e ­
laxation. C onstruction t. IX, No 10 (1954) pp. 353—360; 
t. X  No 1 e t 3 1955 pp. 20—24 in 131— 138.
S. L A PA JN E
CSONKA’S METHOD 
S u m m a r y
Mr. Csonka, P rofesor of th e  U niversity  of B uda­
pest has established a new  m ethod fo r  s ta tica l analysis 
of m ultisto rey  fram ew orks fo r a  horizontal loading. The 
basis consists of a system  of colum ns rig id ly  fixed on 
top and bottom  w hich oppose a  determ ined  sw ay w ith  
certa in  sh e ar forces. R elax ing  th e  jo in ts according to 
Cross’s m ethod a considerable p a r t  o f sh e ar forces is lost. 
Thus Mr. Csonka is searching fo r  a m an n er of m om ent 
d istribu tion  so, as th e  sh ear forces on colum ns would 
no t b e  reduced. This is possible only if the ro tations 
of jo in ts a re  accom panied by  an  additional side sway 
of storeis above and below  th e  joints. This is th e  
Csonka’s sway: th e  colum ns y ield  in  form  of a circle 
w ith  a constan t bending m om ent an d  rem ain  w ithout 
any additional sh ear forces.
The num erical opera tion  is accom plished in  a 
sim ilar w ay  ais in  Cross’si m ethod. Each bending mo­
m en t d istribu tion  re fers  to  a  row  of beam s and ad­
jacen t tw o rows of colum ns. T he stiffnesses of g irders 
a re  3fa of th e  norm ale ones, th e  stiffnesses of columns 
a re  on ly  /  of th e  sam e. T he ca rry -o v e r fac to r is — 1, 
applied only on colum ns. In  addition  to  the Csonka’s 
sw ay a supplem ent Cross’s proceeding  fo r ro tations- 
d ifferences is necessairy, because a ll join ts of one 
sto rey  do n o t have th e  sam e ro tations.
The technical proceedings of calculus a re  possible 
according to  Mr. Csonka in  severa l d iffe ren t m anners. 
T he au th o r o f th is  a rtic le  recom m ends a longer, bu t 
clea re r w ay of th em  so, th a t  th e  Gsonka’s sw ay re ­
m ains w holy separated  of th e  ad jacen t Cross’s m om ent- 
d istribu tion . T he Csonka’s proceedings a re  very  useful, 
though  re la tive ly  little  know n. T he a im  of th e  article 
is to  ex tend  its  use am ong th e  engineers of th is 
country.
Značilnosti francoskih predpisov za prednapeti beton in primerjava
teh predpisov z nemškimi in našimi predpisi in g . s e r g e j  b u b n o v
NAPETOSTI V BETONU
Problem  napetosti v določeni točki obremenje­
nega telesa obravnavajo v F ranciji predvsem z g ra­
fično metodo Mohrovih krogov. Francozi menijo, 
da z Mohrovimi krogi najlaže rešujejo razne pro­
bleme napetosti v telesu, na prim er ugotovitev 
m aksim alnih napetosti, ki imajo naj večji kot z 
normalo, na ploskev tistega elementa. Zaradi p rak ­
tičnosti tega načina so sedaj opustili poprej obi­
čajen način prikazovanja glavnih napetosti z La- 
mejevim elipsoidom napetosti.
Na podlagi Mohrovih krogov je Caquot podal 
notranje krivulje m aterialov (courbe intrinseque), 
ki jih  predstavljajo  ovojnice Mohrovih krogov. Ca- 
quotova varnostna krivu lja je homotetična deduk­
cija zlomove krivulje, ki se v smislu francoskih 
predpisov dobi ob upoštevanju razm erja 0,28 med 
dopustno napetostjo in napetostjo zloma. (Ta koefi­
cient je rezultat kompromisa doseženega že pred 
več desetletji v komisiji, ki je izdelovala predpise za 
železobeton in ki se je tak ra t razdelila na dva 
enaka dela, od katerih  je bil eden za koeficient 0,25, 
drugi pa za 0,30.) Osvojeni koeficient 0,28 ustreza 
3,57-kratni varnosti glede na  trdnost betona po 
90 dneh (Francozi določajo m arko betona glede na 
trdnost po 90 dneh).
Prikazovanje napetosti z Mohrovimi krogi in 
Caquotovo krivuljo varnosti je  uzakonjeno za 
prednapeti beton z začasnimi predpisi za predna­
peti beton iz leta 1953 (ki so še vedno v veljavi). 
To je  tud i razumljivo, ker je  prednapeti beton v 
smislu francoskih predpisov izotropni m aterial, ker 
so nategi v  robnem vlaknu popolnoma izključeni. 
(Nemški predpisi DIN 4227 dovoljujejo v predna­
petem  betonu tudi precejšnje natege, ki jih pre­
vzema arm atura. V tem območju se konstrukcija 
seveda ne more sm atrati kot izotropna.) V posa­
mezni točki konstrukcije je stanje napetosti dolo­
čeno z ekstremnimi vrednostm i glavnih napetosti: 
ni (manjša vrednost — običajno nateg, ki je nega­
tiven) in  n 3 (večja vrednost — pritisk, ki je pozi­
tiven). Te napetosti p redstav lja  v Mohrov krog s
parametri p =  ni 3 (razdalja središča od koordi­
natnega začetka) in r  =  ---- —1 (radij Mohrovega
2
kroga).
Področje varnosti se v tem  prim eru določa 
s formulo:
(p +  R1!,)2 ž  r2 +  r3/r0,
k jer je
=  __ R3b
8 RJb (Rb +  Rib)
R b — dopustna napetost na pritisk  (ob dop)
R ' b  — dopustna napetost na nateg (obz dop)
Francoski predpisi dopuščajo, da se računa
razm erje Rb
R*b
13. V tem  prim eru je ro =  1.509 Rb.
Z našimi označbami bi potem področje varnosti bilo 
definirano z izrazom
/  Obz +  0 b , , V 2 >  / ° b  —  O b z V
( — —  +,,i" dop) ( — H
—  Obz \  3 . 1
A  2 /  1.50!09 ob
Drugi način m ejnih napetosti, k i ga ravno tako 
dopuščajo francoski predpisi, je  način s karak te­
ristično krivuljo Chalos-Beteillea, ki je  nastala iz 
Caquotove krivulje varnosti. P ri tem  se napetosti 
kontrolirajo po formuli:
R l,
t2 <  —  (Rb -  n) ■ (Rib +  n)
Rb
kjer je t-strižna napetost, n-norm alna napetost v 
tisti točki prereza. Ostale označbe kot prej.
Z našimi označbami bi to pomenilo:
t2 <; gbz d0p  (ab dop —  on) ■ (obz dop  +  on)
Ob dop
Z uporabo Caquotovih krivulj oziroma Chalosovih 
formul francoski predpisi skušajo doseči enako 
varnost v vseh točkah konstrukcije in v vseh p re­
rezih, upoštevajoč norm alne in tangencionalne na­
petosti istočasno in  v n jih  medsebojnih odvisnosti.
Caquotove krivu lje  so bile izdelane na  ekspe­
rim entalni podlagi. S strogega m atem atičnega sta­
lišča pravijo, da je  ta  postopek nekoliko sporen, 
vendar se vsi strinjajo, da je ta  dovolj točen za 
praktične namene. Tudi zadnji am eriški poskusi 
so potrdili praktično vrednost tega postopka.
V praksi (v statičnih računih) se izračun glav­
nih napetosti običajno vrši po klasični formuli:
Nadaljnja posebnost francoskih predpisov je, da 
zahtevajo v robnem vlaknu, ki je poleg napetega 
jekla (v prostoležečih nosilcih je to spodnje vlakno) 
najmanj še 8°/o pritiska od vrednosti maksimal­
nega pritiska v tem vlaknu. S tem so v predna­
peti konstrukciji ne samo izključeni sleherni na­
tegi, temveč so predpisani celo minimalni dopustni 
pritiski. Ta zahteva je motivirana s tem, da' je tako 
zagotovljena popolna varnost pred korozijo nape-
tega jekla, ki bi lahko nastopila, če bi v  betonu 
nastale nevidne razpoke. Toda razpoke bi nasto­
pile samo v prim eru nategov in tudi le takrat, ko 
bi nategi prekoračili mejo nosilnosti betona na 
nateg, k ar je norm alen prim er p ri vseh konstruk­
cijah iz železobetona. Številni francoski inženirji 
prak tik i se zelo upirajo tem u predpisu. Večina 
misli, da bi p ri prednapetih  konstrukcijah lahko šli 
do 10 kg/cm2 nategov pri izrednih obrem enitvah (s 
koristno obtežbo), nekateri pa predlagajo celo kot 
mejo nategov 20 kg/cm2, a najbolj previdni so m ne­
nja, če se ta  zahteva 8 °/o pritiskov še postavlja, naj 
bi veljala le za trajno  obremenitev (lastno težo), 
pri koristni pa naj bi se pritisk i zm anjšali do 
0 kg/cm2.
Zanimiva je  prim erjava z nemškimi predpisi 
DIN 4227. Po čl. 16,4, se dovoljujejo v vlaknu poleg 
napetega jekla, p ri upoštevanju vseh najneugod­
nejših okoliščin naslednji maksim alni nategi:
Dopustni nategi po DIN 4227 v  kg/cm2
(za enoosni upogib)
M arka b e to n a M ostovi D ru g ek o n s tru k c ije
MB 300 30 40
MB 450 38 50
MB 6 00 45 60
P ri dvoosnem upogibu so te vrednosti za 
10 kg/cm2 večje. Nemški predpisi zahtevajo, da se 
vsi nategi, ne glede na njih  velikost, prevzam ejo z 
ustrezno mehko arm aturo, kar pa daje običajno le  
m ajhne prereze te  arm ature.
Naši začasni predpisi ne dovoljujejo nategov, 
razen pri kontinualnih konstrukcijah v  vrednosti 
5%  MB, toda tud i ne določajo m inim alnih pritiskov.
Glede dopustnih m aksim alnih pritiskov v  Us­
njeni coni, kot je bilo že omenjeno, dopuščajo fran ­
coski predpisi vrednosti 0,28 trdnosti betona po 90 
dneh. Če upoštevam o po njihovih predpisih, da je 
trdnost po 28 dneh enaka 0,90 trdnosti po 90 dneh, 
potem je koeficient izkoriščanja betona glede na 
naš pojem m arke betona dejansko 0,31. Varnostni 
koeficient je torej 3,23. Če to prim erjam o z vred­
nostmi dopustnih pritiskov po DIN 4227,in po naših 
predpisih, dobimo:
.-inssssj
Dopustni trajni pritiski v  betonu
Po DIN  4227 za p ravoko tne prereze
300 110 0,375 2,66
450 140 0,312 3,21
600 160 0,266 3,76
Po DIN 4227 za ška tlaste  in  T -p rereze
300 100 0,333 3,00
450 130 0,288 3,47
600 150 0,250 4,00
M a rk a  n tU ic t  I z ra b lja n je  V arn o stn i
b e to n a  v k g / c m ! trd n o s ti  k o efic ien t
Po začasnih jugoslovanskih  predpisih
350 110 0,315 3,18
450 130 0,290 3,45
600 160 0,266 3,76
Kot vidimo, nem ški in naši predpisi dovoljujejo 
večje pritiske za nižje m arke in m anjše za višje 
m arke v betonu, kot francoski predpisi.
Glede začasnih napetosti na  pritisk, ki se po­
javljajo  v konstrukcijah ob napenjan ju  neobtežene 
konstrukcije, je stanje naslednje:
V tem  prim eru dovoljujejo francoski predpisi 
izkoriščanje betona do 0,45 njegove trdnosti po 90 
dneh, po naših pojm ih bi pa to pomenilo do 0,50 
trdnosti po 28 dneh.
