DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 33 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: (n- L loo. letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Trst - Gorica 15. avgusta 1952 Izhaja vsak petek Za jasnost pojmov Par opomb „Kat. glasu“ Potem ko je Katoliški glas v svoji številki z dne 24. julija objavi. načelen uvodnik, s katerim, je obsedli vsako povezovanje s komunisti in je obenem izjavil, da je s tern Zanj vsaka polemika o na.breiinski zadevi zaključena, se je dne 7. avgusta spet povrnil na stvar. Pod naslovom »Za jasnost pojmov« je objavil nov uvodnik, v katerem pravi, »da ni glasilo nobene izmed naših političnih strank«, toda vkljub temu ugotavlja, da je »Slovenska krščanskosocialna zveza v Trstu stranka, katera ima izrecno krščanski politično-kulturni program ter se zadnje čase močno uveljavlja na Tržaškem in ima mnogo mladih in agilnih delavcev ki vzbujajo zavist pri nasprotnikih,« in končno dodaja: » . . . kdo nam more prepovedati simpatije do te krščanske stranke, dokler on svoj program izvrševala?« Nekam zapleteno je vse to, zato moramo pogledati, kako izgleda ta razlaga v poenostavljeni obliki. Preprosto bi se povedalo tako-le.: Katoliški glas ni politično glasilo, toda vkljub temu podpira Krščanskosocialno zvezo. Njemu torej 7ii-so vse stranke enake, pa čeprav i-majo krščanstvo in spoštovanje vere v svojem programu, temveč mu je bližja tista, ki je to besedo tudi formalno vnesla v svoj naziv. Za preprost in zdrav razum je Katoliški glas s tem postal podporniJ: Slovenske krščanskosocialne zveze in ni več zgolj »katoliško-kulturni obzornik«. Se bolj zanimivo je, da je Katoliški glas s tem dal svoje simpatije in podporo stranki, ki je pretrgala svoje dolgoletno sodelovanje s Slovensko demokratsko zvezo prav zaradi tega, ker je na osnovi svojega »krščanskega politično - kulturnega programa« pod vplivom dr. Besednjaka zahtevala, da je treba dosledno podpirati in izvoliti tistega dr Skerka, ki ga je Katoliški glas r>h-sodil tako v svojem prejšnjem kakor v zadnjem uvodniku. Protikomunističnemu Katoliškemu glasu je torej najbližja tista stranka, katere sedanje vodstvo prav nič ne skriva svojih filotitov-skih simpatij, in katero zahteva, da je treba zavezništvo s titovskimi komunisti držati za vsako ceno. Slovenska demokratska zveza, ki je v nabrežinskem vprašanju smatrala, da ne more žrtvovati volje nekomunističnih volivcev, 'pa je protikomunističnemu Katoliškemu glasu bolj tuja kakor pravkar o-menjena dr. Besednjakova Slovenska krščanskosocialna zveza, ki je zagovarjala, da se doprinese tudi to žrtev, samo da se ostane v zavezništvu s titokomunisti, torej v zvezi, ki jo Katoliški glas načelno obsoja.... Pa naj še kdo reče, da ne odmeva tržaška krščanskosocialna zmeda tudi iz Gorice! Koliko nenačelnosti in protislovij v enem samem kratkem članku! Daleč smo od tega, da bi Katoliškemu glasu očitali filokomunizem. Toda nedoslednosti moramo vendar ugotoviti, posebno še, ker predpostavljamo, da je prišlo do njih v dobri veri. Pri utemeljevanju svoje podpore ki jo je dal Slovenski krščansko -socialni zvezi, se namreč Katoliški iglas sklicuje zgolj na njen program. Izgleda, da mu je zadostna legitimacija za krščanstvo posameznika to, da je vpisan v neko stranko, ki nosi krščanski naziv. Italijani bi temu rekli »tessera del par-tito«. S tem »diritto di tessera« pa je zaplitično skupnost na Tržaškem, da bo uničila zdravo in krajevno ukoreninjeno sredino, pri čemer bodo »nazovi krščanskpsocialci« pod dr. Besed-njakovim vodstvom odigrali isto žalostno in za zavedne katoličane razočarajočo vlogo, kakršno so odigrali pod Kocbekom v matični Sloveniji. Mislimo, da so to štvari, o katerih bi moral Katoliški glas predvsem razmisliti, predno je prestavil svoje krmilo in prešel od obsodbe povezovanja s komunisti na odobravanje tistega dela in seda- •ega vodstva SKSZ, stranke, ki MEDNARODNE SPLETKE Italijanske metode niso več sodobne, zlasti ne v času ameriških volitev Italijanski tisk je poročal o korakih, ki jih je veleposlanik Tar-chiani podvzel v Beli hiši v Wa-shingtonu. Povod za te korake ;e bila uvedba jugoslovanske zakonodaje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta uvedba jugoslovanske zakonodaje za Italijane pomeni kršitev mirovne pogodbe in ta kršitev se pač Jugoslovanom ne bi smela dopustiti. Italijani prete a haškim sodiščem nadejajoč se, da bo tudi to razsodišče nalik drugirr* mednarodnim ustanovam dalo prav onemu, ki razpolaga z večjim številom pušk in vojakov. Izgleda pa, kot da je ta pretnja izzvala negativen učinek, vsaj v zadnjem časti se namreč o njej govori manj. V tem času sta se pa predsednik Truman ali Bela hiša obogatila z dragoceno rimsko vazo iz časov cesarja Avgusta. Po Virgilijevi reče-nici o danajskih darovih se zato pač moramo vprašati, če naj bo ta dar nagrada za naklonjenost Združenih držav v preteklosti ali pa naj bo predujem za naklonjenost v tržaškem vprašanju v bodoče. Izgleda pa, da so vse te ljubeznivosti in vsi ti vsiljivi poseti v zvezi s tržaškim vprašanjem še jako daleč od zaželenega namena. Jugoslavija se je namreč pritožila, da 'Italija ne kaže najmanjše volje za ;začetek pogajanj (z Jugoslavijo) o tržaškem vprašanju in zato je Tar-, chiani dal svoj genialni predlog, da bi bile slovenske in hrvatske občino Svobodnega tržaškega ozemlja priključene Jugoslaviji, italijanska r>a Italiji, ne da bi Dri tem vpraša', da-li slovensko, da-li italiiansko domače prebivalstvo (brez novodove-denih 40.000 glasovalcev) želi priti ■rod Jngoslavi’o odnosno Italiin. To-katero obline so za Tarch;ani;a 'taliianske? Seveda one, ki nai bi se od Dev;n« in Sesl’nna ustvarile z nas^ip^aniom 'stiskih beguncev, potem Trst, Milje, Koper itd., torej ravno ona morska obala, ki jo današnji tržaški mogotci, in sicer prefekt, tržaški župan in seveda škof Santin nameravaio razlastiti in naši narodni posesti odvzeti. Jugoslaviji pa bi v zameno prepustili Kras, prebivalci naših kraških vasi ra b' bili obsojeni na to. da, odrezani od Trsta, gospodarsko prooadejo. Da bi oa pri tem bili oškodovani tudi Tržačani, kolikor bi jih preostalo še v Trstu, ker bi r>ač svo;o zele-niavo morali nabavliati iz oddaljenih Benetk, to ga seveda naimani ne zanima. Napihovanje tržaškePa vorašan'a z zavestnim in namernim prezira-niem volie domačih tržaških volivcev naravno ni v tržaško, ampak izkliuono v korist tržaške konkurence in Italiia nadaliuie pri tem le slabo prikrito, v bistvu pa dokaj jasno in odkrito srednjeveško benečansko politiko prisvojitve ;a-dranske obale od Benetk pa vse do Valone, seveda v korist bivše Sere-nissime. Da teh sanj nikakor niso opusti-li, je jasno videti po tem, česar vsega italijanska zunanja služba neslužbeno ne finansira. V Rimu obstoja razen društva istrskih tudi društvo reških in društvo dalmatinskih beguncev, nadalje obstojajo še društvo hrvatskih in društvo albanskih emigrantov, torej prav tako, kakor so obstojala za časa fašizma, z istim imenom, da bi se zrušila današnja Jugoslavija (pa bila ta Titova ali Karadjordje-va), jadranska obala pa bi se postavila znova pod nadzorstvo Italije. Nedavno je izšla druga številka iredentistične revije Fiume. V njej pišejo reški italijanaši v zgodovinskih in spominskih člankih o zlati preteklosti, ko so mogli nemoteno gaziti Slovane. Ni treba šele ponavljati, da pisarna samega ministrskega predsednika De Ga-sperija finansira združenje za revizijo mirovne pogodbe glede Istre. Reke in Dalmacije, s sedežem v Gorici, kar dokazujejo predmetne tiskovine. Tako torei Italija spoštuje mirovne pogodbe, ki jih namerava vsiliti Jugoslaviji. Tako prihaja do izraza njena evropska miroljubnosti in sodelovanje narodov v miru. Tako izigravajo načelo samoodločbe, vsiljujoč Trstu »rešitev«, ki je y polnem nasprotju z voljo samih Tržačanov in z njihovimi najnovejšimi interesi. Ali pa se te ekspanzivistične težnje, in to je sedaj vprašanje, ki imajo za cilj zrušitev Jugoslavije, morejo spraviti v sklad s težnjo po' vzdrževanju evropskega miru? Ali, more to umetno kopičenje elektrike služiti vidikom Združenih narodov? Mi vsaj mislimo, da to ne more in da je igra ministrskega predsednika De Gasperija, ki taka gibanja vzdržuje, ne samo nevarna, ampak da je naperjena proti evropskemu miru. Zahodni zavezniki imajo dolžnost, da takim prizadevanjem ni-pravijo enkrat konec in da opozore Italijo na protislovje med njihovimi službenimi izjavami in med početjem njihovih odgovornih in neodgovornih organov. Razlika med službeno in neslužbeno politiko in skrivanje ene za drugo in obratno nadalje službena neobveščenost o početju neslužbeno podpirane propagande, svečane izjave in njihovo istočasno zakulisno izisravanie ie bilo že od časa Cavouria kar najbolj značilno za italijansko politiko. Zato ie za higieno naših odnosov nadvse potrebno, opozoriti i ta-, liianske mednarodne kroge na to da take stoletne metode nfso več . . . sodobne, posebno ne v času a-meriških predsedniških volitev. Primorskemu dnevniku so se zmešali pojmi V svoji nedeljski številki z dne 10. t. m. je objavil Primorski dnevnik na prvi strani notico, v kateri ugotavlja, da »Demokracijo vedno bolj skrbi, kaj misli Jugoslavija i) zvezi s tržaškim vprašanjem«. Res je, skrbi nas. Zato smo tudi pozvali njene politike, naj povedo svoje mnenje in namene vsaj v toliko, da bodo povedali, če so za. Svobodno tržaško ozemlje in če so trdno odločeni, da našega mesi i v nobenem primeru ne odstopijo Italiji. In kaj odgovarja na to Primorski dnevnik? Zato, ker smo vprašali, kaj nr-meravai o Jugoslovani s Trstom nam očita, da »je za Demokracijo glavno, da je Jugoslavija odrinjen i od reševanja tržaškeaa vprašan Tri sto medvedov! Zakaj pa srnjo vprašali, če ne zato, ker želimo da bi se v to vprašanje vtikala, in to pozitivno v našo korist! Amvak Primorski dnevnik se zadovolji ;■ svoiim iz trte izvitim očitkom, strese na račun Demokraciie re par »izdajalcev« (na katere je