Poltalaa DlačMa * *oto*l»l
KtfflKMV
iLustROvAn bnužiiisKi tcbn'ik i/hAjA v četR.teK III. leto	w	Ljubljani,	2.	septembra	1931	Stev.	36
Spet med živimi
Napisal Peter P.
Ne — ne sklenejo se vsi zakoni v nebesih!
I udi čevljar Tobija Murk je bil na tem, da podpiše ta stavek.
Mnogi zakoni so podobni kruhu: čini starejši so, tein bolj so užitni. Pri mnogih pa j.e narobe.
Ko je Murk pred leti pripeljal svojo zalo Jedri domov, se mu ni niti sanjalo, kakšnega hudiča je dobil. Če bi bil tnkral slutil, da bo njegovo življenje zgolj neprestan boj. bi se bil najbrž malo premislil. Toda lobija se je ravnal po splošnih zgledih in storil nekaj čisto človeškega, to je, najprej se je oženil, in šele potoni je jel razmišljati o lem ne ravno nevažnem dejanju.
Tobiji je .sicer dala dobrotna narava na pot v življenje tudi nekaj humorjatoda izkazalo se je. da ga je dosti premalo, da bi z njim ..ukrotil'1 neprestano bevskanje svoje ..bol jše“ .polovice. Siromak je zato iskal utehe v tistem filozofskem sistemu, ki ima zaradi svojega notranjega ognja nemalo privržencev: — namreč v filozofiji alkohola.
Pa tudi ta modrost ima svoje .meje; zoper elementarne sile, kakršne so potresi, povodnji in prepirljive ženske, ne opravi nič.
In tako se je zgodilo, da je nesrečni Tobija, nekega lepega dne meni nič tebi nič pobegnil pred nabrušenim jezikom svoje Jedili in izginil kakor kal ra.
KOPALKA II
Gospo Jfcdrt je ta nepričakovani korak, ki ga svojemu potrpežljivemu možu nikoli ne bi bila prisodila, zelo potrl. Njen strah pa se je iz-premenil v pravcato grozo, ko je teden dni po Tobijevem skrivnostnem nestanku dobila od njega tole pisanje:
.,Ko dobiš tole pismo, ne bom več med živimi. Tvoj bivši Tobija.“
Zdaj šele se je začelo jadikovanje! Njen dobri, potrpežljivi mož je torej zaradi nje šel v smrt! Globok kes je prevzel drugače tako trdo ženo in ji zagrenil življenje.
TELEFON	(Foto	Metro)
Čez mesec dni so našli truplo, ki je moralo več tednov ležati v vodi; sodeč po obleki to ni mogel biti nihče drugi kakor njen nesrečni mož. Tega mnenja so bili tudi Tobijevi sorodniki.
Tako so priredili pogreb. V izprevodu so šli neutolažlji-, vii vdova, nekaj sorodnikov in pokojnikovi tovariši.
Obredi sp bili pri kraju in tedaj so pristopili grobarji, da opravijo svoje žalostno delo.
Takrat pa se je vdovi utrgal iz grla nečloveški krik in (Se nadaljuje na strani 516.)
TEDMA -
Ne poljubljajte psov!
Koliko dam je, ki grese zoper (o prepoved! Ne samo, da to ni estetično — o okusu, l>i nmn cenj. dame laliko oporekle, se ue da debatirati
  tudi nevarno utegne biti. O tem
je najboljši doka/, tragična smrt neke Angležinje. 69 letne Marije Linuell. ..Spet nov primer za to, kaj se zgodi, če se ženske uavzamejo gnusne navade, da poljubljajo pse, je vzkliknil vvestininstrski sodni 'zdravnik, ko je omenjena dama v hudih bolečinah podlegla operaciji. Napravil se ji je bil gnojen mehur, velik kakor kokosov oreh, ki so ji ga morali operirati. Doma je imela kodrastega fokstcrijerja. ki ga je ob vsaki priliki poljubljala. I atolog dr. Tavlor je po operaciji potrdil, da se je pokojnica zastrupila ali s tem. ker je psa poljubljala, ali pa, ker je psa božala in ne da bi se bila potem temeljito umila, sedla k obedu.
■k
Tole vest so prinesli listi:
Neki nemški lekarnar se je mudil v Londonu. Recimo, da mu je ime Miiller. V soboto se je odpeljal na izlet. S seboj je imel kovčeg in to. kar je bilo v njem, bi zadoščalo za usmrtitev tridesetih ljudi. Ko se je v ponedeljek vrnil z izleta v London, v kovčegu ni bilo več strupov. Namestu njih pa je ležala v njem nežna damska nočna srajca. Angleška policija mrzlično išče strupe.
Niso pa listi prinesli drugega dela vesti, ki bi se takole glasil:
Tudi Miillerjeva žena mrzlično išče. Zdi pa se, da ima ona svojo no-sebno teorijo, ker namreč ne išče strupov, nego tisto damo. ki je svojo nočno srajco pozabila v kovčegu...
Pred vojno in po vojni smo bili vajeni citati, da imajo Francozi med vsemi narodi najmanj otrok. V Franciji se je uveljavil sistem rodbin z dvema otrokoma, in posebno Nemci so radi kazali na svoje za-padne sosede, češ da kot narod propadajo. Kaj pa bodo Nemci zdaj rekli, ko je njihova lastna statistika pokazala, da so oni še ua slabšem kakor Francozi? Statistik Ernest Kohn namreč dokazuje na podlagi številk, da nemške rodbine po večini nimajo ne 2 otrok, ne enega, nego — nobenega! Takale je slika te statistike:
zakonov brez otrok 40% zakonov z 1 otrokom 13% zakonov z 2 otrokoma 20% zakonov s 3 otroki 12% zakonov z več otroki 15%
Te številke pa veljajo samo za povprečje vse Nemčije. V velemestih je statistika še hujša. Tako je n. pr. v Berlinu 54% zakonov brez otrok!
Njegov duh
Povest nesrečne ljubezni
Napi s a I M.
(Cii. „Roman“
Zimski dnevi so postajali daljši, in nastopila je zgodnja pomlad. V jasnih marčevih dneh je Suzana vsako popoldne po južini posedela kako uro pri točnem delu, med tem pa je Robert opravil svoja dela zunaj hiše. Čeprav je bilo milo vreme, sta še vedno imela ogenj v kaminu: Suzana je navadno sedela pri odprtem oknu, kjer je na polici stal lonček s trobenticami, in krpala srajce svojemu možu.
Nekega večera je Robert Ashlev delj kakor po navadi ostal zunaj. Ker je bilo že temno, je Suzana odložila šivanje in sklenila roke v naročju ter se zagledala v svoje misli: v misli o svojem zakonskem življenju in letih pred poroko — letih, ki se ji je spomin nanje vselej združil s podobo Johna Grangerja, tovariša njenih dekliških dni. Zelo nelepo je napravil, da ji ni pisal. Zdelo se ji je, da njegova ljubezen ne more biti tolikšna. drugače bi ji bil vendar izpolnil žel jo. Ni mu mo-ffla prav oprostiti te zani-karnosti. čeprav to bila tako vesela, da je živ in zdrav.
Soba te bila precej velika: staroverska soba z nizkim stropom, prepreženim s težkimi tramovi — pol soba. pol kuhinja, z velikim, odprtim kaminom na enem koncu, kjer so polena pravkar vzplamtela v rdečem zublju drugače r>a je le zda j pa zdai šinil medel žarek svetlobe iz njih. Zraven ognjišča ie stal s katunom prevlečen naslanjač. kamor je vsak večer prišel Robert Ashlev pokadit pipo tobaka.
Suzana ie sedela pri odprtem oknu in zamišljeno gledala na vrt. kjer so se v Somraku svetile narcise in prve trobentice. Sele udarci ure v kotu. ki je bila osem. so jo
E. 15 r a d d o n št. 3+ in 35)
zbudili iz sanjarenja. Pobrala je šivanje, ki ji je padlo na tla, in vstala. Pri tem je nehote pogledala proti kaminu in se zdrznila: naslanjač ni bil več prazen.
..Robert!" je kriknila. „Ka-ko si tiho stopil v sobo, da te nisem čula!“
Nihče ji ni odgovoril, in njen glas je čudno odjeknil v prazni sobi.
„Robert.“ je poklicala glasneje; toda: postava na stolu ni odgovorila in se ni zganila.
Tedaj jo je zgrabila nenadna groza, in mahoma je vedela, da to ni njen mož. Pretemno je bilo v sobi. da bi mogla razločiti obraz moža. sedečega v naslanjaču, z rokami iztegnjenimi proti kaminu. Zdaj je vedela, vedela kakor še ničesar tako dobro v svojem življenju:	io	ni	bil
Robert Ashley!
Počasi je stopila proti ognjišču in se ustavila korak pred skrivnostno postavo. Iz kadečih se polen je takrat šinil droben plamen svetlobe in ji za trenutek osvetlil obraz.
