Krškem
za šolsko leto 1885 6.
^ j \ < ** ^
Založil krajni šolski svet* v Krškem.
Tiskal J. Krajec v Rudolfovem.
I.	K stoletnici Krške ljudske šole.
Zgodovinske črtice.
Znano je, kako malo ljudskih sol je bilo še pred sto leti na Kranjskem. Razun Ljubljane se je poučevalo le še po nekaterih večjih krajih. Med temi se nahaja tudi Krško mesto, in dnč 10. decembra 1. 1886. bode ravno sto let, kar se je ustanovila tukaj javna ljudska šola. A že v 16. stoletji se nahajajo sledi nekake šole v Krškem. Adam Bohorič, rojen Dolenjec, ustanovil je tukaj nekak zavod, v katerem je vzgo-jeval in poučeval sinove'dolenjskega plemstva. A z njegovim odhodom v Ljubljano, kjer je bil od 1. 1566 do 1. 1582. ravnatelj deželni protestantski šoli, ponehalo je menda vsako poučevanje, kajti iz 17. in iz prve polovice 18. stoletja nimamo o Krški šoli nobenih poročil. Ko so se pa začele vsled prizadevanja slavne cesarice Marije Terezije ustanovljati ljudske šole, tedaj tudi Krško ni zaostalo. L. 1784. so Krški meščanje prosili Novomeški frančiškanski kapitelj, naj jim pošlje jednega patra, kateri bode javno poučeval Krško mladino po normalni metodi, predpisani s cesarskim dekretom. Kapitelj jim pošlje p. Emanuela Loškega, kateri je prej v Ljubljani bival in se v tej metodi poučil po Blaži Kumerdeji, ravnatelji normalne šole. P. Emanuel je začel poučevati v dan 10. decembra 1786. 1. na veliko veselje vseh meščanov, kateri so ga imenovali profesorja. Učencev je bilo precej s početka zelo veliko. Samostan je za to dobival od vlade letnih 50 gld. r. To je trajalo do 1. 1803. Tega leta se je šolski pouk izročil svetnim učiteljem. Šola se je imenovala mestna trivijalna šola. Prvi svetni učitelj je bil Anton Wresitz do 1. 1812. Leta 1825. in 1826. se imenuje kot učitelj Karol Sorič. Za njim je učil od 1. 1826. do 1. 1841. Matija Kristoph, o katerem se bere, da je bil dober učitelj. Ta je iz službenih obzirov menjal s Črno-
maljskim učiteljem Palčičem, katerega je namestil Rupert Kapun od 1. 1843. do 1. 1844. Ta je postal uradnik, in na njegovo mesto je prišel 1. 1845. Jakob Goleš, ki je učil do 1. 1850. Za njim je učil 2 leti zdanji Tržiški učitelj g. Ivan Debelak, a od 1. 1852. do 1. 1859. gosp. Peter Kapun, ki je zdaj nadučitelj v Konjicah na Štajerskem. Namesto g. Kapuna je prišel 1. 1860. g. Blaž Tramšek, ki je 1. 1872. zapustil Krško, ko je postal učitelj Videmski (na Štajerskem).
Do 1. 1860. je imelo mesto svojo šolo v hiši št. 86. Tu je s prva stanoval tudi učitelj, potem pa v hiši st. 105. A 1. 1860. kupi mesto večje šolsko poslopje hiš. št. 50 (zdanja stara šola); tu je bilo prostora tudi za učiteljevo stanovanje.
Do nove šolske dobe se je poučevalo v dveh posebnih tečajih, v zimskem in poletnem. Učenei so bili razvrščeni v dva, pozneje tudi v tri razrede z jednim samim učiteljem. Prvi razred je imel zopet dva oddelka. Zato so bili učenci razdeljeni po dveh malih sobah, in učitelj si je pri posrednjem pouku pomagal s starejšimi in boljšimi otroci. Učni jezik je bil nemški; šele 1. 1869. se je vpeljal slovensko-nemški pouk. Všolani kraji so bili: Krško, Trška gora, čretež in Gunte; 1. 1827. je bilo 135 za šolo ugodnih dečkov in deklic, šolo obiskovala sta pa le 102. Tudi v poznejših letih do 1. 1871. se število šolskih otrok ni znatno povekšalo; najbolje so šolo obiskovali Krški otroci. V novejši dobi so se všolali še kraji: Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško in Zgornje Pijavško; šolsko obiskovanje je bilo od tedaj redno.