V prim erjav i z nem škim i in našimi predpisi 
dobimo za te pritiske naslednje dovoljene vrednosti:
Dopustni začasni pritiski v  betonu
M a rk a
b e to n a  vP kg/cm ’
Iz ra b lja n je  V arn o stn i 
trd n o s ti  k o e fic ien t
P o DIN 4227 za p ravoko tne p rereze
300 140 0,465 2,15
450 180 0,400 2,50
600 210 0,350 2,86
Po DIN 4227 za ška tlaste  in  T -prereze
300 130 0,435 2,30
450 170 0,380 2,64
600 200 0,300 3,33
P o začasnih jugoslovanskih predpisih
350 143 0,410 2,54
450 169 0,375 2,67
600 208 0,348 2,87
Če p r im e rja m o  te  v re d n o s ti  za M B 450, v id im o,
da dovoljujejo francoski predpisi za začasno na­
petost na pritisk  za 33 %  večje napetosti, kot naši 
predpisi in za 25—32%  večje kot nemški predpisi.
Posebnost francoskih predpisov glede napetosti 
v betonu je  v tem, da predpisujejo razm erje glav­
nih (osnovnih) napetosti na pritisk  (n3) in na nateg 
(ni), za katero ni potrebno posebno arm iranje be­
tona s strem eni. To razm erje m ora b iti ng/m =  4%. 
V prim eru samo vzdolžnega prednapenjanja, kjer 
se lahko takoj določijo napetosti na pritisk  (od 
prednapenjanja) in na strig, se lahko to razm erje 
nadomesti z razm erjem
K ot vidimo, so francoski predpisi glede trajn ih  
napetosti v betonu strožji ko t naši in nemški pred­
pisi, zlasti glede na zahtevano 8 %  rezervo pritiska 
v robnem vlaknu, p ri začasnih napetostih so pa
tolerantnejši. To dejstvo dovoljuje nemškim in 
našim  konstruktorjem  izdelavo konstrukcij iz pred­
napetega betona (zlasti mostov) včasih z bolj eko­
nomičnimi prerezi, francoskim  inženirjem  pa n ji­
hovi predpisi dovoljujejo h itre jši potek gradnje in 
ugodnejše dispozicije glede na  izvedbo.
NAPETOSTI V JEKLU ZA NAPENJANJE
Glede jekla je stanje povsem drugačno. Franco­
ski predpisi sploh ne predpisujejo dovoljenih na­
petosti za jeklo, s katerim  se beton napenja. V n ji­
hovih predpisih je glede tega rečeno dobesedno 
(čl. 12):
»Nobena m eja se ne postavlja za stalno nape­
tost arm ature za prednapenjanje, ker ta  napetost 
izhaja iz začetne napetosti p ri prednapenjanju«.
Glede na začetne napetosti pa pravi čl. 2:
»Napetost jekla m ora b iti takšna, da p ri na­
penjan ju  ni nobenega rizika za zlom za časa na­
penjan ja in da po napenjanju  in  po padcu napetosti 
ostane v mejah, predvidenih v  projektu.«
To izredno tolerantnost predpisov Francozi tudi 
zelo izdatno in lahko bi rek li včasih tudi pretirano 
izkoriščajo, tako da običajno napenjajo žico do 
9 0 %  n jene trdnosti. Večinoma uporabljajo pa­
ten tirano  žico Longwy, ki im a nosilnost okrog 
150 kg/mm2. Pravijo, da je  konvencionalna m eja 
elastičnosti te žice 125 kg/mm2, t. j. ca. 0,85 ßv„ Po 
novih francoskih predpisih konvencionalno mejo 
elastičnosti določajo za raztezek 1 %0 in za enotni 
nagib a — s črte, za E =  20.000 kg/mm2. Čeprav nji­
hovi strokovnjaki priporočajo, da se žica ne na­
penja več kot 0,8 ßz, praktično na gradbišču nape­
n ja jo  to žico vedno do 0,9 /5Z, da bi dosegli večjo 
ekonomičnost pri porabi jekla. STUP dovoljuje 
napenjanje žice v  m ejah 0,85—0,93 ßz. Takšno po­
stopanje je zelo nevarno, k er žice lahko pokajo v 
ceveh po izvršenem napenjanju  in tega ni mogoče 
več ugotoviti po sidranju  žic, razen z m erjenjem  
napetosti v betonu. V prim eru zunanjih žic, ki jih  
Francozi sicer ne uporabljajo, bi bilo takšno ugo­
tav ljan je  veliko lažje.
Če prim erjam o napetosti jekla za prednape­
njanje, ki se jih  poslužujejo Francozi z dopustni­
mi napetostmi, ki jih  dovoljujejo naši in nemški 
predpisi, potem vidimo, da so tukaj precejšnje 
razlike.
Dopustne maksimalne napetosti za nateg: v  jeklu a7
F rancoska p rak sa  . . 0,85 — 0,93 ßz
DIN 4227 .................... <; 0,55 ßz oz. <  0,75 a 0,2
Jugosl. predpisi . . . <  0,70 ß7 oz. <  0,85 a 0,2
K ot vidim o so razlike velike.
Nemci so zelo previdni. Oni pojasnjujejo svoj 
predpis s tem, da jekla z visoko mejo elastičnosti 
še niso dovolj raziskana in še ni dovolj izkušenj 
glede tega, kako se bodo obnašala ta  jekla po dol­
gotrajni uporabi. Morda so p ri tem le odigrale
neko vlogo ekonomske in tehnične okoliščine. F ran­
cija je  glede jek la  deficitarna zemlja. N jena žica za 
prednapenjanje (Longwy) je zelo konstantne kva­
litete, toda s trdnostjo  le 147—153 kg/mm2. Nemčija 
ima veliko jekla. Njene žice so večinoma zelo vi­
soko trdne (170—200 kg/mm2 za 0  5 mm).
Francozi opravičujejo tako visoke začetne na­
petosti jekla s tem, da oni po drugi stran i upošte­
vajo zelo velike padce napetosti glede na različne 
vplive, tako da je  njihova končna napetost p rak­
tično ista, kot v  drugih državah. To dejansko tudi 
drži, čeprav riziko, zaradi prevelike začetne na­
petosti ni nič manjši.
IZGUBE NAPETOSTI V JEKLU
Glede izgub, ki jih  je treba upoštevati p ri ra ­
čunu napetosti, dajejo francoski predpisi specifi­
cirane, pavšalne vrednosti za vsak vpliv posebej.
Izgube zaradi trenja je treba računati po znani formuli: 
T„ =  T • e-  fa -  Td
T0 =  napetost v sredini nosilca (če se žica 
napenja z dveh strani)
T =  napetost na mestu napenjanja 
f =  koeficient trenja v  krivini 
a — zbir kotov vseh 'krivin 
ep — koeficient trenja v  premi 
d  = dolžina preme
Koeficienta f in  ep se m orata določevati ekspe­
rimentalno, oziroma lahko se izrabijo vrednosti, 
pridobljene v praksi. S tatični račun za prednapete 
nosilce za most v  Tancarville je bil izdelan ob upo­
števanju naslednjih  vrednosti za te  koeficiente: 
f =  0,23, ep =  0,15. V resnici se je pokazalo na kra ju  
samem, ob priložnosti napenjanja, p ri m eritvi tre ­
nja, da znašajo ti koeficienti f =  0,25, ep =  0,40— 0,50, 
kar je bila posledica neravnih kablov. To bi seveda 
znatno vplivalo na statični račun in so morali žice 
naknadno ravnati, da bi znižali ta  koeficient, na 
predvideno vrednost.
Glede krčenja, lezenja in  relaksacije dajejo 
francoski predpisi eksperim entalne vrednosti, ve­
ljavne za kontinentalno Francijo. P raktično ti pred­
pisi izvrednoteni dajejo naslednje vrednosti za iz­
gube in padce napetosti:
Trenutne deform acije nosilca,
zaradi napenjan ja kablov . . 2—4 %
relaksacija j e k l a ..............3—8 %
k r č e n j e ....................................... 2—6 %
l e z e n j e .........................................  10 %
skupaj . . . 17—28%
povprečno . . . 22,5 %
Naši predpisi dovoljujejo, kolikor ni na  razpo­
lago eksperim entalnih vrednosti, da se vse te iz­
gube upoštevajo z znižanjem začetnih napetosti za
15 "Vo, p ri prednapetem  betonu s sidranim i kabli in 
25 fl/o p ri prednapetem  betonu s sprijem nim  nape­
njanjem .
Nemški predpisi so glede izgub, zlasti zaradi 
krčenja in lezenja zelo komplicirani, ker so nave­
zani na razne pogoje in formule, tako da je  direktna 
prim erjava težavna. Vrednosti, ki jih  dajejo nem­
ški predpisi, so zlasti glede lezenja nižje od fran­
coskih.
RAČUN VARNOSTI KONSTRUKCIJ
Glede varnosti pred razpokami francoski pred­
pisi nimajo nobenih določb, kar je tudi razumljivo, 
če upoštevamo dejstvo, da ti predpisi ne dovolju­
jejo nobenih nategov in celo zahtevajo 8 °/o pritisk 
v robnem vlaknu. S tem je istočasno podana za­
dostna varnost p red  razpokami.
Po naših predpisih je koeficient varnosti pred 
razpokami razm erje statičnega momenta, p ri kate­
rem  nastopajo razpoke, in m aksim alnega momenta 
od lastne teže in  koristne obremenitve. To raz­
m erje po naših predpisih m ora biti vsaj 1,15. Na­
petost na nateg, p ri kateri se pojavljajo razpoke, 
se lahko računa z 1/10 trdnosti betona na pritisk.
Po nem ških predpisih se varnost pred razpo­
kam i zagotavlja s tem, da se ustrezno arm ira teg- 
n jena cona, ki se pojavlja v prerezu p ri im aginar­
nem  momentu, nastopajočem zaradi prednapenja- 
nja, krčenja, lezenja in 1,35-krat mom enta lastne 
teže, koristne obremenitve in tem perature.
Glede varnosti pred porušitvijo zahtevajo fran ­
coski predpisi račun momenta porušitve preko 
arm ature (za prednapenjanje) M ra in  preko betona 
M re. C e se označi z Mc moment od lastne teže in 
Ms moment od koristne obremenitve, potem  mora 
biti
Mc +  2 M3 2S 0,9 Mra ^  0,7 MRB.
Predpisi dajejo tudi navodila, kako naj se ra­
čuna M ra in M rB. Značilno je, da francoski p red­
pisi jem ljejo dvakrat samo koristno obtežbo, lastno 
težo pa samo enkrat. M oment porušitve preko 
arm ature zmanjšujejo le za 10 *Vo, preko betona pa 
za 30 %, kar je tudi razum ljivo glede na večjo di­
sperzijo trdnosti p ri betonu.
Naši predpisi zahtevajo večjo varnost p red  po­
rušitvijo, ker mora biti
2 (Mg +  Mp) =  M porušitve.
P ri tem  ti predpisi ne določajo načina raču­
nanja momenta porušitve, vendar je umevno, da 
je ta  manjši izmed dveh m omentov (porušitev preko 
betona ali pa porušitev preko jekla).
Po nem ških predpisih  je treb a  m om ent od 
lastne teže, koristne obrem enitve in  tem perature 
množiti z 1,75, vendar je treba k  tem u dodati še 
momente od prednapenjanja, k rčen ja in  lezenja 
(kar se pojavlja pri statično nedoločenih sistemih). 
Ta im aginarni mom ent m ora b iti m anjši od mo­
m enta porušitve. P ri tem  se m om ent porušitve 
preko jekla ne zmanjšuje, preko betona pa zm anj­
šuje za 1/3.