Ril je John Gran^er!
Suzana Ashlev }e hotela govoriti: toda besede ji niso prišle iz ust. Tn vendar ni bilo nič posebno strašnega, da ga je tako iznenada zagledala pred seboj. Anslija ni tako daleč od Amerike, da ne bi človek mogel priti čez morje in sc nepričakovano Dokazati pred svojimi prijatelji.
Polena na oarnjišču so se prasketa je zrušila, rdeč zubelj je šinil iz njih in razsvetlil sobo. Stol je bil prazen !
Suzana je kriknila. Skoraj isti trenutek se je pokazal na vratih Ashlev.
..Kaj li je. Suzana?“ se je začudil. ..Kaj se je zgodilo, srček ?“
Stekla je k njemu, omahnila mu na prsa in krčevito zaihtela. Potem pa se je z vsem naporom svoje volje pomirila in povedala možu, da se ji je prikazal duh Johna Grangerja.
Robert se je zasmejal.
„0, ti otrok! Kakšne strahove pa hočeš še videti? Gran-ger je živ in zdrav onkraj morja v Ameriki. Kakšna senca je morala biti, nič drugega, in ti si v njej videla podobo svojega prijatelja, svoje domišljije. Ni čuda, da se ti prikazuje njegov, duh, ko pa vedno nanj misliš!"
„Ne spodobi se, da tako govoriš, Robert,“ ga je odločbo zavrnila. „To ni bila domišljija. John Granger je mrtev in meni se je prikazal njegov duh."
»Desetega decembra še ni bil mrtev, toliko je gotovo. V banki imajo njegovo pismo s tem datumom. To mi je Simmons povedal."
Suzana je žalostno odkimala.
»Robert, nekaj mi pravi, da sploh ni videl Amerike," je odgovorila. »Sama si ne znam pojasniti, kako je to, a tega prepričanja mi ne vzameš."
»Mrtveci ne pišejo pisem, Suzana, in tudi ne dvigajo denarja v bankah."
»Ta pisma je moral pisati nekdo cfrugi."
»Nezmisel, srček! V banki vendar prav dobro poznajo Johnov rokopis, lahko mi verjameš! Misliš, da bi jih bilo tako lahko preslepariti? A če je že tako, pojdem jutri spet k Simmonsu. Dober prijatelj sem z njim, saj veš, in trdno sem prepričan, da mi pojde v tej stvari na roko. Vprašal ga bom, ali so dobili še kaj pisem od Grangerja, in prosil ga bom, da mi da njegov naslov."
Suzana ni več omenila strahotne prikazni v naslanjaču. Nič več ni poskušala prepričati svo jega moža, da je to, kar je videla, kaj več kakor samo plod njene domišljije.
Ves večer je bila čudno tiha, čeprav se je na vso moč trudila delati se, kakor tla se ne ni bilo nič zgodilo.
Drugi dan je Robert Asli-iey govoril z Mr. Simmonsom in ko se je vrnil domov, ni mogel skriti zadovoljstva nad uspehom svojih poizvedb. John Granger je bil prav te dni spet pisal iz Amerike po pet sto funtov in se je pohvalil, da mu gre prav dobro. Bil je še zmerom v Newyorku, in Mr. Simmons je dal Robertu Ashleyu njegov naslov.
Suzana je svojemu prijatelju še tisti popoldan pisala, mu povedala, kaj je videla, in ga prosila, naj ji odgovori in jo pomiri. Naposled je bilo pojasnilo, ki ga ji je prinesel njen mož iz banke, vendarle dokaj pomirjujoče, in tako si je jela tudi sama prigovarjati, da ji je prikazen zaigrala njena prerazdražena domišljija.
Spet je minil mesec in vnovič se ji je v somraku prikazala ista podoba. To pot je prikazen stala in se z levo lehtjo opirala na okrajek kamina. Strmela je v Suzano, ki se je pravkar vrnila v sobo z vrta, kamor je bila stopila po kratkem opravku.
Ogenj v kaminu je bil to pot večji in soba je bila razsvetljena kakor takrat. Polena so gorela z mirnim plamenom in njih odsev je komaj zaznavno plapolal na nepozabnem obrazu. Z izrazom, ki se ji je zdel očitajoč in proseč
»ROMAN“ STANE
I mesec 8 Din, t4 leta 20 Din, Vi leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago Se vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 18.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 belg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol lunta, Franciji 80 Irankov, Holandiji 8 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčlll 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Vi leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trallkah, knjigarnah In kolodvorskih prodajalnah. Kjer ..Romana" nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po prelomu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
In dopise pošljite na naslov: ..Roman", Llub-llana, Breg 10, poštni predal št. 348. — Rokopisov na vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarlli.
hkrati, jo je gledal John Granger. Bil je zelo bled. bledejši kakor ga je kedaj videla v življenju. In ko jo je tako gledal, je s praga sobe, kjer je stala, videla, kako je počasi dvignil roko in pokazal na svoje čelo. V luči ognja je takrat zagledala na levem sencu 'temnordeč madež kakor od velike rane.
Pokrila si je obraz z rokami, vsa je trepetala od groze in iz grla se ji je utrgal pridušen krik; pol nezavestna se je zgrudila na stol. Ko je potem odkrila obraz, je bila soba prazna, veselo je skakal sij ognja po stenah in nikjer ni bilo več sledu o prikazni.
Povedala je svojemu možu, kaj je videla, tudi o rani na sencu, ki je prvič ni bilo. Mož jo je poslušal zelo resno. Ponovitev prikazni mu je dala misliti. Če je vse skupaj samo čutno slepilo, in Robert Ashley je bil trdno prepričan, da je, je to zelo nevarno slepilo, in ni vedel, kako naj ga prežene iz njene domišljije. Vrhu vsega je prišla zdaj še ta rana na sencu — zanjo neizpodbiten dokaz, da se je Johnu Granger ju nekaj zgodilo.
In ta človek živi že ves ta čas zdrav v Ameriki! A kako bi to dopovedal ženski, ki rajši verjame svoji bolni domišljiji?
Suzana ni mogla več pregnati misli o tem, kaj je videla; bila je trdno prepričana, da se ji je prikazala senca smrti in da je v teh prikaznih neki namen. Podnevi, naj se je še tako skušala zamotiti z delom, je misel na prikazen skoraj ni zapustila; ponoči, v smrtni tišini, ko je njen mož mirno spal zraven nje, je dostikrat po cele ure bedela v mislih na Johna Grangerja.
Na svoje pismo še vedno ni dobila odgovora, čeprav je bil že davno potekel rok, ko bi bil odgovor moral priti.
»Robert," je nekega dne iznenada rekla svojemu možu, »mislim, da je John G ran-ger že zdavnaj mrtev."
„Suzana, Suzana, ko l)i si vendar že jolina izbila iz glave! kdo pa potem piše po njegov denar, če ne oni'
„Nekdo mora vedeti za ta denar — v I lillboroughu ljudje vse vedo o svojih sosedih — m ia človek pozna tudi njego-\ o pisavo, da ponaredi njegovo pismo. No verjamem, no-ber, da bi bil prišel v Ameriko. lNekaj se mu je moralo zgoditi, nekaj strašnega — ti-sio noč, ko je odhajal iz liill-borougha.”
„kako, Suzana — nekaj naj l)i si- mu bilo zgodilo, in mi ne bi o tem ničesar zvedeli ?"
• „iViorda ga je kdo napadel iz zasede in unii. Precej denarja je imel tisti večer s seboj, Robert; iz Londona se je hotel odpeljati na ,Washing-tonu', in je vso prtljago poslal naprej v neko gostilno blizu pristanišča, l isi tem ljudem, Robert, in vprašaj jih, ali je prišel tja ob napovedanem času; in še to te prosim, da poizveš na postaji, ali se je odpeljal tisto noč."
„Če želiš, Suzana, nič lažjega ko lo. Le tega bi te prosil: ne vdajaj se več tem strahovom zastran G range rja — prej ali slej boš sama izpre-videla, da so to res samo strahovi/*
Robert je izpolnil željo svoji ženi in pisal na VictOriali otel v Londonu, ali se je tam ustavil 24-. julija lanskega leta neki John Granger, čigar prtljaga je že prej prišla iz llillborougha, kdaj je hotel zapustil in kam se je potem obrnil. Tudi na hillborouško postajo je šel. da povpraša načelnika in železničarje, ali kaj vedo, kdaj se je John Granger odpeljal.
Toda ne načelnik postaje ne vratarji niso mogli Robertu postreči z zadovoljivim odgovorom. Eden, dva železničarja si nista bila prav na jasnem, ali Johna Grangerja na videz vobče poznata: tretji ga je sicer prav dobro poznal, pa ni mogel z zanesl jivostjo
IVI n j li n o okrepčil o
Ivi ga l)o kmalu konec.
reči, d n bi ga bil tisto noč videl. Načelnik je odločno izjavil, da ga n i videl.