Od 1. 1827. je bila vpeljana tudi ponavljalna šola za rokodelske učence ob nedeljah in ob praznikih. Poleg javne ljudske šole je bila od 1. 1855. tudi privatna dekliška šola, splošni privatni poučni in vzgojni zavod imenovana, in to v hiši št. 90 in št. 15; tudi tukaj je bil poučni jezik nemški. Učiteljice so plačevali stariši po dogovoru. Kot učiteljice se imenujejo: Krašnar (umrla 1. 1886. v Idriji), gspdč. Konšeg in gospa Konšek-Lerchenfeld (zdaj učiteljica v Marenbergu na Štajerskem). Z novo šolsko dobo pa je ta šola nehala.
Verouk so učili: preč. g. Matej Sore, beneticijant Simon Sink in zdanji g. vikar Ivan Knavs (od 1. 1860.).
L. 1872. je nastopil učiteljsko službo Raški učitelj g. Gašper Gašperin, kateri je bil 1. 1875., ko se je šola razširila v dvorazrednieo, imenovan nadučiteljem. Drugo učiteljsko službo je dobila gspdč. Emilija Gusl. Leta 1876. je bila šola razširjena v trirazrednico; sobo za III, razred je prepustil v svojem poslopji preč. g. vikar Iv. Knavs. Kot učitelj je bil imenovan g. Fran Spintre (zdaj nadučitelj v Kočevji). Na njegovo mesto je prišel leta 1877. Fran Gross iz Kamne gorice, (zdaj učitelj v Trbovljah-Vode na »Štajerskem). Istega leta se je odprl četrti razred, in 4. učiteljsko službo je dobila gspdč. Olga Roscbnik.
To razširjanje ljudske šole je bilo mogoče le vsled velikodušnosti in požrtvovalnosti nepozabljivega meščana in veleposestnika, državnega in deželnega poslanca, visokoblago-rodnega gosp. Martina Hotschevarja, kateri je na lastne stroške (ok. 100.000 gld.) dal sezidati prekrasno poslopje za ljudsko in meščansko šolo. Že 17. sept. 1. 1874. je podpisal darilno pismo, in med tem, ko se je ljudska šola lepo razširjevala, vzdigovalo se je tudi veličastno poslopje od tal. Dnč 15. okt. 1877. 1. se je poslopje izročilo šolskemu namenu in to v navzočnosti Nj. prevzvišenosti c. k. ministra za bogočastje in pouk, visokoblagorodnega g. dr. K. pl. Stremayra in v prisotnosti c. kr. deželnega predsednika Kranjskega, visokoblagorodnega g. Bohuslava viteza pl. Widmanna, potem Kranjskega deželnega glavarja, visokoblagorodnega gosp. Frid. Kalteneggerja pl. Riedhorsta, c. kr. deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole, preblagorodnega g. Rajm. Pirkerja in mnogo drugih dostojanstvenikov, učiteljev itd. Ob tej priliki je bilo mesto z zastavami okrašeno in na večer prelepo razsvetljeno. Slavnost je poveličevalo petje filharmoničnega društva iz Ljubljane.
Od tedaj imate ljudska in meščanska šola jedno najkras-nejših poslopij na Kranjskem, a-staro šolo ima občina v najemu.
G. nadučitelj G. Gašperin se je preselil 1. 1879. v Radeče; na njegovo mesto je prišel iz Jesenic g. Bož. Valenta, in za njim 1. 1885. zdanji nadučitelj g. Fr. Gabršek iz Radeč. L. 1880. je prišel zdanji učitelj g. Jarn. Ravnikar iz Komende sv. Petra, 1. 1880. pa zdanja učiteljica gspdč. Mar. Wessner
iz Kostanjevice. Namesto gspdč. Olge Rosehnik je prišla
1.	1881. gspdč. Hermina Smole, potem še tistega leta gspdč. Avgusta Suppan, za njo gspdč. Pavlina Goltsch, ki je postala leta 1883. učiteljica v Boštanji; slednjo je namestila gspdč. Marija Marout, iz Rake prišedša, in ko je ta 1. 1885. odšla v Radovljico, dobila je službo 1. 1886. zdanja učiteljica gspdč. Mar. Michel iz Mokronoga.
