SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO)XXII. (16) No. (štev.) 6 Resnice se hoje Da je v Jugoslaviji diktatura, ni nobenega dvoma za tiste, ki v njej živijo in za tistega, ki živi v svetu in pozna tarrsOšnje razmere. Tudi ni dvoma, da tam vlada totalitarni policijski sistemi, kot sta ga poznala Hitler in Mussolini^ V Jugoslaviji si komunistična partija prizadeva, da bi se čim bolj utrdila tako zvana diktatura proletariata, ki naj vlada po Marx-Engelso. vem predvidevanju v prehodni dobi do tedaj, k0 bo v vsej polnosti osrečil državljane pravi socialistični raj. Tra. gika vsega tega pa je, da to niti ni diktatura proletariata, ampak diktatura nekega lažiproletariata, in da socialističnega raja, ki ga ima komunizem kot nekak vizionarni cilj, doslej ge nikjer ni, niti ne v Sovjetski Rusiji, kjer komunizem neomejeno vlada že skoro pol stoletja. Na drugi strani pa je tudi res, da se hoče komunizem v svetu prikazati drugačnega kot je. Tako tudi jugoslovanski komunizem noče, da bi ga svobodni ljudje v svobodnih državah poznali in imeli p njem pravilno sliko. T0 naj prepreči komunistična propaganda, ki življenje v komunističnih državah prikazuje v drugačni luči kot je in prikriva resnico. Kdor le malo sistematično zasleduje razvoj življenja v Jugoslaviji, ve, da komunizem širokih množic ni osvo- jil. (Ni pridobil mladine za svoje cilje; zlasti je razočarana nad njim akademska mladina, katere komunizem ni prepričal, da je pot, ;ki jo kaže on, pravilna za srečo posameznika in družbe. Tudi ni skrivnost, da ta mladina, razočarana, brez idealov in ciljev, živi „iz dneva v dan“, ne priznava moralnih principov civiliziranega, in kulturnega človeka, kaj šele, da bi se ozirala na krščanske moralne nauke. , Kmetski stan ve, da je obsojen na smrt. Bori se za življenje z zadnjimi silami. Delavski in nameščenski stan čutita krivico, ki jima jo dela „novi razred“, ki ga je rodil komunizem in katerega sebičnost presega sebičnost takozvane buržoazije. Pa vse to komunističnih vlad ne moti. Ne moti jih nezadovoljstvo, ne krivice, ne moralna própalost mladine, ne moti jih nezadovoljstvo delovnih ljudi. Moti pa jih, če bi svet zvedel- za resnično razpoloženje zatiranih in duhovno zasužnjenih delovnih množic. Komunistični vodje se zavedajo svoje slabosti kljub spretno izpeljani policijski službi. To dokazuje tudi zadnji proces v Ljubljani, v katerem so bili obsojeni 29. decembra 1962 Kregar, Jevšek in Berlot na 14, 10 in 13 let zapora. V obrazložitvi sodbe sodišče ne polaga važnosti na načelno gledanje ob-jencev. Sodišče to enostavno smatra za duhovno in ideološko revščino. Tudi ne polaga tolike važnosti na to, da naj bi ustanavljali v domovini „organizacijo slovenskih protikomunistov“. Tudi ne na to, da naj bi dobivali iz Zapad-ne Nemčije od emigrantov propagandni materiaL in celo orožje v konzervah. Predsednik sodišča spdnik Benjamin Marušič je v obrazložitvi sodbe proti navedenim obsojencem, kakor poroča „Delo“, predvsem opozoril „na njihove nevarne namene, k0 so se pripravljali, da bi delovali kot diverzanti, ki naj bi pomagali v tujini in pri nas ustvariti mnenje, da so pri nas močne sile, ki delujejo proti naši družbeni ureditvi“. Ta ugotovitev v obrazložitvi sodbe priznava, da je največji zločin ustvarjati mnenje v svetu in doma, da so široke množice z obstoječim režimom nezadovoljne. Govoriti in priznati resnico je torej zločin. Svet naj živi v zmotnem prepričanju, da je doma vse zadovoljno, da doma niso proti komunističnemu totalitarnemu režimu, da jih ne m.oti korupcija in samopašnost vladajočega razreda, da jih ne moti, kako je Jugoslavija zastala v razvoju zaradi komunističnega režima in da niso razočarani nad nazadovanjem lastne