„Ob tem času imam dosti dela z ureditvijo pčštnih zavojev," je rekel. „Zaio je prav lahko mogoče, da kakega potnika ne opazim. Mislim pa, da bi se bil Granger že iz vljudnosti poslovil od mene; saj ga poznam še iz otroških let."
Robert Ashlcy je vedel, da ti podatki Suzane ne bodo zadovoljili; še manj pa jo je mogel zadovoljiti odgovor, ki je prišel iz Londona dan ali dva nato. Ilotelir ,Victorije’ je namreč pisal Mr. Ashleyu, da se je lastnik prtljage iz llillborougha oglasil pri ujem šele proti sredi avgusta. Natančnega dneva se ne spomni; ve le to, da so kovčegi ležali v hotelu nekaj delj ko tri tedne in da ji' že hotel dati v liste oglas, ko se je lastnik pojavil.
Tri tedne! In John Granger e je' poslovil od Suzane Lor-ton tisti julijski večer, in je rekel, da se takoj odpelje v London. Kje je bil ves ta čas? Kaj je počel?
Robert Ashlev je hotel stvar obrniti v nedolžnejšo smer. Granger se je utegnil poslednji trenutek premislili — morda že na postaji — in se je odpeljal drugam, da si' poslovi od prijateljev. Toda Suzana je povedala, da John
drugih prijateljev ni imel kakor v I lillboroughu. in da se nikdar ni premislil, če. se je /a kakšno sl var - od lovil. Zdaj je bila neomajno prepričana, da se je njenemu prijatelju nekaj hudega zgodilo in da so bila pisma iz Amerike ponarejena.
Ashley je le nerad zaupal prijatelju Siinmonsu istorijo o prikaznih, vendar jo je moral povedati, če je hotel pojasniti, zakaj se je obrnil s pismom na londonskega hotelirja.	(konec	prih.)
Spet med živimi
Nadaljevanje /. naslovne strani omahnila je nazaj. Navzoči sorodniki in prijatelji so pogledali v smer njene iztegnjene roke in zagledali — lobiji), ki je ne meneč se za nikoli i kogar, zasipal svoj lastni grob.
Pogrebci pa so se hitro zavedli. Obstopili so kopajočega pokojnika in ga ogovorili.
lobija je šele takrat dvignil glavo in se prestrašil, ko je zagledal svojo ženo.
„To je pa že preneumno!" je jezno zagodrnjal. »Človeku še na pokopališču ne dajo miru!"
„Oh, ali si res ti, dragi, ljubljeni lobija?" je tedaj vzkliknila Jedri. „Ali si res ti? Vrni se k meni! Sa j priznam. da sem kriva, in obljubim ti, da se bom poboljšala!"
Združenim prošnjam pogrebcev se je naposled posrečilo moža pregovoriti, da se vrne domov.
*
„Pove j mi vendar, Tobija. mu je potem rekel njegov brat, „kako si nas mogel tako prestrašiti in nam pisati, da te ni več med živimi ?“
„Nu, sa j je bilo res,“ se je namuznil Tobija. „Postal sem — grobar, in živel med mrtvi-•
mi.
Od mrtvih vstali pokojnik se je zadovoljen vrnil domov. In zdi se, da se je njegova žena res poboljšala, zakaj lobija je še vedno ,.med živi-
sne E V OKOVIH
Roman
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je osemindvajseto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih sedemindvajset nadaljevanj.
Četrti del
SKRITI ZAKLAD
Deseto poglavje NA POTI ZA ZAKLADI
Preden je bilo poldne, je profesor razbral tisLo stran pergamena, kjer je bila opisana pot. Glasila se je takole:
„Od mesta, kjer stojiš, poglej proti zupudu. Gozdovi se vijejo pred teboj. Počakaj, da zuide soln-ce o kresu, in pojdi v njegovi smeri. Dolga je pot, toda drži k uspehu, lil ko prideš na samoten grič, zavij lia levo roko in se spusti navzdol, dokler ne prideš do globeli, ki ji ne moreš izmeriti dna. Ob njej zagledaš velik kamen, ki ti pove, da nisi več daleč od svojega mesta. Obrni se v smeri, odkoder vleče burja in prihaja vihar, in pojdi mu naproti in našel boš dva tisoč čevljev od ondod majhno jezero.
Pod jezerom je svetišče.
To jezero se izliva v majhno reko. Ob njenem kolenu je skrit vhod v bivališče naših bogov. Tja pojdi!"
Ko je profesor prečital našim znancem te vrste, mu je lice žarelo od zadovoljstva.
»Zdaj vemo vse,“ je vzklikr ni 1 Branko navdušeno. „Pot nam je odprta."
Oskrbnik, ki ga je že Nadja o vsem poučila, je tedaj stopil v sobo in jih vprašal, kaj naj vse pripravi za pot. Naročili so mu. naj poskrbi, da bodo imeli dovolj jedi za štirinajst dni, kajti prej se najbrž ne bodo vrnili, in dovolj1 orodja, ker ga bodo pri kopanju potrebovali. Naročili so mu, naj pripravi pet konj in še tri. ki bodo nosili orodje in hrano. Potem je moral pripraviti tri šotore, ne-
kaj praznih zabojev in še druge malenkosti. Ko je zvečer Nad ja pregledala priprave za pol, je videla, da oskrbnik ni ničesar pozabil.
Drugo jutro, še preden je solnce vstalo, so bili naši znanci že na potu. Nadja in profesor sta jezdila spredaj, ker sla poznala pot. Ostali pa so skrbeli za konje, ki so vlekli tovore. Ko je solnce pogledalo izza obzorja, so se že bližali samotni hiši, kjer se je začela n jihova pot, kakor jim jo je ukazovalo sporočilo na starem rokopisu.
Prvi večer so počivali ob vhodu v pragozd, ki se je ši~ L-il pred njimi, kakor daleč jim je segalo oko. Profesor je preračunal, da bodo imeli še kake štiri ali pet ur do jezera, kjer je skrito staro sve-i išče.
I oda teh štiri ali pet ur se je zavleklo tako, da so šele pozno popoldne prišli do onega samotnega griča, kjer jim je rokopis ukazoval, da se morajo obrniti na levo. Pragozd je bil tako zarasel, da dostikrat niso mogli skozi in so si morali s sekiro utirati pot zase in za konje. Razmočena zemlja je bila vzrok, da so se časih udirali do kolen v blato, in čim dalje so prišli, tem slabše je bilo. Tudi do globeli, ki ji ne moreš izmeriti dna, kakor je pravil rokopis, torej do prepada, ki se je skri- ' val sredi drevja, so prišli. Profesor je ugotovil, da je morala biti ta ogromna zev v zemlji sled meteorja, ki se je zalil v globino in napravil brezno. Največ so se zamudili z iskanjem kamna, ki naj bi jim povedal, kje se morajo obrniti proti severu, to je v smeri bu rje. Našli so v vsej okjolici samo en kamen in profesor je
bil prepričan, da je pravi, čeprav je čas izbrisal napis, ki bi bil moral biti na njem. Videlo se je, da so ta kamen morali nalašč sem prinesti, da ho služil za kažipot. Od ondod je pot zavila v hrib in postajala čedalje neprodirnejša. Zn dobrih sedem sto metrov, kolikor je morala znašati razdalja med kamnom in jezerom. so potrebovali štiri ure in bila je že globoka noč, ko so prispeli do brega jezera, ki je pod svojim dnom skrivalo staro svetišče.
lam so postavili šotore. Napravili so skromno večerjo in potem legli spat. Prestani napori in dolga, utrudljiva pot so jih tako izmučili, da so takoj zaspali.
*
Hrzanje konj je prebudilo Branka, ko so komaj jele izginjati na nebu zvezde. Ni mogel več spati. Tiho je vstal, da ne l>i zbudil prijateljev, odgrnil zastor šotora in stopil v hlad no jutro. Od vzhoda je vel veter, ki mu je hladil razbeljeno čelo. Pretegnil si je premrle ude in globoko potegnil vase jutranji zrak. da so se mu napele prsi. Potem je sl opil počasnih korakov proti malemu jezeru, ki je ležalo pred njim. Lahna meglica je vstajala iz njega in izginjala. Kmalu se je začelo svetliti na vzhodu. Na obzorju se je prikazalo solnce in vrglo svoje prve žarke na prostrano pokrajino. ki je še vsa spala. Potem je nenadoma oživela, kakor bi bil nekdo skrivaj prinesel v njo življenje. V drevju so se jeli oglašati ptiči in žvrgoleti svojo jutranjo pesem. Nekje nad njim fe skakala veverica. Slišal jo je. toda dolgo je ni mogel opaziti. Šole potem jo je videl.
kako se je zibala vrhu smreke in skakala z veje na vejo. In zdajci je solnce oblilo jezero in pozlatilo njegovo ravnino, ki je vsa drhtela v drobnih valovih.