Krajni šolski svet je štel v svoji sredi ves čas same take može, ki so bili za šolo vneti. To so bili (oziroma so še) naslednji gg.: Martin Hotechevar, veleposestnik, Ivan Knavs, vikar, Josip Vanič, meščan, Fran Ceser, trgovec, Avgust Pavlin, oskrbnik, Ivan Macbkot. c. kr. okr. komisar, Ludovik Semen , c. kr. okr. sodnik, Frider. Bömcbes, lekarničar, dr. Karol Koceli, odvetnik, Anton Lavrinšek, trgovec, V. Pfeifer, župan, državni in deželni poslanec, Anton Jugovič, pekar in meščan, Anton Rupert, gostilničar in meščan, Ivan Pavlin, posestnik, Ivan Vencajz, c. kr. okr. sodnik, dr. Ivan Mencinger, odvetnik, Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole, Karol Schenner, poveljnik mešč. garde in Rupert Engelsberger, trgovec.
Krajni šolski nadzorniki so bili sledeči gg.: Martin Ho-tschevar, V. Pfeifer, Ivan Vencajz, Maks Stepischnik, dr. Fr. Zupane, c. kr. okr. zdravnik in zdanji g. dr. Jos. Krsnik, c. kr. okr. zdravnik.
Razen višjih šolskih nadzornikov je šolo počastil s svojim pohodom tudi c. kr. deželni predsednik , visokoblagorodni g. baron Andrej Winkler dnč 19. julija 1880.
Da je Krško prebivalstvo vneto za razvoj in napredek ljudske šole, pokazalo je večkrat z izdatnimi vsotami, katere je darovalo za uboge učence. Tako se je koncem 1. 1876. nabralo 72-26 gld. „Pevsko društvo“ je ob priliki veselice nabralo 79 gld., veselica meščanske garde je donesla 19-36 gld., uradniški večer 2416 gld., kegljanje na dobitke 42 gld.; vrhu tega se je nabralo precej obleke za revne otroke. L. 1882. je „Bralno društvo“ ob priliki veselice nabralo 60-70 gld. in zopet drugikrat 33 gld.
Posebna radodarnost se je pokazala 1. 1883., ko se je z nabranim denarjem napravila nova šolska zastava iz belega
svilenega damasta z belo - modro - rudečim in z belo-zelenini trakom v znesku 108 gld. Vrhu tega je podarila visokoblago-rodna gospa Josipina Hotschevar, kumica zastavi, moder svilen trak z nadpisom v zlatu vezenem:	„Alles für Gott, Kaiser
und Vaterland"; v znesku 120 gld. G. M. Stepischnik s svojo blag. gospo pa je podaril črno-rumen svilen trak z nadpisom v zlatu in srebru vezenem: „V spomin 6001etnice"; v znesku 38 gld. Slavnost blagoslovljenja te zastave se je vršila dnč 30. avg. 1. 1883. s pogostovanjem otrok, katero je velikodušno oskrbela gospa Josipina Hotsehevarjeva.
Duč 10. maja 1. 1881. je praznovala mladina dan poroke cesarjeviča Rudolfa s kraljičino Štefanijo, kakor tudi dn6 11. julija 1883. 1. praznik 600 letnice združenja Kranjskega z Avstrijo v pričo mnogo odličnega občinstva s sv. mašo in potem v telovadnici z govori, s petjem in z deklamacijami.
Tudi god sv. Alojzija se je večkrat slovesno praznoval.
Dnč 27. avg. 1882 je napravila ljudska šola vkupno z meščansko šolo razstavo šolarskib (sosebno ženskih ročnih) del.
Na tak način se je v prvem stoletji, kar obstoji Krška ljudska šola, mnogo storilo za razvoj splošne omike. Bog daj, da bi se šola tudi zanaprej tako lepo razevitala in obilo sadu donašala!
H koncu naj navedemo še iz zlate knjige (Ehrenbuch) Krške šole, ki sega do 1. 1839., nekaj odličnih učencev, ki so sedaj odlični možje med svetom: Ferdinad Krištof, zdaj deželni živinozdravnik v Zagrebu (1. 1839.); Karol Gr a cer, stotnik (1. 1839.—1841); Karol Barbo, stotnik (1. 1850. in 1854.); Josip Gomilšek, uradnik južne železnice 1. 1857. in 1858.); Vincencij in Fr. Vanič, lekar-ničarja (1. 1858., 1859., 1862. in 1863.); Moric Tramšek, učitelj (1. 1867.—1871.); Fran Auman, e. kr. davkarski pristav (1. 1867.—1870.) in Ignacij Mahorčič, c. kr. davkarski uradnik (1. 1872. —1874.).