sicer ie deli časa pozabil. Kakor nač kaže M in postavi piko. ne da bi odgovor’7 na to. kar smo že v dveh uvodnikih zaman vpraševali. Ta molk nam nonovno potrju’*> vaš sum. Naj torej že končno odgovori: ali molči zato, ker je na vidiku nova izprememba »linije« in Pustite Trstu dihati pa ne bo pritožb za konkurenco Reke, Hamburga in drugih pristanišč V zadnjem času so se v naši javnosti pomnožili glasovi, ki opozarjajo na nevarnosti, ki groze našemu pristaniškemu prometu in s tem vsemu gospodarstvu našega mesta. Po dolgem neprestanem dvigu je namreč letošnjo- pomlad pristaniški promet našega mesta začel padati in vsi so postali pozorni, tudi tisti, ki so se doslej le malo brigali za prospeh tega mesta in so raje vihteli iredentistično zastavo. Govoril je kapetan Cosulich, oglasila se je Italijanska socialistična stranka, da ne govorimo o raznih gibanjih za neodvisnost Trsta, ki že od vsega začetka ugovarjajo vključevanju našega mesta v italijansko gospodarstvo in so proti podrejanju tržaškega gospodarstva rimskim uradom. Vsi so zaskrbljeni. Tako se je oglasil tudi Giornale di Trieste in v njem smo s posebnim zanimanjem čitali članek, v katerem se pritožuje na nizke pristaniške stroške na Reki ter ugotavlja, da jim v Trstu nikakor ni mogoče konkurirati. Toda če bi ljubi člankar pogledal nekoliko K dogodkom v Somaliji V petek J. avgusta so se dogodili krvavi dogodki v Somaliji, ki jo u-pravljta Italija kot pooblaščenka Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Ta dan so, po poročilu italijanskega zunanjega ministrstva, mladi Somalci ubil: karabinjerskega marešjala, karioi-njerja in somalskega policista. Krivcev niso izsledili in italijanska poročila trdijo, da so vsi zbežali v hosto. Pri tej priliki so italijanski listi polni samohvale glede na italijansko upravljanje Somalije, ki jo I-talija civilizira ter pripravlja k popolni neodvisnosti in samoupravi. Krivdo za omenjene krvave izgrede pripisujeta rimsko ministrstvo in italijanski tisk samo mladim So* malcem, ki »Italijo mrzijo in so pravi razbojniki«. Mi seveda obsojamo vsak uboj! Vendar vemo povedati, da je dal neki funkcionar Organizacije združenih narodov zelo slabo in za italijansko upravo Somalije porazno poročilo, v katerem je govoril o pravem zatiranju Somalcev ter na- hoče prav temu povezovanju ostati dosledno zvesta. To bi bil Katoliški glas dolžan povedati posebno svojim tržaškim čitateljem, ki bodo sicer neobve-ščeni nasedli spretnim mahinacijam poklicnih politikov. Toda ker tega ni napravil on, bodo pač to nalogo morali izpolniti drugi. * * * povedoval narede, če bi se tako stanje nadaljevalo. Tako se je tudi zgodilo! Zdaj i-ščejo krivce, da jih »vzorno« kaznujejo, kot pišejo nekateri listi. Zaenkrat so razpustili vsa društva mladih Somalcev, pravi Messagge-ro Veneto. Mi, ki poznamo metode italijanskega »civiliziranja« narodov, ker smo jih morali preizkusiti na lasti ni koži, in še danes grenko preizkušamo italijansko demokracijo in demokrščanstvo, ne verjamemo prav nič italijanskim poročilom iz-Somalije in metanju krivde na mlade Somalce ter raje čakamo na u-gotovitve organov Združenih narodov. Eno pa je gotovo, da so tudi Somalci siti italijanske »civilizacije«!.. Ameriški vojni minister v Beogradu Dne 12. avgusta je prispel v Beo-arad ameriški vojni minister Frank Pace. Ob svojem prihodu je minister izrazil svoje zadovoljstvo, da je v Jugoslaviji in da se bo mogel raz-govarjati z maršalom Titom. Zvečer je namestnik ministra narodne obrambe, generalni polkovnik Ivan Gošnjak, priredil na Avali svečano večerjo na čast visokemu ameriškemu gostu. Minister Pace ie 13. avgusta odpotoval s spremstvom na Bled, nakar se je na Brdu pri Kranju raz-govarjal s Titom. globlje, potem bi prišel do podobne ugotovitve, tudi če bi primerjal tržaške stroške z onimi v Hamburgu, Antwerpnu itd. Pri tem pa ni dovolj kričati, da so usluge pri tržaških konkurentih cenejše, pač pa se moramo- vprašati, zakaj so pri njih lahko cenejše. Ali ne bi Trst teh razlik lahko izenačil, ne da bi zato moral zniževati življenjskega standarda svojega delavstva ali delati z izgubo? Tega pa posebno tržaški iredentisti nikdar ne napravijo. Ce bi namreč napravili kaj takega, potem bi jim nepristranska analiza neizogibno pokazala stvari, ki nikakor niso v skladu z njihovo osnovno težnjo po priključitvi k Italiji. Vzemimo par primerov. Ce bi bil Trst prosto mesto, potem bi kupoval žito na svetovnem trgu po svetovnih cenah in kruh bi bil cenejši Saj še nismo pozabili, da je bila ena prvih posledic tesnejšega vključevanja Trsta v italijansko gospodarstvo prav povišanje cene kruhu. Podobno bi bilo s sladkorjem, mesom, maščobami itd. To pomeni, da bi naš delavec lahko živel boljše kakor danes, pa čeprav bi stalo njegovo delo manj dolarjev, šilingov ali lir. Za vsako denarno enoto bi namreč lahko kupil veliko več dobrin. Delovna sila bi torej bila v svobodnem Trstu nujno cenejša, kakor je danes; predvsem za, tuje kliente, torej za tiste, od katerih živimo. Podobno bi bilo tudi z drugimi špedicijskimi stroški: avtomobili, ki tvorijo pomemben del investicij vsakega špediterja, bi prav tako bili na razpolago po svetovnih cenah, ki so znatno nižje od italijanskih notranjih cen; bencin, ki ga rabimo za pogon tolikih prometnih sredstev in strojev, bi nikakor ne bil obremenjen s tako visokimi davščinami, kakor je v Ita-liii; vse. kar potrebujemo, bi kupovali po konkurenčnih cenah od naioeneiših dobaviteljev in ne bi, rlačevali prispevkov za zaščito italijanske industrije. Vse to bi nujno vplivalo na znižanje tranzitnih stroškov v Trstu. Valutna svoboda pa bi obenem omogočila ugodne trgovske in finančne transakcije tako kakor nikier v Evropi. Ali se ne zdi, da bi bil Trst pod temi pogoji konkurenčen, da se mu ne bi bilo treba bati R°ke, ne drugih? O tem ne more biti nobenega dvoma, saj nam to dokazuje zgodovina vseh svobodnih trgovskih mest, ki so služila mešanemu zaledju, predvsem pa državam, ki nimajo lastnih obmorskih pristanišč. In zakaj se v petih letih še nihče ni ojunačil, da bi ta poskus tudi naoravil? Zakai se ie tržaške ladje pošiljalo v Italijo, tako da je Trst danes ostal skoro brez lastnih rednih ladijskih zvez s področji, ki so bila od nekdaj torišče njegovega dela? Zakaj je Trst ostal kolonija italijanskega kapitala, medtem ko se tujemu delajo vse mogoče ovire? Naravnost nerazumljiva je kratkovidnost, kateri prisostvujemo. Nihče nima poguma, da bi mestu dal take politične in gospodarske pogoje, da bi lahko zadihalo. Ali bo vsaj ta kriza, na katero zdaj vsi. soglasno opozarjajo, končno vendarle odgovornim odprla oči? Cas bi bil, če bi le ho.teli. V nasprotnem primeru pa je vse njihovo vzdihovanje samo objokovanje mrtveca. ki so ga sami ubili. Vsaj za italijanske iredentiste velja to stoodstotno. Zavezniki, ki to področje upravljajo, pa tudi ne smejo pozabiti, da nosijo pred zgodovino prav oni politično odgovornost za položaj, v katerem se je to mesto znašlo v času njihovega vladanja. preklic volilnih obljub, s katerimi se je postavil za Svobodno tržaško ozemlje, ali pa molči zato, ker enostavno ne ve, kaj bi odgovori1, ker se sam boji, ne samo da bi Jugoslavija požrla, kar so njeni državniki v začetku tega leta obljubljali in izjavljali, temveč ga trese zena pred sramoto, ki bi jo v tem primeru doživel. Vsi tržaški Slovenci bodo samo veseli, če bodo na toližšno vprašanje končno le dobili zadovoljiv odgovor. »Umni za Združene narode" Fiancija je predlagala, naj bj izda;ali ZN pohvale ljudsm, ki bili ubiti v njihovi službi. Pohval^ naj bi se glasila: »Umrl je za Združene narode«. Te pohvale naj ne bi izdajali samo vojakom, ki so padli v vojni pod zastavo ZN, kakor na primer na Koreji, ampak v gotovih 'primerih tudi posredovalcem in opazovalcem. Ta predlog naj bi prišel na dnevni red v oktobru na zasedanju Glavne skupščine ZN. Jugoslavija na konferenci za pobijanje jetike Pod pokroviteljstvom Britanske zveze za zatiranje tuberkuloze je bila nedavno v Londonu tretja konferenca držav Britanske skupnosti c zdravstvu in pobijanju tuberkuloze. Na konferenci, katere so se udeležili predstavniki 40 držav, sc razpravljali o tej kruti bolezni, ki predstavlja svetovni problem, in o najvažnejših zdravniških ugotovitvah, kako se čuvamo pred to boleznijo in o zdravljenju bolezni same. Eden glavnih govornikov na konferenci je bil načelnik oddelka za jetiko v jugoslovanskem ministrstvu za javno zdravstvo, univerzitetni profesor dr. Robert Neubauer. Od ostalih odličnih govornikov specialistov za jetiko iz vsega sveta, ki so se udeležili konference, naj omenimo med drugim samo se dr. F. van Dinseja iz Pasteurjevega instituta v Parizu, ki je govoril o zaščitnem cepljenju, in dr. Vilhelm Clausen iz sanatorija Vordingborg na Danskem, ki je govoril o sodobnih idejah za zdravljenje jetičnih bolnikov. Obletnica izdajstva Poljske 4. avgusta je poteklo osem let od sovjetskega izdajstva Poljske. Bilo je v avgustu leta 1944, ko so varšavski Poljaki pod generalom Borom-Komorovskim. kot poveljnikom podtalne armade, zbrali svoje orožje in udarili proti nacističnim okupatorjem. Prepričani so bili, da bo sovjetska vojska, ki je bila oddaljena od Varšave prav malo, priskočila na pomoč in zdrobila nacistične zasedbene čete. V tem prepričanju jih je potrjeval uradni sovjetski radio, ki je stalno pozival k splošnemu uporu proti Nemcem. Od Molotova podpisani letak, ki so ga trosili jasno po navodilih Kremlja, je razglašal: »Poljaki, ura vaše osvoboditve prihaja, Poljaki k o-rožju....