Kakor zlati so bili ti valovi. Kakor bi bili izdajali, da se pod njimi skriva samo zlato. Branku je nekaj stisnilo srce. Bilo je kakor bolna slutnja, ki je ni razumel. Ali slutnja sreče, ali slutnja razočaranja? Ni vedel, in prav zato mu je srce še burne je utripalo v pričakovanju. Sedel je k jezeru v rosno travo in njegove misli so se izgubile v sanjarenju, ki ga je vsega prevzelo.
Nenadoma ga je predramilo govorenje. ki ga je cul za seboj. Njegovi tovariši so že vstali in prihajali k njemu. Videl je Janeza, ki je bil otovorjen s težkim krampom in lopatami, videl je starega dobrodušnega profesorja, ki mu je sijal obraz v napetem pričakovanju. vidci je Mitjo, ki je šel z n jimi in kazal na obrazu brezskrbnost, kakor mlad fant, ki gre prvič na pot v svet in ne ve, kakšne težave ga še čakajo. Videl je Nadjo, ki je priha jala zadnja in si popravljala lase. Ta Nad ja. Se zdaj. ko jih čaka toliko reči. se ti peča s svojo lepoto. Čudno, nikdar ni mogel razumeti ženske. zdaj pa še najmanj. In potem so prišli k njemu. Profesor ga je prijateljsko potrepljal po rami in mu voščil dobro jutro.
..Če bo dan tako dober, kakor je jutro, bomo lahko veseli." mu je Branko odvrnil.
Sli so ob robu jezera, tja. kier se je iztekala reka. Tti so morali globoko v gozd. da so prišli do kolena reke. o katerem je pisal rokopis.
Tu pa jih je čakalo novo presenečenje. Vhoda v podzemeljski rov. ki ra je perga-men omenjal, ni bilo nikjer.
T alina nejevolja je legla profesorju na obraz, toda hitro jo je pregnal.
..Najbrž je reka v tisočletjih spremenila svoj tek,“ je rekel. ..zato bomo morali iska-
TVORNICA CIKORIJJ}
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
ti. Daleč pa ne more biti, kajti reka teče v majhni dolini in v hrib gotovo ni nikdar tekla.“ Iskanje je bilo težko, kajti okolica je bila vsa zarasla. Sledov prvotne struge niso mogli najti.
..Zdi se mi. da naša reč ni tako lahka, kakor smo si mislili,“ je rekel profesor in jel spet majati z glavo. ..Toda poskusiti moramo. Preglejmo vso okolico gozda, morda najdemo rešitev uganke, ki nam jo je zastavila priroda.“
In res so začeli iskati. Dolgo brez uspeha, potem pa je Mitja nenadoma zasledil kakih sto korakov od kraja, kjer je reka zavila proti severu, ogromno skalo, ki je zapirala pot v dolino. Vrnil se je k profesorju in mu to povedal.
..Tu bo vhod in nik jer drugje." je dejal profesor. ..Glavo bi stavil.**
Ni se motil. Na spodnji strani skale so našli z grmovjem zakrit rov, ki je izginjal v globino.
..Janez, zavihti sekiro,** je dejal Branko in se tudi sam lotil dela. Kmalu je bil vhod
prost. Profesor je začel deliti vloge.
„Dva gresta s plamenicami naprej,** je ukazal. „Rov ne more biti dolg. Mi pojdemo za varni.**
Branko in Janez sta prižgala plamenice. Zlezla sta v votlino. Takoj za njima je šel profesor. Soj plamenice je metal luč na kamenite stene votline. ki je žarela kakor tisoč biserov. Drobni kristali v skalah so se iskrili, da je jemalo vid. Votlina je postajala čedalje' širša in se spuščala čedalje strmeje v globino. Kmalu je prešla v široko dvorano, ki je ni hotelo biti konca. Potem se je dvorana spet strmo zožila, odsekano kakor zid. V tem zidu so zagledali skalo, ki jim je zapirala pot naprej.
„Vhod v svetišče,“ je dejal profesor z drhtečim glasom.
Vseh se je polotilo silovito razburjenje. Še celo profesor, ki je bil prej zmeraj miren, je nenadoma izgubil glavo.
..Kako naprej?“ je vprašal Branko, ki je zaman iskal, kje se ta starodavna kamenita vrata odpro.
..Mislim, da ne bo tako težko.'“ je odvrnil profesor, ko je spet nekako zbral misli. ..Ključavnic takrat še niso poznali. Skala se mora vrteti v teča jih, morali bomo najti vzvod, ki jo premika. Ta vzvod mora biti ali na zgornjem ali spodnjem koncu. Posvetite mi!“
Kamenita vrata so bila visoka kake tri metre. Profesor ie le s težavo splezal na vrh. (oda videl ni ničesar, kar bi kazalo, da se vrata tam odpirajo Potem je pogledal dol. Videl ie. da je skala razklana prav do sredine.
..Mislim, da so stari prebivalci obračali skalo z veliko zagozdo.** je tehtno rekel. ..Kaj ko bi še mi tako poskusili?“
Ozrl se je po podzemeljski dvorani, toda nik jer ni zagledal nič primernega. Morali so iti po stari poti nazaj in zunaj pred vhodom v votlino posekah’ mlado drevo. Z njim so sc vrnili h kamenitim vratom. Zataknili so debeli konec v
razpoko in se z vsemi močmi uprli, da bi skalo obrnili, toda 11 i sepremaknila.
„Tu je treba moči in ljudi," je rekel profesor. „Mi smo preslabi. Morda je krivo to, da že skoraj dva tisoč let teh vrat nihče ni odpiral. Votlina je v lažna in raztopljeni apnenec, ki pronicava skozi prst. je zalil vrata, da jih ni mogoče odpreti. Pogledati bomo morali po drugih sredstvih.“
..Kakšnih?*1 je vprašala Nadja.
..Premisliti moramo. Z lastnimi močmi tega ne zmoremo.“ ..Smodnik!" se je takrat oglasil Janez. ..Dovolj ga imamo, da razstrelimo vhod."
..Nevarna reč,“ je menil profesor. „Ne smete pozabiti, da je nad nami jezero. Sodim, da je sicer najmanj deset metrov med njim in stropom votline. a vendar se bojim, da ne bi silni pritisk zrahljal kamenja in prsti nad nami in nam dohoda za zmeraj zasul.“
..Nič drugega nam ne ostane.4' je skomignil z rameni Branko. „Čeprav je nevarno, moramo poskusiti. Drugih sredstev nimamo."
,.Potem moramo pač tako storiti." se je vmešala Nadja. ..Koliko smodnika bo treba?“ „Ne. preveč.“
Janez, ki je nosil s seboj velik rog napolnjen s smodnikom. si je jel ogledovati skalo. Potegnil je iz razpoke kol in vanjo nasul smodnika.
../daj pa nazaj!" je vzkliknil. ..V petih minutah se bo odločilo." Zadelal je razpoko in natresel po tleh smodnika ka-kili deset metrov daleč v tankem traku.
Dri igi so bili med tem že odšli iz votline. Janez pa je vzel vžigalico in prižgal.
Droben plamenček je jel švigati po tankem traku smodnika. Čedalje bliže razpoki je prihajal.
Janez je odšel v zadnjem trenutku. Komaj je stopil iz rova. že je za seboj začul silen pok. ki ga je skora j oglušil. Po rovu je prilezel gost oblak dima. ki je izginil v ve-
tru, puščajoč za seboj drobno sled.
„Počakajmo, da se razkadi," je dejal Janez, toda videti mu je bilo, da bi bil najrajši takoj planil nazaj in pogledal kaj se je v votlini zgodilo. Ko se je oblak dima zredčil in počasi izginil, je prvi skočil nazaj in stekel po rovu. Plamenica mu je dogorevala. Razbeljene kaplje smole so mu padale na roke, a tega niti opazil ni.
„Vrat ni več, skale ni več!" je kriknil, ko se je ustavil na koncu hodniku, kjer so prej velika kamenita vrata zapirala vhod. Zdaj je zijala pred njim velika temna jama, ki se je izgubljala v daljavi.
..Naprej," je vzkliknil.
Zagorele so nove plamenice in napeti pogledi so se uprli v neznano globino, ki se je pred n jimi odpirala. Pod seboj so zagledali globoke stopnice, ki se jih še nič ni lotil zob časa. Šli so oprezno po njih navzdol. in iznenada so se zagle-gledali v prostrani dvorani, ki ji niso videli konca.
Tedaj so si razdelili pot. Branko in Janez sta se obrnila na levo in desno, Mitja, profesor in Nadja pa so šli naravnost po sredi.