Bog daj, da bi tudi zdanji učenci kot možje uporabili tu sprejete nauke sebi in domovini v prid!
II.	Iz šolske kronike.
Šolsko leto 1885/6. se je pričelo dnč 16. oktobra s slovesno sv. mašo v vikarijatski cerkvi.
Vis c. kr. deželni šolski svet je imenoval nadučitelja in šolskega voditelja g. Božidara Valento učiteljem in voditeljem na novo nemško deško ljudsko šolo v Ljubljani, kamor je odšel dne 12. septembra 1. 1885. Imenovani gospod je tukaj poučeval od 15. novembra 1. 1879. v veliko zadovoljnost eele šolske občine. Njegova občna priljubljenost se je pokazala sosebno pri njegovem odhodu, ko so mu meščanje napravili prelepo in častno odbodnico.
Do nameščenja novega nadučitelja se je šolsko voditeljstvo izročilo učitelju g. Jarn Ravnikarju, kateri je ob jednem poučeval tudi v IV. razreda.
Z dekretom dnč 15. novembra št. 2148	imenoval	je vis.
c.	kr. dež.	šol.	svet nadučiteljem in šolskim	voditeljem gosp.
Fr. Gabršeka, učitelja na trirazrednici v Radečah pri Zidanem mostu; ta je nastopil svojo novo službo v Krškem dne 30. nov.
V	dan 7. dec. udeležila se je šolska mladina z učiteljstvom pogreba visokočast. g. Edvarda Polaka, dekana Leskovškega, častnega kanonika, uda c. kr. okr. šol. sveta, bivšega c.	kr. okr.	šol.	nadzornika i. t. d.
Dnč	10.	dec. ostavila je tukajšnje službovanje	gspdč.
učiteljica Marija Marout ter odšla na tretjo učiteljsko službo na čveterorazrednici v Radovljici, za katero mesto jo je vis. c. kr. deželni šol. svet imenoval z dekretom dne 27. novembra štev. 2274.
Nadomestovala jo je učiteljica gspdč. M. Wessner.
Krajnim šolskim nadzornikom je imenoval sl. c. kr. okr. šol. svet r dnem 14. dec. gosp. dr. Jos. Krsnika, c. kr. okr. zdravnika v Krškem.
Pri seji krajnega šol. sveta 26. dnč januarja se je sestavil proračun za 1. 1886. v znesku 389 gld., ki se imajo pokriti s čisto stanarino stare šole pr. 130 gld. in z naklado na direktni davek pr. 259 gld.
Dne 15. febr. naznanila se je razsodba c. kr. okr. sol. sveta z dnč 7. dec. št. 1249, vsled katere se vasi: St. Lovrenca gora, Straža sv. Lovrenca, Strmoreber, Dunaj in Mla-dovine vsolajo v šolsko občino Krško.
Meseca	februarja so začeli	otroci	bolehati na dobrcih;
ker	se je ta	bolezen zelo širila,	zaprl	je sl. c. kr. okr. šol.
svet šolo od 3.— 22. marca.
Dnč 3.	marca je nastopila	svojo	službo gspdč. Marija
Michel, bivša učiteljica na trirazrednici	v Mokronogu, ko jo
je vis. c. kr. dež. šel. svet imenoval z dekretom dne 22. febr. št. 285 za deiin učiteljico na četrto učiteljsko mesto v Krškem.
Dnč 20. aprila je nagle smrti umrl Viktor Naglič, učenec IV. razreda.
Solo je nadzoroval c. kr. okr. šol. nadzornik g. profesor Jak. A. Vodeb dnč 8. maja in 31. junija.
Na dan sv. Alojzija 21. junija je bila šolska mladina z učiteljstvom in z zastavo pri sv. maši v cerkvi sv. Rozalije, kjer je tudi pfcla.
IJn6 26. junija pa so se učenci in učitelji udeležili procesije sv. Rešnjega telesa. Popoludne istega dne poklonila se je šolska mladina milostljivemu g. knezoškofu Jakobu Missii, ko je šel v Leskovec birmovat. Učenka IV. razreda Ivana Knavs pozdravila ga je v imenu šolarjev ter mu podarila lep šopek. Drugi dan je bila večina šolskih otrok v Leskovci pri sveti birmi.