« Skozi 63 dni so se borili pogumni Poljaki. Brez letal, bre^ topništva, brez metalcev plamena ali sodobnega orožja so se upirali številčno močnejši nemški vojski Skozi 63 dni so čakali na Rdečo armado. Čakali so zaman. Zdelo se je. da je mogočna beloruska armadna skupina pod maršalom Rokosovskim, ki je stala ob Visli, pozabila, da je na svetu nemški sovražnik. Tistega dne, ko se je začel upor, so prenehali sovjetski letalski napadi na Varšavo, ki so se vršili pred tem vsako noč. Edin^ letalsko pomoč, ki pa je bila zelo omeieneea obsega, so nudili ameriški »Liberatorii«, ki pa so morali, iz svojih onorišč v Italiji leteti o-koli 650 m'lj preko sovražnega •> zemlja brez kritja lovskih letal. Sovietsko topništvo je 4. avgusta prenehalo streljati in je šele čez 5 tednov obnovilo ogenj. Poljaki so pošiljali bližnjim sovjetskim četam poslanico za poslanico ter jih pozivali k vojaški povezavi in k taktičnemu sodelovanju, niso pa dobili nobenega odgovora. Enako ni maršal Rokosovski niti mignil na brezžično poslanico generala Bora-Ko-morovskega. Rdeča vojska pa ni samo namenoma prezrla poljskih prošenj za taktično pomoč, ampak tudi delala premišljeno proti podvigom varšavskih rodoljubov. Rdeče izvidnice m pridržale vojake poljske domače vojske, ki so skušali priti v Varšavo na pomoč svojim tovarišem. V tem oziru je značilno povelje 16. sovjetskega pehotnega polka, po katerem je treba za vsako ceno preprečiti infiltracijo poljskih čet proti Varšavi in strogo nadzirati ceste. Orožje, ki so ga tihotapili v Varšavo, so sovjetski oddelki zaplenili, šoferje pa aretirali. Vse v Varšavo namenjeno orožje in opremo se je moralo zapleniti, še obstoječe voja- ' ške edinice so razpustili. Rdeča armada je te ukaze vestno izvajala. Ni pa samo preprečila, da bi čete poljske domače vojske prišle v Varšavo, ampak celo poveljnike teh oddelkov aretirala in pobila ter uničila njihove radijske a-varate. Čeprav je Rdeča armada prekoračila Vislo južno od Varšave in držala mostišča na zahodnem bregu skozi 6 tednov, ni izrabila svojega strateškega položaja in svoje številčne premoči (tri proti enemu) nad nacisti. Na neki točki je bila Rdeča armada oddeljena od varšavskih borcev samo dobrih 200 metrov, pa ni podvzela ničesar, razen da je oddala par topniških granat. V Varšavi so pa hrabri Poljaki izgubili bitko, v kateri jih je padlo nad 250.000. Varšavo so nacisti s svojimi topovi in letali dobesedno izravnali z zemljo. Brez sovjetske pomoči so se morali Poljaki vdati. Sovjetsko zadržanje je bilo del premišljenega načrta za uničenje poljskega vodstva in je sledilo katinskemu pokolu. Svet pa ne bo nikoli pozabil poljskega junaštva v varšavski vstaji, pa tudi ne sovjetske dvoličnosti, k! je zapeljala Poljake v to tragedijo. VESTI z GORIŠKEGA „ Verba dulcissima, facta aufem amarissima ‘ Spet je ministrski predsednik De Gasperi spregovoril lepe besede c mirnem in pravičnem sožitju narodno večine in manjšine v deželi. Ko je v soboto 9. t. m. otvoril v Tridentu mednarodni sejem turizma in športa, je med drugim dejal dobesedno: »Naša politična in gospo-aarsita smernica je smernica posredovanja med so^iausUcmm totalitarnim sistemom in potre nami osebnih, duševnih ter pohtk nih svoboščin, ki so svojstvene politični demokraciji. Politično demokracijo v njenia gospodarskih vidikih razumem k“t pobudo k ostvaritvi večje socialne pravičnosti v spoštovanju duševnih in političnih zahtev narodov. Toda nič ni končnega — je dejal De Gasperi — če manjka mir: to je naše vprašanje. Treba je dobiti način sožitja med večinami in manjšinami, da se v deželi ustvari ozračje miru, ki naj usmeri vse sile na pol gospodarskega in socialnega napredka.« »To je odvisno od vas, Triden-tinci« — je še dostavil De Gasperi in nadaljeval: »Vem, da to ni odvisno samo od vas, vendar je od vas odvisno za dve tretjini, ostalo pa od drugih.« Čeprav je De Gasperi govoril na Tridentinskem, v deželi Italijanov in Nemcev, je nedvomno mislil na vse jezikovno mešane dežele, ker je narodne »večine in manjšine« imenoval v množini. Kot mnogokrat prej, tudi topot pozdravljamo besede ministrskega predsednika De Gasperija kot pametne in modre, ki utegnejo veljati hkrati kot smernica za mirno sožitje različnih plemen v raznih deželah države, in kot opomin tistim, ki se od te smernice bolj in boli oddaljujejo in mirnega sožitja očitno ne marajo. Z izjavami rimskih političnih in vladnih osebnosti v prid narodnim manjšinam imamo mi Slovenci v Italiji žal prebridke izkušnje, ker jih navadno sami niti ne spoštujejo, niti ne ukažejo ostvariti spoštovanje pravic, ki nam širokogrudno od primera do primera z besedami napovedujejo. To pa vselej, ko so v politični zadregi ali pa ko govorijo- za svetovno javnost!... Na drugi strani pa ne spoštujejo niti sprejetih mednarodnih obveznosti niti svojega lastnega zakona. Tako sta napram nam Slovencem v Italiji ostala na papirju mednarodna dogovora o spoštovanju človečanskih pravic in o pobijanju rodomora, ki ju je Italija svečano sprejela in podpisala. Isto velja za določila ustave, posebno kar se tiče členov 3, 6 in llo. Spominjamo pa se tudi svečane izjave, ki 30 je julija 1945 objavil rimski ministrski svet in v kateii je obljubljal vse mogoče, kar sr tiče spoštovanja vseh jezikovnih pravic vseh manjšin v Italiji ter tudi samouprave, ki so je bile nekoč že deležne, kot na primer prav Slovenci na Goriškem in Nemci na Tirolskem. Nadalje izjava samega ministrskega predsednika De Gasperija od septembra 1947, ko je napovedal, da bodo vse manjšine v Italiji, tudi Slovenci, enakopravno zaščitene in spoštovane. Od vsega tega nimamo danes Slovenci v Italiji, kot samo nekaj od zakona nezaščitenih šol, na katere pa prežijo italijanski šovinisti z vsem srdom in z vso mržnjo njihovega sovraštva do našega jezika ia do našega rodu. Tako so nam zaprli slovenski razred v Krminu zgolj iz mržnje in prezira do nas Slovencev. Vlada pa se niti ni zmenila za naše do-lestne proteste in za jok naših o-trok. V videmski pokrajini, kjer živi najmanj petdeset tisoč Slovencev, ■noče rimska vlada, ki ima v rokah vso moč, odpreti niti slovenskih o-snovnih šol in raje po fašističnem vzoru nadaljuje z raznarodovanjem naših otrok. Isto delo vršijo tam tudi cerkvena oblastva, ki nalašč premeščajo naše slovenske duhovnike v druge pokrajine, da bi jih ne namestili med svoje vernike. Gre torej za načrtno prezirani« pravic narodne manjšine in za namerno kršitev določil mednarodnih dogovorov Jn ustave! In vendar nam ministrski predsednik De Gasperi pridiga, da je »treba dobili način sožitja med večinami iv manjšinami, da se v deželi ustvari ozračje miru, ki naj usmeri vse sile na pot gospodarskega in socialnega napredka.« Na razpaljenih tleh narodnega sovraštva na Goriškem, ki ga ob krivem molku vladnih krogov go- jijo proti Slovencem določeni šovinistični krogi z namenom, da preprečijo mirno sožitje dveh plemen in onemogočijo življenje in razve f slovenske manjšine v Italiji po določilih mednarodnih dogovorov in členov ustave, lahko zatre ogenj sovraštva tudi sam ministrski predsednik g. De Gasperi, če ukaže spoštovati i določila mednarodnih dogovorov i določila členov ustave. Vsakemu svoje in vsakega v svoje šole! Naše ljudstvo ne more razume, i, če ne pod pritiskom grožnje, niti tega: da je Bog ustvaril slovenskega človeka zato, da posluša italijanske pridige, ki mu jih videmska kurija vsiljuje z namenom, di ga v preziranju mednarodnih govorov in naravnih pravic raznaroduje. Ni torej odvisno od nas, niti za eno niti za dve tretjini. Odvisno je samo od vlade, ne samo za eno Lve-tjino, ampak za vse tri tretjine. Slovenci v Italiji nismo tako nazaj s kartami, da ne razumemo ir, ne vemo, da ima v državi vlada vso moč, da spoštuje in ukaže spoštovati mednarodne dogovore in -svojo lastno državno ustavo. Zadnje čase nam je prišla v roke nepodpisana italijanska ciklostili-rana propagandna okrožnica, ki vneto zagovarja deželno avtonomijo s posebnim statutom in poziva vsakogar, naj širi to misel in zahtevo. V njej je rečeno tudi, da je treba napraviti konec borbi z jezikovnimi manjšinami in pričeti s spoštovanjem njihovih pravic, ker le na ta način pridemo do miru na mejah in do blagostanja. Prav ta cilj zasleduje, kot vidimo, tudi ministrski predsednik De Gasperi! In ker menimo, a ne moremo še potrditi, da izhaja omenjena okrožnica iz demokrščanskih krogov, verjamemo, da se sedaj vladi mnogo laže kot pred nekaj leti zaščititi tudi nas Slovence v Italiji, na Goriškem in na Videmskem. Ne samo, kar se tiče jezika, ampak tudi na gospodarskem p:>-Iju! Od strani cerkvenih oblastev pa pričakujemo naimanj to, da spoštujejo besede Kristusa apostolom: »Pojdite in učite vse narode!« Odgovornost cerkvenih oblastev pri tem vprašanju je mnogo večja, kot oni mislijo! Mi Slovenci, ki vemo, kaj se med nami dogaja, in kakšna so med nami čustva razpoloženja zaradi krivic na verskem polju, vemo povedati, da bodo za posledice odgovarjali le tisti cerkveni predstojniki, ki še danes sledijo fašističnem,! nad matično domovino, kot je izp«>-mesto potrebam in pravicam tudi slovenskih vernikov! S praznimi obljubami se narodi ne pasejo! Dr. AVGUST SFILIGOJ Prazna slama rdečih pisunou! Primorski dnevnik od 7. t. m. odgovarja Demokraciji, ki je povedala, kako naivno poročata on in Soča o pobudah občinskega svetovalca Pavlina od DFS za potrebe našega ljudstva, namesto da bi povedala, da je večino takih pobud dal naš svetovalec g. Bratuž, o katerem vsi vemo, da stoji v nenehnem boju z večinskimi italijanskimi občinskimi svetovalci prav zato, ker zapostavljajo naše ljudstvo ter njegove potrebe in koristi. Od tod tudi ogorčenje italijanskega tiska proti g. Bratužu, ki se nikoli ne boji povedati županu in njegovemu odboru vso resnico naravnost v obraz in pred vso javnostjo. Prav zaradi tega nenehnega delovanja g. Bratuža, ki zavzema vedno večjo simpatijo tudi pri delu italijanske goriške javnosti, katera ceni njegove nastope že zaradi stvarne kritike, ki jo iznajn, in tudi zaradi korajže, ki jo ima, da ne odstopi od svojih upravičenih zahtev v obrambo pravic in ko-, risti slovenskega ljudstva, prav zaradi tega pravimo, sta se župan in njegov odbor morala odločiti za u-goditev nekaterim takim zahtevam, Ker pa jim je postal g. Bratuž preveč sitna muha, se za razne o-glede na licu mesta na Oslavju in v Pevmi poslužujejo svetovalca Pavlina namesto Bratuža, kot bi morali. To delajo župan in njegovi odborniki z namenom, da bi našim ljudem dali razumeti, da gre za kake zasluge Pavlina, kateremu naj bi potem oddali glas pri prihodnjih volitvah. Ta njihov naklep so izdali na eni zadnjih sej na gradu, ko so kričali proti Bratužu, ki jih je krepko in stvarno kritizira:: »Pri prihodnjih volitvah vas Slovenci ne bodo več volili. Volili do-do le Pavlina!