Čedal je bolj so se oddal jevali drug od drugega. Dvorana je bila videti brez konca. Počasi so se jim oči navadile teme, ki so jo plamenice le slabo prodirale, in opazili so obrise sten. ki so se širile pravokotno na obeh straneh in daleč pred njimi izginjale. Toda dvorana ni bila prazna. Zagledali so velike stebre, ki so jo podpirali. in na sredi veliko jrmoto. ki rc utesnila predstavljati v elik kip. Prav taki kipi. samo
Za blagajničarko
nli proda,jnlko ali sploh v pisarno želi službe mlada gospodična z večletno blagajni-čarsko prakso. Ponudbe na upravo ..Romana" pod Šifro ..Zanesljiva”.
dosti manjši, so stali ob stenah.
»Pergamen ni lagal," je vzkliknil profesor. „V svetišču smo. Morda prvi po tisočletjih."
Razburjenje, ki se jih je že nekaj dni držalo in jih ni hotelo pustiti, je takrat tako naraslo, da ga niso mogli več premagovati. Vse je drhtelo v njih. Nadji je šlo na jok; sama ni vedela, zakaj, in komaj je zadrževala solze. Zagristi se je morala v ustnice, da ni kliknila. Roka s plamenico se ji je tresla in težke kaplje smole so padale na ravna tla
Tedaj pa se je Mitja nenadoma spotaknil in padel. Plamenica mu je zdrknila iz roke in se zakotalila po tleh. In nenadoma mu je ušel krik groze. Plamenica se je ustavila pred kupom kosti, človeških kosti, ki so ležale po rleh.
Naglo se je pobral in odskočil.
,.Moj Bog, kaj je to?" je vzkliknil.
..Pergamen ni lagal/' je resno ponovil profesor. ,,V svetišču je prišlo do boja, ubežnike so premagali, in tu vidite edine ostanke velike tragedije, ki zanjo nihče ni vedel in ki bi bila ostala zmeraj zavita v temo, če je ne bi bili mi odkrili. Sovražniki so zmagali..."
E n a j s t o p o g 1 a v j e
PO SKRIVNOSTNEM ROVU
Stopil je h kupu kosti in pobral najbližjo, lobanjo. Ne-sel jo je k plamenici in jo jel ogledovati.
„Skora j okamenela je," je dejal. „Isti pojav kakor pri vratih. Prepojena je z apnencem, ki jo je obvaroval razpada. Ali vidite te sledove?" je rekel in pokazal Nadji lobanjo. „Ali vidite udarec meča. ki jo je razklal? In ta lobanja je ženska." je potem dodal.
Nad jo je pretresel mraz.
.,Ženska!" je jeknila. »Ženska!"
Se ta teden Je
.,Da,“ je potrdil profesor. „Zdi se mi, da vem, kaj se je tu odigralo. Branilce so premagali, [)arlli so pod mečem napadalcev in potem se je začel krvavi ples. Sovražniki so vse pobili, celo otroke in ženske in slabotne starce. Mrtva trupla so znesli na kup in šli...'*
Spustil je lobanjo na tla. Pošastno je udarila ob kamen, da je po dvorani odjeknilo. Sam se je tega glasu prestrašil. Potem je prijel Nadjo za roko in jo obrnil v drugo stran.
„Pustimo to," je rekel. ..Morda nas čaka še več groze. Pojdimo tja. kamor nam veleva rokopis, li kipu boga zemlje, ki ga vidite v mraku pred seboj sredi svetišča. Tam je kl juč k rešitvi naše uganke, če ga ni že kdo prej našel.“
..Čudno strah me je," je tiho šepnila Nacija. „Ce bi bila vedela, ka j nas vse tu čaka. bi bila pustila vse, zlato in zaklade..."
„Nikar o tem ne razmišljajte," jo je miril profesor. „Kaj bi obujali spomine na to, kar se je zgodilo že tako davno, da ni več človeka, ki bi še pomnil. Jn zgodilo se je morda zato, da nam prinese srečo. Skoraj sem o tem prepričan," je dodal nato.
V tem so prišli do srede dvorane. Na visokem podstavku je stal ogromen kamenit kip, ki je z zaprtimi očmi oo-šastno in nemo zrl predse, kakor bi skrival v sebi vse, bistvo človeka in prirode. Ta kip je bil res nekaj čudovitega. Človeka je obšel neki strah, tajinstven in svet, pred kolosom, ki ga je videl pred seboj. Ni čuda, da so mu praznoverni prebivalci starih čarih časov izkazovali bož je če-ščenje, zakaj bil je res strašen v svoji veličastnosti.
„Zdaj prihaja čas,“ je tiho rekel profesor. ..Pokličimo to-
• v I ii
varise!
»Romanove” nagrade
V 27. štev. „Roinana“ smo objavili velik razpis nagrad. Vsi naši naročniki, ki pošljejo vseletno naročnino (80 Din), imajo pravico, da si izberejo iz pričujočega seznama popolnoma brezplačno in poštnine prosto knjig v vrednosti 30 Din, kdor poravna polletno naročnino, pa za 15 Din. Če si izberete dražje knjige, plačate samo razliko.
Naročnino pošljite vsaj do 5. septembra t. 1.
Vse podrobnosti in potrebna navodila dobite v 27. štev. „Romana“ na str. 410 in 411, ali pa v upravi „Romana“, Ljubljana, Breg 10.
Knjige za vas
I. Romani, povesti i. dr.
1. Arcibašev, Sanin, roman . . .		Din	50—
2.	Krafft, V oklopnjaku okoli sveta, roman I. in 11. del nam je pošel		
3.	Murger, La Boličme, roman . .	„	36—
4.	\Vilde, Slika D. Graya, roman	„	36—
5.	Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega		36—
	doma, roman, 1. del ....	»»	
6.	— 11. del		»»	30—
7.	Govekar, Svitanje, zgod. roman	,,	35—
8.	Zevacco, Kraljevi vitez, roman	„	35—
9.	Bourroughs, Tarzan, sin opice,		32—
	roman, 1. . . 			„	
10.	— 11.: Tarzan in svet, roman	„	32.—
11.	— III.: Tarzanove živali, rom.	,,	32.—
12.	— IV.: Tarzanov sin, roman \	,,	32.—
13.	— V.: Tarz. mladost v džungli	„	32—
14. Dostojevskij, Idijot, rom. I. del		,,	32—
15.	— II. del		ti	32—
16.	III. del			32—
17.	IV. del		,,	32—
18.	Hamsun, Glad, roman ....	,,	32—
19.	Kmetova, V metežu, roman . .	„	32—
20.	Bulwer, Poslednji dnevi Pom-		
	pe ev, roman, I. del		»»	32—
21.	II. del			26—
22.	Levstik, Višnjeva repatica, roman, I. in II. del			30—
23. Gaboriau, Zločin v Orcivalu,			
	kriminalni roman			25—
24.	— Akt št. 113, krim. roman .	„	26—
25. Golar, Bratje in sestre, novele .		f(	24—
26.	— Slov. balade in romance .	„	24—
27.	Meško, Listki, novele . . . .	,,	20—
28. Murnik, Na Bledu, roman . .		„	16—
29. Tolstoj, Kreutzerjeva sonata,			
	roman		„	16—
30. Goncourt, Renče Mauperln, rom.		,,	16—
31.	Larisch, Razkrinkani Habsburžani 			15—
32.	Green, Za milijoni, krim. rom.		14—
33. Zeyer, Gompačl In Komnrasakl,			
	roman		»»	14—
34. Albreht, Ranjena gruda, povest		f,	12—
35. Azov-Teffi, Humoreske . . . .			12—
36. Waldova. Vera, roman . . . .			12—
37.	Garšin, Nadežda Nikolajevim, roman			10—
38. Mčrimče, Verne duše v vicah,			
	povest 		»t	10—
39. Feigel, Domače živali, humore-			
	ske			10—
40. Milčinski, Frldolin Žolna, humo-			
	reske, I. del			8—
41.	II. del			8—
42. Puškin, Pikova dama, novela .		„	5—
	11. Strokovne in poučne knjige		
43. Skalicky, Kletarstvo			Din	60—
44.	Plečnik, Repetltorll anatomije I.: Skelet			24—
45.	— II.: Mišičje			24—
4 r>.	— III.: Drobje ......		24—
47.	— IV.: Obtočila 			24—
48.	— V.: Živčevje			36—
49.	— VI.: Čutila 			24—
50.	Dr. Kus, Slovenska zemlja . .		24—
51. Sič, Kmečke hiše na GorenJ-			
	skem 			
cas za
Nadja je zavpila. Rezko je jeknil glas po široki dvorani in neštetokrat se je vrnil odmev. Potem sta se jeli plamenici iz kotov bližati in kmalu so bili vsi zbrani pred sta-rim kipom.
„kdo bo poskusil?“ je vprašal profesor.
..jaz," je rekel Hranko. jel je ogledovati, kako bi najlaže splezal na podstavek. ki je bil tako visok, da se brez tuje pomoči ne bi bil mogel po peti nanj.