Dne 6. julija je odšel na svojo novo službo v Ljubljano bivši c. kr. okr. sodnik in ud krajnega šolskega sveta g. Ivan Yencajz, c. kr. deželne sodnije svčtnik.
Dne 22. in 23. julija je nadzoroval ljudsko solo e. kr. deželni šolski nadzornik za ljudske in srednje šole preblag, g. c. kr. šolski svčtnik Jak. Smolej.
Dne 2. avgusta je bila v risarski sobi v Krškem okrajna učiteljska konferencija.
Rojstveni dan Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Josipa I. dnč 18. avgusta, kakor tudi imendan naše presvitle cesarice Elizabete dne 19. novembra obhajala je šolska mladina z udeležitvijo pri slovesni sv. maši.
Otroci so bili štirikrat pri spovedi in pri sv. obhajilu.
Domače učiteljske konferencije imelo je učiteljstvo desetkrat; razpravljalo in sklepalo se je o učnih in drugih šolskih zadevah.
Šolska naznanila so se delila štirikrat.
Knjižnica za učence šteje 217 knjig, učiteljska knjižnica pa 64 knjig.
Sola je naročena na „Vrtec", na knjige Družbe sv. Mo-hora ter je ustanovni ud „Narodne šole.“
Sklep šolskega leta je bil dne 31. avgusta. Po zahvalni sv. maši, pri kateri so otroci peli. podala se je šolska mladina v krasno okinčano telovadnico. Tu se je v pričo mnogo odličnega občinstva in starišev obhajala stoletnica, kar obstoji Krška ljudska šola. S petjem vrstile so se deklamacije in igre, g. nadučitelj pa je razložil pomen te slavnosti in mladino vspodbujal k ljubezni do Boga in do domovino ter k neomah-ljivi udauosti in zvestobi do Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja in do Nj prevzvišene cesarske hiše. Totem so se delila iz nežnih rok krasna darila pridnim učencem in učenkam; razdelila so se tudi šolska naznanila in poročila. Slavnost pa se je končala s trikratnim „živio - klicem“ na cesarja in s cesarsko pesmijo.
Poleg mnogo veselih dejanj zabeležiti ima naša šola tudi žalostno vest o izgubi svojega največjega dobrotnika in nepozabljivega prijatelja nežne mladine, visokoblagorodnega gospoda
Martina Hotsclievarja,
viteza železnega kroninega reda III. vrste, častnega meščana Krškega, veleposestnika, bivšega državnega in deželnega poslanca, mnogoletnega predsednika krajnega šolskega sveta in krajnega šolskega nadzornika itd.
Preblagi pokojnik je že dalje časa bolehal, in šolska mladina je izraževala svoje blagočesti polno sočutje ves čas
njegove bolezni, tako posebno z udeležitvijo pri sv. masi, katera se je brala v dan 11. novembra in 7. aprila za njegovo zdravje. A na preveliko žalost umrl je že dnč 17. aprila ob 8V4 ure zvečer. Porodil se je 1. 1810. v Podlogu pri Velikih Lašičah ter se 1. 1842. nasolil v Krškem. Tu si je pridobil s pridnostjo, varičnostjo in s srečnimi podjetji obilo premoženja, katero je blagodušno delil ubogim in sirotam. Posebno velik prijatelj pa je bil šoli in učiteljem, kajti uvidel je, da se more le na podlagi prave omike doseči blagostanje in sreča narodova in pojedincev. Zato svoje resnične, srčne ljubezni do domovine ni razodeval le z besedami, temveč z dejanjem, sezidavsi monumentalno stavbo, krasno in uzorno šolsko poslopje za ljudsko in meščansko šolo. Z veseljem bivajo učenci in učitelji v prijazuih svetlih prostorih, in še pozni nasledniki bodo slavili delo jednega samega moža ter hvaležnost izkazovali velikodušnemu darovatelju tolike dobrote.
Svojo žalost nad izgubo nepozabljivega dobrotnika izrazila je ljudska šola s tem,	da	se	je	razobesila iznad šolskega poslopja črna zastava	in	da	se	je na krsto položil
veuee; šolsko voditeljstvo pa je v imenu učiteljstva in šolske mladine izrazilo udovi visokoblagorodni gospej Josipini Ho-tschevarjevi najglobokejšo sožaljenje.