« Soviažniki Slovencev pač želijo, da pridejo v občinski svet taki. k; jim ne delajo sitnosti! Drugače si naša javnost ne more tolmačiti te goreče želje zagrizenih sovražnikov našega ljudstva v Gorici. Primorski dnevnik trdi, da so Pavlinovi predlogi na sejah občinskega sveta bolj stvarni od Bratu-ževega »frazarjenja«! Predvsem j? obče znano, in to je razvidno iz poročil v italijanskem tisku in v Primorskem dnevniku, da presegajo Bratuževe zahteve, kar se tiče stvarnosti, daleč Pavlinove, ki navadno le podpre tiste, ki jih je Bratuž postavil. Toliko je res, da sta Primorski dnevnik in Soča sk-vini pa morajo uživati svobodo in blaginjo vsi bratje in sestre. Komunistom, ki pojem in stvarnost domovine zanikajo in zavračajo, ne bomo sužnji niti mi, niti naši brali! Vojne pokojnine Cl. 118 zakona od 10. avg. 1950 štev. 648 določa, da zapade po dven letih, odkar je istopil ta zakon v veljavo, rok za vložitev prošnje za priznanje in izplačilo vojne pokojnine In drugih denarnih nakazil, ki jih predvidevata člena 107 in 103 omenjenega .zakona vojakom in svojcem vojakov. To določilo velja 'tudi v zadevi čl. 53 navedenega zakona, ki predvideva povišek pokojnine za primer, da so se zdravstveni pogoji vojnega pohabljenca poslabšali. Gori navedeni -zakon je bil objavljen 1. sept. 1950 in je stopil takoj v veljavo. Vendar svetujemo prizadetim osebam, naj morebitno prošnjo vložijo do 31. avgusta t, 1. In iker je 'lahko primer od poedin-ca do poedinca različen, svetujemo vsakomur, naj se pobriga vsaj za pregled svojega primera in vzame kak nasvet, da se ne bo kesal, ker morajo v nekaterih primerih prositi za določilo in izplačilo tudi tisti, ki so sicer prošnjo že vložili. * * * Na vsak način je gotovo, da prošnjo lahko ponovijo tudi tisti, ki jim je bila prva prošnja že odbita. Pri tem pojasnjujemo, da imajo pravico do vojne penzije vsi. ki so kakor koli oboleli ali ohromeli zaradi bilo katerega vzroka, povezanega z bilo katerim vojnim vzrokom. Isto pravico do penzije imajo ožji sorodniki umrlih zaradi kakega primera, v katerem so se znašli v času vojne in zaradi vojnega stanja. Na kratko vsak vzrok, ki je nastal samo zaradi vojne, tudi če ni nepe-sredno povezan z vojnimi dogodki in vojnimi operacijami, nudi pravico pridobitve vojne pokojnine. Zato svetujemo vsakemu prizadetemu, naj ne pusti zapasti roka 31. avgusta t. 1. in naj vloži prošnjo za pokojnino v tem roku. Prošnja in vse potrebne listine so ko-leka proste. Pokojnina tudi vojnim vdovam Po čl. 59. zakona za vojne pokojnine od 10. avgusta 1950 štev. 648 pritiče vojnim vdovam, ki so se spet omožile, izplačilo hkrati sedem let pokojnine, če na dan nove poroke niso prekoračile 25. leto starosti; šest let pokojnine, če so na dan nove poroke prekoračile 25., a ne 30. leto starosti: pet let pokojnine, če so prekoračile 30., a ne 33. leto starosti; štiri leta pokojnine, če so prekoračile 35.. a ne 40. leto starosti. Ce pa je vojna vdova na IZ SLOVENITE NOVA GORICA SOCIALNO SKRBSTVO 10. julija so na zasedanju okrajnega ljudskega odbora razpravljali tudi o socialnem skrbstvu v Goriškem okraju. Referent dr. Marušič je predočil pomanjkljivosti in slabe strani sveta za ljudsko zdravstvo. Kritiziral je prevelike izdatke za hranarino, socialno zavarovanje in porodniške dopuste, ki so znašali v preteklem letu okrog 95 milijonov din. Tožil je tudi nad pomanjkanjem zdravniškega osebja, zaradi česar je bilo zlasti v preteklosti število bolnikov-simulantov preveliko. Letos je manj bolnikov, deloma zaradi večjega zdravniškega o-sebja, ki laže kontrolira pregled bolnikov, še bolj pa iz strahu pred odpusti iz službe in dela, kar se kaj rado dogaja po novih predpisih o delu in odpustih. Zelo pereče je tudi vprašanje civilnih invalidov, ki so še danes brez kakršne koli invalidnine. Teh revežev je samo v Goriškem okraju kakih tisoč. Rešiti bo treba prav tako tudi vprašanje pokojnin. Mnogo je primerov krivične in nezaslužene pokojnine, ker so si upokojenci preskrbeli pokojnino s krivičnimi medsebojnimi pričevanji. »OBUJANJE KLEROFASIZMA'< Po pisanju Slovenskega poročevalca in zveste prepisovalke Nove Gorice je praznovanje novih maš težak politični zločin, »obujanje klerofašizma«. Govorniki na novih mašah »izrabljajo svoje pridige kot sredstvo, s katerim naj bi vnašali med ljudstvo mržnjo do današnjega družabnega reda«. »Reakcionarni duhovniki v zadnjem časiu namenoma organizirajo slične (novomašnlške) pompoznosli, kjer imajo najlepšo priliko, izrabljati verska čustva .svoje črede’ ia vzbujati v ljudeh sovraštvo do naprednega ustvarjanja....« Tako si torej tolmačijo titovci versko svobodo in svobodo izvrše- vanja verskih obredov! V današnji Jugoslaviji je treba pojmovati versko svobodo edino tako, da imajo brezverski elementi neomejeno o-blast, kaliti in motiti vsako versko manifestacijo, verniki pa nimajo najmanjše možnosti zakonite o-brambe in varnosti! MORALNI LIK ČLANA PARTIJE V nekem trgovskem podjetju občine Mislinje je bil nameščen kot poslovodja Jožef Vuzem, član KPJ in bivši miličnik, ki je v kratkem času svojega poslovanja ociganil trgovsko podjetje za dobrih 178 tisoč din! Poleg tega je še z uslugami iz krajevne trgovine premolil in zapeljal tri dekleta, med njimi tudi 15-letno deklico, ki so se vdale njegovi strasti. Vse to je bilo vendar malo preveč za člana partije, zato so ga iz partije izključili 111 ga spravili na varno, kjer čaka na razpravo. DELO FINANČNE REVIZIJE Zadnje tedne preteklega meseca je finančna revizija opravila uspešno delo v ljubljanskem okoliškem okraju. Vrgla se je predvsem n,; duhovnike. Skupina 12 duhovnikov je za leto 1951 prijavila 376.293 din, dočim »so jih imeli po zelo vestnih obračunih revizije vsaj 1,915.020<-. Utajili so torej preko poldrugi milijon din dohodka. Slovenski poročevalec se zaskrbljeno sprašuje, koliko milijonov so utajili vsi duhovniki na Slovenskem, kjer jih je približno 1000. 40. ima pra- orca po- po- pra- dan nove poroke prekoračila leto starosti ali pa če tega dne mladoletne otroke, ki uživajo vico do pokojnine, ima tudi pravico do izplačila treh let kojnine hkrati. Ce pa se vojna vdova znova roči po 50. letih starosti, nima vice do te glavnice. Važno pa je določilo omenjenega čl. 59 tega zakona, ki pravi, da morajo vdove, ki sklenejo novo poroko, zaprositi navedene ugodnosti v roku 180 dni od dneva nove poroke odnosno od dneva, ko je položila pokojninsko knjižico. Ce je v kakem primeru ta rok že potekel, svetujemo, naj prizadete vojne vdove kljub temu predložijo prošnjo, sklicujoč se na dolo-, čila člena 118 zakona od 10. avgusta 1950 štev. 648, ker v skoro vseh primerih vojna pokojnina ni še bi la dokončno odmerjena in izplačana, zato je smatrati, da je tudi ta rok še vedno odprt. RUPA V nedeljo 10. t. m. okoli 10. ure zvečer je našo mirno vasico, ki sio-ji prav na meji, pretresel močaii »stoj!« jugoslovanskega stražarja, kateremu so sledili najmanj iriie streli, nato pa kar ves ratal. Krogle so švigale tudi nad našimi strehami. Se vedno smo pod težkim vtisom tega dogodka in z grozo mislimo na našega nesrečnega brata, ki je pri tej priliki izgubil življenje na begu iz komunističnega »raja«! Trgovine za veliki šmaren Trgovine jestvin bodo na veliKi šmaren, v petek 15. t. m., odprte dopoldne. Popoldne tega dne ter v soboto in nedeljo 16. in 17. t. m. pa bodo zaprte. Središča za delo Za leto 1952-53 je pristojno ministrstvo določilo za goriško pokrajino denarja za 351 tisoč delovni^ dni. Pokrajinski urad za delo v Gorici je sklenil, da se uvedejo tudi strokovni tečaji za delavce za' skupnih 67.700 dni. Po kakšnem določilu zakona? S svojim pismom od 17. julija t. 1. je sovodenjski župan sporočil g. Karlu Černiču in ostalim kandidatom na listi s »čebelico« na lanskih volitvah, ki so vložili priziv zaradi krivičnega štetja glasov, ki jih je »čebelica« prejela, in proti izvolitvi devetih kandidatov od liste DFS, da ie goriška prefektura javila, da je priziv brez veljave, ker niso prizadeti prosili določitve razprave na priziv. Clen 74 zakona od 5. aprila 195j , štev. 203, ki vsebuje določila glede priziva zaradi pogreškov na volit-, vah, ne predpisuje, da mora stranka prositi za določitev dneva razprave, in se splošna določila zakona o poslovanju pokrajinskega pravosodnega odbora ne nanašajo na zadeve, ki izvirajo iz volilnega zakona, ker je ta zakon posebne vrste in se morajo vse pritožbe reševati v zelo kratkem roku! NATEČAJ za članke o dobrotah grozdja Ministrstvo za poljedelstvo je razpisalo natečaj za najboljše članke o dobrotah grozdja, ki jih do 10. oktobra t. 1. priobčijo časopisi ir> revije. Gre za štiri denarne nagrade p.i 100 tisoč lir, dve za članke v časopisih in dve za članke v revijah. Namen natečaja je prepričati ljudstvo, da zavžije čimveč svežega grozdja ter tako pomaga sebi glede zdravja in prehrane, kmetijstvu pa glede pobijanja vinske krize. Smrtna kosa V mestni bolnici je pretekli teden umrl v 73. letu starosti Karel Petejan, dolgoletni uslužbenec oziroma tiskar škofijske tiskarne v Gorici. Doma je bil iz Slovenije in je prišel v Gorico v službo kardinala Misije. Od takrat, to je 52 lef, je neprestano služboval v goriški kuriji. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 M* Cormons prov. Gorica Cirilmetodijski blagouestniki j Iz dekAiskega raia Vsakega otroka je treba krstii;; vsak proizvod nujno potrebuje tudi neko ime. Ta pojav je nekaj povsem naravnega. Ce n. pr. bistroumni proizvajalec iznajde neko novo loščilo za čiščenje čevljev, bo novemu izumu takoj prilepil tudi zveneče ime. Nekateri mislijo celo, da moderni iznajditelji iščejo najprej i-me in potem si šele belijo glavo s proizvodom ali iznajdbo, ki bi bil? primerna imenu. Kako naj torej naš izumitelj krsti svoje loščilo? Rožica ali Evlalija? Bog varuj! Kvečjemu »lunin blesk«; če pa se je njegova domišljija udomačila med filmskimi zve-, zdami in zvezdniki, bo svoje loščilo krstil najmanj za »brilino«. T,i-koj bo seveda to ime tudi uradno zaščitil. Ves uspeh je odvisen od pravega imena, saj je vsakomur jasno, da bo otrok rastel, uspeval in se množil le, če bo prihajal na trg z zvenečim imenom. Ime je zvok in dim obenem, in •tako ime vzklije samo iz pesniškega srca ali pa iz možganskega tru-sta rdečih novotarjev, ki kraljujejo na oni strani železne zavese. Reklamni strokovnjak bi dejal: javnost ljubi zvok in dim. Pašta, s katero so loščili čevlje v zadnjih sedmih letih novotarji z one strani železne zavese, se je izpridila kot stari nekdanji biks, pri katerem si izpljuval vso sočno zalogo izpod jezika, si izdrgnil pol ducata ščetk in še dve volneni ka-mižoli povrhu, pa so čevlji ostali motni kot noč ob mlaju. Spomnimo se samo koliko ščetk in kamižol je zdrgnil g. Branko Babič, da bi pološčil svojo medlo OF, pa brez vsakega uspeha. Kupci so odletavali kot listje ob jesenski •burji. Babič je spreminjal imena kot dozorevajoča dečva: SIAU, Ljudska fronta, Slovansko-italijan-ska ljudska fronta, KP itd., itd., ampak biks je ostal tak, kakršen je bil. Za tržaške ulice in slovensko podeželje neuporaben. Končno se je odločil, da kljub veliki zaposlenosti in smrtnemu sovraštvu vseh slovenskih izročil, ki so po Lenin-Stalinovem slovarju reakcionarni izpridek kapitalistične družbe, le malo pobrska po slovenski politični zgodovini. In tu je naletel na ime »edinost«. Ime je sicer zvenelo skrajno neokusno, saj so se ga Lahi bolj ba'i kot hudič križa, fratelanco pa je treba gladiti po dlaki za vsako ceno. Da bi si olajšal vest je za vsak primer le pogledal v Slovenski pravopis in na strani 172 našel, da beseda končno ni na komunističnem indeksu. Obnoviti je pa le ni kazalo, zato se je odločil za »enotnost«. Ta je postala kar čez noč vrhunska parola v coni A STO-ja. Enotnost je bila skoro enakovredna bri-lini. in ta mora upaliti, če je še krj pravice na tem svetu in če reklamni izvedenci niso zgolj sleparji. Stvar pa že v samem začetku ni tekla kot po loju. Novo ime je trmoglavo obdržalo svojega gospodarji in reklamni izvedenci so spet potegnili za kratko bilko. Pa so se novotarji resno zamislili, udarniško napeli možgane in grebli po vzrokih in učinkih. Končno so ugotovili, da je izročilo koristno, Bazovica ga je vsekakor potrdila. Se Več. tradicija je celo neob-hodno potrebna, tako učijo tudi reklamni izvedenci ne samo po reakcionarnem Zahodu, pač pa celo v moskovski propagandni kuhinji jo poznajo in priznavajo od časa do časa to načelo. Ohraniti izročilo in 111. JUGOSLOVANSKA KOMUNISTIČNA STRANKA O jugoslovanski Komunistični stranki pravi poročilo parlamentarne komisije Združenih držav, da jo vodi glavni odbor, ki šteje 63 članov. Za vstop v ta odbor pa se pripravlja 42 kandidatov. Na čel j glavnega odbora je 9 članov P o -1 i t b i r o j a , ki jih poročilo na-vavaja v sledečem vrstnem redu: Tito, Kardelj, Rankovič, Neškovič, Djilas, Kidrič, Pijade, Leskošek iti generalni tajnik Gošnjak. Tudi za vstop v Politbiro se pripravljajo štirje kandidati. Njihova imena ni-j so navedena. Vsekakor je to lepa »demokracija«, v kateri mora neK-do šele s preskusno dobo dokazati', da odgovarja vsem zahtevam tistih, ki so že notri. Sele nato ga smejo člani tudi izvoliti. Poročilo nato podrobno opisuje, razmere v Komunistični stranki in pravi, da so v n]ej tri struje: struja kominformistov, struja »doktri-narcev« ali čistih, toda od Moskve neodvisnih komunistov, in tretji skupina, tako imenovana struja »realistov«, ki »so pripravljeni na vse mogoče kompromise z Zahodom, samo do bi se ohranili na o-blasti. Pripravljeni so celo opustiti komunistični naziv.« Poročilo ugotavlja, da obstoja sicer neka »kmetska« stranka, toda navidez zamenjati gospodarje, to je izum, ki je najmanj vreden iznajdbi belega smodnika. Sedaj so pobrskali na oni strani zavese po politični zgodovini slovenskega naroda in našli Ciril-Me-todovo družbo in njene uspehe. Saj je tržaškim komunistom ta družba že enkrat pošteno postregla s svojo prisotnostjo na tržaških tleh. Tako so na oni strani zavese zrastli ciril-metodijci, nekak divji zakon med Cerkvijo in komunizmom. Tudi duhovniki so ljudje in kot taki podvrženi vsem človeškim slabostim kakor navadni zemljani. V Sloveniji so zbrali dva ducata takih slabotnih duhovnikov, ki jim je komunistični tisk dajal moč in slavo, vodila in ukazovala pa je partija. V domovini sicer tudi z novo firmo in novimi komunističnimi slamnikarji ni bilo posebnih uspehov.' Poizkus pa bi veljalo uresničiti na Tržaškem. Tam so krščanski ljudje in bi zato komunistična načela lahko povezali s krščansko nravnostjo, saj je Katoliška akcija na Češkem komunistično dete. Tako smo dobili na Tržaškem in menda tudi na Goriškem ciril-metodij-ske blagovestnike, ki naj bi izpolnili tiste upe in nade Titoveea komunizma. ki jim Branko Babič ni bil kos. Katoliški glas trdi v svoji zadnji številki, da se je SKSZ v zadnjem času pomladila, pozablja pa pri tem na dogodke zadnjega občnega zbora te zveze in posebno pozablja, da je SKSZ danes razdeljena na tri nasprotujoče si težnje. Ne vemo zakaj smatra Katoliški glas, da še ni čas reči popu pop in bobu bob! Kdor zamudi avtobui, ga ne ujame več! Slovenska duhovščina na Tržaškem je razumela ci-ril-metodijsko igio skoro v celoti in s tem mora računati tudi Katoliški glas, da ne ostane v svoji nerazumljivi dobrohotnosti osamlje.i. SKSZ bi morala svojim članom odgovoriti na vprašanja zadnjega občnega zbora, ki so ostala brez odgovora. Glede mladih sil pa povem<5 Katoliškemu glasu, da so ti »mladi« po večini večni romarji, ki so obšli menda že vse politične skupine, v prvi vrsti iz čisto pridobitniških pobud. Ciril-metodarji imajo na zalogi razne usluge,, ki pa niso v nobenem razmerju s protivrednostmi, ki bodo v prihodnjosti zapadle. O teh uslugah bomo še spregovorili, niso sicer v sorodstvu s teranom in kranjskimi klobasami, so pa enim in drugim močno podobne. Naš narod danes dobro ve, da ostane biks samo biks, pa naj nosi kakršno koli ime in naj ga prodaja . kdor koli, bodisi revolucionarni do-I bičkar ali poklicni kramar. Devin, 10. avgusta. Pripeljale so se prejšnji četrtek kar na tihem. Razkošni pulman se je bil zakasnil (zaradi železničarske stavke), zato pa je tembolj pospešil svoj jadrni podvig po prekrasni obalni cesti mimo Mirama-ra, Grljana, Sv. Križa, Sesljana, da smo se znašli pred devinskim šolskim poslopjem kakor bi trenil. Prostorna zgradba je že bila spremen.ena v udoben otroški hotel. Male damice so pospravile svoje kovčke, nahrbtnike in vrečice v posebno garderobo, pa so se jim pri tem bleščeli obrazi od sreče in radosti. Tu smo in odtod se ne premaknemo za mesec dni, so si dejale. »Sedaj se bo začelo prav zares!« Vonj okoliških borovih gozdičev že vabi. Iz kuhinje (»kaj pa je to?« — »Jabolčni zavitek ali omlete?«) že prodirajo v sladosneda usteča ir} noske znani duhovi. In že so bi'e sredi dela. Kaj pa menite!? Merjenje od nog do glave, pa prsnega koša (dihaj globoko!) in končno za odrasle in debelušaste damice tako kočljivo tehtanje, ali ni to že težaško dele? No, pri naših mladih damicah nismo opazili nikake rdečice, če je tehtni kazalec pokazal navzgor. Zanimajo pa se že, in kako še, za to drobnarijo! Vsaka si je zapomnila svojo težo. In že smo b:-li pri prvem obilnem obedu. Seve,, kdo bi utegnil pokarati zlate ma- NOVICE z VIDEMSKEGA Homa so mar težave a Tipaai 7 Tipajski je adan tih narbuj velikih kamunou videmske provineje, kjer mjeri čez 65 kvadr. kilome-trou, je pa tudi adan tih narbuj težkih, kjer ves tu gorah brez no-bedne ravnice, gor na konfinu od Jugoslavije, med gorenjo Nedižo in Terom, pod Brješko goro ali Jalou-cem. Vas Tipana je skrita na majhani raunini uozke doline: 510 metrou nad muorjem. Od Njem (Nimis) se pride gor, po uozki dolini Karnah-te, v dvjeh debelih urah. Pod tipajski kamun spadajo vasi: Viškuorša, Debelež, Karnahta, Brezje, Plestisča in Prosnid. Viškuorša je eno uro an pou hoje deleč od Tipane, Karnahta eno uro, Brezje eno in pou, Plestisča dvje, Prosnid tri ure. Kamun je razpartjen na dva kraja od roba Uorsčič, ki je vesok čezi 80 metrou. Vasi Tipana, Višuorša, Debelež in Karnahta so na čampar-n>i strani Uorsčiča, obarnjene pruot Furlaniji in njih uode se stjekajo v Karnahto, ki teče čez Njeme dou v Ter. Vasi Brezje, Plestisča in Piosnid so na desni strani Uorsči-j ča, obarnjene pruot Kobaridu, in njih uode se stjekajo v Nedižo, ki služi tudi za konfin z Jugoslavijo. Vsi prebivanci tipajskega kamu-na guorjo slovensko; v Viškuorši, Karnahti in Tipani v djalektu, ki je podoben terskemu; v Brezjah, Plestisčah in Prosnidu pa v djalektu, ki vlječe na nediško. Puoja je malo in se ne pardjela še pou potrjebnega živeža za skor 4000 ljudi, je pa pouno ljepih, gladkih, rodovitnih traunikou in senožeti, takuo' de bi se moglo rediti trikrat vič žvime, kuk se je redi, saj lansko ljeto je bilo prodanega 20.000 kvintalou sena. Urzuha velike mizerje, ki sili naše ljudi po svjete, sta dva: preveliki dauki in zanemarjene ejeste, ki so postale pravi patoki, de se ne muore prodati darve, sena in družili pardjelkou. Ta parva uojska je parnesla ejeste po vseh vaseh, od začetka te druge uojske te ejeste so bile popounoma zapuščene in se jih ne muore vič nucat al pa je nevarno uozit po njih. Ljudje nje-majo kje zaslužit denarja za najpotrebnejše hišne reči in za veli- ke dauke plačat in zatuo v vsaki sili muorejo prodat kravo in takuo klicat še veuč mizerjo. Po tej poti hljevi se spraznujejo in se prodaja senuo. tam pa, kjer se prodaja sp-nuo, se kliče mizerjo. Kjer