..Janez, postavi se h kipu in skleni roke. Siopil bom nanje in potem na tvojo ramo."
Janez je ubogal in malo nato je Branko že stal na podstavku.
..Kako gre zdaj?“ je vprašal.
..Ali ste že pozabili? Prijeti morate malika za levico, vtakniti palec v izdolbino nad njegovim levim očesom in roko obrniti proti vzhodu.“ Branko je za trenutek pomišljal. Potem je nenadoma vzkliknil: „Pazite! Če se ne motim, pravi rokopis, da se potem pod kipom odpro vrata v rov. Stopite malo nazaj, da komu ne spodnese tal.“ Ubogali so. Branko pa je jel z desnico iskati vdolbino pod malikovim očesom. Našel jo je. Trdno se je oprijel ki-pove levice in pritisnil. Nekaj je zahreščalo. Levica se je obrnila, naglo in sunkoma, da ga je skoraj vrglo na tla. Ob vznožju kipa je zaškripalo in mahoma je zazijala pred napelo pričaku jočimi globel, komaj nekaj centimetrov od kraja, kjer so stali. Če se ne bi bili prej umaknili, bi jih bila globina požrla.
Nadja je preplašeno kriknila. Janez jo je v strahu prijel okoli pasu. Branko pa je počasi zlezel s kipa in stopil na tla.
„Pot je odprta!" je dejal profesor. „Pojdimo po njej!"
HUMI
Nerodna reč
Gospod Cmok pride v neko pisarno v Ljubljani inf se prijavi šelu: „Dovolite, da sc vam predstavim. Moje ime je Cmok i/. Zaprt«.• vasi. Moj nečak je že nekaj mesecev pri vas v službi."
„0, vi ste, gospod Cmok! Kakšno presenečenje. Vaš nečak je ravno včeraj dobil 'dopust, da pojde na vaš pogreb."
Varneje je
Ko pleše v cirkusu artistka v vrtoglavi višini na vrvi, se skloni Malči k svojemu možu:
„Kako nevaren poklic! Naj bog drži roko nad njo!"
»Pod njoi Malči, pod njo!"
Kdor zna...
Krojač tovarišu: „Kaj ti dolžniki vračajo račune neodprte? Napravi kakor jaz! Daj jih v parfumiruiie ovitke ni žena naj napiše naslove, pa nobeden ne pride več nazaj!“
Izgovoriti se zna
„kaj neprestano opazujete mojo ženo?"
„Vašo ženo? Briga me vaša žena!"
»Nesramnost, luko govorite o moji ženi. Jutri vam pošljem sekundante. Streljala se bova!"
„7. veseljem! Ali imate lovsko karto?"
»Zakaj ?“
»Moje ime je Zajec."
Zareklo se ji je
Gospodinja izroči svojemu stanovalcu dopisnico, ki jo je pismonoša prej prinesel. Neznan človek mu je pisal in ga imenoval lopova, goljufa, tatu in še marsikaj.
»Ali ste dopisnico prebrali?" vpraša stanovalec nezaupuo.
»Kaj pa vendar mislite?" vzroji gospa, »tuje korespondence nikdar ne čitum, toda tega nesramneža bi na vašem mestu tožila."
šahovski mojster v kopeli
Izostalo
»Zdaj pa naj mi kdo pove kako lepo rec, otroci," pravi učiteljica v šoli.
Mimica, tovarnarjeva liči, vzdigne roko. ,
»No, kar povej!"
Mimica pogleda okrog sebe, potem reče: »Izostalo," in sede.
Učiteljica jo začudeno pogleda.
»No, ali je to vse?"
Mimica prikima.
»Nič več?"
Mimica odkima, potem reče:
»Zadnjič je prišla naša tajnica k atu in mu rekla: »Izostalo!" in ata se je prijel za glavo ter rekel: »Lepa reč!"
Nedeljski lovec
»Ali si kaj ustrelil?"
»Seveda!"
»Kje pa imaš plen?"
»V bolnici!"
Ona že zim
»Nace, kaj pa rečeš svoji ženi, če prideš ponoči natreslcan domov?"
»Samo ,dober večer', drugo pa oim pove."
aKete
Pri zdravniku
»Torej v prvi vrsli morate malo jesti in zvečer ostajuti doma."
»Saj mi drugega tudi ne ostane, gospod doktor, če hočem poravnati vaš račun."
Dvoumno
Moj prijatelj, pisatelj, je bil preteklo jesen na Gorenjskem, kjer se je precej dobro seznanil z neko gospodično. Kakor sem izvedel, je z njo tudi še pozneje dopisoval. Potem nisem o tem nič več slišal. Zdaj pa mi .nenadoma piše: „ ... in bojim se. da ne bi literarni zgodovinarji priobčili po moji smrti korespondence s to gospodično, ki je med tem postala precej obsežna..."
Praktično
»Maina, Danica je popila črnilo iz očetovega črnilnika."
»Ježek, Bog pomagaj!"
»Ni hudega, mama. Saj sem ji takoj potisnila pivnik v ustu!"
Cesarsku gesta
llollywood. Dan snemanja veli-ga filma. Glavni prizor.
Cesar (Januings) stoji na strehi palače. Spodaj buči razjarjeno ljudstvo: »Vlomite vrata! Vrzite plamenice v dvor!"
»Moje ljudstvo!" zakliče Jannings točno po tekstu manuskripta. »Vzemi vse moje zlato, vse moje dragulje, vse moje cesarstvo. Toda pustite mi mojo ubogo Griffithovo!"
In vrže zlato med množice. Izprazni vse žepe. Vrže s strehe svojo cesarsko krono. Iz škrlatnega plašča vzame kuj) bankovcev in jih spusti v veter.
»Vzemite vse moje zlato!"
In meče. Meče. In končno potegne iz žepa denarnico in jo vrže med razjarjeno ljudstvo. Tedaj pa nenadoma zuvpije:
»Prekinite!"
Ljudstvo — statisti — se umakne.
Cesar spleza s strehe palače in nekaj išče po pesku.
»Kaj je, Jannings?" mu zakliče Griffithova s strehe.
»Oh. v razburjenosti sem vrgel med drhal tramvajski povratni listek."
Kratko in jedrnato
»Blagajniku iščete?"
»Knr dva. Starega in novega."
Časopisno poročilo
Stekel pes se je zaletel na oglu stoječemu, nič hudega ne slutečemu očesu postave med noge in ga podrl, da je padel na trebuh.
Popoldne na vrtu
V boljših rodbinah je navada, da se v nedeljo popoldne /berejo znanci na vrtu, da pokrandjajo. Ta navada je že stara in sc še zmc-ruj drži, ker je pač najbolj neprisiljena oblika družabne forme. Vendar pa se je treba tudi malo ozirati na „inodo“, ki predpisuje gotove reči, ki jih ne smemo prezreti, če hočemo, da bodo znanci radi k nam hodili.
V mestih je te sestanke bolj težko napraviti, ker mestne hiše nimajo vrtov, ki bi vsem zahtevam ustrezali. Vrše se lahko samo v predmestjih, kjer ima navadno vsaka hiša svoj vrt ali vsaj vrtič, pred vsem pa na deželi in na počitnicah.
Če hočete, da bo ta zabava bolj „oficijelna'‘, morate vsaj pet dni preden jo mislite prirediti osebno ali pismeno povabiti one, ki naj bi se je udeležili.
Treba je najti vse, kar bo goste zanimalo. Pred vsem za želodec. Navadno ni pravih malic, ki bi se vršile ob določeni uri. \ kotu vrta je posebna miza, kjer j c pripruv -ljenih nekaj mrzlih jedi, sendvičev, peciva in drugih reči. Skrbeti je treba tudi za to, da so pri roki zmeraj čaj, likerji, limonada, kava ali kaj drugega. Tudi vino skorajda ne bi smelo manjkati.
Če nimate osobja, vam bo gotovo prav rada pomagala domača hči ali pa kaka gospodična, ki bo povabljena.
Za zubavo mladih je d6bro; če jim najdete v razvedrilo kake igre; v zadnjem času se je v* inozemstvu zelo uvedel mizni tenis ali kakor mu pravijo „ping-pong“. Tudi pri nas ga mladina že zelo goji. Pripraven je zaradi tega, ker zanj ni treba dosti prostora in se ga ni težko naučiti.
Na nekuj je treba pred vsem paziti. Če hočete, da bodo ljudje radi hodili nu vaše popoldanske sestanke na vrtu, poskrbite, da bo na njih kolikor mogoče domače. 1'rakarstv^o je morda lepu reč, toda nu vrt in na take sestanke ne spada. Obleka naj bo navadna promenadna ali še bolje športna.
Ker je namen teh sestankov pogovor, se ozirajte na to, da so pogovori med mladino drugačni kakor med starimi. Zato je ne dolgočasite z zahtevo, da bi se družila s starimi, ampak jo pustite, da se po svoje zabava.