Pogreba dnč 20. aprila	ob	10.	uri dopol. udeležila se
je poleg učiteljstva vsa šolska mladina	s črno ovito zastavo.
Naj bi njegov izgled našel mnogo posnemovalcev!
III.	Dobrotniki šole.
V	prvi vrsti nam je navesti visokoblagorodno gospo Jo-sipino Hotschevarjevo, katera je podarila 25 gld. za lepe knjige kot darila, s katerimi se jo obdarovala koncem leta pridnejša šolska mladina.
Dne 11. junija je prejelo šolsko voditeljstvo od tukajšnjega „Bralnega društva“ vsoto 39.32 gld. kot čisti dohodek koncerta, napravljenega dnč 6. junija na vrtu g. Gregoriča v
korist ubožnim učencem ljudske šole. Isto tako je prejelo šolsko voditeljstvo za uboge učence 2 gld., ki sta se nabrala v sobi „Bralnega društva“.
Dnč 1. maja je prejela šola od „Narodne šole“ v Ljubljani 600 raznih zvezkov.
G. Iv. Lapajne, ravnatelj mešč. šoli je podaril 3 knjižice za šolsko knjižnico in dokaj zvezkov.
Hrano so dajali brezplačno več revnim učencem čč. oo. kapucini, g. Mihael Aussetz, e. kr. poštar, g. Josip Giraldi, hišni posestnik, g. Fran Gregorič, gostilničar, pr. g. Ivan Knavs, vikar, g. Viljem Pfeifer, župan, g. Karol Schenner, gostilničar, g. Henrik Stanzer, trgovec.
Voditeljstvo se tem potom v imenu šole in učencev vsem dobrosrčnim dobrotnikom najtoplejše zahvaljuje in jim še nadalje ubogo mladino blagovoljno podpirati priporoča.
IV.	Učiteljstvo.
1. Fran Gabršek, nadučitelj in voditelj, učil je razun petja vse predmete v IV. razredu in telovadbo v III. razredu; 26 ur na teden.
2. Ivan Knavs, katehet, učil je veronauk v vseh štirih razredih; 7 ur na teden
3. Jarnej Ravnikar, učitelj, učil je razun telovadbe vso predmete v III. razredu in petje v IV. razredu; 24 ur na teden.
4. Marija Wessner, učiteljica, učila je vse predmete v
II.	razredu in ženska ročna dela v III. razredu, potem vse predmete v dekliški ponavljalni šoli; v I. poluletji 26 ur in v II. poluletji 24 ur na teden.
5. Marija Michel, učiteljica, učila je vse predmete v I. razredu in ženska ročna dela v IV. razredu; 21 ur na teden.
V.	Kmetijska nadaljevalna šola.
Y	zvezi 8 tukajšnjo ljudsko šolo je bila kmetijska nadaljevalna šola, katera je trajala celo šolsko leto.
Iz kmetijstva je poučeval učitelj gosp. Jarnej Ravnikar vsako nedeljo po 2 uri, veronauk pa vikar pr. g. Ivan Knavs vsako nedeljo po 1 uro.
To šolo je obiskovalo 32 odraslih rokodelskih učencev, večinoma takih, ki so že prej ljudsko šolo dovršili.
Ker spadajo torej učenci te šole brez izjeme obrtnemu stanu, izpremenila se bode ta šola s prihodnjim šolskim letom v obrtno nadaljevalno šolo, na kateri se bode poučevalo po sedem ur na teden in sicer v 3 oddelkih: v pripravljalnem tečaji, v I. in II razredu. Pouk se bode začel dnč 1. novembra in bode trajal celo leto.
VI.	Ponavljalna šola.
Dečkov je bilo 5, kateri so se poučevali skupno z učenci kmetijske nadaljevalne šole. Deklice, katere so bile 4, obiskovale so ponavljalno solo od začetka novembra do konca marea ob četrtkih od 9.—11. ure dopoludne.
N
CD
00
09
dečkov
to
co
to
deklic
o»
skupaj
co
dečkov
*o
deklic
skupaj
09
dečkov
deklio
dečkov
deklic
to
to
09
to
CO
dečkov
kO
deklic
09
skupaj
dečkov
os
deklic
skupaj
dečkov
deklic
skupaj
Izprašanih ni bilo
00
o
Vil. Skupni pregled šolske mladine.