tipajski kamun je skrit v gorah, deleč od svjeta in ljudje 'so pohleuni, mirni in brumni, ne go-verno, ne dežela se ne brigajo za nje. Ubuozi ljudje pa tarpijo, molijo in preklinjajo ta doma mizerjo. Sada je paršu glas, de je bilo odločenih šest milijonu lir za popravo ejeste od Tipane do Plestisč (8 km). To je majhana marvica pruot tulku potrjeb. ki bo pomala vsaj Plestisčam. In te druge ejeste? V Prosnidu samo obečujejo Naša vas je skrita v veliki puščavi, deleč od druzih vasi, med Legrado in Nedižo, na konfinu Ju» goslavije, obješena na strmino, n j i-mar v nevarnosti, kadar- je veliko dažovje al pouno snega, de se ne splazi dou v Legrado. Kduor pride v našo vas. če pogleda na naše hiše, vidi vso našo mizerjo. Spadamo pod kamun Tipana, ki je tri debele ure poti deleč od Pro-snida. Prosnid je narbuj zapuščena, narbuj zanemarjena, narbuj pozabljena vas v Italiji, nobedan se ne briga za nas. Kadar smo bouni in gremo v Tipano po zdraunika, nam dijejo, de zdraunik je v Njemah al Tarcetu (sedem ur poti od Prosni-d?). Zdraunik ne muore z autom do Prosnida. kjer v tipajskem ko-munu ejeste so patoki, an od nedi-škega muostu, pod Plestisčami do Prosnida, nje ejeste. Ce muore priti, pride čez sarce in nas takuo fino osoli, de ga ne gremo klicat vdrugič. So nam odparli ejesto od Ahtna čez Subid, pa še ta ejesta je v ta- kim stanu, de se more uozit po nji le koze. Naši možje djelajo pratike za se odtargat od Tipane in se par-družiti Ahtnu (Attimis). Slaba me-dežina tudi ta: saj tudi Ahtan je tri debele ure poti deleč od Prosnida in ejesta v Ahtan je kozja ejesta kakor tipajska. Al bi ne bilo buojši, če bi governo spartiu ka-mun za vasi Prosnid, Plestisča in Brezja? Do Plestisč bi imjeli samuo eno uro poti. Zakaj governo ne u-sliši te pametne prošnje? Prosniie-ni plačavamo dauke že 86 ljet Kakor vsi Italijani, zakaj governo nam ne pride na pomuoč almanko včasih? Zakaj nam ne zgradi še tistih par kilometrou ejeste od nedi-škega muosta do Prosnida, de bomo zvezani z drugimi vasmi ka-muna? Mi pomagamo zidat palače v Rimu, palače in asfaltirane ejeste v Italiji, zakaj pa Italija nam neče pomat za par kilometru ejeste? Al morebit samo zatuo, de bojo imjel njimar kjek za nam obe-čovat kandidati za kadar so vota-cijoni? mice, če so svojim miljenkam potlačile v žepe cele koške bombonov, pa še drugih dobrot povrhu^ Kljub temu ti ta šmentani devinski zrak pričara tek tudi ob polnih trebuščkih. Sedaj smo že sredi počitniškega vrvenja. En sam smeh od jutra do večera, nekatere so komaj učakal^ minuto, da so se mogle pogrezniti v slano morsko vodo. Ne smemo pozabiti, da imamo mnogo drobiža, glavnir.a te dekliške vojske je med 7. in 12. letom. Prenekatere se ni=o mogle lo:iti od svojih punčk. Te morajo tudi na morski breg. Naše najmlajše plavalke vam pa postavljajo že prave rekorde: pol metra, četrt metra, en meter! No, za začetek kar ni slabo. Kako prijetno je pogledati naše male gojenke zjutraj med umivanjem. Tu gre zares, kar neusmiljeno mimo kodrčkov okoli vratu, nai-mlaiše se lotijo tudi svojega nežnega prsnega koška. Uboge zobne ščetke, ali bodo vzdržale enomesečno brušenje slonokoščenih zobk? Kako se blešči v jutranjih žarkih zobovje naših malih varovank, kakor dragoceni dragulji! Ce smo v gozdu, nas motijo nadvse skrbne nadzornice z mikavnimi pravljicami. Vse strmi zasanjavo v daljavo, na kraju pa se oglašajo prvi dvomi: »Ali ie to vse res’ Saj ne more biti!« Ko bi teh dvomov v sanjski svet nikoli ne bilo! Po večerji se porazgubimo na široko športno livado. Mlade ročice se strne;o in plesne igre z nagajivimi vložki krožijo ob veselem pet:u v brezkončnost. Nekatere se zibajo kakcr baletke. Vmes nastopajo mlade komediianke. Le kje so se te mlade kitajske pevke naučile tako grlate kitajščine?... Starejše deklice polegajo bolj ob strani. Te imajo seve svoje posebne razgovore. Vsem pa nikoli ni dovolj igre, smeha, plesa, rajanja. Resnično, tako bo nemara nekoč v raju: ko se bomo vzdramili s svojimi otroškimi spomini, s svojimi pravljičnimi svetovi, ko bomo kakor otroci rajali od jutra do večera, pa bomo pri tem vmes se gostili z najboljšimi sladicami, bomo po igri in smehu počivali, pa zopet rajali, brez tistih nadležnih skrbi, ki nam tako sitne polnijo sedanje življenje. Da, v dekliški koloniji to vam je kakor prispodoba bodočega srečnega življenja! Drugič kaj več. 1. K. ]unoslo«anske štipendije za tujce Jugoslovanska vlada je pred kratkim ponudila pet štipendij za visokošolce iz Afrike in Tihomorskih otokov, ki so pod upravo Združenih narodov. Jugoslavija je tako prva državi, ki je odgovorila na prošnjo Združenih narodov za pomoč v naj višjem izobraževanju za ta področja. Štipendije so namenjene za študij v Jugoslaviji na jugoslovanskih univerzah ali drugih visokih šolan. Američhi izvoz jekla Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo, da je vlada Združenih držav ublažila svojo izvozno prepoved za jeklo z dne 10. junija tako, da ostane ta v veljavi samo za tiste vrste jekla, ki so neobhod-no potrebne za obrambno industrijo. Ta ukrep je v zvezi s prenehanjem stavke v jeklarski industriji Združenih držav. t SERGIJ TONCIC V soboto 9. t. m. smo tržaški akademiki spremili na zadnji poti predragega kolego Sergija Tončiča. Rojen v Trstu 1. 1931. je že zelo mlad moral okusiti žalostne ure, ko so fašisti preganjali njegovega o-četa in ga obsodili na slovitem pr cesu proti tržaškim Slovencem lel:i 1941. Študiral je v Trstu na Višji realni gimnaziji, ki ;o je dovršil leta 1950. Nato se je vpisal na fakulteto političnih ved tržaške univerze. A juridični študij, kateremu se neumorno posveča tudi njegov oče, je imel zanj večjo privlačnost zato je kot privatist napravil še klasično maturo v Ljubljani, da bi se tako lahko vpisal v prihodnjem akademskem letu na pravno fakul? teto. Poznali smo ga kot veselega in dobrega prijatelja. Ze kot srednješolec je rad zahajal v AK Jadran, katerega član je jpostal po dovršeni maturi. Ob vseh prilikah se je lahko z največjo zanesljivostjo računalo na njegovo resnost in požrtvovalnost. Na razne izlete in v družbe? sploh je vedno prinašal veselo razigranost in mladostnega smeha. Okoli njega so se zbirali tudi vi-sokošolci izven vrst Jadrana, ker je neumorno deloval na tem, da bi tržaške slovenske visokošolce združil v enotno demokratično organizacijo s sodobnim narodnoobrambnim programom. To njegovo prizadevanje je prekinila kruta usoda. Ugrabila je, sina edinca, staršem in jih pustila v neizmerni in neutolažljivi žalosti. Občutna vrzel je nastala s tem v naših visokošolskih vrstah, ki je ne bo mogoče izpopolniti. Tudi vsi tržaški Slovenci smo z njim izgubili mlado moč v naši. skupni borbi, Velika je bila žalost nas mladih, katerim so se enodušno pridružili tudi vsi starejši, ter tako skupno v izredno velikem številu pozdravili našega prijatelja mladinca na njegovi poslednji poti. Akademski klub Jadran bo ohranil svetel spomin na predragega člana Sergija in ga dajal za zgled bodočim visokošolskim vrstam. ALJOŠA VESEL, predsednik AK Jadran v w ■iimn lllllllllllllWllllinnillllllNIIIIIIIIHIIII!IUI!l!illll!IIIW TITOVA JUGOSLAVIJA V AMERIŠKIH OCEH ta ^e podtalna. Razpoloženje zanjo je ogromno, a v današnjih razmerah nima nobenega političnega vpliva.... Lahko rečemo, da je komaj kakih 15 odstotkov jugoslovanskega ljudstva za režim.... »Med, raznimi komunističnimi veljaki« -nadaljuje poročilo — »so velike borbe. Spor med .doktrinarci’ in .realisti’ je že tako globok, da je treba v bližnji bodočnosti pričakovati večje čistke. Tito sam je naglasil, da bi se rad iznebil kakih 100.000 komunistov, če bi mu to o-krepilo stranko.... S tako čistko bi jugoslovanski komunisti hoteli za-> ustaviti napredovanje zahodnih i-dej po Jugoslaviji. Naša komisija obžaluje, da se takšne čistke pripravljajo v namenu, da bi se uničil ves vpliv zahodnih idej....* Poročilo zaključuje to poglavje s sledečimi besedami: »Edina stvarna oblast v Jugoslaviji je Komunistična stranka... Maršal Tito in njegovi sodrugi v Politbiroju diktirajo politično linijo glavnemu odboru. Oni so člani vlade in vseh vladnih organizacij. Na ta način strankino vodstvo popolnoma obvlada tudi vlado, ki ni nič drugega kakor komunistična diktatura.... Ker v Jugoslaviji ni demokratičnega političnega siste- ma, tudi ni mogoče meriti moč o-pozicije. Zaenkrat smemo reči, da trenutno ni videti nobene vidno 0-borožene opozicije proti režimu, m> od strani kominformistov in ne od strani protikomunistov....« POLITIČNI POLOŽAJ — PREGANJANJE VERE Peto poglavje poročila obravnava celo vrsto vprašanj in posveča verskemu problemu največ pozornosti. Poročilo ugotavlja: »Po ustavnem zakonu sta država in Cerkev ločeni. Ustava predpisuje popolno versko svobodo. Dijaška semenišča in bogoslovca uživajo po ustavi državno pomoč in se smejo svobodno razvijati v svojem delokrogu, le nobenega premoženja ne smejo i-meti.... Toda vera, ki nam jo je Tito imenoval mistiko, je povsod zapostavljena in preganjana kot prvi in največji sovražnik marksizma • leninizma in titizma. Kljub temu. da ustavni zakon določa, da naj vlada popolna svoboda verskega bogoslužja, vera ni svobodna. Tako je bil dne 1. februarja objavljen zakon, s katerim se ukinja verski pouk po vseh jugoslovanskih šolah. Ker v Jugoslaviji sploh ni zasebnih šol. kakršne imamo mi v Združe- nih državah, je ukinitev krščanskega nauka s tem splošna in popolna. Titov režim objavlja, da je v tem pogledu posnemal ameriško zakonodajo, ki prepoveduje krščanski nauk v državnih šolah. Toda primerjava je neumna, kajti v A-meriki so verske in zasebne šole ne le dovoljene, marveč po nekaterih krajih celo zaželene. V Jugoslaviji pa verske in zasebne šole niso dovoljene. Prav tako je tam prepovedano vsako zasebno učenje verskega nauka, pri nas pa je popolnoma svobodno.