N atančna prim erjava teh  predpisov bi bila 
možna na podlagi analize konkretnih  prerezov, 
vendar je videti, da so francoski predpisi, k i zahte­
vajo dvojno varnost samo za koristno obremenitev, 
bolj to lerantni glede tega, kot naši in  nemški 
predpisi.
L i t e r a t u r a :
Instructions provisoires re la tives ä l’em ploi du  
beton p recontra in t. 1953.
DIN 4227. 1953.
P riv rem ena u p u ts tv a  i uislovi za prim enu p red n a- 
pergnutog betona 1955.
S. B U B N O V
CHARACTERISTICS OF FRENCH REGULATIONS REGARDING PRESTRESSED CONCRETE AS
COMPARED W ITH GERMAN AND
S u m
A com parison of regulations is m ade in  th e  article, 
regarding th e  to le ra ted  tensions in  concrete  on pression 
and  in  steel on  extension, as w ell as reg ard in g  rules 
of com puting p restressing  tasses, and of figuring  out 
th e  safety  of constructions. T he shortcom ings in  the 
F rench  regulations consist, above all, in  th e  too> rigid 
dem and fo r an  8 %» rese rv e  pression in  th e  edge fibre, 
and in  th e  absence of ru les as to  the  to le ra ted  tensions
YUGOSLAV REGULATIONS 
a r y
in  th e  steel used in  prestressing . F o r th is  reason, the 
F rench  prestress the  steel too  m uch. T he G erm an regu ­
lations p e rm it considerable s tre tch  tensions in  concrete 
w hich a re  taken  over by  th e  so ft arm atu re , and  re la ti­
vely low s tre tch  tensions in  steel. The provisional 
Y ugoslav relations chose a m idd le  course betw een these 
e x te r n e  points oif view.
Hotel »Lev« v izgradnji
M ed pom em bne tu ris tičn e  ob jek te p ri nas spada 
nedvom no hotel »Lev« v  V ošnjakovi ulici v  L jubljani.
Izdelavo p ro jek ta  in izvedbo del je  za ta  zahtevni 
ob jek t prevzelo ljub ljansko  gradbeno pod je tje  »Teh­
nika«. G lavni p ro jek tan t je  ing. arh. Em il Medvešček.
H otel bo im el kapacite to  400 postelj z vsemi p r i­
padajočim i hotelskim i p rosto ri k o t so restavracija , k a ­
vam a, brivnica, pedikura, garaže  in  celo ploščad za 
p ris ta jan je  helikopterjev  n a  streh i.
Z azidana površina  znaša ca. 1500 m 2. Z gradba bo 
im ela 13 nadzem nih in  2 podzem ni etaži. Skupna e taž­
n a  površina je  12.057 m 2, ozirom a 40.315 m 2. Skupni 
gradbeni stroški bodo znašali okoli m ilija rdo  din.
K onstrukcijsko je  zgradba betonski skelet s pol­
nim i betonskim i 20 cm debelim i zidovi v  zgornjih  n ad ­
stropjih , k i se  v  p ritlič ju  p renesejo  n a  stebre.
Funkcionalno je  zgradba porazdeljena po etažah 
in  sicer: d ruga k le t bo upo rab ljena k o t v inska k le t in  
skladišče pijač. V p rv i k le ti bodo garaže s periščem  in 
garažnim  m ojstrom , serv isne delavnice hotela (pral­
nica, sušilnica, likalnica, e lek tričn a  in  m izarska delav ­
n ica s kom unalnim i napravam i: hidrofor, prezračevanje, 
toplotna energija, tra f  o p o sta ja  z rezervnim  agregatom).
P ritlič je  bo uporabljeno za foyer z recepcijo in  
tra fik o  ozirom a kioskom, brivnico, snack  barom  in 
restav racijo  s po letn im  v rto m  te r  kuhinjo.
M edetaža bo im ela p isarne, telefonsko centralo in 
posebno intim no sobo za zak ljučene družbe.
Od prvega do ena jstega n ad s tro p ja  so hotelske 
sobe, k i so vse oprem ljene s  san ita rn im i kab inam i s 
p rho  ozirom a kadjOL Večje sobe imajio 24 m 2, m anjše 
pa 20 m 2 površine. V saka etaža bo  im ela 21 sob in  po ­
sebne p rosto re  za sobarice.
V enajsti etaži so p redvidene m an jše  konferenčne 
sobe, nam enjene za posvete.
V dvanajstem  n ad stro p ju  bo k av a m a  z dancingom  
in odprto  teraso.
T rinajs to  nadstrop je  bo služilo za upravno-poslov- 
ne nam ene. Na streh i bo u re jen a  ploščad za p ris ta jan je  
helikopterjev, k a r  je  posebnost tega objekta.
Z gradbenim i deli je  po d je tje  pričelo  v  m aju  1961. 
K er je  bilo po trebno porušiti vse s ta re  objekte, iz k a ­
te rih  so le polagom a izselili stanovalce, je  bilo' g rad ­
beno pod je tje  stisn jeno n a  ozek prostor, vendar je 
k ljub  vsem u do konca le ta  v  grobem  doseglo sedmo 
etažo. V letu  1962 so se groba dela  nadaljevala. V ju liju  
1962 je  bil dosežen vrh . V zporedno z grobo gradnjo' so 
se izvaja la tudi instalacijska dela  tako v  zaprtih , kakor 
tud i v  odprtih  p rostorih  zgradbe. O benem  so delali 
m ozaične okenske parapete . P o d je tju  je  uspelo, da je  
do nas topa  zim e zgradbo zaprlo  in  jo  je  v  začetku 
decem bra pričelo ogrevati s top lo tno  energijo »Toplar­
ne«. Tako je  b ila zim a p rem agana in  je  delo teklo 
v  ja n u a rju  prak tično  nem oteno, saj dovaja  »Toplarna« 
toplotno energijo  kon tinu irano  vseh 24 ur.
K onstrukcijsko’ je  zgradba in te resan tna, saj sO' bile 
zah tevane visoke m ark e  betona zlasti za steb re v  p r i­
tličju . Vsa teža zidov 12 nadstrop ij in  plošč se v  p r i­
tlič ju  prenese n a  stebre. V p rv em  n ad stro p ju  je  med 
stebri izoblikovana stena k o t sten asti nosilec debeline 
22 cm. A rm atu ra  je  b ila  tu  tako  gosta, d a  so m orali 
uporab iti specialne v ib ra to rske  ig le  0  16 mm  »Wacker«. 
Tehnična kon tro la  in  tehnologija s ta  se str ik tn o  iz­
vajali. Za napravo  betona je  služila gradbiščna beto­
n arn a  s frakcioniranim i agregati in  sicer 0—10, 10—20
in  20—40 mm. S estav ljan je  se je  op rav lja lo  težinsko 
s pomočjo dozatorja. Cem ent se je  dobav lja l v  rin fuz- 
nem  s ta n ju  ’in  je  b il uskladiščen v  d veh  silosih s  pro­
storn ino  20 in  24 ton. T ako je  b il upo rab ljen  dosledno 
sh la jen  cement, doziran je  pa se je  op rav lja lo  s polžem, 
s k a terim  se je  v sipa l cem ent v  dozator. P o raba je  bila 
dnevno k o n tro liran a  po  štev ilu  m ešanj in  po dovozu 
cem enta. Izkazalo se je, d a  je  te h tan je  z dozirnim i te h t­
nicam i (TTC-Celje) dovolj točno. •
Tudi dozacija vode je  b ila  tehnično’ kon tro lirana 
s tem, da je  s tro jn ik  p r i  m ešalcu reg is trira l število 
m ešanj, obenem  p a  je  b ila  določena op tim alna količina 
vode n a  mešanico'. Da s tro jn ik  n i dodaja l več je količine 
vode, ga je  delovodja k o n tro lira l s  sum arn im  števcem  
količine pretočene vode s tem , d a  je  pom nožil število 
m ešanj z odrejeno  količino. D odatek vode se  je  gibal 
od 16—25 litrov  n a  400-lifrskem  mešalcu, k i je  da ja l 
0,29 m 3 gotovega betona. Mešalec je  izdelek S tro jnega 
o b ra ta  A jdovščina in  v  vsej gradbeni sezoni n i od­
povedal. Skupno je  vbeton irano  ca. 6000 m 3 betona. 
Poskusne kocke so b ile  nap rav ljene  za v sak a  2 stebra. 
Za zgradbo je  b ilo  n a re jen ih  122 izv. betonsk ih  kock.
Za MB 400 je  b ila  dosežena povprečna trdnost 
570kg/cm 2, odstopanje od te g a  povprečja je  ca. +  15 °/o. 
K ot m aksim alni doseženi rezu lta t je  bil zabeležen s 
kocko porušne trd n o sti 658 kg/cm 2, k a r  je  za  63 %  nad 
zahtevano m arko. Te visoke m arke so b ile  dosežene 
is cem entom  Popovac 350. Za m ark e  300 so uporab ljali 
cem ent Anhovo, k i je  izkazoval konstan tno  kvalite to  
in  v  tem  pogledu n i b ilo  težav.
K er je  celo tna zg radba betonska, je  b ito  važno’, da 
so b ili opaži p rim em o  prip rav ljen i. Za površinsko’ n a j­
večjo in  na jzah tevnejšo  nalogo je  b ilo  po trebno  p ri­
p rav iti opaže nosiln ih  20 cm  sten. P ri tem  so prv ič upo­
rab lja li vezane opažne plošče L IP  — Bled, debeline 
27 mm, dolžine 1,50 in  1,00 m  širine. D a je  delo po­
tekalo  čim h itre je , so vezane plošče p ritrd ili n a  že­
lezne okvire iz 2,5 m m  prešane pločevine prim ernega 
škatlastega profila. T i okviri im ajo  dim enzije 150 X 300 
in  100 X 300 cm. Če so stene v išje  iznad 300 cm, je  
možno n a  dve v ertik a ln i plošči 150 cm  širine p ritrd iti 
še eno ležečo ploščo 300 X 100 cm  in  s tem  dobimo 
višino 400 cm. Posam ezne plošče so bile vezane z v ijak i 
in so- bile oprte s p rire jen im i stojkam i, ozirom a opo­
ram i, s katerim i se lahko  doseže točna v ertik a ln a  lega 
opažev s p riv ijan jem  ozirom a odvijan jem  v ija k a  stojke. 
Za vezanje posam eznih s tran i opaža so u p o rab lja li be­
tonsko železo 0  8 z betonskim i distančniki, P ritrd itev  
te  vezi so n ared ili s  »ključavnicami« n a  k lin  dom ače 
izdelave, n ap en jan je  p a  z vzvodom ozirom a s posebno 
vijačno  napravo. D im enzioniranje plošč in  okvirov so 
naprav ili pod predpostavko, da de lu je  v ib ra to r  n a  
konstrukciji ko t s ta tičn a  obtežba 3000 tog/m2. Poskusno 
m erjen je  deform acij je  pokazalo, d a  je  računska sub- 
pozicija p rav iln a  in  d a  je  po trebna vezava obeh stran i 
plošč n a  vsak ih  30 cm.
K ot tehnično posebnost b i b ilo  om eniti še to, da 
so se vsi u to ri za vse  v rs te  instalacij nap rav ili že p ri 
beton iran ju  zidov in  stropov. K er so se uporab ljale  
vezane plošče za opaže, so letvice za u to re  p ritr jev a li 
sam o toliko, da se p ri beton iran ju  niso prem aknile . P ri 
razopažanju so te  le tv ice ostale v  betonu.