VIII.	Razvrstitev učencev in učenk.
I.	razred.
Menoinger Anton iz Krškega Cerar Josip iz Krškega Busbach Hugon iz Gradca Gregorin Alojzij iz Litije Cesar Martin iz Krškega
Caharija Josip s Ceste Jeraj Peter iz Kostanjevice Koprivnik Alojzij s Trške gore Lavrinšek Fran iz Krškega Levičar Ivan s Ceste Osteršek Ivan iz Keskovca Pečnik Anton iz Krškega Pirc Ivan s Trške göre
Dečki.
Podpac Ivan iz Trbovelj na Štaj. Puntar Anton s Trške gore Puntar Rudolf s Trške gore Sluga Fran s Ceste Stari Rajmund iz Krškega Tlapak Rudolf iz Krškega Vduč Ivan iz Štajerskega Zulič Viljem iz Leskovca
Gspan Teodor pl. iz Krškega Pahle Vincencij iz Sp. Pijavškega Rumpret Ivan s Trške gore Stanzer Henrik iz Krškega
Skupaj 25.
Lapajne Vida iz Krškega Šuln Ivana iz Čreteža Wirgler Marija iz Rudolfovega Grebenc Emilija iz Maribora
Arnšek Ivana iz Gunt Barbič Ljudmila iz Krškega Božič Marija iz Čreteža Delorenco Terezija iz Lrškega Golob Franjica s Trške gore Kolešnik Marija iz Krškega Krašovec Franjica iz Gunt Levičar Kristina s Ceste Mavsar Marija s Trške gore Povhe Ana iz Leskovca Stanzer Marija iz Krškega Zalokar Ana s Trške gore
Corn Alojzija iz Zdol na Štajersk. Kocijan Marija iz Sp. Pijavškega
Deklice.
Kodela Angela z Zidanega mosta Koletič Marija iz Krškega. Naraglav Terezija iz Zg.Pijavškega Puntar Josipa s Cest*
Puntar Marija s Trške gore Sarlah Julija iz Krškega Vergles Terezija iz Krškega
Neizprašana:
Naraglav Neža iz Zg. Pijavškega
Izostali:
Gracar Ana iz Zgorn. Pijavškega Kocijan Josipa Us Sp. Pijavškega
Umrli:
Juvančič Marija iz Zg. Pijavškega Požun Lucija iz Lomnega
Skupaj 30.
II.	razred.
Dečki.
Lapajne Stanko iz Ljutomera na Štajerskem Levičar Josip od Sv. Lovrenca Koletič Josip iz Krškega Gspan Alfonz pl. iz Kostanjevice Knez Anton iz Krškega
Arnšek Ivan iz Ount Božic Ivan iz Spodnj. Pijavskega Keber Fran iz Zgorn. Pijavskega Kozinec Fran iz Zgor. Pijavskega Mirt Josip iz Zgornj. Pijavskega Rumpret Vincencij s Trike gore Stari Engelbert iz Zagreba Stari Feliks iz Krškega Tofant Milan iz Krškega
Župevec Anton s Trške gore Zenar Karol iz Krškega
Caharija Karol s Ceste Cotar Vincencij iz Krškega Kodela Alojzij z Zidanega mosta Naraglav Josip iz Zg Pijavškega Zupančič Fran iz Krškega Zarn Ivan s Trške gore Neizprašan:
Florijancii Josip iz Brune vasi pri Mokronogu Izostala:
Steiner Ivan iz Spod. Pijavškega Vodopivec Alojzij iz Srednjega Pijavškega.	Skupaj	25.
Deklice.
Čučnik Josipa iz ČreteSa Waschica Marija iz Krškega Rupert Pavla iz Krškega Levstig Barba iz Krškega Bavdek Angela iz Krškega
Božič Ana iz Creteža Kocijan Ana iz Spod. Pijavškega Levičar Alojzija s Ceste Levičar Franji ca s Ceste Perhavec Olga iz Spleta v Dalmaciji Raje Marija od Sv. Lorenca Stopar Antonija iz Čreteža
Tekavec Marija s Trške gore Žarn Josipa s Trške gore
Brinovec Marija s Trške gore Kink Ana iz Cretezu Knavs Katarina iz Krškega Neizprašane:
Jerman Franjica iz Krškega Naraglav Urša iz Zg. Pijavškega Puntar Terezija s Ceste Izostala:
Vencajz Marija iz Kočevja
Skupctj 21.
razred.
Dečki.
Lapajne Živko iz Ljutomera na Štajerskem Venoajz Ljudevit »a Kočevja Mencinger Janko iz Kranja Go8podarlč Rudolf iz Maribora
Božič Anton is Spodn. Pijavškega Busbach Alfred, iz Gradca Cerar Karol iz Krškega Cotar Ivan iz Krškega Engelsberger Viktor iz Krškega
Hirschberg Fran iz Zatičine Kolešnik Fran iz Krhkega Kranjec Ivan iz Krškega Lesjak Ljudevit iz Krškega Podpac Rudolf iz Trbovelj na Staj.
Cesar Ivan iz Krškega Juvacif Josip iz Zgor. Pijavskega Klemeniii Ivan iz Krškega Lipar Alojzij iz Sred. Pijavškega Pahle Ivan iz Spodnj. Pijavškega
Jurčec Josipa s Klanjca na Hrvatskem Kerin Terezija s Ceste
Arh Neža iz Krškega Cotar Marija iz Krškega Kerin Marija s Ceste Pečnik Marija iz Krškega Prah Marija iz Zagrej)a Rostohar Terezija iz Laškega trga na Štajerskem Šiška Marija iz Krškega Venca Franjica iz Vel. Kaniže Zenar Ana iz Krškega
Jeraj Božidar iz Krškega Šušteršič Edvard iz Vidma na Štajerskem Šiška Fran iz Krškega
Božičnik Ivan iz Koprivnict na Štajerskem Pečnik Fran z Mirne
Pirc Josip iz Zgornj• Pijavškega Prah Karol iz Krškega Vanič Ivan iz Krškega Zenar Ivan iz Krškega
Izostala:
Bučar Fran iz Strmega rebra Jordan Martin z Rake
Umrl:
Naglič Viktor iz Krškega
Skupaj 26
Arnšek Alojzija iz Gunt Arnšek Marija iz Čreteia Cukac Barba iz Krškega Dimeč Aldjzija s Straže Gross Gizela iz Krškega Gracar Marija iz Zg. Pijavškega Hodnik Neža s Straže Kerin Marija iz Krškega Kovač Ana iz Creteža Levičar Terezija s Cente Sluga Terezija s Ceste Zalokar Franjica s Trške gore
Skupaj 23.
Pirc Edvard s Trške gore
Knavs Alojzij z Gore p Ribnici Suln Josip iz Krškega Tlapak Alojzij iz Krškega Zener Leopold iz Krškega
Skupaj 10.
Deklice.
IV. razred.
Dečki.
Deklice.
Knavs Ivana iz Brusnice
Pečnik Alojzija s Mirne Lapajne Hermina iz Ljubljane
Cesar Berta iv Krškega
Lavrinšek Ana iz Krškega Suln Rozalija iz Krškega Vanič Terezija iz Krškega Bavdek Marija iz Velikih Lašič
ČuTcac Josipa s Klanjca na TIrvatskem Engelsberger Josipa iz Krškega Jerman Marija iz Krškega Kuntara Julija iz Sajhenburga na Štajerskem Rupert Amalija iss Krškega Terpinec Sofija iz Krškega Vukič Terezija iz Krškega Zupaniič Josipa is Krškega Žener Marija iz Krškega
Knavs Marija Iz Rudolfovega Nagli! Marija iz Krškega
Perhavic Hermina iz Krškega Neizprašane:
Bizjak Kristina iz Creteza Krašovec Ana s Cette Schmidt Melanija iz Rajhenburga na Štajerskem.
Izostale:
Kastelec Ana s Trške gore Kožar Terezija iz Zdol na Štajerskem Kranjec Marija iz Krškega VaniS Marija iz Krškega
Skupaj 27.
IX.	Naznanilo.
Šolsko leto 1886/7. se bode pričelo dnč 16. oktobra s slovesno sv. maso.
Potem se začne redni šolski pouk za vse otroke od 6. do 14. (oziroma 12.) leta. Razun že do zdaj všolauih krajev so zanaprej v Krško šolsko občino vsolani še ti-le kraji: Sv. Lovrenca gora, Straža sv. Lovrenca, Strmoreber, Dunaj in Mladovine.
Na novo vstopivši otroci naj pridejo v spremstvu svojih starišev ali njib namestnikov.
V	Krškem, dn6 31. avgusta 1886.
Fr. Gabršek,
silsli voditelj.