« »Imamo v rokah dokaze, da se vlada poslužuje tega novega zakona za zapiranje duhovnikov. Obtožuje jih — pravično ali krivično • -da poučujejo verouk v zasebnih hišah, in da zbirajo otroke v zasebnih prostorih, ki izgledajo, kakor da bi bile neke šole. Zaradi takih prestopkov zapirajo duhovnike 3Q do 60 dni. Trenutno je na ta način zaprtih nad dve sto duhovnikov.... Mnogo duhovnikov pa je zaprtih na daljše roke na osnovi zakonov iz prvih let režima.... Režim zatrjuje. da je večina duhovnikov v zaporih še na osnovi prejšnjih zakonov ter da počasi prihajajo na svobodo. ker so ali kazni odsedeli ali pa so bili pomiloščeni....« Poročilo nadalje dobesedno ugotavlja: »Verska podoba je najslabša v Sloveniji, kjer je minister za notranjo politiko fanatičen brezverec....* Nato nam podajajo člani komisije tudi ameriiko sodbo in gledanje na to vprašanje ter pišejo: »Združene države so neprestano, zasebno in javno obsojale postopanje jugoslovanske vlade zaradi c-mejevanja verske svobode. Ker postaja vpliv ameriške vlade na jugoslovanski režim vedno večji, tipamo, da bo naša država v primernem trenutku izkoristila svojo veljavo in da se bo še bolj zavzela, da bi jugoslovanska vlada priznala osnovna načela človečanske svobode, vključno seveda tudi versko svobodo....« Poročilo natančno in podrobno odpisuje slučaj nadškofa Stepinca. »ki. je še vedno oviran v izvajanju svojih verskih dolžnosti in mu komunistični režim še vedno odreka priznanje njegove cerkvene nadškofijske oblasti«. V poročilu čitamo tudi o »divjaškem napadu« na škofa Antona Vovka pri Novem mestu, »Policija tega mesta, ki je v Sloveniji« — piše poročilo — »ni niti poskusila, da bi branila to žrtev pred gnusnim početjem.... Zato je naša komisija mnenja, naj Titova vlada ukrene, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo.... Taki dogodki so dokazi dejanskega preganjanja, in prav nič ne kažejo na razvoj v ,pravi smeri’, ki ga omenja in pričakuje poročilo državnega tajnika kongresu z dne 10. marca 1952....-.; Nato govori poročilo o porožaja pravoslavne cerkve, o katerem pravi, »da je v nekem oziru bolj zamotan, a v drugem lažji«. Sicer režim tudi pravoslavni cerkvi ne jamči svobode, tako kakor jo pojmujemo na Zahodu, a vendar dovoljuje sedanjim cerkvenim oblastem nekaj več svobode, kot pa jo imajo katoličani. Režim je storil korake, da bt popravil neka.j najbolj kričečih krivic, storjenih pravoslavni cerkvi. Tako je na primer olajšal zapor škofu Varnavi Nestiču, ki sedaj u-živa vsaj do neke mere svobodo v svoji škofiji. 'Značilen pa je zadnji odstavek tega dela poročila. Potem ko so pregledali in spoznali razmere v Jugoslaviji, so namreč člani komisije prišli do prepričanja, da »je nemogoče, da bi katera koli država napredovala, če ni v njej politične, gospodarske in verske svobode.« Ta 'stavek je težka obsodba jugoslovanskega režima, ki počenja vse to, vkljub temu, da je podpisal Mednarodno listjiio človečanski!) pravic. (Sledi 3. nadaljevanje) VESTI s TRŽAŠKEGA Socialkomunislična enotnost Iredentistična socialkomunistična fratelanca v znamenju varanja ljudstva Iredentisti posvečajo s svojo s<-cialkomunistično ekspozituro posebno pažnjo miljskim hribom. »Ce bodo Miljčani dobri socialkomuni-sti, ne bo nobene nevarnosti, da ne bi bili tudi dobri Italijani!« Kaže, da je prav ta v Trstu posebno dobro preštudirana modrost napotilo socialkomunističnim akti-vistom za njihovo agitacijsko delovanje v Miljščini. Po najnovejših direktivah iz Ulma so to svojo delavnost morali celo podvojiti v znamenju preizkušene akcijske zveze med KPI ;n PSI. Zares ne vemo, kaj imata italijanska Komunistična partija in italijanska Socialistična stranka skupnega z našim ozemljem. Skupen je morda le njihov iredentistični pohlep po naši zemlji in ljudeh. Ni nobena tajnost, da je tržaška ekspozitura Nennijeve socialistične stranke zgolj nadzorni organ rimskega centralizma nad delovanjem in »pravilno« italijansko usmeritvijo tržaških Vidalijevih komin-formistov. Prav tako je znano, da vrši to posebno nalogo Salvo Tei-ner. Po teh uvodnih pojasnilih se nam vsiljuje vprašanje, kako to, da so naši vrli kominformisti čutili potrebo dokazovanja socialkomunistične enotnosti, ki ima svoj posebni pomen samo v italijanskem notranjepolitičnem izživljanju, tudi na Tržaškem? Odgovor je samo v dognanem dejstvu, da vršijo vprav naši kominformisti, italijanski in slovenski, zares čudno pomožno akcijo pri uresničevanju italijanskih imperialističnih in kapitalističnih teženj po tržaškem ozemlju in njegovem zaledju. Ne bo škodovalo, ne opozorimo naše čitatelje in vse tržaško delavstvo na pismo tajnika Nennijeve italijanske Socialistične stranke Trstu. Salva Teinerja, naslovljenega na tržaško Fronto neodvisnosti. Pismo ie bilo objavljeno v listu Trieste-Sera z dne 19. julija t. 1. V njem odklanja Salvo Teiner, v i-menu tržaške sekcije italijanske Socialistične stranke, vsako sodelovanje s Fronto neodvisnosti, češ da to ne bi bilo v skladu z italijansko rešitvijo tržaškega vprašanja, ki ga njegova stranka zastopa. Ta isti Salvo Teiner pa je govoril na nedeljski proslavi socialkomunistične enotnosti v slovenskih Božičih in lagal, da zagovarja nje- gova stranka stališče o ohranitvi Svobodnega tržaškega ozemlja! Ali res misli, da je naše ljudstvo tako neumno? Ali še ne ve, kako postopajo socialkomunisti. ki imajo miljski občinski svet skoro popolnoma v svojih rokah, s pretežno slovenskimi Občinarji? Ali zares mu niso slovenski ko-miniormisti zaupljivo prišepnili na uho, da je vsa socialkomunistična agitacija v miljskih hribih upreže-na v mrki voz italijanskega iredentizma in italijanizacije miljskih hribov? Salvo Teiner to prav gotovo ve in prav zaradi tega ne more z resnico na dan pred našim ljudstvom, pa naj bo to na zborovanjih italijanske Socialistične stranke v Trstu ali pa na proslavah socialkomunistične enotnosti v Božičih. Boiočila zn dodeljevanie stanovanj brezdomcem Po nedavni objavi Ukaza št. 14.~>. ki odreja odložitev sodnih izpraznitev, je Zavezniška vojaška uprava v svojem stremljenju, da najde stanovanja za brezdomce, zdaj imela za potrebno, da izpopolni sedanje določbe, ki zadevajo dodeljevanje stanovanj v hišah, ki so bile zgrajene v tržaški občini samo z državnim denarjem. Namestnik glavnega ravnatelja za civilne zadeve je zato podpisal Ukaz št. 147. ki ustanavlja komisijo za dodeljevanje stanovanj, ki so bila zgrajena za brezdomce na področju tržaške občine z državnimi fondi. Ta komisija bo imela svoj sedež v U-radu avtonomnega zavoda za ljudske hiše (»Istituto Autonomo Ca«' Popolari«) in bo sestavljena iz pre-torja. ki je pristojen za izpraznitve (Pretore Graduatore degli Sfratti) kot predsednika in predsednika navedenega Avtonomnega zavoda za ljudske hiše ali njegovega odposlanca. predsednika urada conskega predsednika, predstavnika tržaške občine in predstavnika zavoda »An-to"io Caccia in Maria Burlo-Garo-folo« kot članov. Seje komisije se bosta udeležila tudi uradnik civilnega tehničnega urada in predstavnik urada za socialno skrbstvo (»Ente Ausiliario Assistenza Sociale«), Vse prošnje za dodelitev stanovanj je nasloviti na komisijo pod zgoraj navedenim naslovom. Za dodelitev stanovanj v drugih občinah področja bo še nadalje pristojen Avtonomni zavod za ljiudske hiše v zvezi z občinsko upravo. Mature no naših srednjih šolah Na slovenski trgovski akademiji se je prijavilo k usposobljemostne-mu izpitu 11 dijakov. Od teh so 4 izdelali, 7 pa ima popravne izpite v jeseni. ,Na slovenskem učiteljišču pa se je prijavilo k usposobljenostnemu izpitu 24 dijaikov, od teh 21 rednih. 3 pa .privatisti. 7 jih je izdelalo, in sicer 6 rednih in 1 privatist. 4 dijaki ponavljajo, od teh 2 redna in 2 privatista. 13 /rednih dijakov pa ima popravne izpite v jeseni. Na slovenski realni gimnaziji se je prijavilo k zrelostnemu izpit.i 29 dijakov. Med temi so bili 3 privatisti. 'Izdelalo je 10 rednih dijaj kov. 2 redna dijaka sta bila zavrnjena «a eno leto. 17 dijakov pa ima popravne izpite v jeseni. 'Na vseh treh višjih srednjih šolah se je torej prijavilo k zaključnemu usposobijenostnemu ozirom i zrelostnemu izpitu 64 dijakov, o J •teh 6 privatistov. 21 jih je izdelalo, med njimi 1 privatist. Zavrnjeni so bili za eno leto 4 redni dijaki in 2 privatista. 37 dijakov ima popravne izpite v jeseni. IZZIVANJE Dobro znani »neznanci« so raztrgali slovensko zastavo, ki je bila javno izobešena v Devinu. To se je zgodilo na slovenskih tleh,iv skrajnjo delikatnem trenutku. Pred kratkim so postavili na devinske pečine »toskanske volkove«, danes že trgajo naše zastave.... MAVHINISKE ZADEVE Tudi pri nas so si zavezniško podajali kljuke babičevci in besed-njakovci in se vzajemno trudili, kako bi prepričali odločne pristaše SDZ, da je edino pametno, da sami sebe porinejo čez prag nabre-žinskega županstva, ker njihove lastne spletke tega niso zmogle. Vsi napori prežigosanih aktivistov iz ene in druge malhe, ki so pri konstruktivnem delu tako izredno skromni, ob spletkarskih podvigih pa tako goreči, so — kakor po ostalem našem podeželju — tudi rpi nas imeli beraško trgatev. Našemu ljudstvu je vetrnjaško prerivanje od ene do druge svetovne nazorske skrajnosti nadvse odvratno in prav zato imajo strankarski prekupčevalci pri nas tako malo sreče. Železna zavesa je vse preveč špranjasta. da bi onostransko stvarnost zamogla prikriti še tako mavričasta očala, čeprav jih kro- Prispeuki za kmetoualce Zavezniška vojaška uprava je o-dobrila za tekoče polletje potrebiT | 4. Prispevek za nabavo kmetii- skih strojev v najvišjem iznosu 30 do 30. septembra t. 1. (dana £x> prednost onim strojem, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje). 5. Prispevek za nakup prvovrstnih krav in bikov v najnovejšem iznosu 35 odst. za krave in telice ter 50 odst. za bikce. Prošnje je treba vložiti do vključno 31. avgusta. 6. Prispevek za nakup racionel-nih panjev in sladkorja (za zimsko pitanje čebel) v najvišjem iznosu 30 odstot. Prošnje je treba enak > vložiti do 30. septembra t. 1. 