S tem, da bo p o d je tje  izkoristilo zim sko obdobje 
1962/1963 bo lahko  o b jek t dogradilo z vso oprem o’ do 
29. XI. 1963. G. P . »Tehnika«
gpspntlarshn-pravna vprašanja
Izkušnje po enem letu veljavnosti temeljnega zakona 
o graditvi investicijskih objektov
Temeljni zakon o graditvi investicijskih ob­
jektov je stopil v veljavo 15. decembra 1961. Zvez­
na ljudska skupščina ga je sprejela po več kot 
dveletnih pripravah, potem ko je b il predlog po­
novno obravnavan pri vrsti organov, ustanov in 
zavodov p ri vseh ljudskih republikah v državi.
Ta zakon je graditev investicijskih objektov 
uredil na podlagi novih stališč, ki so osnovana na 
doseženi stopnji gospodarskega razvoja pri nas, 
upoštevajoč odločilno vlogo delovnih kolektivov pri 
delavskem sam oupravljanju, kakor tudi organov 
družbenega uprav ljan ja  in demokratizacijo te r de­
centralizacijo v našem političnem in gospodarskem 
razvoju.
Osnovne ideje tem eljnega zakona se izražajo 
v težnji, da se graditev investicijskih objektov ob­
ravnava kot enoten proces — od zamisli investicij­
skega objekta do začetka redne proizvodnje — ne 
pa kot skupek posameznih procesov, k a r je bilo 
značilno za prejšn je  predpise. Zakon daje investi­
torjem  vso samostojnost p ri odločanju o investicij­
ski graditvi: investitor sam odloča o sprejem anju 
investicijskega program a, on sam naroča in od­
loča o investicijski tehnični dokumentaciji, sam iz­
bira in odloča o oddajanju investicijskega objekta 
ali del v graditev. Vpliv upravnih  organov na in­
vesticijsko graditev  je omejen na najnujnejšo  druž­
beno potrebno mero in se bistveno razlikuje od 
vloge upravnih  organov, ki so jih  p re jšn ji pred­
pisi nalagali tem  organom. Odpadlo je  odločanje 
upravnih organov o investicijskem  program u, o 
projektni dokum entaciji, soodločanje p ri pro jek­
tiranju, oddajanju del, kolavdaciji in superkolav- 
daciji; odslej posegajo upravni organi v  investicij­
sko graditev — če ne upoštevamo delovanje inšpek­
cijskih organov — le dvakrat: ko izdajajo dovolje­
n ja za graditev, in  ko izdajo uporabno dovoljenje 
po opravljenem  tehničnem  pregledu. V obeh p ri­
m erih pa je naloga upravnih organov samo v  tem, 
da se prepričajo, ali se p ri investicijski graditvi 
upoštevajo veljavni tehnični predpisi, norm ativi 
in standardi, ali so podani dokazi o stabilnosti in 
varnosti p rojektiranega objekta in dokazi za var­
nost glede požara, življenja in  zdravja ljudi, pro­
m eta in sosednih objektov.
Razm erja m ed udeleženci p ri investicijski g ra­
ditvi niso več adm inistrativne, temveč le ekonom­
ske narave; določajo se izključno z medsebojnimi 
pogodbami, spore pa rešujejo pristo jna gospodar­
ska sodišča.
Zakon prinaša tud i novosti za uveljavljanje 
gradbenih podjetij na tržišču, s katerim i se ta  pod­
je tja  približujejo pogojem, pod katerim i poslujejo 
industrijska podjetja. G radnja objektov za trg, od­
dajanje del inženiring organizacijam  in prevzem a­
nje investicijskih del skupaj s projektom  so karak­
teristične novosti, ki dajejo gradbeni operativi 
široke možnosti za uspešno uveljav ljan je p ri inve­
sticijski graditvi za boljše izkoriščanje svojih kapa­
citet in za uvajanje novih ekonomične j ših na­
činov graditve.
Sprostitev odnosov in sam ostojnost te r odgo­
vornost udeležencev p ri investicijski graditvi pa 
zahtevajo tudi strožje nadzorstvo. Zato nalaga te­
meljni zakon večje naloge tehničnim  inšpekcijam  
in uvaja strožje kazni za kršitve določil zakona. Te 
kršitve so pretežno kvalificirane ko t gospodarski 
prestopki, za katere so- predvidene denarne kazni 
do 5 milijonov dinarjev.
K er je bil zvezni zakon o grad itv i investicijskih 
objektov izdan kot tem eljn i zakon, je ta  okolnost 
povzročila določene težave p ri izvajan ju  njegovih 
določb. Tem eljni zakoni vsebujejo sicer v nasprotju  
s popolnimi zakoni načelne rešitve posameznih 
vprašanj,'n im ajo  pa  podrobnejših predpisov, ki bi 
omogočali praktično izvajanje predpisov zakona in 
pooblaščajo ljudske republike, da s svojimi zakoni 
in drugim i predpisi dokončno obdelajo m aterijo te­
m eljnega zakona. Sele po spreje tju  republiških 
predpisov bodo vsa vprašanja dokončno rešena in 
bo podana osnova za dosledno izvajanje določb te­
meljnega zakona.
V naši republiki še ni bil spreje t republiški 
zakon, vendar je pričakovati, da bo do tega prišlo 
v kratkem . Izvršni svet LS LRS je sprejel predlog 
zakona, ki ga bo obravnavala L judska skupščina 
na enem izmed prihodnjih  zasedanj. Sekretariat 
Izvršnega sveta za industrijo  in  ob rt pa je pripravil 
pravilnik o izdajanju dovoljenj za graditev, p ra­
vilnik o postopku p ri oddajanju del in  pravilnik 
o tehničnem pregledu. Ti p raviln iki bodo objav­
ljeni po spreje tju  republiškega zakona o graditvi 
investicijskih objektov, ki bo dal osnovo za izdajo 
takih predpisov.
Za tem eljni zakon o grad itv i investicijskih ob­
jektov je posebno značilno tud i dejstvo, da v  celoti 
izloča obravnavanje objektov družbenega stan­
darda, kom unalnih objektov, objektov posamezni­
kov in civilnih p ravnih  oseb. Za te objekte pred­
pisuje le, da so glede izdelovanja in sprejem anja 
investicijskega program a obvezni predpisi tem elj­
nega zakona, sicer pa  prepušča ljudskim  republi­
kam, da s svojimi predpisi uredijo  graditev teh ob­
jektov. Z ozirom na to bi se za navedene objekte 
m orali uporabljati do sp re je tja  republiškega za­
kona prejšn ji predpisi, Tako bi torej ti objekti, 
katerih  večina je v prim erjav i z industrijskim i 
tehnično manj pomembnih, bili podvrženi p re jš­
njem u obsežnemu adm inistrativnem u postopku, 
m edtem  ko se industrijsk i obravnavajo po nap red-
nejših določbah tem eljnega zakona. Če gledamo na 
to stanje s stališča načel tem eljnega zakona, ne 
moremo najti osnove, da bi p rejšnje predpise še 
nadalje uporabljali za omenjeno skupino objektov.
Opisano stanje je po uveljavitvi temeljnega 
zakona o graditvi investicijskih objektov povzro­
čilo določene težave in  m otnje. S ekretariat Izvrš­
nega sveta za industrijo  je sicer izdal takoj po 
uveljavitv i zakona začasno strokovno navodilo ob­
činskim upravnim  organom, ki pa  se je tikalo le 
postopka in vsebine tehnične kontrole, ki jo je 
treba opraviti p ri obravnavanju zahtevka za do­
voljenje za graditev in postopka p ri tehničnem pre­
gledu.
Investitorji so p ri odločanju in izvajanju inve­
sticijske graditve uporabljali določbe temeljnega 
zakona, ki uvajajo svobodnejše odnose med ude­
leženci graditve, vendar so bile ugotovljene pred­
vsem p ri oddajanju del nekatere nepravilnosti. Ta­
ko so bili prim eri, ko je  investitor določil tako 
k ratke roke za predlaganje ponudb, da je bilo 
praktično nemogoče ponudbo izdelati; dela so se 
oddajala z neposredno pogodbo; p ri načinu oddaja­
n ja del z zbiranjem  ponudb so nekateri investitorji 
neposredno pozvali določene izvajalce, naj vložijo 
ponudbe, čeprav zakon zahteva, da je v tem p ri­
m eru treba najprej razpisati natečaj o sposobnosti 
ponudnikov; p ri odločanju o izbiri najugodnejšega 
ponudnika se je pripetilo, da so bila dela oddana 
očitno nekemu podjetju, ki ni predložilo najugod­
nejše ponudbe; v  nekaterih  prim erih je investitor 
oddal dela investicijskega objekta in  pri tem v  ce­
loti predpisal postopek po prejšnjem  pravilniku o 
oddajanju del.
Do omenjenih nepravilnosti je prišlo deloma 
zato, ker še ni republiških predpisov, ki bodo po­
samezna vprašanja dokončno obravnavali, kot to 
predvideva tem eljni zakon, deloma pa je bilo temu 
vzrok nezadostno poznavanje veljavnih predpisov. 
Poleg tega so v  nekaterih  prim erih  prišli do izraza 
vplivi lokalnih faktorjev, ki so ne glede na pred­
pise in družbeno upravičenost hoteli favorizirati 
lokalna podjetja.
Investitorji tudi niso docela doumeli, da so 
s samostojnostjo p ri odločanju o investicijski g ra­
ditvi prevzeli vso odgovornost. Čeprav sami od­
ločajo o investicijskem program u, sami naročajo 
investicijsko tehnično dokum entacijo po svojih po­
trebah  in  sami odločajo o najprim ernejšem  načinu 
oddajanja del, se še vedno kaže želja po neki re­
viziji projekta, ki naj bi jo opravil organ izven 
investitorja, ki naj bi tudi prevzel odgovornost. 
Glede odgovornosti si moramo b iti na  jasnem, da 
je  le-ta vsa na udeležencih p ri investicijski gradi­
tvi in  da upravni organ, ko obravnava dovoljenje 
za graditev, ne prevzem a nobene odgovornosti za 
izdelane projekte. N ekateri investitorji so organi­
zirali interne revizije, na katerih  želijo s povablje­
nimi strokovnjaki ponovno proučiti celotno doku­
mentacijo, odpraviti m orebitne pom anjkljivosti in 
s tem  p riti do rešitve, ki bo zanje najboljša v po­
gledu ekonomičnosti in funkcionalnosti objekta, in
ki bo vsebovala strokovno pravilno izdelane pro­
jekte. Šele po takšnem  kompleksnem pregledu vlo­
žijo zahtevek za dovoljenje za graditev, ki mu 
poleg druge dokum entacije priložijo tudi kratko 
poročilo o opravljenem  pregledu. Omenjeni način 
dela je priporočljiv tako za investitorje, kakor tudi 
za projektantske organizacije.
Gradbena podjetja so se pritoževala nad nepra­
vilnostmi, ki smo jih  glede oddajanja del že omenili. 
P ri tem moramo vedeti, da upravni organi — če 
gre za investicijske objekte — ne morejo več in ter­
venirati, temveč se m orajo prizadeta podjetja obr­
niti na gospodarsko sodišče in  uveljaviti s tožbo 
odškodninske zahtevke. Pričakovani republiški 
predpisi bodo vsekakor povzročili, da se bo stanje 
v zvezi s postopkom p ri oddajanju del bistveno 
izboljšalo.
Sicer pa so tudi gradbena podjetja začela iz­
koriščati nove možnosti za uveljavljanje na trgu, 
ki jih daje tem eljni zakon. Vrsta podjetij je začela 
organizirati gradnjo objektov družbenega standar­
da za trg  in tako nastopati v vlogi samostojnega 
proizvajalca. P ri g radnji za trg  vodi ves proces 
proizvodnje podjetje samo, neodvisno od drugih 
faktorjev, ki vplivajo p ri klasičnem načinu grad­
nje, in im a pri tem  široke možnosti za izkoriščanje 
svojih kapacitet, za boljšo organizacijo dela, za 
uvajanje novih postopkov, novih elementov in no­
vih načinov dela; vse te okolnosti bodo imele za 
posledico večjo produktivnost in pocenitev objektov.
V praksi se že kažejo pozitivne posledice novih 
načinov oddajanja del, ko ponudniki predlagajo 
variantne rešitve k izdelani tehnični dokum entaciji 
in ko ponudniki prevzem ajo istočasno izdelavo teh­
nične dokum entacije in izvedbo.
Tudi pro jektantske organizacije so se v glav­
nem skušale prilagoditi razm eram  na tržišču, ki so 
posledica novih odnosov, nastalih z uveljavitvijo 
tem eljnega zakona. Iščejo nove načine dela in v so­
delovanju z investitorji usm erjajo svoje delo tako, 
da izdelana investicijska tehnična dokum entacija 
čim bolj ustreza potrebam  investicijske graditve. 
Mnogi investitorji sicer še vedno ne posvečajo po­
trebne skrbi projek tiran ju , oziroma študiju  nam e­
ravane graditve in še vedno naročajo projekte v 
neprim erno k ra tk ih  rokih, ki nujno povzročajo, da 
tehnična dokum entacija ni izdelana tako, kot bi bilo 
treba.
Odgovornost za izdelano tehnično dokumen­
tacijo nalaga tem eljni zakon v celoti organizacijam, 
ki jo izdelujejo. K er je revizija projektov odpadla, 
je to dejstvo za te organizacije zelo pomembno; 
zato bodo morale skrbeti, da bo ta dokum entacija 
izdelana tako, kot to določa tem eljni zakon. Tudi 
projektne organizacije se morajo zavedati, da re­
vizije projektov ni več in da upravni organi z 
opravljeno tehnično kontrolo ne prevzem ajo odgo­
vornosti za m orebitne pom anjkljivosti in nepravil­
nosti. Upravni organi se morajo prepričati le, ali 
so bili p ri tej kontroli upoštevani veljavni tehnični 
predpisi, norm ativi in obvezni standardi in ali so 
dani dokazi za stabilnost in  varnost objekta.
K ar se tiče vloge upravnih organov p ri procesu 
graditve investicijskih objektov, ki je — kot že 
omenjeno — omejena na najm anjšo mero, je  bilo 
opaziti, da so nekateri občinski upravni organi na­
pačno razumeli vsebino današnje tehnične kontrole 
investicijske tehnične dokumentacije, kar je pone­
kod imelo za posledico, da se je ta kontrola oprav­
lja la  v  istem obsegu kot p ri prejšnjih  revizijskih 
komisijah, k a r  je vsekakor nasprotno določbam 
tem eljnega zakona.
Kljub navedenim  ugotovitvam nam  dokazujejo 
nekaj več kot enoletne izkušnje, da so napredna 
stališča tem eljnega zakona naletela na učinkovit 
odziv p ri vseh udeležencih investicijske graditve. 
Seveda pa  so globoke vsebinske spremembe, ki jih 
je prinesel tem eljni zakon na področju investicij­
ske graditve, zahtevale določen čas, da so se posa­
mezni udeleženci p ri investicijski graditvi zavedli 
sprememb, novega položaja in  novih možnosti pri 
odločanju. Sprem eniti je bilo treba miselnost, ki se 
je ukoreninila po dolgoletni praksi, u tem eljeni s 
prejšnjim i togimi predpisi.
Republiški zakon o graditv i investicijskih ob­
jektov, ki bo načeloma razširil veljavnost predpisov 
tem eljnega zakona na objekte družbenega stan­
darda, komunalne objekte, objekte posameznikov 
in civilnih pravnih oseb te r prinesel še druge do­
polnilne predpise, ki jih  predvideva tem eljni zakon, 
bo omogočil dosledno -uporabo naprednih  načel te­
meljnega zakona, odpravil današnje pom anjklji­
vosti in uvedel enotni sistem za obravnavanje vseh 
vrst objektov. d . k .
Ukinitev pooblastil za gradbeno projektiranje in vodstvo gradbenih del
Temeljni zakon o graditvi investicijskih objek­
tov pooblašča v poglavjih, k jer obravnava izdelo­
vanje investicijske tehnične dokum entacije in 
graditev investicijskih objektov, Zvezni sekretariat 
za industrijo, da izda natančnejše predpise o stro­
kovni izobrazbi in praksi, ki jo morajo im eti osebe, 
ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo, in 
ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investi­
cijskih objektov. Dokler ti predpisi niso bili izdani, 
so se uporabljali v  zvezi s tre tjim  odstavkom 72. 
člena tem eljnega zakona predpisi p raviln ika o pro­
jektantih, pooblaščenih za gradbeno pro jek tiran je 
in predpisi o strokovni izobrazbi inženirjev in  teh­
nikov kot odgovornih vodij za posamezne vrste 
gradbenih objektov in del. Omenjena praviln ika 
sta določala pogoje in postopek na podlagi katerega 
je upravni organ izdal prosilcem ustrezna poobla­
stila za pro jektiranje , oziroma za vodstvo gradbe­
nih del. Prosilci so m orali predložiti vrsto uradnih  
potrdil in dokazati, da so opravili določeno dobo 
prakse p ri p ro jek tiran ju  in v operativi.
P raviln ik  o strokovni izobrazbi in praksi oseb, 
ki delajo investicijsko tehnično dokum entacijo in 
oseb, ki vodijo posamezne vrste del p ri graditvi 
investicijskih objektov (Ur. 1. FLRJ, št. 51/62), ki 
je začel veljati 27. decem bra lani, u re ja  vprašanje 
strokovne izobrazbe in  prakse na podlagi načel 
tem eljnega zakona. Sprostitev odnosov med udele­
ženci v  investicijski graditvi in njihova odgovor­
nost se izraža tudi v določbah novega pravilnika.
Pravilnik odpravlja pre jšn ja  pooblastila, ki so 
jih  izdajali upravni organi in prenaša oceno po­
trebne strokovnosti in prakse na organizacije, ki 
delajo investicijsko tehnično dokum entacijo in or­
ganizacije, ki gradijo investicijske objekte. Te mo­
rajo v svojih praviln ikih  predpisati, kakšno stro­
kovno izobrazbo in  prakso morajo im eti osebe, ki 
p ri njih  delajo dokumentacijo, oziroma vodijo gra­
ditev investicijskega objekta. Vendar pa pravilnik 
določa minim alne pogoje, ki jih  organizacije mo­
rajo upoštevati. M inimalni pogoj za samostojno 
izdelovanje tehnične dokum entacije, oziroma za 
samostojno vodenje graditve, je strokovna izobraz­
ba in strokovni izpit iz stroke, oziroma smeri, v 
katero spada dokum entacija, oziroma dela na inve­
sticijskem objektu.
Po novem pravilniku torej lahko samostojno 
izdeluje tehnično dokum entacijo oziroma vodi g ra­
ditev investicijskih objektov strokovnjak, ki je do­
segel določeno strokovno izobrazbo in  opravil stro­
kovni izpit. V organizaciji, v kateri je  zaposlen, 
pa bo m oral izpolnjevati tudi pogoje, ki bodo s p ra ­
vilnikom določeni za posamezna delovna mesta.
Odpravljena je razlika med strokami. P rejšnji 
predpisi so vezali le gradbene strokovnjake, m ed­
tem  ko za druge stroke ni bilo predpisov glede 
pooblastil, strokovni izpiti pa niso bili obvezni. 
Novi prav iln ik  velja za vse stroke.
P raviln ik  vsebuje olajšavo za strokovnjake, ki 
sicer imajo določeno strokovno izobrazbo in  prakso, 
nimajo pa strokovnega izpita. K dor im a preko 
osem let prakse v svoji stroki, lahko samostojno 
dela tehnično dokum entacijo oziroma vodi gradi-
N aši g ra d b e n ik i p o d  s la v o lo k o m  zm age v P a rizu
tev investicijskega objekta, čeprav nim a strokov­
nega izpita. Ta olajšava je  prišla v praviln ik  prav 
zaradi prej omenjenih strokovnjakov izven grad­
bene stroke, za katere ni bilo obveznih predpisov, 
vendar pa so z dosedanjim  delom pridobili stro ­
kovno prakso. Pripom niti p a  je treba, da ta  olaj­
šava velja le za strokovnjake, ki so na dan uvelja­
vitve praviln ika imeli najm anj 8 let prakse v stroki, 
drugi bodo morali opraviti strokovni izpit.
Potrdilo osebam iz pre jšn jega odstavka izda 
prosilcem  sekretariat IS za industrijo in  obrt na 
podlagi dokazila o strokovni izobrazbi in  potrdila 
podjetij o najm anj osemletni praksi v stroki. Po 
svoji vsebini ta potrdila ne bodo imela pomena 
bivših pooblastil, temveč bodo praktično nadome­
stila spričevalo o strokovnem  izpitu.
K ljub temu, da novi p rav iln ik  razveljavlja oba 
p re jšn ja  pravilnika o izdajanju  pooblastil, posebej
določa, da vsi tisti, k i so dobili pooblastila po do­
ločbah prejšn jih  pravilnikov, obdržijo svoje p ra­
vice in torej lahko opravljajo dela, za katera so 
dobili pooblastila.
Z uveljavitvijo  novega praviln ika se odpravlja 
adm inistrativno poseganje v oceno strokovnosti 
oseb, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo 
ali, ki vodijo dela p ri graditvi investicijskih ob­
jektov.
Strokovnjaki vseh strok so izenačeni, organi­
zacije pa  samostojno določajo pogoje, ki jih  morajo 
izpolnjevati osebe, ki p ri n jih  delajo tehnično do­
kum entacijo ali vodijo graditev. Z zaključeno sred­
njo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo in s polo­
ženim strokovnim  izpitom, ki ga sicer že zahteva 
zakon o delovnih razm erjih, izpolnjujejo strokov­
n jaki osnovne pogoje za sodelovanje p ri graditvi 
investicijskih objektov. D. R.
Predpisi o graditvi investicijskih objektov
(izdani do 1. II. 1963)
1. Tem eljn i zakon o g rad itv i investicijskih ob jek­
tov  (Ur. 1. FLRJ, št. 45/61).
2. O dredba o gradbenem  m ateria lu , za  katerega je  
treb a  im eti a tes t ali1 ga je  tre b a  p re isk a ti (Ur. 1. FLR J, 
št. 15/62).
To odredbo je  izdal zvezni se k re ta ria t za industrijo  
na podlagi 51. člena tem eljnega zakona. O dredba do­
loča v rs to  gradbenih  m aterialov, k i se  sm ejo za g rad i­
tev  investicijsk ih  objek tov  u p o rab lja ti sam o z atestom  
in v rs te  gradbenega m ateria la , k i 'ga je  treb a  nepo­
sredno  p red  uporabo preiskati.
3. O dredba o m in im aln ih  garancijsk ih  rokih za po­
sam ezne gradbene dele ind u strijsk ih  investic ijsk ih  ob­
jek tov  (Ur. 1. FLRJ, št. 15/62).
T a odredba zveznega se k re ta ria ta  za industrijo  
p redp isu je  za om enjene ob jek te  t r i  v rs te  m inim alnih 
garancijsk ih  rokov in  s icer 5, 3 ih  2 leti.
4. O dredba o g lavnih ev idenčnih  podatkih  iz in ­
vestic ijskega p rogram a za industrijske  ob jek te (Ur. 1. 
FLR J, št. 18/62).
S to' odredbo zveznega se k re ta ria ta  za industrijo  so 
podrobno določeni splošni, n a tu ra ln i in  finančni po­
d a tk i iz investicijskega program a, ki so jih  investitorji 
dolžni v  8 dneh po sp re je tju  p rog ram a v  3 izvodih po­
sla ti up ravnem u organu o k ra jn eg a  ljudskega odbora, 
p risto jnem u za industrijo .
5. Odločba o organih, k i dovolju jejo  graditev  po­
sam eznih elek troenergetskih  ob jek tov  (Ur. 1. FLRJ, 
št. 22/62).
S to  odločbo Zveznega izvršnega sveta, izdane na 
podlagi 24. člena tem eljnega zakona, se  odreja p r i­
sto jnost za izdajan je  dovoljenj za' grad itev  za investi­
cijske ob jek te h id roe lek trarn  in  te rm oelek trarn  z moč­
jo  n a d  10 MW, energetskih  ob jek tov  za ta k e  elek trarne, 
za daljnovode za nape to st 220 kV  in  110 kV  in  za 
daljnovode za napetoist 35 kV  ozirom a 30 kV, k i spadajo 
v prenosno om režje te r  za g rad itev  transfo rm ato rsk ih  
postaj n a  tak ih  daljnovodih.
Za navedene ob jek te  d a je  dovoljenja za graditev  
se k re ta ria t IS za  in d u strijo  in  ob rt po  zaslišan ju  elek­
trogospodarske skupnosti.
6. O dredba o  ob jek tih  za u red itev  hudournikov in 
za v arstv o  zem ljišč pred: erozijo, ki velja jo  za speci­
fične objekte (Ur. 1. FLRJ, št. 27/62).
S to  odredbo zveznega sek re taria ta  za km etijstvo  
in  gozdarstvo so n aš te ti objekti iz navedenega pod­
ročja, k i se  v  sm islu  tre tjeg a  odstavka 22. člena tem elj­
nega zakona šte je jo  k o t specifični objekti.
7. O dredba o  g lavnih  podatk ih  iz investicijskega 
program a, k i jih  m orajo investito rji s področja u red i­
tv e  hudournikov in  v a rs tv a  zemljišč p red  erozijo po­
šilja ti u p ravnem u  o rganu  okrajnega ljudskega odbora 
(Ur. 1. FLRJ, št. 27/62).
S to  odredbo zveznega sek re taria ta  za  km etijstvo 
in  gozdarstvo se določajo za navedene ob jek te  splošni 
in  n a tu ra ln i podatk i iz investicijskega program a, k i jih  
m orajo  in v estito rji v  10 dneh  po sp re je tju  program a 
poslati v  tre h  izvodih pristo jnem u upravnem u organu 
okrajnega ljudskega odbora.
8. O dredba o g lavnih  podatkih  iz investicijskega 
program a, ki jih  m orajo  investito rji s področja melio­
rac ije  zemljišč, regu lacije  rek, v a rstv a  p red  poplavam i 
in  u red itve  ribnikov pošiljati up ravnem u organu  o k ra j­
nega lju d sk eg a . odbora (Ur. 1. FLRJ, št. 27/62).
S to  odredbo' zveznega, sek re taria ta  za km etijstvo 
•in gozdarstvo so  določeni za om enjene ob jek te  splošni 
in  n a tu ra ln i podatk i iz investicijskega program a, k i jih  
m orajo  in v estito rji v  10 dneh  po sp re je tju  p rogram a 
posla ti v  tre h  izvodih p risto jnem u upravnem u organu 
okrajnega ljudskega odbora.
9. P rav iln ik  o pogojih za registracijo ' organizacij, 
k i izdelujejo investicijsko tehnično dokum entacijo  
(Ur. 1. FLRJ, št. 33/62).
Ta p rav iln ik  določa pogoje, pod katerim i se  lahko 
reg is trira jo  p ro jek tan tsk e  organizacije. S tem  p rav il­
nikom  je  bilo' onemogočeno delo m ajhn ih  p ro jek tan t­
skih organizacij.
10. Navodilo za uporabo p rav iln ika o  pogojih za 
reg istracijo  organizacij, k i izdelujejo investicijsko te h ­
nično dokum entacijo  (sek retaria t ZIS za industrijo  
št. 04-7468/10 z dne 8. XII. 1962). Ta navodila podrob­
nejše razlagajo  om enjeni pravilnik.
11. U redba o sprem em bah in  dopolnitvah uredbe 
o prom etnem  d avku  od neprem ičnin in pravic (Ur. 1. 
FLRJ, št. 42/62).
S to- sprem em bo uredbe o prom etnem  davku  od 
neprem ičnin in  prav ic je  b ila  uvedena davčna oprosti­
tev  za stanovanjske objekte, ki jih  g radijo  gradbena 
pod je tja  za trg .
vprašanja in odgovori
V prašan je : Zaradi utrjevanja vloge Društva grad­
benih inženirjev in tehnikov v kranjski občini postav­
ljam uredniku naslednje vprašanje:
Ali bi lahko republiški organi za gradbeništvo, ki 
sestavljajo republiški zakon o graditvi investicijskih 
objektov vnesli vanj določilo ali vsaj priporočilo, ki bi 
nalagalo vsem investitorjem obveznost, da se pri pre­
gledovanju svojih gradbenih projektov po strokovni 
plati obvezno poslužujejo članov DGIT? Le-te naj bi 
določalo društvo iz svojih vrst v soglasju z investi­
torjem. mg. A Kranj
Odgovor: K ot je  znano, je  za tem eljn i zakon o- g ra­
ditvi investicijskih -objektov značilna samo-stojino-st in ­
vestitorjev, zm anjšana vloga up rav n ih  organov  in 
sprostitev  razm erij m ed udeleženci p r i investicijsk i 
graditvi, k i se določajo z m edsebojnim i pogodbami. 
K er bodo- določbe republiškega zakona s-lonele dosledno 
na načelih zveznega tem eljnega zakona, b i tak  p red ­
pis, ko t je  p red lagan  v  vprašan ju , bil načelom a zgre­
šen. Ne glede n a  to, p a  lahko  strokovna d ru štv a  -s svo>- 
jirni člani sodelu je jo  p r i preg ledovanju  gradbenih  ob­
jektov, poiskati pa, m orajo  p rim erne načine, da se p ri 
tem  uveljavijo.
Strokovno pom oč lahko  nudijo  d ru š tv a  n a  dva 
načina: investito rjem  in  občinskim  u p rav n im  organom.
K er je  odprav ljena rev iz ija  -projektov, se- je  p ri 
investito rjih  začela po jav lja ti p raksa, d a  opravijo- kom ­
pleksni pregled investic ijske tehn ične dokum entacije 
s svojo strokovno kom isijo, p ri k a te ri sodelujejo po ­
treb n i strokovnjaki. Šele ko to  opravijo  in -popravijo 
m orebitne pom anjkljivosti, v ložijo zahtevek za do ­
voljenje- za graditev . V sekakor bi strokovna d ruštva 
lahko naš la  svo je m esto p ri tak šn ih  strokovnih  p re ­
gledih. T reba p a  bo- n a jti stik  z investito rji in doka­
zati koristi takega sodelovanja.
Občinski up ravn i o-rgani mo-rajo v  postopku za iz­
da jan je  dovoljenj za g rad itev  oprav iti tehnično kon­
tro lo  investicijske tehn ične dokum entacije. K er večina 
občin n im a dovolj strokovnjakov, posebno še, če gre 
za tehnično zah tevnejši objekt, im ajo strokovna d ru ­
štva velike možno-sti, da sodelujejo s svojim i strokov ­
12. P rav iln ik  o strokovni izobrazbi in p raksi oseb, 
ki deiaj-oi investicijsko tehnično- dokum entacijo  in oseb, 
ki vo-dijo posam ezne v rs te  d e l p r i g rad itv i investic ij­
skih objektov (Ur. 1. FLR J, št. 54/62).
Ta -pravilnik zveznega se k re ta ria ta  za industrijo  
odpravlja p re jšn ja  pooblastila za p ro jek tira n je  in iz­
vajanje. M inim alni pogoj za -samostojno izdelovanje 
tehnične dokum entacije ah  za  vodstvo de l je zaključena 
srednja-, v išja  ali v isoka izobrazba in  strokovni izpit. 
D ruge pogoje določajo s p rav ili organizacije.
D. R.
njaki. V odstva d ru štev  m orajo  n a jti p rim eren  način 
in do-seči sodelovanje z upravn im i organi. Začasno 
strokovno navodilo-, ki ga je  lan i izdal se k re ta ria t IS 
za industrijo  in  obrt občinskim  up ravn im  organom, 
pristo jn im  za gradbeništvo, je  priporočalo-, da ti organi 
p ritegnejo  k sodelovanju  p ri tehn ičn i kon tro li strokov- 
nj-ake organizacij DIT.
Predpisa, ki bi obvezoval in v estito rje  n a  sodelo­
v an je  s- strokovnim i d ruštv i, n i pričakovati.
D. R.
V prašan je : Ali projektivni biro gradbenega pod­
jetja izpolnjuje pogoje za registracijo za izdelovanje 
projektov za visoke in nizke gradnje, če je med pred­
pisanim številom strokovnjakov gradbeni inženir s po­
oblastilom za projektiranje in izvajanje z več kot tri­
letno samostojno prakso in inženir arhitekt s poobla­
stilom za projektiranje in izvajanje, vendar z manj kot 
triletno prakso? Ing. M. Ceije
Odgovor: P ri tem  v p raša n ju  gre- očitno- za predpis 
p rav iln ika o pogojih za reg istracijo  organizacij, k i iz­
delu jejo  -investicijsko tehnično- -dokumentacijo- (Ur. 1. 
FLRJ, št. 3-3/1962), ki p rav i v  p rvem  o-dstavku 4. člena, 
da m ora o-d dveh  -odgovornih p ro jek tan tov  im eti eden 
vsaj trile tno  prakso  ko t odgovorni p ro jek tan t.
Novi p rav iln ik  o strokovni izobra-zbi in  praksi 
oseb, ki delajo investic ijsko  tehn ično  dokum entacijo, 
in  oseb, k i vo-dijo po-samezne v rs te  del p ri graditv i 
investicijsk ih  objektov. (Ur. 1. FLR J, št. 54/1962) določa 
v  3. členu: »kdor sam ostojno d e la  investicijsko- teh ­
nično dokum entacijo (odgovorni p ro jek tan t), m ora 
imeti- strokovno- izobrazbo in  -strokovni izpit.«
K er sta  v  konkretnem  -prim eru v  b iro ju  dva stro- 
kovnjaka^ ki lahko  sam ostojno izdelujeta, investicijsko 
tehnično dokum entacijo, eden p a  im a več ko t trile tno  
prakso- k o t odgovorni p ro jek tan t, -se biro- lahko- reg i­
s tr ira  za izdelovanje p ro jek tov  gradbenega dela  ob­
jekta. za. visoke in  nizke gradnje, če p rav ila  podjetja 
ne- določajo ostre jših  pogojev za delovna m esta od­
govornih pro jek tan tov . D- R,
vesti iz ZCIT in njenih organizacij
SEMINAR O PREDNAPETEM BETONU
ZG IT je  o rganiziral v  dneh  od 13. II. do 16. II. 1 .1. 
sem inar o prednapetem  betonu. S em inar je  potekal po 
naslednjem  program u:
Sreda 13. februarja
9.00'—11.00 Ing. B u b n o v :  P rednapeti beton 
v  svetu
11.30— 12.30 Ing. B u b n o v :  Osnovni pojm i
o prednapetem  betonu
16.00'—17.00 Ing. S t e p a n č i č :  Beton in in jek ­
cijska  m alta
17.00— 18.00 Ing. E x e l :  Jek lo  za napenjan je
18.00— 19.00 Ing. T r e p p  o :  S istem i sid ran ja
Četrtek 14. februarja
8.30'—'9.30 Ing. B u b n o v :  P redpisi za d im en­
zioniranje p red n ap etih  konstrukcij
10.00— 12.00 Ing. B u b n o v :  P rim er dim enzioni­
ra n ja  p rednapetega nosilca
16.00— 18.00 Dr. ing. T u r k :  Izgube prednapetosti
18.00— 19.00 Dr. ing. T u r k :  Staititični sistem i
prednapetih  konstrukcij
Petek 15. februarja
8.00— 9.00 Ing. B u b n o v :  Visoke stavbe, cevi,
rezervoarji
9.00— 10.00 Ing. F  a r  č n i  k :  Mostovi
10.30— 12.00 Ing. Š k u l j  : P re fab ric iran i elem enti
12.00—  13.00 Ing. Vod i  o p i v e c :  U red itev  g rad­
bišča
13.00— 14.00 Ing. B u b n o v :  Ekonom ski pokaza­
telji, B ib liografija
Sobota 16. februarja
Strokovna ekskurzija v  M aribor. Ogled objektov 
iz prednapetega betona.
T ečaja se je  udeležilo 115 g radbenih  inženirjev in 
tehnikov.
N a s tro k o v n e m  se m in a r ju  Z G IT  v L ju b lja n i
DOPOLNITEV PREDPISOV ZA BETON 
IN ARMIRANI BETON
V strokovnih krogih se vedno pogosteje po­
jav lja  mnenje, da je treba naše začasne tehnične 
predpise za beton in arm irani beton iz leta 1947 
revidirati, glede na novejša tehnična dognanja in 
ekonomičnejše dim enzioniranje konstrukcij.
Da bi ugotovili dejansko potrebo dopolnitve 
predpisov za beton in  arm irani beton in v katerih  
konkretnih prim erih, je  ZGIT na pobudo sekre­
ta ria ta  IS za industrijo  in ob rt sklical sestanek 
strokovnjakov za beton in arm irani beton. Sesta­
nek je bil dne 25. januarja  1.1. v prostorih sekre­
tariatov IS, Gregorčičeva ul. 25. Na tem sestanku 
so dali udeleženci več predlogov za m orebitno do­
polnitev predpisov. Glavni problem je bilo vprašanje 
povečanja robnih napetosti v betonu in dopustnih 
napetosti za višje m arke betona.
Ta m aterial bo služil za osnovo p ri obravna­
vanju vprašanja dopolnitve predpisov za beton in 
arm irani beton v posebni strokovni komisiji, ki jo 
je imenoval sekretariat Izvršnega sveta za indu­
strijo in obrt. Po proučitvi tega m ateriala bo komi­
sija izdelala predlog za dopolnitev predpisov in ga 
pred dokončno uzakonitvijo posredovala širšemu 
krogu strokovnjakov v presojo. s . B.
USTANOVITEV JUGOSLOVANSKEGA 
DRUŠTVA ZA PREDNAPETI BETON
Na pobudo skupine inženirjev iz Institu ta  za 
ispitivanje m ateriala NRS, Tehničke visoke šole 
v Beogradu in podjetij »Prednapregnuti beton«, 
»Mosto gradnja« in »Trudbenik« iz Beograda na čelu 
z direktorjem  Institu ta  ing. Brankom Žežljem in 
akademikom prof. ing. Dj. Lazarevičem, je bil dne 
23. januarja  v Beogradu sestanek iniciativnega od­
bora za ustanovitev »Jugoslovanskega društva za 
prednapeti beton«.
Na sestanek so bili povabljeni tudi strokov­
njaki iz drugih republik. Iz LR Slovenije se je se­
stanka udeležil ing. Saša Škulj. Namen novega 
društva bi bil:
pospeševati in omogočati množično uporabo 
prednapetega betona v gradbeništvu,
zbirati vse strokovnjake, ki se bavijo s pro­
blemi prednapenjanja in koordinirati njihova p ri­
zadevanja za izpolnitev načinov p ro jek tiran ja  in 
izvajanja konstrukcij iz prednapetega betona,
skrbeti za izboljšavo kvalitete m aterialov, ki 
jih uporabljamo p ri prednapetem  betonu,
sodelovati s podobnimi organizacijami v ino­
zemstvu zaradi p renašanja izkušenj iz inozemstva 
v naše gradbeništvo.
Na sestanku so izvolili iniciativni odbor, ki bo 
pripravil vse, kar je potrebno za ustanovni občni
zbor društva, ki bo predvidom a m aja letos v Beo­
gradu.
O poteku p rip rav  in o problem atiki v zvezi z 
ustanovitvijo društva bo strokovnjake na področju 
LR Slovenije obveščal ing. Škulj.
S. B.
STROKOVNI SEMINARJI ZVEZE GIT SLOVENIJE 
V LANSKEM LETU
G radbeni inžen irji in  tehn ik i so dolgo pogrešali 
m ožnost strokovnega izpopolnjevanja in  osvežitev šol­
skega znanja, k i se  v  letiih službovanja izgubi. Novi 
g radben i elem enti, m ehanizacija  in  sodobna načela 
ekonom ične g rad itve  zah tevajo  od naših  strokovnjakov 
k on tinu iran  stik  z napredkom  znanosti, saj p ra v  ta  
omogoča osvajanje m odem ih  principov v  p ro jek tiran ju  
in  v  operativi. Zato se je  n aša  zveza odločila v začetku 
le ta  1962 organizirati v rsto  strokovnih  sem inarjev, ki 
naj zapolnijo vrzel p ri strokovnem  izpopolnjevanju 
gradbenikov.
Februarja 1962 smo p rip rav ili p rv i sem inar O' be­
tonu, katerem u sm o prik ljuč ili še po jasn ila  v  zvezi 
z novim i p redpisi v  gradbeništvu  in  p rak tičn i p rim er 
ekonom ske enote v  pod je tju  te r  delitev  dohodka. Za 
tečaj se je  prijav ilo  nepričakovano mnogo udeležencev, 
k a r  n am  je  bil dokaz o- n u jn i po treb i n ad a ljn je  o rgani­
zacije  tečajev.
V aprilu sm o p ra v  tak o  skupaj z Zavodom za raz­
iskavo m ateria la  in konstrukcij organizirali šestdnevni 
tečaj o g radbenih  m ateria lih , katerega se je  udeležilo 
n ad  50 inženirjev  in  tehnikov.
Maja smo im eli strokovni sem inar za gradbene 
inšpektorje, za ka te reg a  je  da l sugestijo  se k re ta ria t IS 
za industrijo  in  obrt. Tega sem inarja  se je  udeležilo 
ca. 80 odsto tkov in špek to rjev  iz slovenskih občin in 
okrajev.
V času gradbene sezone smo m orali p rek in iti orga­
n iz iran je  sem inarjev, ven d ar smo ta  čas uporabili1 za 
p rip rav o  jesenske sezone. Med tem  so zvedeli za naše 
sem inarje  tovariši iz d rug ih  repub lik  in  k e r  sm o p re ­
jeli nekaj sugestij iz S rbije, smo se odločili p rip rav iti 
šestdnevni sem inar o betonu  za h rvatsko  in  srbsko 
jezikovno področje. Realizirali sm o ga oktobra, udele­
žilo p a  se ga je  50 gradbenikov iz vseh b ra tsk ih  re ­
publik.
Novembra smo ponovili sem inar o betonu za  Slo­
vence, vendar sm o spom ladanski p rogram  izpopolnili.
Naj še omenimo, da sm o im eli m arca  enodnevni 
sem inar za kandidate, k i so se p rijav ili za strokovne 
izpite.
Udeležence vseh sem inarjev  •— skupaj okrog 400 
— smo ob koncu vsakega sem inarja  prosili, d a  izpol­
n ijo  poseben anketn i list, k i naj nam  da oceno p re ­
davan j in p redavate ljev . A nkete so pokazale popolno 
uprav ičenost o rgan iz iran ja  n ad a ljn jih  strokovnih  se­
m inarjev , po trd ile  so* n jihov  visok nivo in obenem  dale 
sugestije  za tem e n a  prihodn jih  tečajih . P ra v  na pod­
lagi izvedenih an k e t sm o se odločili za le tošn ji prvi 
sem inar o prednapetem , betonu in za  p rip rav o  sem i­
n a r ja  o stanovanjski gradnji, k i bo m arca letos. Na 
tem  sem inarju  organizacijsko sodelujejo  strokovnjaki 
iz v rs t  investitorjev , pro jek tan tov , gradbene operative 
in  in štitu ta , V ta  sem inar bo vk ljučena  tu d i tem a o
m ontažni g radnji, k a tero  so p red lagali mnogi udele­
ženci dosedanjih  sem inarjev. P riporočam o našim  čla­
nom, d a  nam  pošljejo  p red loge za tem e p rihodn jih  
sem inarjev, k e r  želimo*, d a  b i b ila  t a  naša  dejavnost 
čim bližja* po trebam  in praksi, d rugače  povedano, da 
bi p red av an ja  strokovnjakov  in  neposreden  stik  naših  
gradbenikov z n jim i pripom ogla k  uspešnejšem u oprav­
ljan ju  nalog na. delovnih m estih , v  po d je tjih  in  u s ta ­
novah. A nalogno pa* seveda več je  strokovno znanje 
omogoča dvig živ ljen jske ravn i posameznika*. y
OBČNI ZBOR GRADBENIKOV NA JESENICAH
P rv i letošnji občni zbor je  im ela podružnica g rad ­
benih inžen irjev  in tehn ikov  n a  Jesen icah . D ne 24. j a ­
n u arja  popoldne so se zbrali g rad b en ik i n a  določenem  
m estu in  v  močni* skup in i — večinom a s sankam i — 
odpešačili do Doma pod Golico. O kolje in  razpoloženje 
sta  b ila  tipično gorenjska, p ra v  n ič »uniform irana«, 
tako  d a  je  ves občni zbor po teke l sproščeno in  zelo 
uspešno. P redvsem  j e . občni zbor ugotovil, d a  nekaj 
jeseniških gradbenikov še vedno sto ji ob s tran i in  so 
le form alno člani d ruštva . D ejavnost podružnice bi 
lahko našla  več razum evan ja p r i n ek a te rih  po d je tjih  
na Jesenicah, člani p a  si želijo tu d i bo ljše stike  z ob­
čino*, k a r  bi prineslo  obojestransko  korist.
V lanskem  poslovnem  le tu  je  podružnica o rgan i­
zirala več predavanj* in  ekskurzij, eno celo v  sosednjo
S ie b r i n o vega že lezn išk eg a  v ia d u k ta  v  P o d ju n i
J e k le n a  k o n s tru k c ija  p o d ju n sk e g a  v ia d u k ta
A vstrija , k je r  so si ogledali g radn jo  železniške proge, 
ki veže Celovec z D unajem  in zelo in te resan tne  ob­
jek te  n a  tej trasi. Potovali so z osebnim i avtom obili 
članov. Nekaj gradbenikov se je  udeležilo- tud i daljših  
ekskurzij Zveze GIT.
Prepričan i smo, d a  bo novi odbor, izvoljen na le ­
tošnjem  občnem zboru še razširil svojo- dejavnost in 
ob le tu  lahko poročal o uspešnem  udejstvovanju1 po­
družnice tak o  glede strokovne izpopolnitve elanov, kot 
glede sodelovanja- p r i reševan ju  kom unalnih  p roble­
m ov Jesenic.
VEČJE EKSKURZIJE V LETU 1963
Mnogi člani se že zan im ajo  za naše letošnje eks­
kurzije  po dom ovini in inozemstvu,. Na predloge mnogih 
posam eznikov smo- se odločili, d a  bomo izvedli več­
dnevno  ekskurzijo  po- Ja d ra n sk i m agistrali, za 1. maj 
p rip rav ljam o  program  ekskurz ije  v  Grčijo in  v m aju  
že 'tradicionalno ekskurzijo  v  Pariz. Podrobne progra­
m e bom o pravočasno poslali vsem  našim  društvom  
in podružnicam . Poleg navedenih  ekskurzij bomo- im eli 
v le tošn jem  le tu  čim več k ra tk ih  obiskov na objektih, 
ki so bili pred  k ra tk im  zgrajen i ali rekonstru iran i, se­
veda p a  tudi na zanim iva gradbišča. T ake ekskurzije 
bodo predvsem  enodnevne a li p a  od sobote opoldne 
do nedelje  zvečer. P rv a  ta k a  ekskurz ija  bo verjetno 
v  Krško. m . v .
In teresen te obveščamo-, da im am o v  zalogi separate 
prof. ing. S vetka L apajneta: »Diagrami za statično 
računanje okroglih rezervoarjev«. Člani jih  lahko do­
bijo za ceno 150 din, v  naši zvezi.
P ra v k a r  je  izšla brošura: »Dimenzioniranje grad­
benih objektov v  potresnih območjih« in priporočam o 
članom, da p ri vodstv ih  svojih  podjetij in ustanov 
zahtevajo  naročilo  po trebnih  izvodov. Cena brošu-ri na 
64 s traneh  s  k a rto  seizm ičnih področij LRS je  
1700 d inarjev . Brošuro dobite p ri Zvezi gradbenih  in ­
žen irjev  in  tehnikov LRS, L jub ljana, E rjavčeva 15.
PRIZNANJA NAŠIM ČLANOM
Na jub ile jnem  p lenarnem  zasedanju  glavnega od­
bora, Zveze gradbenih  inžen irjev  in  tehnikov Jugosla­
vije, ki je  bilo 23. novem bra, 1962 v  B eogradu ob 10- 
letnici zveze, so> sp reje li diplom e nas ledn ji člani Slo­
venije:
za častnega člana prof. ing. Drago Leskošek,
za zaslužne člane:
ing. France Bajželj, 
ing. Janko Bleiweis, 
ing. Vladimir Čadež, 
vgt. Ciril Stanič.
Naši dolgoletni člani so s svojim  ak tiv n im  delom 
v  naši organizaciji, gotovo- zaslužili -pozornost in p r i­
znanje naj višjega, fo rum a naše  strokovne organizacije 
in se čestitkam  p rid ru žu je  tu d i u redn išk i odbor revije!
Inženirji in  tehniki, gospodarske organi­
zacije in ustanove, šole, inštituti, zavodi, 
knjižnice, upravni organi in  drugi in tere­
senti!
Naročite Splošni tehniški slovar, I. del, črke 
A—O, k i ga je  izdala Zveza inženirjev in teh­
nikov LR Slovenije v sodelovanju s tehniško 
sekcijo term inološke komisije Slovenske aka­
demije znanosti in umetnosti.
Cena I. dela Splošnega tehniškega slovarja 
je 4000 din.
Člani organizacij inženirj-ev in  tehnikov 
im ajo ugodnost obročnega odplačevanja v 
štirih  zaporednih mesečnih obrokih a 1000 din.
Naročila sprejem a Zveza inženirjev in teh­
nikov LR Slovenije, L jubljana, Erjavčeva 15, 
(tek. račun 600-14-603-118, tehniški slovar, 
Nova proizvodnja, glasilo ZIT LRS), vse orga­
nizacijske enote inženirjev in tehnikov in 
knjigarne.
Tehniški slovar ne sodi 1-e v  knjižnico pod­
je tja  ali ustanove, temveč naj postane p ri­
ročnik vsakem u strokovnem u delavcu; kot 
delovni pripomoček naj bi bil zato p ri roki 
vsakemu strokovnjaku.
Pohitite z naročili, ker je naklada omejena.
Mnogi člani m orda  n iti ne vedo, d a  jim  je  n a  raz ­
polago v  naši p isa rn i okrog 50 inozem skih rev ij s pod­
ročja gradbeništva, k a te re  si lahko  n a  željo tu d i b rez­
plačno izposodijo. D obijo jih  lahko v sak  dan  m ed 
8. in  13. uro.
Priporočamo gradbenim podjetjem, projektantskim organizacijam in usta­
novam, da v Gradbenem vestniku objavljajo r a z p i s e  d e l o v n i h  m e s t ,  
ker bo revija izhajala redno in ker jo čita 2000 gradbenih inženirjev in tehnikov.
VSEM GRADBENIM PODJETJEM, 
PROJEKTANTSKIM ORGANIZACIJAM 
IN UPRAVNIM ODBOROM TER GRADBENIKOM!
S ekreta ria t izvršnega sveta za industrijo  LR Slove­
n ije  bo v  k ratkem  izdal ODREDBO O DIM EZIONIRA- 
NJU ZGRADB NA POTRESNE VPLIVE, k e r  se je 
pokazalo, da so dosedanji predpisi zastareli.
Za lažje razum evanje in p rak tično  izvajan je od­
redbe je  naša Zveza izdala posebno brošuro z naslednjo  
vsebino:
— ing. Sergej Bubnov: Nam en novih predpisov za  v a r ­
nost p red  po tresi
— ODREDBA O DIM ENZIONIRANJU ZGRADB NA 
POTRESNE VPLIVE
— prof. dr. ing. E rv in  Prelog: Navodila za računan je  
p tresn ih  obrem enitev  (z računskim i prim eri).
Navedeno knjižico, ki je  potrebna vsakem u g rad ­
beniku, dobite p r i Zvezi gradbenih  inženirjev  in  teh ­
nikov za Slovenijo, L jubljana, E rjavčeva 15 za ceno 
1700 din. Z aradi nizke nak lade naročite  brošuro  takoj.
S tudenti gradbene faku lte te  skuša jo  obnoviti trad ic ijo  
večerne zabavne prired itve , k i so jo  p r ire ja li n jihovi 
predniki. V ta  nam en o rganizirajo  dne 16. III. 1963 
v  Festivaln i dvoran i »Soče«
X. JUBILEJNI GRADBENIŠKI PLES
na katerega vabijo  ne sam o vse  n ek d an je  študente 
gradbene fakultete , tem več tu d i vsakega, k i si želi 
razvedrila. Za dobro voljo bodo poskrbeli s k ra tk im  
ku ltu rn im  program om  in p rije tn o  glasbo.
Inform acije in vstopnice boste dobili p r i Zvezi g rad ­
benih inžen irjev  in  tehn ikov  S lovenije, L jub ljana, 
E rjavčeva 15.
Pripravljalni odbor 
Gradbeniškega plesa
P O D J E T J E oprav lja  naslednje usluge:
p ro jek tira  vse v rste  visokih, nizkih in  vodnih 
zgradb z vsem i preddeli, geodetskim i izm eram i, 
vodnogospodarskim i osnovam i in osnovnim i pro­
jek ti;I lu tN IK o M p ro jek tira  instalacije  jakega toka  vseh napetosti in moči te r  nap rav  in  instalacij šibkega toka;
n i  D P I
p ro jek tira  vse stro jne  n ap ra v e  za energetske in 
industrijske  nam ene te r  cevne instalacije;BIKU izdeluje investicijske program e za vsa področja; op rav lja  posvetovalne posle;
kopira načrte;
ELEKTROPROJEKT izvaja inženiring za vsa  v  t a  nam en spadajoča dela;
izvaja gradbena, m ontažna in  in sta lac ijska  dela 
v  okviru  prevzetih  del v  inženiringu;
L J U B L J A N A , prevzem a in izvaja sondažna in d ruga razisko­valna dela.
H A J D R I H O V A  M I I  
♦
P od jetje  se vsem  kom itentom  toplo priporoča.
G RAD BEN O  IN D U S T R IJS K O  PO D JETJE
G R A D I S
LJU B LJA N A , KO RYTKO VA  2
telefon 33-566, poštni predal 89-11
Gradbišča:
Ljubljana, Ljubljana-okolica, Jesenice, 
Celje, Ravne, Maribor, Koper, Kranj
Obrati:
Uprava centralnih obratov v Ljubljani, 
Šmartinska cesta 32
Mehanična delavnica v Mariboru-Studenci
Lesni obrati v Škofji Loki
Obrat gradbenih polizdelkov in novih 
gradbenih materialov v Ljubljani, 
Šmartinska cesta 100/a in v Brežicah
Projektivni biro v Ljubljani, Korytkova 2
Izvajanje gradbenih del vseh vrst: 
visoke gradnje, nizke gradnje, industrijske 
gradnje, termoelektrarne, 
stanovanjski objekti
U P O R A B A  N O V I H  P R O I Z V O D O V
Pergamin —- bitum ensk i pap ir, je  za 
zaščito p ro d ira n ja  (difuzije) vodne p a ­
re  skozi g radben i elem ent.
Uporablja se za podlogo betona (npr. 
betonsko cestišče, betonske plošče), za­
ščito toplotne izolacije v stanovanjski 
gradnji, oblaganje električnih doz, em­
balažo.
Hidroizol —- b itum enska pasta za s tre ­
he, se u p o rab lja  za prem azovanje b e ­
tonskih streh.
Izokit — bitum enski k it, se u p o rab lja  
za tesnitev  cevovodov, fug betonskih  
plošč, »Luksfer« prizem  na terasah.
Izotol -— bitum enska specialna inerto l 
pasta, se u p o ra b lja  za korozijsko  in 
m ehansko zaščito kovinskih  površin  v 
zem lji (npr. cisterne, rezervoarji).
Bitacid — bitum enska p ro ti k islin i od­
porna masa, se u p o rab lja  za lep ljen je  
p ro ti k islin i odporn ih  keram ičnih  plošč 
na betonsko podlago, za livan je fug 
med ploščicami, prem azovanje beton ­
skih bazenov.
Izokompak — rezani b itum en obsto­
jen  za sklad iščenje , se u p o rab lja  za 
asfaltne m ešanice z agregatom , k i j ih  
lahko uskladiščim o 3 mesece. V tem 
času je  m ešanica vedno uporabna.
Alubitol — alu m in ijev a  bronsa, se upo­
ra b lja  za zaščito kovinsk ih  površin  in 
b itum enskih  prem azov za dosego so­
larne refleksije .
Izofilc — file iz žlindrine volne, se 
u p o rab lja  za top lo tne in zvočne izo la­
cije  v g radben ištvu  (npr. p lavajoč i 
pod, s trešna izo lac ijska  obloga).
Stramit — lahke gradbene plošče, se 
u p o rab lja  za top lo tne in  zvočne izola­
cije  v g radben ištvu  (npr. stropne ob­
loge, p redelne stene, polnilo za sk e­
letne konstrukcije).
I Z O L I R K A
TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA
L J U B L J A N A -  M O S T E
TELEFON: 33-557, 36-852 
P redstavn ištva :
BEOGRAD — Dubrovačka 42 (telefon 23-366) 
ZAGREB — Pantovčak 34 (telefon 38-659) 
SARAJEVO — Miloša Obilica ul. 8 (telefon 22-596) 
SKOPJE -  Ulica 309 št. 4
I Z O L I R K A t o v a r n a  i z o l a c i j s k e g a  m a t e r i a l a
T e l e f o n :  3 3 - 5 5 7 ,  3 0 - 3 5 2
L j u b l j a n a - M o s t e
N O V I  P R O I Z V O D I :
za h idro izo lacije
PERGAMIN — bitumenski papir
HIDROIZOL — bitumenska pasta za 
strehe HB
IZOKIT — bitumenski kit IK
IZOTOL — bitumenska specialna inertol 
pasta SIP
BITACID—bitumenska proti kislini 
odrporna masa KOM
za g rad n jo  cest
IZOKOMPAK — rezani bitumen obstojen za 
skladiščenje BRS
za an tikorozijo
ALUBITOL — aluminijeva bronsa AL
za term o-akustične izo lacije
IZOFILC — file iz žlindrine volne
STARMIT — lahke gradbene plošče