države, ko vidijo kako napredujejo evropske države, kjer vladata svoboda in demokracija. če analiziramo utemeljevanje sodbe proti Kregarju, Jevšku in Berlotu, katere označujejo tudi kot bivše belogardiste, še bolj razumemo zakaj je ko- ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 7. februarja 1963 PO FRANCOSKEM VETU: Kovi odnosi med svobodnimi državami De Gaulle je prejšnji teden v torek — kot smo že poročali v zadnji številki — uka%al svoji delegaciji v Bruslju, kjef so se en dan prej sestali delegati šestih članic SET-a, naj vetira včlanjenje Anglije v SET, ker ta država še ni zrela za članstvo v evropski skupnosti. To je francoska delegacija izvršila, kljub ameriškemu pritisku in kljub pritisku oStalih petih delegacij, da bi se Anglijo vključilo v SET. Tako je, za Anglijo in ves svobodni in komunistični svet napočil zgodovinski trenutek velikih sprememb v odnosih znotraj obeh blokov in med obema blokoma samima. Članice SET-a in ZDA so obstale prvi trenutek presenečene, Anglija strahovito prizadeta v svoji veličini, ZDA v svoji naivnosti. Moskva se ni znašla v novem položaju, Peking ni m,ogel odpreti ust. Najbolj miren je ostal, poleg De Gaulla, zahodnonemški predsednik Adenauer. ^¡ičrni dan za Evropo,“ je izjavil 'belgijski zunanji minister Spaak, ki je pa že doslej povzročil veliko gorja Belgiji sami kot levičarski socialist. Mac- in ZDA. Ugotovila sta tudi, da mora Zahodna Evropa ostati enotna in preprečiti De Gaullu njegove „nevarne1 načrte. Iz Pariza in Madrida so medtem za. čela prihajati poročila o sklepanju vo. jaške pogodbe med Francijo in Španijo in iO odstopitvi vojaških oporišč na Kanarskem otočju Franciji. V Španiji so istočasno objavili, da jim že postaja odveč biti samo na uslugo Washingto-nu, ne da bi kot protikomunistična država imeli pravico 'soodločati v svetovnem dogajanju. Iz Washingtona pa so neuradno zagrozili, da bodo' prisiljeni, če De Gaulle ne bo spremenil svojega ¡stališča, umakniti svoje vojaške oddelka iz Evrope in se zapreti v izolacijo. Kdo bo potem branil'Evropo pred sovjetskim, napadom, naj sl Evropa sama odgovori. Iz Norveške je tamkajšnji dnevnik objavi} velikopotezne De Gaullove načrte, o pogajanjih med Francijo in ZSSR, nadalje da De Gaulle namerava izvesti: združenje Nemčije vsaj na federativni podlagi, doseči demilitarizacijo Nemčije, vseh sovjetskih satelitov, Gr- Millan je v londonskem parlamentu opo_ £ije in Turčije in umik vseh ameriških zarja] na „nehvaležnost Francije“, po- čet iz Evrope. Vse te načrte da je De zabijajoč, da v političnem slovarju be- Gaulle pripravil na podlagi nedavne seda hvaležnost ne obstaja, tudi za An- francosko-nemške prijateljske pogodbe glijo ne. Istočasno je trdovratno zagro- jn ker da bo Hruščev moral ugotoviti, zil, da bo Anglija preprečila De Gaullu da mu bo pomirjenje z Evropo sam,o njegove nadaljne načrte, skupno z ZDA koristilo, ko bo prišlo do končnega'raz- I Z T E N A T E E N V republiki Nicaragua ,so. imeli v nedeljo prve splošne tajne volitve. - Za položaj predsednika republike s» se potegovali trije kandidati: vladni kandidat Rene ¡Schick ter opozicionalca: Diego Manuel Chamoro kot član konservativne stranke in Fernando Aguero tudi prvak konservativcev. Slednji je neposredno pred volitvami odstopil z zatrdilom, da volitve niso poštene. Da volilni upravičenci ne bi mogli zlorabljati volilne pravice z večkratnim glasovanjem so vsakemu volivcu po glasovanju namazali palec z rdečilom. Pri volitvah je zmagal vladni kandidat. V mestu Biblian v republiki Ecuad°r se je zrušila dvonadstropna stavba kolegija Uiarijinega srca ravnO' v trenutku, ko so bile sestre zbrane z gojenkami v kapeli pri pobožnosti prvega petka, llzpod ruševin so doslej