Gube na vratu
Kden najbolj neprijetnih znakov prihajajoče starosti so gube, ki se napravijo nu vratu. Povečini so posledica splošnega sliujšanju, ki skrči kožo in jo uagubu.
Navadno hočejo dume prikriti ta nedostatek z visokimi ovratniki, ovratnimi verižicami in drugimi podobnimi rečmi, ki že davno niso več v modi, pri tem pa ne pomislijo, da ti nenavadni predmeti še bolj vlečejo nase poglede in da ljudje, ki jili opazujejo, še prej vidijo ne-dostavek, ki ga hočejo s tem prikriti. .
Naravnih sredstev za odstranitev gub ni, zato je treba čimbolj paziti, da ta pojav zavlečemo kolikor mogoče daleč v starost.
Iver so gube posledica shujšunja, je treba shujšanje preprečiti. Na-daljni vzrok nastanka gub je /manjšanje elastičnosti kože. Tega se nam ni treba bati, če vrat redno masiramo. Pomagajo pa tudi razne kreme, ki vsebujejo mineralno blato. Niso prvovrstne samo za splošno masažo in ohranjenje elastične kože, ampak dostikrat pokažejo tudi presenetljive uspehe pri že zastarelih gubah.
Če so pa gube že zelo razvite in bi taka sredstva več ne pomagala, se je treba poslužiti operativne poti. To se napravi tako, da zdravnik nagubano ko/o na vratu napne.
Utrjenje
Človek je največkrat prehlajen v prehodu od poletja na jesen. To ni čudno, kajti nikdar se tolikrat in tako nenadoma ne izpremem temperatura kakor v tem času. Zato se je treba utrditi. Pod tem razumemo vse, kar obvaruje telo pred škodljivimi vplivi prirode. Najprej mora biti koža toliko trdna, da ni podvržena vsaki najmanjši diferenci v temperaturi. Najboljše sredstvo, da lo dosežemo, a voda in /.ruk. Temperatura vode in zraka vpliva na delovanje kožnih tvorb, znojnie in zračnic, ki so zelo važni regulatorji človeške toplote.
Za utrjenje telesa, pred vsem kože, pu je važna tudi nega kože. Paziti je treba na milo, ki ni zmeraj tako, da bi ustrezalo vsem zahtevam kože, pu tudi nu razne kreme, ki jih porabljamo.
Za utrjenje je nadalje važno stanje notranjih človeških organov. Ne smemo pozabiti nu pravilno
hrano, ki odločilno vpliva na človekovo zdravje.
In čim več gibai ijn na prostem. Oni, ki zmeraj čepi v sobi, se bo najprej prehladil. Ne smemo pretiravati pri delu, kajti vsak prekomeren napor je škodljiv, ker manjša odpornost organizma. Skrbeti moramo, da ne lioino skoparili s spanjem. Paziti moramo, da smo dnevu in njegovi temperaturi primerno oblečeni. Ni' preveč in ne premalo.
Tii vsakem ..zdravljenju" in tudi tu, pretiravanje ni primerno. Upoštevati je treba dejstvo, da koža ni suino obleka mesu in kosti, um-pnk živ organizem, ki ga je treba negovati. Le če se bomo ozirali nu vse to, bomo z utrjenjem telesa uspeli.
Orehov, oziroma makov štrukelj
Potrebščine:	25 dk moke, S dkg
surovega masla, 3 rumenjaki, 2 dkg sladkorja, I šestnajstinku litru zavrete sladke smetane, I nožna konica Dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja, pol zavojčka Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, nekoliko soli.
Orehov nadev:	10	dkg	orehov,
10 dkg sladkorju, Z dkg presnega muslu, 2 žlici strdi..
Mukov liudev: četrt litru stolčenega maku, četrt litru mleku, 3 dkg rozin, 2 žlici strdi, 5 dkg sludkorju.
Štrukljevo testo:	Priprava:	Iz
gori naštetih potrebščin namesi testo, ki ga zloži kakor masleno testo, ter ga pusti četrt ure stati. Ore-kov nadev se napravi tako-le: Skuhaj sladkor, deni vanj zmlete orehe in naposled presno maslo ter strd; potem daj nadev hladit. Stolčeni mak pa z mlekom skuhaj in dodaj potem sladkor ter rozine. Sedaj razvaljaj Štrukljevo testo, ga razpolovi in daj v eno polovico orehov nadev, v drugo pa makovega; štrukelj zvij, obloži v obliki mreže s tinkimi testenimi prameni, izrezanimi s koleščkom, pomaži z rumenjakom in peci v (ohlajeni) pečici.
Praktični nasveti
Bele m a d c ž e ua poliranem pohištvu, nastale od vročih skled, ki si jih položila nanj, ali pa od vroče vode, posuješ z vlažno kuhinjsko soljo ali pa z vlažnim pepelom smotke. Čim starejši je madež, tem delj mora sol ostati na njem, potem pa jo s krpico odrgneš s pohištva in očistiš. Nato podržiš plutovinast zamašek nad plamenom; da nekoliko zogleni, in z njim drgneš nekaj kapljic olja ali petroleja tako dolgo, da se pohištvu spet vrne politurni lesk. Naposled dobro potegni po politim še z volneno krpo.
Vlažne stene, ki se na njih začenja tvoriti plesen, zlasti za slikami in pohištvom (omarami, posteljami), namažeš s špiritom, ki mu primešaš '2% salicilove kisline v prašku.
Urejuje* Boris Rihteršič ■BgHSL-
Jubilejna Pnrainountova produkcija
Dvajset let 1»), kar je bil ustanovljen Pnrnmount, organizacija, ki je mednarodna ne samo po številu držav, kjer igrajo njene filme, ampak tudi po številu jezikov, v katerih so ti filmi nanravl ioni. <"Wo»>''i in številni ateljeji, kjer delajo naj-bolj nadarjeni umetniki vseli narodnosti, stoje v centrih sveta, ITol-lywoodit, Newyorku, Londonu iu Parizu. Za dvajsetletnico delajo \ njih filme, ki bodo prekosili vsi' dosedanje po kvaliteti in po medna rodnosti.
Med najboljšimi letošnjimi filmi so tile:
„Tabu“, poslednji film velikega nemškega režiserja Murnaua. ki so ga napravili na otokih južnega morja in kjer ne igra noben bolo-kožec. Tu film nam odkriva nov, čaroben svet, kraje, ki jih še nihče med nami ne pozna.
Potem trije filmi Marlene Die-trich, vsi v režiji Josefa Stern-berga: „X—27“. z Victorjem McLa-glenom. ..Žena in lev“ in ..Indiskre-ei.ia". Pozabiti ne smemo tudi filmov najbolje plačanega igralca Mauricea Ghevalierja v režiji Ernstu Lubitscha »Smehljajoči se poročnik" in ..Veseli mušketir". Tretji njegov letošnji Film ..Življenje je lepo" ie narravlj.en no znani komediji Marcela Acharda.
Tudi znani nemški filmski igralci igrajo v filmih evropske produkcije. Med niirni bi najprej omenili ..Bohemsko ljubezen" z Liano Tlairl. Lien Devers Oskarjem Karlweisom. Walteriem Rillo in drugimi. Dimitrij Ruhoveckii >e režiral film »Ge-neral Plutov" s Conradom Veidtom in Olgo č,'el>ovo ■<> znani Zilabvie-vi drami: Teo Mittler je režiral ..Koncert \ dvoje" z Olgo Čehovo. Walterjem Janssenom in Oskarjem Karhveisoiti. mladi Dunajčan Emino, ki se je izkazal s svojo režijo filma ..Poročim svojega moža", pa dela novo \eselogro. V nemškem govorečem filmu ..Noči \ Porfsnidu" igrajo zvezdniki raznih narodnosti in vsak govori svoj jezik. To je zanimiva in značilna novost. Med drugimi bomo tam videli Schletto-vva. Gustava Erbhlicha, Nadjo Sibir-skajo in druge. Leo Mittler je napravil film ..Skok v vrtinec", kjer igra glavno vlogo simpatična Nemka Cillv Eeindt: Karl Anton »Golo resnico". Aleksander Korda »Zlato sidro". Maks Reichmanu pa film ..Klovn Marko".
Dolores del Rio se je vrnila k filmu iu delu zdaj govoreči film. ki
bo njen prvi v španščini. Rosita Morena, znana španska umetnica in lepotica, igra v dveh španskih filmih, »Beneške noči" in »Španska kri". Divji zapad nam bosta pokazala Richard Arlcn in Fay Wrny v filmu »Coiupiering Morile". George Buncroft se izkaže v novem pomorskem filmu »Signali v nevihti". Ana Mav Wong igra glavno junakinjo filma »liči zmaja". Ernst B. Sehod-sack je napravil dva filmu, »Rango" in še enega, s katerim pa še ni gotov. V njem bomo videli življenje zveri v pragozdovih. Seveda ne bo manjkalo tudi llarolda Llovdn, ki vsako leto rfizveseli naši občinstvo.