'Prošnje in prispevke pod točko 2. in vseh naslednjih morajo oiti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo, ulica Ghega -št. 6-1. -tel. 86-73. Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nad-zorništva. prispevke za pobude, ki se tičejo |odstotkov. Prošnje je treba vložiti izboljšanja in povečanja krajevne poljedelske proizvodnje; v ta namen bodo dani: 1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odstotkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve poslopij) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki mislijo izvesti o-menjena dela in se poslužlti zakonitega prispevka, morajo vložili prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo - oddelek za zemljiška izboljšanja - Trst. ulica Ghega št. 6-1. - tel. 51-56. Rok za vlaganje prošenj izapade: a) 25. avgusta t. 1. za zidanje rajnih kmečkih stavb, naprav za namakanje itd.; b) 31. oktobra t, 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja. Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo zainteresi-ranca o možnosti prispevka, nakar bo šele lahko predložil prošnjo z zadevnimi predpisanimi dokumenti. 2. Prispevek za nakup trtnih sadik sadnega drevja v najvišjem iznosu 80 odstotkov. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo. ki bo skrbelo, da tfcdo sadike prvovrstne in bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov. Rok naročitev za jesensko sejanje poteče 15. oktobra t. 1. in za spomladansko pa 15. decembra t. 1. Za omenjene naročitve mora prosilec položiti na račun dve liri za vsako trto in 15 lir za vsako sadno drevo. 3. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem iznosu 40 odstotkov izdatkov. Rok za naročitev, najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov, poteče 31. avgusta t. 1. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 40 lir za vsako vrtnico in 10 lir za vsako čebulico. jijo poklicni strankarski strokovnjaki, Fod raznimi navidez prikupnimi tablami. V ostalem je suša pošteno opravila svoje delo tudi pri nas. S skrbjo gledajo marsikje zimi v obraz in tako postaja nerešeno vprašanje vojne odškodnine čedalje bolj peT reče. Dela obnove, ki jih je izvršila ZVU v letih 1946-47 bi bilo treba nujno dopolniti, posebno še zato, ker so takratni zavezniški predstavniki zatrjevali, da so vsa ta dela samo začasnega značaja. Odprto je tudi vprašanje vojne odškodnine za premičnine, ki so jih uničili maščevalni nemški zublji v Mavhi-njah, Cerovlj-u, Vižovljah in Medii vasi. Prepričani smo, da bo novi na-brežinski občinski svet ukrenil vse, da prepriča ZVU o nujnosti ured:-tve vseh teh vprašanj. Tanki kvarijo naše ceste, nevarni ovinki so potrebni korekture in popravil, neobhodno je tudi potrebno, da se asfaltira nova cesta iz Mav-hinj v Vižovlje. Prav tako je nujno potrebno asfaltiranje glavnih ulic po vasi. S tako preureditvijo bi znatno dvignili krajevni tujski promet, saj je naša vas priljubljena izletna točka Tržačanov. V kratkem bomo dobili novega župnika, verjetno bo to čast. g. Žorž, ki službuje sedaj v Mirniku v Brdih. Želeli bi. da bi se to čim-prej zgodilo, ker nam je dušni pastir zelo potreben. lovcu se je potrudila za lep. prijeten tisk. Misal je tiskan na dvojnem papirju, prav finem in na tankem, biblijskem. Tudi vezan je zelo dobro v umetno in pravo usnje. Cena Malemu misalu na finem papirju je 850 lir, na biblijskem papirju pa 1.000 lir. Oceno o tej izredni knjigi bomo priobčili pozneje. Huda izguba za Trst Tržačani z deljenimi občutki komentirajo vest, da je presvitli reit-tor tržaške univerze, Eugenio Cam-marata, premeščen iz Trsta v Neapelj. Iredentisti obžalujejo odhod profesorja filozofije prava in utemeljitelja teze o »čakajoči italijanski vrhovnosti nad STO-jem«. InAipendentisti se pa veselimo odhoda osebe, ki je v naše univerzitetno življenje vnesla kup južnjaške zmede in svojske šovinistične znanstvene neresnosti. V Trstu je Cammarata predaval filozotijo prava in streljal strašne pravne kozle, ki jim je mogel nasesti edinole general Airey, ki ni imel kot vojak niti pojma ne o pravu in ne o filozofiji. V Neaplju pa bo Cammarata predaval čisto filozofijo. Tržaške .izkušnje sp namreč dokazale, da ni pravo njegov bojni konjiček, zato se bo lotil pustega filozofiranja, ki je v vročem južnjaškem podnebju za slušatelje znosljivejše, zlasti še, če ločeno od nerazumljivih povezav s Camma-ratovimi pravnimi in političnimi teorijami. Cammarata zapušča naše mesto. Saj mu bivanje med nami res ni bilo več mogoče, odkar je njegova pravna teorija o »čakajoči .italijanski vrhovnosti nad STO-jem« skopnela pod silovito sončno pripeko zadnjih dni. Preveliko ponižanje pa bi bilo za presvitlega rektorja izumiti v Trstu novo pravno teorijo, s katero bi bilo mogoče zahtevati diktatorska pooblastila za novih 21 italijanskih funkcionarjev pri ZVU pri izvajanju znane narodne .in plemenske diskriminacijske italijanske politike do Slovencev! bo vsakemu zagotovljen sedež, se odpeljemo čez Videm, Tolmezzo, O-varo v Ravascleto (950 m), kjer bo-skupno kosilo. Tu bo prilika, da 52 lahko po kosilu z vzpenjačo dvignemo na 1500 m višine. Popoldne bi iz Ravascleta nadaljevali pot čez Cercivento, Piano d'Arta v Tolmezzo, od koder bi se spet čez Viden» vrnili domov. Cena izletu je določena na 1.800 lir za osebo. V tej ceni je zapopa-dena vožnja z avtobusom in kosilo-v Ravascletu. Ker je število izletnikov točno določeno, se vpisovanje zaključi, brž ko se prijavi zadostno število izletnikov, a najkasneje do 20. avgusta t. I. Prijave sprejemajo zaupniki naše organizacije kakor tudi v trgovini Terčon v Nabrežini. Izletniški odbor SDZ Nabrežina Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Dr. N. GIGLI A Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) Slonenshi misal Iz Celovca so prispeli prvi izvodi slovenskega Malega misala, ki ga je za svojo 100-letnico izdala Mohorjeva družba. Je to ličen, eleganten molitvenik s 700 stranmi, ki vsebuje vse nedeljske in prazniške maše (tudi o-brede velikega tedna), obširen, praktičen družinski molitvenik it\ še pesmarico z nad 100 pesmimi. Molitvenik — M ali misal — je iz velikega, celotnega slovenskega rimskega misala priredil prof. dr. Metod Turnšek, ki je pred osmimi 1»-ti Izdal V Ljubljani tudi celotni slovenski misal. Nova mohorska tiskarna v O- Radio "Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 17. avgusta: 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.45 Domači motivi na harmoniki. — 11.15 Dalmatinske pesmi. — 11.30 Oddaa za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 17.00 Malo zares - malo za šalo. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 18.10 Koncert ruskih balalajk. — 21.30 Izbrana lirika. — 21.40 Richard Strauss: ELEKTRiA. PONEDELJEK, 18. avgusta: 13.30, Kulturni obzornik. — 18.15 Koncert sopranistke Vide Jagodic. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. --- TOREK, 19. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest. — 21.30 Ri> chard Strauss: SALOME. SREDA, 20. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Brahms: Koncert za violino in orkester. — 19.00 Zdravniški vedež. — 19.b0 Slovanski plesi. — 20.30 Sprehodi po morju. ČETRTEK, 21. avgusta: 13.00 Domači motivi. •— 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski o-der - Manners: PEG, SRČEK MOJ - veseloigra, nato Večerne melodije. PETEK, 22. avgusta: 13.00 Glasba ix> željah. — 19.00 Osebnosti ii> usode naših dni. — 20.00 Slovenske pesmi. — 20.30 Tržaški ku1-turni razgledi. — 22.00 Pestra o peretna glasba. SOBOTA, 23. avgusta: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Rimski Košakov: Zlati petelin. Izlet v Ravascleto .Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v nedeljo dne 31. avgusta t. 1. enodnevni izlet v Ravascleto v Karniji. Z udobnim avtobusom, v katerem V petek, 8. t. m., nam je krutka, a neusmiljena bolezen v cvetu njegove mladosti ugrabila našega dobrega Sergija Tončiča Sporočajoč to žalostno novico vsem. ki so ga poznali in imeli rudi, se obenem tem potom v globoki ginjenosti najiskreneje zahvaljujemo prijateljem, ki so sts tako mnogoštevilno udeležbo -pri pogrebu, s prekrasnimi venci, z brezštevilnimi šopki cvetlic ali drugače oddolžili spominu našega edinca in nam skušali olajšati našo neizmerno bol, prijateljem zdravnikom zn pomoč v pokojnikovih zadnjih urah, častitim gospodom duhovnikom Za žalne obrede: pevcem, ki so zapeli ganljivi žalostinki v združenem zboru in tako poudarili smoter prekratkega Sergijevega življenja, ter pokojnikovim akademskim tovarišem, ki so ga tako polnoštevilno spremili in nosili na njegovi zadnji poti. V Trstu dne 12. avgusta 1952. Dr. FRANE TONCIC, oče, MARIJA TONCIC, mati, in ANA TONCIC, nona. Maša zadušnica bo v ponedeljek 18. t. m. ob 8. uri v cerkvi misijonarjev Marijinega Srca v ulici R. Manna 10. Mizarji I kmetovalci f podjetnih! • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA Viala R S Sonnino, 2 4 ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Kopzo I Galerija Protti DAROVI: Namesto venca za pok. Sergija Tončiča sta darovala Sosič Mara in Pertot Karel 10.000 lir Šolski podporni blagajni Slovenske nižje srednje šole v Trstu. Namesto venca na grob pok. ak. Sergija Tončiča je darovala Šolski blagajni Višje realne gimnazije v Trstu družina Puhalj 5.000 lir. V počastitev spomina prerano u-mrlega Sergija Tončiča so darovali za Slovensko dobrodelno društvo: Dr. Ivo Kranjc L 10.000 Ignac Marc L 3.000, družina Udovič L 3.000, Joso Puhalj L 5.000, Marij Gregorič L 1.000, Ludvik Trampuš L 2.000, Edvard Furlani L 2.000, Ivo Tomažič L 5.000, Olga in Ivan Panjek L 5.000, Mama in dr. Dušan Vatlč L 1.000. Mario Bevilacqua L 1.000: za Prosvetno matico Ivo Tomažič L 5.000. Vsem darovalcem iskrena hvala! ZADNJI DAN IZREDI1E RAZPRODAJ E zaradi žačasne zetvoritve poslovnih prostorov vsled preureditve POHITI TE! Tergovina bo zaprta od 15. do 31. avgusta Tergovina s čevljv in ostalo obutvijo Largo Barriera 5-6 U R ARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.