potegnili že 105 žrtev te največje tovrstne nesreče v Ecuadorju. Nad Evropo s© je razlil nov val mraza. Ponekod so imeli nove snežne viharje. Zaradi mraza so se po nekaterih državah pojavila cela krdela volkov, ki povzročajo veliko škodo med živino. V Milanu v Italiji so s» volkovi priklatili celo do predmestij, ob Tisi pa so napadli ovce po- stajah ter jih nad 130' raztrgali in požrli. Zaradi silnega mraza po Evropi je umrlo že nad 1400 ljudi. Angleška kraljica Elizabeta je s svojim možem princem Filipom odšla na obisk v Avstralijo in Novo Zelandijo. Iz življenja in dogajanja v Argentini in drugimi svobodnimi državami. Na vsak način ,se mora Anglija vključiti v SET in francoski „ne“ je samo začasen. Anglija je takoj naslednji dan začela razvijati močno diplomatsko delavnost ter je poslala vsem, članicam Gom-monwealtha .poročilo .o bruseljskem zasedanju in o angleškem pogledu na na-daljni razvoj dogodkov. Angleška vlada se je sestala s Kennedyjevim odposlancem. v Bruslju, ¡starim Christianom Herterjem, ki je bil, kakor znano, ne posebno bleščeč ameriški zunanji minister. Herter je imel nalogo pregovoriti Francoze, v Bruslju, pa ni uspel. V Bruslju je Anglija organizirala tudi konferenco 40 evropskih politikov, ki da so ugotovili, da „D® Gaulle predstavlja za svobodni svet večjo nevarnost, kakor sovjetski komunizem,“ in da bo treba „takoj preprečiti De Gaullu nadvlado nad Evropo“. MacMillan je bil medtem na ž© pred tedni napovedanem obisku v Rimu in pri papežu. ¡S Fanfanijem, italijanskim. predsednikom, je ugotovil, da Italija in Anglija ©nako gledata na francoske načrte, prav tako kakor Italija dora med ZSSR in rdečo Kitajsko. De Gaulle da smatra, da se bo morala združiti vsa Evropa „od Atlantika do Urala, da bo zajela vse bele rase Evrope in Evrazije“. O teh načrtih da se je De Gaulle tudi že razgovarjal s sovjetskim poslanikom, v Parizu Vinogra-dovom na 40 minutnem sestanku, ki ga je ime] prav takrat, ko je francoska delegacija vetirala vstop Anglije v 'SET. Adenauer je pozval nemški parlament, naj čim hitreje ratificira fran-eosko-nemško prijateljsko pogodbo.. To pogodbo sta Francija in Zahodna Nemčija sklenili ,s pristankom ameriške vlade. Adenauer je objavil, da je med pogajanji s Francijo vprašal ameriškega zun. ministra Ruska, če je pogodba „dobra ali slaba z ameriškega vidika“. Rusk mu je odgovoril: „ZDA bo vedno ostala v tesnih odnosih z Anglijo in bi bilo prav, če bi vi Nemci vzpostavili •tesne odnose s Francijo“. De Gaulle pa je vetiral vstop Anglije v ¡SET, „da bi pridobil na času,“ je poudaril Adenauer. „Ne morem razumeti, zakaj je nastalo tako veliko razburjenje zaradi izključitve Anglije in iSETa,“ je zaključil Adenauer. v v Kanada iioce hiti amerishi satelit 'Podobno kakor Anglija pred Evropo, tako se je pretekli teden Washington znašel! v neprijetnem, položaju pred Kanado, ko je kanadski predsednik v otawskem parlamentu javno izjavil, da „Kanada ne bo satelit ZDA“. Do te hude izjave je prišlo zaradi ameriške poslanice kanadski vladi, češ, da je Kanada prepočasna v svojem atomskem, oboroževanju in da noče takoj sprejeti ameriške ponudbe o atomskih nabojih za svoje orožje, s čemer da slabi severni obrambni pas ameriškega kontinenta. Ameriška poslanica je bila napisana V takem tonu, da se je kanadska vlada čutila prizadeto v vodstvu svoje zunanje politike in je odgovorila Washing-tonu, da mu „ne dovoli vmešavati se v svoje notranje in zunanje razmere“. V imenu ameriške vlade je zunanji minister Rusk ra tiskovni konferenci skušal zmanjšati ostrost ameriške poslanice in je javno prosil kanadsko vlado, naj oprosti „nehoteni ostrini besedila“. , Diefenbakerjeva vlada se je zaradi tega incidenta znašla pred hudimi napadi opozicije, ki je zahtevala razpis novih volitev. Ker je Diefenbaker že itak težko vladal, ker se je moral vedno naslanjati na tretjo stranko za dosego večine, menijo, da bo v kratkem razpisal volitve in upa, da jih bo tokrat dobil z zadostno večino, da bo mogla njegova stranka sama vladati. To bo nujno moral storiti, ker mu je parlament izglasoval nezaupnico. Pred novitni dogodl&i na Kuhi Ameriški kongres je tudi minuli teden pritiskal na ameriško vlado, naj ne zapira oči pred dogajanji na Kubi. Poročila, ki jih dobivajo ameriški senatorji, govorijo o novih pošiljkah sovjetskega orožja na Kubo in o graditvi novih raketnih oporišč. Prav tako prihajajo poročila, ki zatrjujejo, da sovjeti niso odpeljali vseh raket z otoka in da tudi niso podrli vseh raketnih munističnemu režimu politična emigracija tako nadležna. Preveč resnice govori in piše. Resnice se pa komunisti boje. oporišč, kakor ¡s» obljubili v lanskoletni kubanski krizi. Tako ameriška vlada kakor Pentagon odgovarjata kongresu, da je po p°-ročilih njihove obveščevalne službe, orožje, M je v zadnjem času prišlo na Kubo, ¡samo obrambnega značaja in da ni opaziti gradnje novih raketnih oporišč. Toda zaradi vztrajnih zahtev kongresnike v.j je bila ameriška vlada prve dni tega tedna prisiljena objaviti, da „bo prisiljena zahtevati odhod sovjetskih čet s Kube, kakor je bila prisiljena Peronisti dvignili glave V prostorih sindikata za živilsko industrijo je ¡dne 29. januarja t. 1. priredil Krožek za preučevanje socialnih in gospodarskih vprašanj Združenja argentinskih bančnih uradnikov začetno predavanje. O „justicializmu in kulturi“ ga je imel glavni tajnik justicia-Ustičnega, se pravi peronističnega gibanja v Argentini dr. Raúl Matera. Zanimivost tega večera je bila ta, da so udeleženci večera prvič, odkar je bil zrušen Peronov režim leta 1955, nemoteno poslušali s traka daljši Peronov govor. V njem je Peron poveličeval svojo vlado in izvršena dela. Za vse sedanje politično in gospodarsko zlo j© obtoževal „protiljudske diktatorske režime“, ki so sledili njegovi vladi na način, kot je bilo to običajno v njegovih govorih na velikih ljudskih zborovanjih. Padali so očitki kot „izdajalci, prodajalci domovine“, ki da so „iz svobodne, socialno . pravične in gospodarsko neodvisne Argentine napravili tujo kolonijo“. Vse poziva na boj, da se „zruši .sedanje stanje“. Odgovor oboroženih sil Reakcija argentinskih oboroženih sil, ki so leta 1955 s podporo naroda zrušile Peronov režim in vzpostavile znova demokratsko obliko vladavine, je bila takojšnja. Državni tajniki za voj-ško, letalstvo in mornarico so stopili k predsedniku republike dr. Guidu ter eu sporočili željo. vojske, letalstva in mornarice, naj se v celoti izvaja dekret z zakonsko močjo, ki ¡prepoveduje sleherno delavnost za obnavljanje pe. ronističnega režima. Uradno je bilo tudi objavljeno, da je državna oblast uvedla postopanje . proti prirediteljem omenjenega peronističnega zborovanja, na katerem so bila kršena določila de. kreta-zakona o prepovedi peronistične politične dejavnosti. Omenjeno stališče argent. oboroženih sil o striktnem, izvajanju dekreta o prepovedi slehernega političnega delovanja z namenom, da bi se v republiki obnovil peronistični režim, ter že znano stališče vojnega letalstva glede poteka volilnega boja in izvedbe volitev, jasno pokazuje, da argentinske oborožene sile pod nobenim pogojem ne bodo dopustile, da bi volilni boj šel v to smer, da bi vodil do odkrite ali prikrite oblike obnovljenega peronističnega režima. V zvezi s tem so zanimive ugotovitve, ki jih je objavil buenosaireški dnevnik „El Mundo“ prejšnji torek. Pravi, da je bila tokrat povedana jasna in odkrita beseda, ki ne dopušča, nobenih dvomov. Zatem list navaja napake, ki so jih delale najprej vlada 'osvobodilne revolucije, po vzpostavitvi demokratske vlade pa demokratske politične stranke. ;Ne vlada, ne .stranke zahtevati odvoz sovjetskih raket in bombnikov“ lanskega oktobra. ¡Sovjeti imajo na Kubi po zadnjih poročilih nad 17.000 .svojih vojakov, ki jih označujejo za „tehnike“. Ameriška vlada tudi pripravlja zakon o prepovedi prevoza kakršnega koli ameriškega blaga za Kubo in namerava pritisniti tudi na druge države, da bi. storile podobne korake, da bi tako čim ¡bolj prizadele 'Castra, niso znale delati razlike med „peroni-stičnim režimom“ in med „peronisti državljani“. „Peronistični režim“ je zažigal cerkve, zapiral opozicionalce, zatrl svobodo tiska in izražanja, uzakonil oboževanje osebnosti in odredijo o uporabljanju enotnih učbenikov s poveličevanjem vladnih osebnosti; je porabil vse državne zaloge denarja, ki so se nabrale m,ed vojno, nato pa tudi večino državnega kapitala, je korumpi-ral trgovino in industrijo z dovoljenji za zamenjavo valut, je omogočil obogatitev svojih veljakov kot se je zgodilo s Jorge Antonijem, je povzročil beg argentinskega kapitala v inozemstvo s pomočjo črne borze in sm.o tako izgubili najlepšo priložnost, ki smo jo imeli v tem stoletju. Leta 1945 sta bili Argentina in Kanada na i.stem položaju. V letu 1955 nas je Kanada prekosila 5 d0 7 krat. To je bilo delo ,režima'.“ Na drugi strani je pa „državljan peronist", ki ni zagrešil nobenih zlou činov, ki je sledil režiro.u samo za to, ker mu je dal gotovo mesto v narodnem razvoju. Isto je bilo v Nemčiji, isto v Italiji, kjer sta diktatorja tudi imela večino, ljudi za seboj. Ko so pa diktatorski režimi padli, ljudje niso delali na obnovi zrušenih režimov, ampak so si postavili demokratske vlade. V Argentini so pa tako vlada, kakor stranke preganjale „državljane peroni-ste", ne pa peronističnega sistema kot takega. Demokratične politične stranke neprestano zatrjujejo, da so proti vsaki prepovedi nastopanja peronistov, istočasno si pa v srcu žele, da bi oborožene sile preprečile peronistom njihov nastop. Pred peronisti v tem primeru ne foi bili krivci politiki, ¡ampak oborožene sile. S tako igro so politične strank© ves čas lovile peronistične glasove. Že omenjeni list El Mundo je spričo takega zadržanja demokratskih političnih strank zapisal naslednjo hudo obtožbo: „Z govorjenjem o proskribci-jah ti demokratski politični veljaki n© delajo drugega, kot igro z besedami, ki vključuje prevaro. Vse to se dogaja zato, ¡ker ni bilo poštenosti in poguma, da bi čisto natančno določili razliko med „peronističnim režimom“ in „peronistom državljanom“. Vsi so raje puščali odprto možnost za volilno barantanje. Ni bilo jasno povedano in s .praktičnimi besedami, da je peronistični režim, kot ga poznamo iz dobe 1945 d0 1955 prepovedan, da pa ima državljan peronist polno pravico, da se politično organizira po svoji mili volji, ne da bi ®e mu .bilo treba pridruževati ali podrejati gotovim „demokratskim" veljakom, ki so v tem primeru slabši kot pa tisti, ki jih kritizirajo." Zakon o zaiičiti države Ker v argentinskih kazenskih zakonih nis® predvideni zločini odnosno prestopki, ki jih je prinesel s seboj šele novejši čas, je spričo pojačene teroristične aktivnosti komunistov morala oblast v Argentini segati po vojaških ukrepih ter proglašati obsedno stanje, ki je dajalo oblasti možnosti za učinkovitejše nastopanje proti kršiteljem javnega reda. Vlada je sedaj po daljšem razmotrivanju izdala zakon o zaščiti države. V njem so navedeni številni prestopki in zločini, ki jih bo lah- 'Stran :2 BTOSODIA S L O V K N IJ & / Buenos Aires, T~ februarja; 1963T Živela svoboda! V zadnji okrožnici ljubljanske nadškofije je bilo objavljeno naslednje opo. zorilo.: ,;Spominske podobice. Pri podobicah, ki jih dajemo v spomin na misijon ali podoben versko pomemben dogodek, moramo paziti na predpise zakona o tisku (Ur. list FLRJ 45/1960, str. 814 sl.). iSlike, „izdelane na tiskarski stroj ali razmnožene po kaki drugi mehanični .ali kemični poti in namenjene javnosti.“ spadajo po 15. členu zakona pod tisk. Člen 19 istega zakona pa naroča: „Na vsaki tiskani ali kako drugače razmnoženi stvari, ki se' šteje v smislu tega zakona za tisk, morajo biti navedeni: naziv oziroma priimek in ime ter na-..slov izdajatelja in tiskarne, če je bila stvar natisnjena v tiskarni, ter kraj in leto natiska ali razmnožitve.“ To ve. ’ lja tudi za besedilo na brbtu podobic. Isto velja za vse sporede misijonov in podobne stvari.“ Tak0 okrožnica ljubljanske nadško. ; f ije. Kaj izvemo iz nje? Pove nam, kako premetenih načinov se poslužujejo j komunisti v preganjanju kat. Cerkve | in v .oviranju dela cerkvenih oblasti, t ' Tokrat So privlekli na dan določila ko- j munističnega tiskovnega zakona ter | ' Opozorili cerkv. oblasti, da se ga mora- ; jo točno držati tudi pri tiskanju in iz- j dajanju spominskih podobic in vabil za i udeležbo pri misijonih. Od kat. duhovščine zahteva, da mora na vsako podobico na njenem hrbtu točno navesti ime in bivališče izdajatelja in tiskarja. Tega besedila je pa toliko, da za kako molitvico na podobici sploh ne bo več prostora. Komunisti hočejo :s to zahtevo doseči, da bo izdajanje podobic v bodoče : združeno še z .večjimi težavami, še težje bo namreč dobiti tiskarja, ki bi jih tiskal, ker se bo vsakdo bal posledic. Kajti nihče, ki hoče pod komunisti uživati njihovo zaupanje in imeti mir, se ne izpostavlja s tiskanjem verske lite-. rature. Kdor pa to dela, komunisti že poskrbe, da ga z najrazličnejšimi ovirami kmalu spravijo do poslušnosti. Zahteva Po dobesednem izvajanju gornjega zakonskega predpisa je absurd. Tega nikjer v svobodnem svetu ni. Komunisti to dobro vedo in omenjenih zakonskih določil za tiskanje vabil za svoje prireditve nikjer ne izvajajo. Kadar je pa v vprašanju idejni nasprotnik komunizma, je treba seve. da tiskovni zakon izvajati v vseh podrobnostih, pa čeprav to privede še do tako velikih absurdnosti, kot je navajanje imena in bivališča izdajatelja ter tiskarne na Marijimh podobicah in podobicah kakega svetnika. ,S takimi in podobnimi ukrepi komunisti sam0 znova potrjujejo, da niso opustili svojega nastopanja proti kat. Cerkvi. Znova nam dokazujejo, da izkoristijo vsako priložnost za oviranje dela kat. duhovščini pri vzgajanju ljudstva v verskem duhu in v duhu kat. morale. Potrjujejo, da kat. Cerkev pri svojem delu v domovini ni svobodna. 'To vidimo tudi iz tega, da v javnih publikacijah ni dovoljeno objavljati ničesar, kar bi spominjalo nanjo. Npr. križa ne najdete nikdar in nikjer v benem komunističnem listu. V nobeni v Avstraliji Predvsem najlepša hvala vsem dragim znancem in prijateljem, ki ste se me spomnili' s svojimi voščili za Božične praznike. Božič se po- vsem svetu obhaja ob istem času: na koncu decembra, približno povsod enako, četudi v zelo različnih razmerah. Avstralija je na nasprotni strani zemeljske oble, kot je naša rojstna domovina. Tam ste o božiču sredi zime, tu pa je o božiču sredi poletja. Že v adventu smo dobivali na trg prv-e češnje, nato marelice in breskve. Tudi grozdje -se je že začelo mehčati za božič ih na novega leta dan sem. stal pod brajdo in trgal grozdje ter ga zobal. Letos -se to posebno čudno sliši, ko dobivam poročila; iz Amerike in iz Evrope, koliko imajo snega in kakšna huda zima je. Sydney snega še nikoli ni videl. Na zunaj pa seveda dajo božiču po. polnoma praznični značaj: P