Skoro nemogoče je našteti vse filme, ki jih bo v novi sezoni prinesla jugoslovanska podružnica Par-amounta. Posebno pužnjo je treba obrniti na Paramountove zvočne tednike, ki pokažejo vse aktualne dogodke sveta v sliki in glasu. Kot posebni) novost bi omenili, da bodo letos posamezne prizore tolmačiti v nemščini, ne pa angleščini, kakor doslej. Razen tega bo Paramount prinesel zvočne magazine v našem jeziku. Za smeh si je priskrbel IS popularnih risanih filmov Mava Kloischerju. kjer nastopata Ijubav-ni par Bimbo in Putzie. Tak Para-mountov program najdostojneje proslavlja pomembni jubilej.
Greta Garbo v filmu ..Romanca"
Greta Garbo, ki je danes znana vsakomur, ki je kdaj čul o filmu in kinu, Greta Garbo, ki o njej sanjajo vsi mladi fantje in dekleta, je napravila film, ki je v njem .še lepša, kakor kdaj doslej. Ali ni s
Anita Pajte
Nill.s Asther
temi besedami dosti povedano? Ali se vam ne zdi, da je pretirano? Morda se vam bo zdelo, toda ni.
»Božanska" Greta igra v filmu »Romanca" vlogo znamenite italijanske plesalke, ki jo je v začetku osemdesetih let preteklega stoletja
slavil ves Ne.vv York. Tam se spozna z mladim pastorjem, ki pa pred njo zbeži. S tern zbudi njeno pozornost. Plesalka uporabi vsa sredstva, ki so lepi ženski na razpolago, tla ga zapelje. To se ji tudi brez težave posreči.
Njena lepota je neizrečna, njena dražestnost človeka očara — in mladi duhovnik častno podleže. Zaljubi se vanjo do blaznosti in tudi ona ni proti njemu ravnodušna, j ako se rodi ena najlepših ljubezni. Zapreke se jima postavljajo vse oovsod nasproti, toda premagata jih in po petih letih se združita za zmeraj.
Partnerja Grete Garbo sta mladi nadarjeni Gavin Gordon in naš stari znanec I.evvis Stone.
Videti Greto Garbo v tem filmu ie res užitek. Tako govore vsaj vsi, ki so ta film videli. Y njem je Greta razvila vse svoje igralske sposobnosti do viška in pokazala, da je res umetnica, ki ji ni para.
Ta film pride tudi k nam in bo gotovo dogodek prve vrste.
Hollyvvoodski vtisi Richarda Falla
Pred kratkim se je vrnil iz IIol-!ywooda komponist Richard Fali. Bil ie angažiran uri Foxu in je napisal glasbo za dva filma. Eden izmed njih sc imenuje »Liliom" in je napravljen po komediji Madžara Molnaria, drugemu so na dali naslov »Merelv Mary Ann“.
Ko sem prišel lani v TTollywood, sem bil v skrbeh, pripoveduje Richard Fali. Toliko so mi pravili o ameriškem tempu, da nisem bil čisto gotov, ali bom mogel vzdržati. Mislil sem. da me hodo takoj vpregli, in da bom moral delati po deset ur na dan. Bil pn sem ugodno presenečen, ko so mi rekli, da se ne mudi in da bi bilo dobro, če ostanem dva ali tri mesece brez dela. da se malo privadim. Rekli so mi tudi, naj grem malo no ateljejih. da se boni kar najbolje seznanil s. hollvvvoodskimi razmerami in metodami.
Reči moram, da je Fo\ pokazal dosti razumevanja za potrebe, umetnikov. Njegovi ljudje so spoznali, da se mora ustvariteljski duh naj-nrej vživeti v neznane razmere, če hoče delati brez motenj. Povsod so mi šli na roko.
Til kaj vem o TTollvivoodu sn-niem? V nekakšni krizi živi. toda ta kriza ie zdrava. Od časa do časa se mora orodukciia izoremeniti. da gre nanrej z. zahtevami občinstva in časa. Te krize pomenijo navadno prihod boljših filmov.
V Hollywoodu sem se tako dobro počutil, da se vrnem tja takoj, ko napišem svojo najnovejšo opereto.
Filmski drobiž.
Greta Garbo delo zdaj film o Suzani l,ennox. Tu govori v štirih jezikih. V nekem prizoru, ki se godi med diplomati, pozdravi goste v
angleščini, nemščini, francoščini in svojem materinskem jeziku, švedščini.
Paul Wegcner bo vendarle še igral v filmu. Danes smo zvedeli, da je angažiran za film „lJpor ribičev"; ki ga dela ruska filmska družba Mešrabpom v zvezi z nemško družbo Prometej. Režiral ga bo nemški režiser Piscator.
Igo Svni je trenutno na Dunaju. kjer igra po gledališčih. Tam ostane najbrž še \es avgust in prvo polovico septembra. Potem se vrne \ Pariz kjer bo spet igral pri Par-amountu.
Conrad V e i <1 t je rojen '22. januarja 1803. Brigitte tlel m 17. marca 19(8, l.il Da go \ er 30. septembra IH‘M. Tanberjeva mala partnerica \ filmu ..Velika atrakcija". Marianue W i n k e 1 s t e r n pa '24. marca 1914.
Renate M ii I 1 e r je že zdrava.
Krit/ K o rt n er, ki'je zaslovel po svojih vlogah v ..Atlantiku" in ..Bratili Karamazovili". se bo leto« pokazal v treh .ali štirili filmih, ki jim pa še ne vemo naslova.
T.ien De y er.s ie roiena I. 1911. Njeni letošnii filmi so- ..Vojvod” Reiclistadtski". ..Možje okoli T.ucv". i" ^Njegov vzrok za ločitev".
Ker so zaradi finančne krize znižali plače nemških gledaliških igralcev na maksimalno "000 mark (okrog 40.000 dinarjev) na mesec i" samo v izjemnih slučajih dovolili še udeležbo na dobičku, se kaže ista namera tudi pri filmskih družbah. vendar ra se še. ne ve, ali jo bo mogoče izvesti, ker so razmere pri filmu čisto drugačne.
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Cesta v Rožno dolino 44 Tel. 30-41
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — IzvrSitev strokovnjaška. — Cene zmerne.
KlIfARNAfTDEU
daimaiibovaU ■
Kupon 36 film
FILMSKA UGANKA
Namestil filmskih vprašanj dajemo danes za izpremembo filmsko uganko. Pričujoča slika predstavlja kose razrezanega portreta filmske igralke. Kose je treba-izre/.ati, pravilno sestaviti in nalepiti na papir. Spodaj napišite ime igralke in družbo, kjer igra. Ne pozabite im kupon, ker gredo vse rešitve brez njega v koš.
Za nagrade razpisujemo kakoi vselej
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jih razdelimo med 10 reševalcev.
Rešitve vprašanj v "54. številki so: I. Josef von Sternberg; 2. I.issi C!u-dovič; \ Marlene Dietrieh; 4. pri MCMu; 5. John Boles.
Nagrade dobe:
5 slik: Vrečar Krista, št. Vid:
4 slike: liličnr llelina, Ljubljana:
■j slike: Trebnik Ivica, Ponikve: 2 sliki: Blažič Herman. Maribor;
po eno sliko: Rolke Ivan, Ptuj: larkuš Blaž. Vuhred; Cater Franc. Brežice: Scdcii Anton, Zagreb: Križman Zofi. Vrhe in Breznikar Marta, Petko\ ci.
UnfA aparate in J/UIU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
n
Blagovna znamka
„Svetia glava“
se le obnesla. — Med tisoči znamk, ki »e
priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuia slika, in radi globokega svojega pomena ie postal znak nepozaben.
,,Znamka Oetker" Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-iev pecilni prašek Dr. Oetker-iev vanlllnov prašek Dr. Oetker-iev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavoi-čkov. ki pomagajo „prosvltiienim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se ie prihranila. fnnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mali Oet-ktrlev Ša r tel], in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nciro Je Oetker-iev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dohe pristni Dr. Oetker-iev! fahrikatl. ker se če-sto ponujalo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
Je najboljša začimba
/a mlečne In močnate ledi. pudinge in spenjeno smetano, knkao in čaj. šartlie, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša Mi zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v škode-lico čaja. tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo Izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh. finih in nalflnej-ših močnatih Jedi. šartljev. peciva, tort
i. t. d.
Za vsfcko obiteli so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svole lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo ro-spodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker Je, kakor Je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-Jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne. pišite naravnost ni tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Q
KIHIH
vie/ivM-fio
aU Uii . i&vlL&uJa na/Scfidnt/St
Izdaja za konsorcij ..Komana" K. Bratuša; urejuje iu odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nas) Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani