GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 46 — Leto III. Murska Sobota, 22. novembra 1951 Cena din 5.— Obisk pri bistriških frontovcih V Srednji Bistrici — prekmurski vasi z verigo, na močvirnatih tleh zgrajenih kmečkih hišic — stoji kakor velikan novi zadružni dom. Pred dnevi sem prestopil njegov prag in še ustavil v pisarni krajevnega ljudskega odbora. Že pogled na steno občinske pisarne mi je mnogo razodel... Dvoje priznanj bistričkim frontovcem! Zaslutil sem, da jih je 10. obletnica naše Armade vnovič ohrabrila. Nisem se zmotil! 3300 udarniških ur 5. avgusta so sprejela obveznosti. No, kaj so do novembra storili? Začnimo pri ena in pol kilometra dolgem poljskem jarku, ki so ga skopali, da jim voda ob poplavah hitreje odteka iz prostranih poljan, raztezajočih se ob vasi. Ceste so posipali s 150 kub. metri gramoza, zgradili lesen most čez Muro, se lotili zadružnega doma, ki dobiva vse lepši izgled v notranjosti. Nobenih davčnih zaostankov Nimajo pogostih sestankov, toda kadar se zberejo v zadružnem domu, jih je veselje poslušati. Pogovarjajo se o lepem, pa tudi o nadlogah, ki jih iz dneva v dan tarejo. Le takšni pogovori nekaj zaležejo. Nič ne škoduje, če se lotijo zadeve o odkupih in davkih, da poreko svojo sodbo o pravični razdelitvi bremen na vaščane. Tudi odborniki Fronte večkrat potrkajo na občinska vrata, zlasti takrat, ko so pred durmi odgovorne naloge. Koliko pripomore skupna volja, nam pove predsednik krajevnega ljudskega odbora: »Letos smo brez prisilnih izterjav poravnali vse davke, za tretjino pa smo načeli četrti predujem...« Toda, nekje se je zataknilo Naš pogovor se je sukal tudi okrog razdelitve obveznosti na posamezne vasi. Našim poznancem se zdi, da so se v Lendavi nekoliko zmotili, ko so primerjali njihovo vas z dvakrat večjo Gornjo Bistrico. Predpis o četrtem davčnem predujmu tega ni upošteval, kar se zrcali v vsotah: 300.000 din za Srednjo in 350.000 din za Gornjo Bistrico. Se očitneje so razlike pri dav koplačevalcih. ki temeljijo na skupnih predpisih. Srednjebistrički, kmet s 5 ha zemlje naj plača 8.700 din, bližnji sosed s 7 ha zemlje pa samo 6.000 din davka na račun četrtega pre- dujma. Napako je težko požreti, zlasti še zato, ker je Srednjebistričanom dobro znano, da je med sosedi dokajšnje število davčnih zaostankarjev. Takšne nagrade Ed pač niso zaslužili! Šola v zadružnem domu Šola — davni sen bistričkih frontovcev. Po osvoboditvi so upali, da jo bodo pozidali na že dogovorjenem mestu. Pripravili so prostor, pasek in še marsikaj, izdelali so bili načrti, toda pozneje je vse skupaj padlo v vodo. Zmanjkalo je kreditov — ne pa volje vaščanov, da si s prosovoljnim delom postavijo šolsko poslopje. Niso še izgubili zaupanja v svojo oblast, gradnja šole je ostala ne dnevnem redu in se ji Bistričani ne bodo odpovedali. Zato imajo več vzrokov. Preko štiristo otrok, dveh Bistric se stiska v začasnih učilnicah zadružnih domov V prvem razredu je toliko otrok, da so jih razdelili v dvoje učilnic. Učiteljev je premalo. Samo štirje poučujejo otroke v dveh in celo treh razredih. In naposled Imajo zadružni dom, le redkokdaj pa kulturno prireditev. Učitelji so prezaposleni pri šolskem delu in ne utegnejo med vaščane in mladino, ki željno pričakuje njihovo pomoč. Radi bi igrali in zapeli... Toda Bistričani vedo za izhod, tudi te težave bomo premagali Kakor so že zbudili gasilce in mladino, tako bodo do konca tekmovanja postavili na noge žensko organizacijo in Ljudsko inšpekcijo, šele potem bodo lahko porekli: Armada, dočakali smo Tvoj prazniki Naprej po začrtani poti Ljudskoprosvetne in frontne organizacije ljutomerskega okraja so si lani pridobile potrebne izkušnje pri prosvetljevanju kmečkega prebivalstva, saj so po vseh večjih krajih gojili mnogo pestrih oblik vzgojnega dela med množicami: izobraževalne in strokovne tečaje ter kmetijske nadaljevalne šole. Lansko leto se je ljutomerski okraj uvrstil med najboljše okraje v Sloveniji v tekmovanju v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte. Ne smemo pozabiti, da je kmečko Izobra-ževalno-umetniško društvo na Stari, cesti postalo republiški prvak, da so tudi nekatere skupine in izobraževalni tečaji prejeli zaslužena priznanja. To dejstvo daje pobudo organizatorjem in kulturnim delavcem, ki so se odločili, da bodo tudi letos nadaljevali z vzgojo in izobraževanjem podeželskih ljudi in mladine. 12 kmetijskih nadaljevalnih šol V ljutomerskem okraju so lansko zimo poučevali kmečko mladino v treh kmetijskih nadaljevalnih šolah: na. Cvenu, Podgradju in v Svetinjah pri Jeruzalemu. Če so lani samo preiskušali to obliko vzgojnega dela, so lahko z doseženimi uspehi letos že ugotovili, da se je v praksi prav dobro obnesla. Zato so odgovorni ljudje sklenili, da bodo letos pripravili v okraju 12 kmetijsko-nadaljevalnih šol. Sicer pa ne gre zgolj za togo proučevanje kmečke mladine po šolskem načrtu. Kakor so se na zadnjem posvetovanju dogovorili, bodo tečajnike obiskali tudi zdravniki, pravniki, zdravstveni delavci, kmetijski in gasilski strokovnjaki, voditelji protiletalske zaščite itd. Strokovnjake bodo povabili na predavanja pripravljalni odbori, ki so že osnovani v vseh večjih krajih. Zavrgli so dosedanjo prakso pošiljanja na teren iz okrajnega središča. Letos bodo pripravljalni odbori samostojno vodili ljudskoizobraževalno delo po vaseh, seveda s pomočjo domačih kmetijskih strokovnjakov. Tudi ženam in mladinkam bo marsikje ustreženo z gospodinjskimi, kuharskimi in prikrojevalnimi tečaji. Kmetijska nadaljevalna šola potemtakem skriva v sebi vrsto pestrih vzgojnih prijemov: pouk po šolskem načrtu za mladino treh letnikov iz splošnih vzgojnih predmetov, kmetijske in prirodne vede ter vrsto splošnih strokovnih predavanj in praktičnih tečajev, namenjenih širšemu krogu prebivalstva naših vasi. Uspehi nove komisijske trgovine Trgovsko podjetje OZKZ, ki je v likvidaciji, je z 1. oktobrom uredilo novo komisijsko trgovino, v kateri prodaja raznovrstno neidoče blago, zbrano po trgovinah KZ, ki ga poslovodje niso mogli niti znali prodati. Dosedanji promet v tej trgovini znaša okrog 4,000.000 din. -jh. Z zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov V Parizu so že zaključili splošna razpravo in pričeli z delom posamezni odbori. Politični odbor je pričel razpravljati o razorožitvenem predlogu treh zahodnih velesil Doslej sta govorila ameriški in francoski predstavnik: Ameriški zunanji minister Achson je v svojem govoru do podrobnosti pojasnil načrt za razorožitev in poudaril, naj se delegacije prizadevajo za sprejem takih sklepov, ki bodo izključili vsako frazo o razorožitvi. Vsa sve- tovna javnost z izrednim zanimanjem pričakuje odgovor sovjetskega predstavnika, kajti le-ta je bil sedaj postavljen pred gotova dejstva — če SZ resnično želi razorožitev, potem mora sedaj nekaj ukreniti, to se pravi, sprejeti konkretne sklepe. Posebni politični odbor je sprejel nizozemski predlog glede dnevnega reda. Po tem predlogu bo odbor najprej razpravljal o poročilu odbora za Balkan, o repatriaciji grških otrok, o jugoslovanski pritožbi o sovražni dejavnosti vlad SZ in vzhodnih držav zoper Jugoslavijo, potem o ustanovitvi anketne komisije, ki naj bi ugotovila, da li so v vseh conah Nemčije dani pogoji za svobodne tajne volitve, o diskriminaciji Indijcev v Južnoafriški Uniji, o vprašanju Libije, ki bi naj 1. aprila prihodnjega leta postala samostojna itd. O dnevnem redu je bila zelo ostra debata SZ je hotela jugoslovansko pritožbo postaviti na zadnje mesto, medtem ko so ji ostale delegacije dale še več poudarka in postavile jugoslovansko pritožbo zoper SZ na drugo mesto dnevnega reda. Večina delegacij je bila mnenja, da je prav vprašanje Jugoslavije zelo pereče in da bi z zmanjšanjem napetosti med Jugoslavijo in SZ ter z obnovitvijo rednih stikov že bila zmanjšana v veliki meri tudi sedanja napetoist med Zapadom in Vzhodom. Z delom sta že pričela tudi odbora za humanitarna, socialna in kulturna vprašanja ter za skrbstvene zadeve. JERUZALEM — ZDA so dale Izraelu gospodarsko pomoč v znesku 65 milijonov dolarjev. Izraelci bodo ta denar porabili predvsem za razvoj elektroenergetske industrije, prometnih potov in posameznih industrijskih panog. Po naših vaseh Kuzma. V četrtek 15. nov. smo imeli predavanje o čebelarstv in o zaščiti sadnega drevja pred škodljivci, predvsem kaparjem. Prvo predavanje je imel star čebelar in stro- kovnjak tov. Beloglavec, ki zna predavati na zelo poljuden in živahen način. O tej temi bomo imeli še priliko slišati tega zanimivega predavatelja. Drugo predavanje je imel tov. ing. Križan. Tečaju bodo nudili pomoč razen domačih predavateljev tudi strokovnjaki drž. posestva iz G. Lendave. Našli pa smo tudi predavatelja iz domačih vrst, ki nam bo predaval »o reji živine«. Predavanja se je udeležilo 30 vaščanov, kar je zadovoljivo, ker do letošnjega leta nismo imeli tečaja v vasi. Prepričani smo, da se bo naslednjih predavanj udeležilo še več ljudi. Lipovci. -V soboto zvečer je pri naš predaval članLjudske univerze M. Sobote, tov. Šiftar »O uporabi umetnih gnojil«, za katero temo je v našem kraju splošno zanimanje. Na koncu predavanja so vsi navzoči izjavili, da bodo na taka predavanja pritegnili več ljudi. Pri nas se je prijavilo 48 ljudi, ki so voljni poslušati predavanja, a ta večer jih je bilo na predavanju le nekaj nad 20. Sicer je to bilo prvo predavanje v Lipovcih, kjer do sedaj ni bilo no- benih tečajev niti predavanj Ljudske univerze, razen enkrat v letu 1950. Kljub temu bi se ob pravilni organizaciji obiska udeležilo predavanja več ljudi. Ženavlje. Na povabilo našega IZUD je predaval na našem izobraževalnem tečaju član Ljudske univerze tov. Šiftar in sicer »o uporabi umetnih gnojil«; To predavanje smo si želeli, zato so vsi navzoči pazljivo sledili predavanju starega strokovnjaka, ki je prvi ljudski predavatelj. V diskusiji smo ugotovili, da je cena umetnemu gnojilu še vedno previsoka z ozirom na potrebe gnojila, in cenam pridelkov, kljub temu, da so se cene gnojila sorazmerno s cenami v bivši Jugoslaviji znižale. Prav tako je previsoka cena apnu, ki je potrebno za kalcifikacijo naših zemljišč. Razumemo pa, da je cena fosfatom, ki jih primanjkuje, visoka, ker moramo surovine uvažati.. Tudi kulturnoumetniško delo se je v našem društvu ponovno razgibalo. Dramatska družina vadi Finžgarjevo »Razvalino življenja«, a ostali člani se pripravljajo za proslavo Dneva republike. Na Hrvatskem že izpolnili letošnji plan pridobivanja nafte Iz Zagreba so sporočili, da sta veliki novi podjetji za pridobivanje nafte na Hrvatskem letos že pridobili toliko nafte, kot Je bilo predvideno za vse leto, t. j. do konca decembra. Najprej je izvršilo proizvodno nalogo podjetje v Gojlu, kmalu za njim pa še podjetje v Šumečanih. Podjetje za pridobivanje nafte v Šumečanih se je razvijalo z veliko naglico. Letos so na področju tega pod- jetja pridobili še enkrat toliko nafte lani. vse leto in sedemkrat več kot predlanskim Uredili so tudi primerne cevovode in zbiralne postaje, kar omogoča hitrejši transport nafte do čistilnic. Obe veliki hrvatski podjetji za pridobivanje nafte računata da bosta do konca decembra načrpali če za 15% planirane letne proizvodnje nafte. Čeprav proizvodnja nafte na teh dveh hrvatskih naftnih poljih še ni tako velika kot je recimo v naši Lendavi, vendar se pridobivanje nafte na Hrvatskem precej hitro razvija. BANJA LUKA — Na mladinski progi Doboj—Banja Luka je položeno že 67 km tira od skupne dolžine nove proge 92 km. Zemeljska dela so v glavnem že zaključena, tako da sedaj s pospešeno naglico dograjujejo mostove, polagajo tire in vrtajo velike predore Tromedja in Ljeskove vode. TITOGRAD — Pri Usinju v Črni gori je pobegnilo v našo državo 14 albanskih državljanov, ker se niso strinjali s politiko albanskih informbirojevcev. ZAGREB — V Zagrebu je bil občni zbor Glavne zadružne zveze Jugoslavije. Na zboru sta govorila tudi predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič in minister M. Todorovič. Oba sta izjavila, da bo vlada še naprej podpirala razvoj in utrjevanje delovnih in splošnih kmetijskih zadrug. Američani tudi tokrat niso uspeli prepričati Mosadika Po skoraj enomesečnemu bivanju v ZDA je predsednik perzijske vlade Mosadik odpotoval nazaj v Perzijo, da ne bi ameriški posredovalci dosegli kak pomembnejši uspeh za obnovo pogajanj o petrolejskem sporu med Anglijo in Perzijo. Mosadik je izjavil, da bo njegova vlada še enkrat pregledala možnosti nadaljevanja pogajanj z Anglijo. V Angliji še vedno upajo na končno rešitev spora. Sliši se tudi da Angleži pričakujejo padec Mosadikove vlade zaradi gospodarske krize, v katero je zabredla Perzija po izbruhu spora. Sobota ali Ptuj? Pretekli teden so imeli v Ivanjkovcih množični sestanek, na katerem so kot glavno vprašanje obravnavali združitev krajevnih ljudskih odborov v veliki občinski ljudski odbor Ivanjkovci. Sicer je obisk bil slab, ker prebivalstvo ni bilo dovolj obveščeno. Pomen in potrebo po združitvi je navzočim pojasnil ljudski poslanec LR Slovenije tov. Pihlar. Ljudstvo je odobravalo združitev KLO Veličane, Žerovinci, Lahonci in Ivanjkovci v občino Ivanjkovci. Dotaknili so se tudi organizacije novih okrajev V tem pa so različna mnenja Nekateri 60 izrasli željo, naj bi ostal ljutomerski okraj, kakor je sedaj To pa ni možno, ker je premajhen. Zato preostane le izbira: Sobota ali Ptuj. Prav je in tudi zaželeno, naj ljudje po- vedo svoje mnenje h kateremu okraju bi rajši pripadali. Način, kako so se tega lotili v Ivanjkovcih, pa ni bil pravilen. Ivan Slavinec, kmet s 14 ha posestva, je trdil da bi bilo bolje, če bi bili vključeni v ptujski okraj, ker tam ni zadrug. Premožen kmet Marijan Trstenjak pa je zagovarjal priključitev k ptujskemu okraju, češ, da so tam nižji davki. Eno in drugo je zgrešeno, kajti po vseh okrajih bodo veljali isti zakoni in se bodo tud? morali povsod enako izvajati. Če pa je bila in je trenutno še kaka razlika med posameznimi okraji, pa ni rečeno, da bo ta razlika dolgo ostala. Zato je edino pravilno, da volivci presojajo, h kateremu okraju naj bi njihov kraj pripadal, iz Obče gospodarskega in teritorialnega stališča. Treba je upoštevati, na katero mesto so doslej bili bolj navezani in katero mesto je bliže, da bodo po opravkih laže prišli v okrajno mesto. Zato je treba to stvar dobro premisliti, kajti tudi v bodoče bodo ljudje imeli opravka na okraju, čeprav ne bo treba hoditi tja za vsako malenkost, kot so bili nekateri doslej navajeni. • Po govoru vodje naše delegacije na zasedajnu organizacije Združenih narodov v Parizu E. Kardelja, ki je vsemu svetu jasno povedal o sovjetskih grožnjah. Jugoslaviji in splošnem pritisku ter o zavratnem ubijanju naših graničarjev, je Sovjetska vlada v Moskvi naenkrat poslala noto zahodnim velesilam, v katerih je zahtevala umik anglo-ameriške in jugoslovanske vojske iz tržaškega ozemlja ter postavitev guvernerja. Diplomatski krogi v Parizu so hitro ugotovili, da gre pri tej noti za običajen sovjetski manever, s katerim bi radi na prvi strani odvrnili pozornost, ki jo je povzročil Kardeljev govor in ki za SZ ni nič kaj prijetna, na drugi strani pa je SZ gotovo mislila tudi na to, če bi se dala s Trstom narediti še kakšna kupčija. Sovjetski predstavniki v Parizu so gotovo zavohali, da postaja med Jugoslavijo in Italijo vedno več vzdušja, ki bi utegnilo privesti do medsebojnega sporazuma in s tem tudi likvidacijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Ker pa ima SZ interes, da kali odnose med Jugoslavijo in Italijo, bi vsekakor rada preprečila sporazum, ki bi lahko poglobil medsebojne trgovske, politične in kulturne odnose. Kakor znano, si je naša vlada že večkrat prizadevala, da bi prišlo do zadovoljivega medsebojnega sporazuma, ki bi odgovarjal današnjemu mednarodnemu položaju, nikakor pa jugoslovanska vlada ne bo sprejela sklepa neke velesile, ki bi nasprotoval interesom Jugoslavije. Sovjetska nota kakor je bilo pričakovati na Zahodu ni uspela. Vlada Združenih držav Amerike Je v ponedeljek odgovorila, da so navedbe sovjetske note nesmiselne in da je cilj te note zadušiti prizadevanja za dosego končne rešitve tržaškega vprašanja. S to propadlo noto je tako sedaj sovjetska diplomacija naredila samo en korak več, ki jo prikazuje v resnični luči — imperialističnemu hrepenenju, izkoriščanju in dirigiranju z malimi narodi, ki jih smatra za denarni drobiž. Po ponovnem enomesečnem neuspelem pogajanju je sedaj prvič bilo podano v Panmundžonu, kjer se više pogajanja, nekaj konkretnih predlogov, ki bi utegnili biti sprejemljivi za obe nasprotni si stranki. Združeno poveljstvo je predlagalo naj sedanja bojna črta velja za začasno demarkacijsko linijo. Ta črta bi naj tudi ostala kot demarkacijska črta, če bodo tudi o drugih vprašanjih v 30 dneh doseženi sporazumi in bo podpisano premirje. Predstavnik Združenega poveljstva je izjavil, da severnokorejska delegacija ni imela mnogo pripomniti k temu predlogu, pač pa se je zanimala od kedaj bi šteli tistih 30 dni in če bo pododbor priložil zemljevid, na katerem bi bila zaznamovana začasna demarkacijska črta. Pozornost sta vzbudili v zadnjem tednu še dve vesti: prva vest govori o uboju vojakov Združenega poveljstva, ki so jih zajeli Kitajci in Severnokorejci, druga pa je prišla iz Londona in pravi, da se nekaj laburističnih poslancev zavzema za čimprejšnjo sklenitev premirja, na Koreji. Severnokorejska vlada je poslala v Pariz Generalni skupščini in Varnostnemu svetu brzojavko v kateri navaja pogoje za sklenitev premirja. Ti pogoji so: 1. prekinitev vseh sovražnosti, 2. umik vojaških sil za 2 km od sedanje bojne črte in s tem ustvaritev 4 km širokega demilitariziranega pasu, 3. umik vseh tujih sil s Koreje in 4. kaznovanje vojnih zločincev. Vesti iz vsega sveta PARIZ — Izvedelo se je, da zahodne velesile podpirajo prizadevanje Italije za sprejem v organizacijo Združenih narodov. RIM — V Rimu so ustanovili novo delavsko gibanje, ki ga vodita poslanca Cuchi in Magnani, ki sta izstopila iz Komunistične partije Italije. KAIRO — Generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je pozdravil egiptovski predlog o plebiscitu v Sudanu. Sudansko ljudstvo naj samo odloči, ali hoče samostojnost ali priključitev k Egiptu. TEHERAN — Abadanska rafinerija nafte, ki je po odhodu britanskih strokovnjakov prenehala z delom, že spet obratuje z eno šestino zmogljivosti. V Abadanu v Perziji je največja rafinerija na svetu. NEW YORK — Ameriški Židje pripravljajo izdajo knjige, v kateri bo navedeno dokumentarno gradivo, da se še sedaj nahaja v SZ več sto tisoč Židov v koncentracijskih taboriščih. ATENE — V Grčiji so po izjavi grškega kralja pomilostili 12 na smrt obsojenih grških revolucionarjev. Kralj je izjavil, da revolucionarjem, ki bi ponovno pričeli z odporom, ne bodo prizanašali. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 22. novembra 1951 Nega in zimsko škropljenje sadnega drevja Vsled pustošenja in težkih prilik med vojno, sadjarji in kmetovalci niso posvečali negi in obrambi sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci dovolj skrbi. V tem času so se mnoge bolezni in škodljivci sadnega drevja, kakor tudi vseh ostalih kmetijskih rastlin, razvijale brez vsake ovire in povzročale ogromne škode! Za ilustracijo lahko navedemo samo nekaj številk in prepričali se bomo, v kakem obsegu je nazadovalo naše sadjarstvo, kar se tiče števila dreves, pridelka in okužbe. V letu 1940 smo imeli v soboškem okraju skupno 309.182 sadnih dreves. Po strokturi je bilo: jablan 184.320 dreves 104.200 rodnih hrušk, kutin 28.862 „ 17.524 „ češenj, višenj 15.590 „ 9.190 „ sliv, češpelj 63.380 „ 61.240 „ orehov 9.410 „ 6.180 „ ostalega sadnega drevja 7.640 „ 4.930 „ Skupno število dreves se je do leta 1950 zmanjšalo na 281.532 ond. 171.968 rodnih. jablane 163.567 rodnih 94.295 hruške, kutine 21.375 „ 15.902 češnje, višnje 15.730 „ 10.920 slive, češplje 66.829 „ 42.653 orehi 8.645 „ 5.587 ostalo sadno drevje 5.386 „ 2.611 Koliko je na pr. padel pridelek jablan vidimo iz sledečih številk: V letu 1948 je bilo odkup. 720 vag. jabolk, od tega 94 v. za izv. „ 1949 „ „ „ 36 ,, „ „ „ _ „ „ 1950 „ „ „ 380 „ „ „ „ 9 „ ,, 1951 ,, „ „ 10 „ „ „ „ _ „ Kakor vidimo, je pridelek jabolk od 1948 — 1950 padel za 53%, dočim se je število jablan zmanjšalo za 20.753 dreves. (Podatki so vzeti iz statistike pov. za kmetijstvo). Če se zamislimo nad gornjimi številkami, vidimo, da moramo nujno izvesti nekatere ukrepe. Da bi dosegli uspeh, ni dovolj samo prskati, temveč je treba predhodno izvršiti sledeče zatiralne ukrepe: V prvi vrsti je treba izkopati ali posekati in iz vseh sadovnjakov odstraniti vsa drevesa, ki so suha ali pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena od raznih škodljivcev in bolezni (ameriški kapar, krvava uš, vrtni zavrtač) v takem obsegu, da drugače ni mogoče uspešno zatreti teh bolezni in škodljivcev. Enako velja za vse suhe, polsuhe in odmirajoče veje. Prav tako je treba izkopati ali posekati in sežgati v bližini sadnega drevja nahajajoče se grmovje gloga, črnega trna in drugo, kjer se razmnožuje ameriški kapar. Vsa izkopana in posekana drevesa je treba odstraniti iz sadovnjakov in sežgati, da se tako uniči škodljivce in razširjevalce bolezni. čim smo to opravili, je treba pristopiti k čiščenju dreves. Skorja mora biti sveža, čista in gladka. Pri starejših drevesih zunanji sloji skorje na deblu odmirajo in pokajo, deloma se lupijo, vendar se ne odluščijo sami in ne odpadejo. Skorja postane zelo hrapava in polna razpoiklin. Ta mrtva skorja ne ščiti debla, ne brani ga niti od mraza niti od vročine. V razpoklnah se zbirajo kapljice vode, ki v ostri zimi zmrznejo in povzročijo škodo. Večja škoda pa je še vsled tega, ker v razpoklinah pod zaščito mrtve skorje najdejo mimo zatočišče mnogi škodljivci sadnega drevja, ki v določenem času pridejo iz skrivališča ter povzročajo škodo na steblu in vejah, listju, cvetu in plodu. V kolikor je steblo obraščeno z mahovino in lišaji, je škoda še večja, kajti razni škodljivci imajo udobnejše in bolj skrito skrivališče. Zaradi tega ostružemo mahovino in lišaje ter razpokano skorjo na steblu in vejah ter jih odstranimo iz sadovnjakov. Najprikladnejši čas za tako čiščenje je jesen (v oktobru in novembru) in pomlad (v februarju in marcu), ko je skorja vlažna. V hudi zimi ne čistimo, kajti lahko bi ranili zdravo skorjo. Za čiščenje nam zadošča navadno strugalo, katerega nam lahko naredi vsak kovač iz starega železa. Šele ko smo opravili vse zgoraj navedeno, lahko začnemo s prskanjem sadnega drevja in lahko smo prepričani, da bo škropivo pomagalo. Za zimsko škropljenje uporabljamo 6-odst. raztopino »Drevosana«. Borba proti škodljivcem v večini slučajev ni težka, četudi zahteva od vsakega sadjarja in kmetovalca, gojitelja sadnega drevja, materialnih izdatkov ter mnogo truda. Vendar bo dosežen najhitrejši in popolen uspeh le takrat, če bodo čiščenje in škropljenje sadnega drevja opravljali vsi lastniki sadnega drevja v vseh sadovnjakih, na vsakem drevesu. Sadjarji, ki ne bi izvršili zatiralnih ukrepov, kakor jih predvideva uredba, bodo kaznovani z denarno kaznijo od 2000 do 5000 din odnosno s prisilnim delom Od dveh do treh mesecev. Ta ukrep je bil nujno potreben, če hočemo, obvarovati naše sadovnjake pred popolnim uničenjem. Naj ne bo pozabljeno Ni je bolj humane organizacije v svetu kot je ravno organizacija Rdečega križa. Koliko denarne pomoči je pred leti nudila pogorelcem v Dobrovniku in Krogu. Slednji so se v »Tednu rdečega križa« prav slabo izkazali. Če pa bi jim še enkrat gorele hiše, bi sigurno moledovali za pomoč. Pa pustimo to, gotovo bodo v prihodnjosti med prvimi. Ustavimo se malo ob Tednu rdečega križa, ki je bil pred dobrim mesecem. V sami Soboti s0 v čast . Tedna RK odigrali nogometno tekmo Mura in Krim. Od vstopnine so nogometaši podarili Okrajnemu odboru RK kar 10.000 dinarjev, čeprav so sami odvisni od podpor. Poleg razpečavanja značk, ki so bile porazdeljene po javnih ustanovah in trgovinah, je bila tudi akademija, katere so se udeležili večinoma dijaki. Na akademiji je zapel naš poznani zbor »Štefan Kovač« in zaigral orkester. Tudi naši malčki DID-a so pokazali kaj znajo. Mnogo priznanja pa se lahko da našemu bolniškemu strežnemu osebju javne bolnice. Ti so prvič pod vodstvom požrtvovalne Zrimove zapeli. Poleg tega je še sindikat prispeval 5.000 dinarjev. Ob tej priliki so bili tudi sanitetni tečaji, ki so bili kar dobro obiskani. V teoretičnem in praktičnem delu jih je vodil tovariš Pečan. Če bi se Mestni odbor RK bolj potrudil in delal složno, ne pa obremenjeval za vsako malenkost predsednika, bi bil uspeh boljši. V vsem okraju so se najbolj odrezali Gornjelendavčani s svojo plesno prireditvijo, ki jim je vrgla kar 11.000 dinarjev. Imeli so tudi predavanja o zdravstvu. Kot aktiv RK so tu- di drugače v okraju najboljši Vaški aktivi bi si morali delo porazdeliti in pritegniti slehernega vaščana. Nič ne bi bilo odveč, če bi večkrat organizirali zdravstvena predavanja, poleg tega pa kdaj poudarili smisel in pomen organizacije RK. Približno tako so storili aktivi v Skakovcih, Beltincih, Radovcih in na skrajni meji aktiv v Kančevcih. Tudi Sotinci in Serdica ne zaostajata. Čudimo pa se, da se Čopinčani to-krat v delu Rdečega križa niso nič kaj pokazali, čeprav so znani v našem okraju eni izmed najbolj naprednih. Enako Gornjepetrovčani, ki pri delu drugih organizacij tudi ne zaostajajo mnogo, za Rdeči križ pa se skoraj ne zmenijo. Med slabimi bi morali še omeniti okoliške vasi Gornjih Petrovec, Petanjce, Puževce, Kramarovec in nekatere druge. Pa o tem ne bi govorili podrobno, ker pričakujemo, da bodo v bodoče tudi ti krepko prijeli za delo. Čuden ton uradnega dopisa Okrajni ljudski odbor v M. Soboti je imel po osvoboditvi tri rešilne avtomobile last splošnega ljudskega premoženja v svoji upravi Ker jih drugi okraji niso imeli in ker ni rabil treh vozil, je na prošnjo OLO Radgona odstopil en avtomobil znamke »Austin« v upravo OLO Radgona, seveda brezplačno z odpisom osnovnih sredstev, kakor je to praksa pri prenosih osnovnih sredstev splošnega ljudskega premoženja v upravljanje drž. organom oz. gospodarskim podjetjem. Do tukaj je vse v redu. Z ozirom na reorganizacijo IO OLO Radgona Svet za ljudsko zdravstvo Štev. XII. 384-9-51 Predmet: Rešilni avto. Na konferenci v Ljubljani smo govorili o našem rešilnem avtomobilu »Austin«. Ker mislimo našo rešilno postajo razformirati, smo se o tem pogovorili na Svetu za ljudsko zdravstvo v Ljubljani. Zato Vas naprošamo, da se izjasnite, koliko ste pripravljeni plačati za naš avto. Dolgovi naše rešilne postaje znašajo din 100.000. V kolikor ste Vi pripravljeni to vsoto plačati, Vam avto takoj odstopimo. Pripominjamo pa, da državne uprave pa se v zadnjem času mnogo obravnava o novi upravni razdelitvi, ki predvideva ne samo komasacijo nekaterih KLO, ampak tudi likvidacijo nekaterih OLO in njih spojitev v večje organizacijske enote. Tako se obravnava tudi likvidacija OLO Radgona in njegova priključitev k OLO Maribor okolica, oz. manjši del k OLO Sobota. Ni nam znano, če je ta komasacija vzrok, da se je OLO Radgona odločil likvidirati svojo rešilno postajo, ali pa kaj drugega. OLO Sobota pa je v zvezi z likvidacijo rešilne postaje prejel sledeči dopis: Radgona 9. XI. 1951 Okrajni ljudski odbor Svet za ljudsko zdravstvo Rešilna postaja Murska Sobota so vse štiri gume nove. V kolikor niste pripravljeni dati tega denarja, bomo mi prodali avto privatniku, ki nam ponuja 250.000 din. Vendar je Vam prvo na razpolago. Da bi pa zastonj dobili avto, si nikar ne domišljajte, kajti kdor prevzema aktivo podjetja, mora prevzeti tudi pasivo. Javite Čimpreje. S. f. — s. n.! O. P. Predsednik sveta: Levar Marija l. r. OLO Sobota namreč ni zaprosil od Radgone nobenega avtomobila, niti ne ve, zakaj bi prevzemal aiktivo in pasivo rešilne postaje v Radgoni, ker, kolikor je obveščen iz časopisov, se je Radgonsko prebivalstvo odločilo za spojitev z okrajem Maribor okolica. OLO Sobota nadalje trdi, da si nikakor ne domišljuje prevzemati nekaj, kar ne bi bilo v skladu z zakonitimi predpisi, želi pa, da bi ton dopisovanja med sosednjima okrajema bil nekoliko vljudnejši, zato stavlja prepis, dopisa, ki ga je prejel, v javno diskusijo, če so taki odnosi pravilni. Kje so jim enaki Ljutomersko gasilsko društvo ima že bolj dolgo tradicijo svojega obstoja, saj je bilo ustanovljeno prvo na Murskem polju. Pred kratkim so proslavili 80-letnico ustanovitve z razvitjem novega gasilskega prapora. Po osvoboditvi si je članstvo izbralo v upravni odbor ljudi, ki so delovanje društva usmerili pravilno. Iz starega ogrodja so si naredili sodoben gasilski avto »Maginus« z vgrajeno motorno brizgalno. Pomagajo pa tudi drugim šibkejšim gasilskim četam in so industrijski gasilski četi Tovarne usnja v Ljutomeru podarili prevozno motorno brizgalno, gasilski četi v Železnih dverih pa v času tekmovanja v čast 10. obletnice JA prenosno motorno brizgalno. Članstvo Gasilskega društva Ljutomer je prevzelo v stalno oskrbovanje ceste Postajališke ulice. Doslej so navozili in razgrnili 24 kamionov gramoza. Tekmujejo pa tudi pri drugem delu. Vsi gasilci so opravili strelske vaje in sodelovali pri požarnovarnostnem pregledu dimnih naprav v Ljutomeru. V Tednu tehnike so imeli dve strokovni predavanji in so sodelovali z ostalimi gasilskimi četami pri vaji Protiletalske zaščite v Borečih. V sedanjem šestmesečnem tekmovanju v čast JA pa hočejo biti najboljši v ljutomerskem okraju. C. K. Podjetja KLO jim dajejo lepe dohodke Mnogi krajevni ljudski odbori ugibajo, kje dobiti dohodke, da bodo lahko krili izdatke, ko se bodo morali sami oskrbovati. Drugi pa so to vprašanje že rešili, kot n. pr. pri Benediktu v Slovenskih goricah. Seveda s tem ni rečeno, da svoje gospodarske dejavnosti ne bodo razvijali še naprej, čeprav so že dosegli lepe uspehe. Pomagali so si pa na ta način, da so ustanovili lokalna podjetja krajevnega ljudskega odbora, ki jim dajejo lepe dohodke. Krajevna tehtnica je do konca oktobra pobrala na taksah 16.380 dinarjev, od česar je izplačala 25 odst. tov. Zigertovi, ki jo opravlja. Krajevna kovačnica daje mesečno čistega dohodka okrog 8000 din. Krajevno podjetje za popravila pa daje mesečno okrog 12.000 din čistih dohodkov, čeprav je prej bilo v velikih težavah, ker je plačevalo dva zaposlena, ki sta bila na orožnih vajah. Kljub temu pa dela ceneje kot j Okrajno gradbeno podjetje v Radgoni. Večje težave so imeli s krajevno žago. Ko je KLO prevzel žago, je prevzel tudi 390.000 din dolga. Treba pa je bilo še popraviti lokomobilo in kupiti nove žage. To je stalo okrog 95.000 dinarjev. Odplačali so že precej dolga, za kar ima mnogo zaslug poleg KLO tov. Križan, upravnik Remontnega podjetja, ostalo jim je le še okrog 30.000 din, kar bodo z izkupičkom vseh krajevnih podjetij krili v kratkem času. Takrat pa jim bo tudi žaga prinašala lepe dohodke. Tudi krajevna gostilna dobro napreduje. Manj sreče pa so v letošnjem letu imeli s poljsko opekarno in šiviljsko delavnico, zato bodo zadnjo ukinili. -jk. Spopadi v coni Sueškega prekopa V zadnjem tednu je prišlo do več spopadov med egiptovskimi policisti in civilisti na eni strani ter pripadniki britanskih oboroženih sil na drugi strani. Največ incidentov je bilo v zadnjem tednu v mestu Ismailija, kjer je bilo med spopadi tudi več ranjenih ali celo mrtvih. Položaj v vsej coni je zelo resen in je bilo izmenjanih tudi več ostrih diplomatskih not med angleško in egiptovsko vlado. Poveljnik angleških oboroženih sil general Erskin je obiskal egiptovskega guvernerja cone Sueškega prekopa, da bi dosegla sporazum kako preprečiti incidente. Popravek. Nedavno smo poročali o turnirju Šahovske sekcije v Gor. Radgoni, kjer je dosegal kot mesečni prvak prvo mesto tov. Onič in ne Arnič kot ga je tiskarski škrat preimenoval. G. VANČ: Sovraštvo in usmiljenje (Humoreska) Na dvorišču Ivana Hudournika je zgledalo kot na sejmišču. Med ljudmi je vrelo kot v čebelnem panju: zadnji so se prerivali naprej, prednji pa so se hoteli izmuzniti iz gneče in se umakniti v sence sadnega drevja, kjer bi si lahko vsaj malo prezračili od potu premočene srajce. Najstarejši ljudje niso pomnili, da bi se v Brdih kdaj zbrala taka množica ljudi, ker sejmov niso imeli v vasi, niti cerkve ali kapele, da bi okoličani prihajali k žegnanju. Zato so nekateri bili tako prevzeti ob občudovanju valoveče množice, da so pozabili poslušati moža, ki je stal za mizo tik hiše in govoril. Sami sebi so se zdeli tako veliki, kot so včasih bili njihovi sosedi na Svetih gorah, kadar so imeli žegnanje. Med množico so se gnetli vsi vaščani — seveda niti otrok ni manjkalo — razen nekaterih vestnih gospodinj, ki so jo že popihale domov, da bi pripravile kosilo. Prišlo pa je tudi mnogo okoličanov, da bi prisostvovali temu dogodku, kakršnega niso pomnili niti iz pripovedovanja svojih dedov. Nizka, lesena, pa kljub temu z opeko krita hiša je gledala proti sončni strani, dvorišče pa se je širilo proti jutranji strani in prehajalo v širni sadovnjak. Zato so se sončni žarki, ki jih je vse dopoldne pošiljalo na dvorišče, odbijali ob beli steni hiše in švigali nazaj med množico. Pred hišo, blizu vežnih vrat, je stala dolga miza, za katero je sedelo več ljudi, nekateri celo oboroženi. Pred mizo pa je stala dolga klop, na kateri je tudi sedelo več ljudi obrnjenih proti mizi, vendar so bili brez orožja in nekam klavrnih obrazov. Mož pred mizo, ki je kakor je vse kazalo, vodil to zborovanje ali kaj je že bilo, Je že takrat, ko je začel govoriti, slekel suknjič, med govorm pa si je široko razpel še srajco in podvihal rokave do ramen. Tudi ostali možje so po njegovem vzgledu slekli suknjiče in jih zložili na stol zraven mize. Se onadva, ki sta imela brzostrelke, sta široko razpela bluze (vendar jih nista slekla) in srajce. Kajti sončni žarki, ki so se odbijali od hiše, so njih naprej zadeli. Govornik si je z robcem vneto otiral pot s čela — zaradi navdušenega govora mu je bilo še najbolj vroče — in včasih celo mahal z znojnim robcem, da bi dal poudarka svojim besedam in pa, ker ga ni utegnil hitro vtakniti v žep. Se bolj vroče je bilo onim, ki so sedeli govorniku nasproti. To je bil Ivan Hudournik s svojo družino. Ivan si je v strahu pozabil brisati znojne kaplje s čela, zato so mu lezle čez bleda lica in po ovinku čez brado zdrknile na prša za razpeto srajco, Zaradi vročine in strahu se je znojil celo na temenu in so mu znojne kaplje lezle izpod kuštravih las čez tilnik prav tako za srajco. Teh kapelj se je nabralo že toliko, da so mu premočile celo hlače na sedežu in je tudi klop morala piti njegov znoj. Nič bolje se niso počutili ostali člani njegove družine, ki so sedeli zraven njega. Največ poguma je še kazala najstarejša hčerka, ki je večkrat poskušala govorniku seči v besedo in jo je ta vsakikrat zavrnil, naj počaka, ko bo on končal. Ker ni smela govoriti, kadar bi hotela in kakor bi hotela, je postala nestrpna, podobna razdraženi zveri Kdo bi mogel uganiti, kaj je kuhala v svoji glavi?! Po enournem govoru je govornik zaključil z besedami: »V svojih besedah sem hotel prikazati le največje grehe, ki jih je zagrešil Ivan Hudournik ter njegova žena in njegove hčere, ki so se udinjali fašistom za hlapce. Zato želim, da vi. ki ste vsa ta leta okupacije živeli v tej ali sosednjih vaseh in poznate zločinska dejanja Hudournikove družine, nastopite na tej razpravi kot priče, da ne bo noben greh ostal prikrit.« Že med govornikovim razlaganjen se je množica od zadaj polglasno prepirala. Ljudi ni toliko zanimalo, kaj govornik govori, ker so te stvari bolje poznali, kot so bile znane govorniku. Prepirali so se po dva, po trije in sicer, kako bi nastopili kot priče. »Zdaj mu bomo pokazali!« se je navduševal Marko Bukovec in stiskal pesti ob vsakem večjem govornikovem poudarku. »Danes bo moral poplačati vse svoje grehe!« Nenadoma je čutil sunek v rebra. Ozrl se je. Za njim je stal Francelj Gobezdač in mu jei.no zašepetal na uho: »Kaj pa blebetaš?!« »Tudi ti nisi bil mnogo boljši od Hudournika!« mu je ogorčeno zabrusil v obraz Marko Bukovec. »Molči!« ga je polglasno prekinil Gobezdač, nato pa mu spet zašepetal na uho: »Kaj veš, kaj lahko tudi tebe še doleti.« »Nisem storil nič takega, za kar bi me lahko sodili.« »Pa vseeno, dan ni nikoli tako dolg, da ne bi prišel večer.« »Jaz bom povedal resnico,« je vztrajal Marko Bukovec. Ko je Francelj Gobezdač spoznal, da ga ne more ustrahovati, je poskusil drugače. »Kakšno korist pa boš imel od tega, če bo Hudournik obsojen. Mar ni lepše, če so domačini složni in si med seboj pomagajo.« »Kdo pa je meni pomagal? Še izdajali ste me!« »Le nič se ne prenagli! Saj ne rečem, da Hudournik ne bi lahko včasih naredil bolje kot je. Takšen lopov pa le ni, kot ga oni slika. In če gledamo kot kristjani, mar Hudournik ni dobil za svoje grehe že tako veliko, preveliko kazen, ko bo moral iti iz hiše in ne ve kod ne kam s svojo družino.« Marko Bukovec je pomislil. Svoje kristjanstvo je mnogo cenil, zato res ni vedel, kaj naj stori. Gobezdač pa ga je še bolj zmedel z besedami: »Ne sodite, da sami ne boste sojeni!« Gobezdaču se je zdelo, da je Bukovca onesposobil kot sovražnika, zato se je, ne meneč se za znojni obraz in od znoja premočena srajco, prerival naprej, da bi svoje poslanstvo čim bolje opravil. Takih Gobezdačev, ki so poskušali ljudi strahovati in prepričevati je bilo več. Tudi Bukovcev, ki so se dali prepričati, jo med množico bilo več. Niso pa bili vsi Bukovci, zato so nekateri kljub grožnjam in prepričevanju vztrajali, da Hudournikova družina mora prejeti pravično kazen. Ves trud in podjetnost Hudournikovih odkritih in prikritih prijateljev ni dosegel popolnega uspeha. Ob zaključku govora je zadonelo močno ploskanje — čeprav ni ploskalo niti polovica ljudi iz množice — in vzkliki. »Tako je! Zahtevamo pravično kazen!« Učinek ploskanja so hoteli zmanjšati Hudournikovi pristaši, ki so nestrpno suvali svoje sosede pod rebra. Neki možakar pa se je celo znesel nad otroci, ki so stali v gruči ob oglu hiše in, posnemajoč odrasle, močno ploskali in vpili Zadrl se je na njih: »Poberite se domov! Kaj vi veste, zakaj se gre.« Otroci so mu to seveda hudo zamerili ustrašili so se pa le in umolknili Hudourniku go lezli mravlinci po hrbtu. Tresel se je od mraza, čeprav je bil ves moker od znoja. Kmalu bo izrečena sodba in on je videl samega sebe že viseti na bližnji jablani. Saj so tako delali Nemci in Kozaki katerim je služil, zato tudi partizani ne bodo z njim bolj usmiljeni. Le zakaj je treba tega dolgega govorenja, če ga nameravajo obesiti? Saj so fašisti bili bolj hitri. Med ploskanjem pa se je sunkovito dvignila Hudourni kova najstarejša hči Klara in, ne da bi predsedujočega prosila za besedo. se obrnila proti množici. V obrazu je bila rdeča, kakor da ji je vsa kri privrela v glavo. Oči je imela divje izbuljene in usnice so se ji tresle od jeze, ko le z močnim, hropečim glasom zavpila: (Konec prihodnjič) Murska Sobota, 22. novembra 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Vedno več jih je Dolič. Pri nas so ljudje precej podjetni. Sicer je Dolič mala vas, toda s svojim delom se približuje ostalim naprednim vasem okraja. Saj smo si postavili svoj zadružni dom. V njem so prostori KLO, a v prosvetni dvorani, ki še ni popolnoma urejena, smo imeli že precej prireditev. Seveda je naša naloga, da dom čimprej dogradimo. Na sestanku množičnih organizacij, katerega se je udeležilo okrog 40 ljudi, so vsi sklenili, da si želijo predavanj, ki jih bodo imeli predavatelji iz M. Sobote. Želimo si predavanja gospodarskih strokovnjakovi Zbratenje Veržejčanov z Dokležovčani Težko je Veržejčanom, ker nimajo v vasi dovolj učiteljev. Toda šolo bodo odprli! Zato so se domenili, da bodo povabili učitelje iz križevske gimnazije in domačo rojakinjo Katjo Špurovi. Pomagali bodo tudi domačini s predavanji iz kmetijstva. Celo z Dekleževja, sosednje prekmurske vasi, se slišijo glasovi mladincev, ki Želijo v veržejske kmetijsko nadaljevalno šolo. Veržejčani jih bodo z veseljem sprejeli. Melinci. Kakor ostali kraji našega okraja, želimo tudi mi imeti izobraževalni tečaj. Naša nova, mlada učiteljica je že zbrala okrog sebe 25 mladincev in mladink, ki bodo obiskovali predavanja. Tečaj bo vodila učiteljica. V Soboti so ji že obljubili pomoč v predavateljih. Nekaj predavateljev, zlasti gospodarskih strokovnjakov, bomo dobili z Državnega posestva Beltinci. Ljutomerčani in Ljudska univerza Poleg kmetijske nadaljevalne šole, kuharskega in prikrojevalnega tečaja, bodo v Ljutomeru tudi redna strokovna predavanja za meščane in okoliške ljudi. Pripravlja jih pravkar osnovani odbor Ljudske univerze. Svojo pomoč je obljubilo 23 predavateljev, ki bodo stopili tudi v Razkrižje in Cezanjevce, kjer nimajo dovolj domačih predavateljev. V Cezanjevcih so sprva mislili, da je treba dati šolanju v kmetijski nadaljevalni šoli videz obveznosti, pozneje pa so spoznali, da jo bodo Malonedeljčani se pripravljajo Že prvi sestanek pripravljalnega odbora pri Mali Nedelji je bil živahen. Prišli so celo nepovabljeni možakarji in žene ter dali svojo besedo o vzgoji mladine. Krajevni ljudski odbor bo pomagal, kjer koli bo treba. To je lepo! Domači predavatelji, med njimi tudi znani predavatelj Kšela, so resno ovrgli začetni oportunizem, češ da so nadaljevalna šola ne bo obnesla. Sklenili so, da bodo začetek pouka slavnostno proslavili skupaj s tečajniki in poleg rednega pouka organiziran se kuharski in šiviljski tečaj. ... in drugod Pri Miklavžu se je prijavilo pripravljalnemu odboru sedem domačih predavateljev, med njimi tudi zgledne članice AFŽ, ki bodo proučile žensko mladino o negi dojenčkov in predenju domače volne. Kogovčani so jim govorili, da ne bodo zaostajali, čeprav imajo mnogo dela pri gradnji šolskega poslopja. Iz Tomaža sporočajo, da se ljudje zanimajo za pobudo pripravljalnega odbora, ki je ukrenil vse potrebno, da se bo pričel pouk že v prihodnjem mesecu. Med Roškarjevimi Cvenarji tudi letos ni težko prodreti, saj so se sami izrekli za nadaljevanje pouka v II. razredu nadaljevalne šole, ki se je pričel 16. novembra. Kakor lani, je tudi letos mladina, našla v domačih predavateljih najboljše prijatelje in svetovalce. Vaščani Vučje vasi so lani stali ob strani ko so se drugod ljudje zbirali v tečajih. Letos bodo imeli v vasi nadaljevalno šolo. Tudi s predavatelji ne bo težko, saj jih imajo v svoji sredini. Dva umna kmetovalca iz Bučečovec sta prišla celo na sestanek pripravljalnega odbora v Križevce. Ko sta izvedela, da bo tudi v Vučji vasi osnovana šola, sta se zadovoljno nasmehnila: »Greva domov, tudi domača mladina pričakuje najine pomoči!« Na Svetinjah so pričeli s prikrojevalnim tečajem V gričevnatem svetu jeruzalemskih goric so že lani dali zgled pri organizaciji kmetijske nadaljevalne šole. Letos bodo poučevali mladino v dveh razredih. Prijavilo se je že 35 mladincev. 15. novembra so pričeli s šiviljskim prikrojevalnim tečajem za žene in dekleta, ki ga vodi šivilja Tončka Rajhova. Skrbna gospodinja Marija Zajčeva bo prišla na svoj račun januarja, ko bo zbrala okrog sebe mlade kuharice. V kmetijski nadaljevalni šoli bodo predavali predvsem strokovnjaki Državnega posestva iz Jeruzalema in zadružniki Vinogradniške obdelovalne zadruge iz Vinskih vrhov. V Apaški kotlini se živahno pripravljajo na volitve v frontne odbore V radgonskem okraju so se na volitve v vaške odbore OF dobro pripravili. Pred kratkim so imeli plenum Okrajnega odbora OF, na katerem so razen o pripravah na volitve obravnavali tudi o novem finančnem sistemu, politiki cen, načinu obdavčenja itd. Posamezni člani Okrajnega odbora OF bodo nudili osnovnim vaškim organizacijam, ki jih je v okraju 72, vso pomoč, da bodo volitve v obliki občnih zborov potekale čim bolj svečano in s poudarkom zanimanja za našo stvarnost v obdobju sedanjega prizadevanja naše države in njih voditeljev za ohranitev miru v svetu. Priprave na te volitve so zelo živahne zlasti v vaseh Apaške kotline, dočim so slabše v hribovskih vaseh, kjer je tudi pomoč Okrajnega odbora OF bolj šibka. Vsekakor bo treba še veliko truda in prizadevanja, da bodo občni zbori pravočasno in pravilno opravljeni. -jih. Veliki živinski in kramarski sejem v Gornji Radgoni V četrtek 15. novembra je bil v Gor. Radgoni velik kramarski in živinski sejem, ki je bil po obisku prodajalcev in kupcev največji po osvoboditvi. Leopoldovi sejmi v Gor. Radgoni imajo že tradicijo skozi desetletja. MLO Radgona je uvidel važnost teh sejmov ter je zato organiziral široke priprave. Uspeh je bil udeležba okrog 5000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Na pločnikih Kardeljeve ulice je bilo razmeščenih 118 dobro obloženih stojnic. Prodajalci so nudili potrošnikom, od katerih je bilo največ kmetov, lepo izbiro raznovrstnega blaga: tekstila, špecerije, živil in drugih predmetov. Poleg držvnih trgovskih podjetij iz domačega in sosednjih okrajev je bilo dobro zastopana tudi domača obrt. Cene raznovrstnih predmetov so bile razmeram primerne. Po- kazala se Je velika prednost v sproščenosti trgovine, saj je bila ponudba dobra. Prav živahno je bilo tudi na živinskem sejmišču, kamor so kmetje prignali ,180 goved in okrog 30 konjev. Prodajalcev je bilo dovolj, a manj kupcev. Živinski sejem bi bil brezdvomno še bolj obiskan, če ne bi oviralo deževno vreme. Cene goveji živini so se gibale od 60 do 70 din za 1 kg. Na sejem so prignali precej živine. Odkupna podjetja so odkupila precej goved za zakol. Tudi razni mešetarji in prekupčevalci so poskušali svojo srečo, vendar se je kupčija odvijala brez posredovalcev, ker kmetje ne nasedajo več prevaram. V bodoče bo MLO Gor. Radgona uvedel vse nekdanje sejme, ker je to koristno za gospodarske potrebe kraja. -jh. Besede naših bralcev Še enkrat: Želimo, da se v bodoče ne bi dogajalo kaj takega V zvezi s člankom pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v 44. številki z dne 8. t. m. smo prejeli sledeče pojasnilo: Po daljšem opisu, kako je bil sprejet sklep o nadzidavi Obrtniškega doma, o zbiranju prostovoljnih prispevkov in prostovoljnem delu, sledi: Po sprostitvi trgovine je nabava gradbenega materiala stala mnogo več, kakor je bilo predvideno po prejšnjih državnih cenah, zato so 13. in 14. avgusta začeli s pobiranjem prispevkov na terenu. Pisci prejšnjega članka bi se morali spominjati tudi tega, ko se je pobiralo prispevke v obrokih z možnostjo plačila z več meseci. Trditev, da se ni dalo možnosti odplačila v obrokih, je torej neumestna. Mnogi šibkejši obrtniki so že odplačali svoje prispevke v več obrokih. Pri tem se je upoštevalo posamezne panoge obrtništva in se je od šibkejših pobiralo manjše zneske. Za osnovo se je jemala dohodnina podvržena davku, ki je po razpravi na množičnem sestanku prikaz njegove zmožnosti in opravljenega prometa. Ker se pisci članka izražajo in podpisujejo v imenu vseh obrtnikov okraja Murska Sobota, se s tem čutijo prizadeti obrtniki, ki so že plačali svoje prispevke in še pomagali s prostovoljnim delom, kakor tudi obrtniki socialističnega sektorja, ker se s tem zapostavlja njihovo delo in napori. Ne pomaga le z velikim zanimanjem zasledovati gradnjo, temveč je treba prijeti za delo. Iz neumestnih trditev v članku sklepamo, da res verno zasledujejo gradnjo in sicer zato, ker jim nikakor ne gre v račun hitro napredovanje Upravnemu odboru in vsem obrtnikom je dobro znano, da so že pred začetkom gradnje Obrtniškega doma bile vržene razne parole, z namenom zavreti delo. Kljub temu pa je velika večina obrtnikov v okraju in sicer že nad 85 odst. vplačala svoje prispevke, ostali pa še vsak dan plačujejo. Z zamenjavo obrtnih listov pa se je izvršila tudi revizija in se je odvzelo dovoljenje vsem, ki nimajo za to zakonite podlage. Upravni odbor OOZ. Kakšen jezik je to? Na Titovi ulici v Soboti ima NK Mura lično oglasno omarico. Pred to omarico se vedno proti koncu tedna, oziroma pred vsako tekmo, ustavljajo poleg igralcv Mure tudi ostali ljubitelji nogometa. Prve zanima, kdo bo vse igral, kdaj je treba biti na igrišču ali pa se pripraviti na odhod, če gostujejo zunaj. Tudi ljubitelje nogometa zanima to in še marsikaj drugega. Doslej je bilo še vedno vse v redu. Pretekli petek pa je visel prilepljen na steklo omarice li- stek, na katerem je bilo s pisalnim strojem napisano dobesedno sledeče: Prijateljem NK Mure Na tekmo Lokomotiva-Mura v Zagrebu se bo putovalo sa Kamionom v nedeljo 5 h izjutraj ispred Skladišča Slatine. Gdor želi putovati neku se prijavi pri tov. Rituper Juliju ne-kasnej u Soboto do 12 h. Putovanje plati se unapred. Pazite, da nezamudite. Niso še tako daleč časi, ko so nekateri sanjali o tkzv. jugo- slovanščini. Če bi prebrali listek, bi videli, da imajo še pristaše. Omenili bi le toliko, da uprava NK Mure tu ni prizadeta, kajti listek je bil, kakor rečeno, prilepljen na steklo omarice. Vendar bi bilo želeti, da tisti, ki pišejo razne lepake in razglase, ne pačijo jezika, kajti tudi po tem nas bodo ljudje ocenjevali. Drugo žrebanje obveznic II. ljudskega posojila Ob dragem žrebanju obveznic II. ljudskega posojila je bilo amortiziranih 261 milijonov 700.000 dinarjev, dobitki znašajo 70,495.000 dinarjev. 1. AMORTIZIRANE OBVEZNICE: Številka obveznice: 15 38 24 42 30 61 36 74 37 07 104 119 138 140 201 221 242 272 292 293 441 445 450 454 481 489 514 542 548 573 580 609 683 695 702 736 742 769 800 808 843 853 856 857 860 862 867 891 942 948. 2. IZŽREBANI DOBITKI: Dobitek 100.000 din je dobila obveznica, katere število serije je 3927, število obveznice pa 104. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici s številko 481 iz naslednjih serij: 2955, 5466. 487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice s številko 856 naslednjih serij: 4 11 14 21 24 32 61 93 98 104 111 129 140 143 194 199 201 227 232 245 269 279 299 302 309 323 348 378 441 528 552 553 579 598 604 627 628 635 691 704 725 745 771 772 791 801 837 838 857 864, 875 897 898 914 917 919 921 929 938 940 1051 1053 1068 1099 1102 1105 1107 1111 1112 1114 1141 1151 1183 1203 1203 1213 1241 1251 1263 1281 1287 1316 1332 1339 1340 1356 1362 1366 1370 1396 1431 1445 1461 1467 1473 1478 1481 1482 1483 1499 1502 1522 1531 1577 1579 1582 1618 1623 1656 1687 1701 1714 1718 1730 1745 1752 1768 1772 1776 1778 1798 1810 1817 1824 1840 1841 1843 1847 1848 1849 1850 1854 1862 1869 1870, 1890 1899 1921 1944 1964 1978 1996 2013 2023 2025 2052 2054 2069 2088 2117 2120 2129 2131 2133 2141 2203 2208 2213 2234 2255 2273 2284 2329 2352 2469 2484 2488 2495 2509 2514 2552 2558 2581 2586 2593 2598 2601 2621 2622 2642 2651 2678 2680 2684 2688 2704 2705 2706 2714 2722 2730 2735 2737 2739 2745 2746 2759 2763 2766 2767 2775 2785 2793 2806 2821 2822 2633 2838 2839 2850 2859 2869 2904 2906 2907 2909 2910 2914 2931 2935 2946 2948 2978 2980 2089 2992 2998 3012 3019 3037 3054 3055 3060 3070 3083 3105 3114 3175 3206 3210 3220 3231 3245 3252 3262 3272 3296 3303 3304 3309 3345 3354 3371 3383 3414 3431 3445 3448 3456 3475 3497 3507 3517 3523 3536 3543 3559 3560 3571 3588 3591 3594 3597 3641 3678 3679 3687 3703 3704 3712 3716 3789 3794 3796 3797 3798 3809 3826 3839 3870 3874 3880 3890 3896 3913 3924 3928 3942 3968 3972 3990 4008 4023 4034 4065 4086 4087 4097 4100 4114 4115 4125 4137 4156 4158 4165 4168 4175 4191 4207 4208 4214 4215 4233 4259 4327 4329 4335 4339 4341 4343 4356 4359 4375 4383 4384 4413 4418 4422 4426 4433 4445 4465 4482 4484 4500 4515 4521 4530 4544 4551 4585 4591 4605 46.17 4691 4612 4727 4747 4752 4776 4788 4795 4806 4833 4865 4869 4908 4915 4921 4940 4955 4978 5001 5007 5039 5040 5048 5056 5057 5073 5078 5093 5095 5098 5104 5135 5143 5162 5173 5175 5202 5206 5207 5210 5214 5260 5289 5300 5302 5337 5340 5341 5358 5364 5367 5370 5386 5404 5414 5430 5439 5476 5481 5484 5510 5530 5536 5538 5546 5555 5576 5595 5605 5619 5622 5644 5657 5686 5714 5739 5746 5811 5816 5830 5834 5865 5907 5915 5918 5919 5920 5975 6128 6155 6171 6174 6184 6191 6214 6214 6218 6235 6244 6255 6259 6279 6286 6307 6341 6379 6384 6385 6395 6414 6424 6425 6433 6478 6500 6515 6525 6530 6565 6568 6623 6628 6643 6650 6657 6666. 2617 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice s številko 393 v vseh sodih (parnih) serijah. 26.170 dobitkov po 2000 din so dobile vse obveznice vseh serij, ki nosijo eno izmed naslednjih številk: 15, 211, 445 808 in 948. Amortizirane obveznice in izžrebani dobitki se izplačujejo 15 dni po opravljenem žrebanju, t. j. začenši od 25. novembra 1951 naprej. Izžrebane obveznice izplačujejo blagajne vseh poslovnih enot Državne investicijske banke in Narodne banke ob predložitvi same obveznice. Izžrebane obveznice zastarajo za izplačilo v treh letih od dneva dospelosti iz- splačil. ŠPORT Mura v Zagrebu ni razočarala LOKOMOTIVA : MURA 4 : 1 (3 : 0) Na stadionu Lokomotive v Zagrebu je bila v nedeljo odigrana pokalna tekma med domačo Lokomotivo, članom I. zvezne lige, in Muro iz Sobote. Čeprav so Sobočanci tekmo izgubili, vendar to zanje ni neuspeh, temveč je sam rezultat uspeh; če bi pa imeli malo več sreče pred vrati Lokomotive, bi bila zmaga Zagrebčanov kaj dvomljiva. Sodniku Mikulanu iz Zagreba sta se moštvi predstavili v sledeči postavi: LOKOMOTIVA: Grčevič, Lesjak, Ožegovič, Žerjav, Andročec, Bobek II, Čonč, Koželj, Firm in Hmeljina; MURA: Hrastelj, Bušen, Naroša, Norčič A., Simon, Klepec, Norčič L., Zelko,: Pavličevič, Fujs in Norčič B. Že v prvih minutah igre je bilo več razburljivih momentov pred vrati Lokomotive in Mure. Prvi uspeh je dosegla Lokomotiva v 5. minuti igre po Odžaku, ki je z neubranljivim strelom po zemlji prvič zatresel mrežo Mure. Kmalu za tem sta Norčič B. in vratar Grčevič startala naenkrat na žogo. Norčič je bil hitrejši in z glavo pognal žogo v mrežo. Sodnik je bil mnenja, da je bil dosežen regularen gol, vendar pa, ker je bil stranski sodnik nasprotnega mnenja, gola ni priznal. Drugič je moral Hrastelj kapitulirali, ko je Koželj silovito streljal tik pod prečko in žoga še je odbila v vrata. Vse to pa Sobočancem ni vzelo poguma. Napadalci so delali nemalo skrbi obrambi Lokomotive in le s skrajno požrtvovalnostjo jim je uspelo očuvati svojo mrežo nedotaknjeno. Tretji gol za domače je dosegel Hmeljina, ki je prisebno plasiral žogo preko Hrastelja v vrata. Po odmoru je enajstorica Mure proti vsemu pričakovanju zaigrala še bolje. Napad za napadom so usmerjali na vrata gostov. Do uspeha pa tudi tokrat ni prišlo, kajti v odločilnem trenutku ni bilo sigurnega strelca. Nekajkrat so imeli napadalci Mure priliko znižati rezultat, vendar so streli z neposredne bližine Šli v roke dobremu Grčeviču ali pa so zgrešili vrata. Četrti gol za domače je dosegel z glavo zopet Hmeljina. Z zadnjih sekundah igre je uspelo Zelku, da je presenetil Grčeviča in dosegel tako časten gol. Moštvo Lokomotive je pokazalo tehnično zelo lepo igro. Igrali so nizko na kratke pasove, kjer so se odlikovali posebno v tem, da so točno in hitro oddajali žogo. V napadu sta bila izredno nevarna Hmeljina in Odžak, kakor tudi prodorni Koželj. V obrambi se je odlikoval poleg vratarja Andročec, Žerjav in bivši srednji krilec Odreda, Lesjak. Zagrebčani so Igrali zelo fair. V drugem delu igre je pa bil, izključen Ožegovič, ki je brcnil Norčiča, ko ta ni imel žoge. Enajstorica Mure je popolnoma upravičila svoje zadnje lepe uspehe na zelenem polju. Vsi so igrali izredno požrtvovalno in borbeno. Odlikovali so se posebno v tem, da so startali na prvo žogo. Najboljši del moštva je bila ob podpori ožje obrambe krilska vrsta, ki je dobro razbijala izredno nevarne akcije napadalne vrste domačih. Odlikoval se je predvsem Klepec, ki je moral čuvati državnega reprezentativca Firma, kar je izpolnil zelo dobro, saj se Firmu ni posrečilo niti enkrat uiti. Nič manj težke naloge niso imeli Simon, Maroša, Busen. Norčič A. in Hrastelj v golu. Tudi napadalci so se zelo trudili, vendar kakor rečeno — sreče pri streljanju na vrata niso imeli. Razen Pavličeviča, kateremu ni šlo vse od rok, so se odlikovali Zelko, brata Norčič in Fujs. Zagrebška publika je bila zelo objektivna in nagradila s ploskanjem vsako lepo potezo Mure, kar se redko, vidi pri nas. Sodnik Mikulan je bil dober. Poziv! Na podlagi odločbe IO-MLO Murska Sobota z dne 29. oktobra 1951 je Mestno obrtnostoritveno podjetje v Murski Soboti s 1. nov. 1951 prešlo v likvidacijo z obrati: čevljarstvo, sedlarstvo, mizarstvo, kolarstvo, pleskarstvo, radiodelavnica, elektroinštalacije, mehanična delavnica, urarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, vrvarstvo, slaščičarna, pekarna I in II, parna pekarna, mesnica in brivnica. Zato pozivamo vse dobavitelje, da prijavijo svoje terjatve, kakor tudi vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do 5. XII. 1951. Obenem naprošamo vse dobavitelje, da vse blago, dobavljeno po 1. XI. 1951, fakturirajo že na novo ustanovljena podjetja. Kmetijske obdelovalne zadruge Kmetovalci! menjajte Čimprej pridelke oljaric (bučnic, sončnic, repice, bukovega žira in maka) za sveže bučno ali sončnično olje in oljne pogače. Zamenjavo vršijo za nas vse Kmetijske zadruge. Iztrebite sleherno bučo in bučnice lepo posušite, ker se Vam bo trud obilo poplačal! Oddajte zamenjalnici suhe in dobro očiščene oljarice! Tovarna olja Slov. Bistrica MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 23. do 25. nov. 1951 ameriški film »Hrepeneča vdova«. — Od 27. do 29. nov. 1951 jugoslovanski film »Zastava«. OBVESTILO! Na podlagi sklepa izredne skupščine Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Murski Soboti z dne 31. V. 1951 preide v likvidacijo Trgovsko podjetje OZKZ Murska Sobota. Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve najpozneje* do 15. decembra 1951 Obenem pozivamo vse dolžnike, da do istega dne poravnajo vse 'obveznosti, sicer se bo izterjevalo sodnijsko. Uprava OZKZ Murska Sobota STREPTOMICIN prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. VEČJO (3-sobno) HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom, četrt ure od Ljutomera, prodam. Naslov v upravi lista. POGREŠAM 17-letnega sina Martina Tivadarja, doma iz Gančan, ki je odšel od doma 15. maja 1951 neznano kam. Komur je kaj znanega o njem, naj sporoči njegovi materi Tereziji Tivadar, Gančani 125, p. Beltinci. PRAZNO SOBO v Murski Soboti ali bližnji okolici išče mlajši zakonski par brez otrok. Ponudbe na OLO Murska Sobota, veterinarski odsek. Lastnik, ki je izgubil 19. VII. 1951 na državni cesti Ivanjci-Cogetincj nahrbtnik z raznovrstnim perilom in drobnarijami, naj te dvigne na Poverjeništvu za notranje zadeve v G. Radgoni. Enako se naj zglasi lastnik aktovke, ki jo je izgubil ob priliki okrajne razstave v G.. Radgoni; Če se predmeti v doglednem času ne dvignejo, postanejo državna last. Konec tega meseca izidejo v poljudnoznanstveni knjižnici F. BRENKA: Zapiski o filmu s 150 ilustracijami filmskih igralcev in prizorov ZALOŽBA »OBZORJA« Maribor, Prešernova 1 Spremembe v prometu potniških vlakov V zvezi z raznimi prošnjami In pritožbami zaradi novega voznega reda potnišhi vlakov, ki je bil uveden 5. XI. t. L so nastale spremembe voznega reda. Objavljamo le spremembe na naših progah in na progi Ljubljana-Maribor. Na progi Ljubljana-Maribor vozi vlak z odhodom iz Ljubljane ob 4,15 in prihodom v Maribor ob 9,10. V obratni smeri pa z odhodom iz Maribora ob 13,00 in s prihodom v Ljubljano ob 18,05. Na progi Ormož-Murska Sobota pa izostane vlak z odhodom iz Ormoža ob 20,50 in prihodom v Mursko Soboto ob 22,24 in v obratni smeri z odhodom iz Murske Sobote ob 10,05 in prihodom v Ormož ob 11,43. (Ta vlak zadnji čas ni vozil). Od 19. novembra dalje bo vozil vlak od Gornje Radgone do Ljutomera z odhodom iz Gornje Radgone ob 17,38 in prihodom v Ljutomer ob 18,30 ter bo izostal vlak z odhodom iz G. Radgone ob 18.08 in s prihodom v Ljutomer ob 19,00. V nasprotni smeri bo vozil iz Ljutomera vlak z odhodom ob 19,20 in s prihodom v G. Radgono ob 20,05 ter bo izostal vlak z odhodom iz Ljutomera ob 21,53 in s prihodom v G. Radgono ob 22,44. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota. 22. novembra 1951 Najdeni hrastovi orjaki na dnu Mure Zanimiva najdba, nova izkopanina! V rokavu Mure, imenovanem »Murišče« pri Hotizi v lendavskem okraju so našli na dnu struge orjaška hrastova debla, ki imajo celo do 140 cm premera. Čeprav so najdeni orjaki pod vplivom zemlje in zraka o črneli, so še vedno uporabni za strešne konstrukcije, mizarski strokovnjaki pa celo trdijo, da so zelo prikladni za izdelavo pohištva visoke kakovosti. Najdbe hrastovih debel ni slučajen pojav na močvirnatem področju okrog Hotize. Že stara izročila, ki so se ohranila v vaški zgodovini, kažejo na daljnjo preteklost, v dni, ko je na prostoru sedanjega naselja domovala ogromna množina morske vode. To domnevo potrjujeta: geološki sestav zemlje in napovedi vaščanov, da se v njenem naročju nahaja neznano število hrastovih in drugih debel, ki jih je spravila k počitku iz severa deroča voda. Toda, povrnimo se v sedanjost! Na prostoru sedanjega rokava Murišče so bila pred desetletji rodovitna polja. Muhasta Mura se je s svojimi valovi leta in leta zajedala v njihova nedrija in si sčasoma utrla novo pot Posebno takrat, ko se je hudo namršila, ni poznala mejá. Posledica njene ofenzivnosti je širok rokav in 30 ha odnesene plodne zemlje. Vsako leto širi svojo strugo in nevarno ogroža bližnje površine njiv ter ob rokavu stoječe kmečke hišice. Že lani so ji Hotižani napovedali boj, ki se je začel, s kopanjem ravnega prekopa v državnem gozdu Orlovščaka in z graditvijo jezu na mestu, kjer se pričenja rokav. Z započeto regulacijo bodo Muri zaprli pot v rokav, jo usmerili v strugo novo skopanega prekopa in s tem odstranili nevarnost, ki je grozeče visela nad vso vaško skupnostjo. Ljudska oblast je poslala Hotižanom izdatno pomoč: 1,500.000 din, buldožer in strokovnjake. Navadna težaška dela opravljajo prostovoljno. Ni menda vaščana, ki bi odrekel pomoč! Samo letos je dala vsaka hiša po šest težakov. Na nedavnem množičnem zborovanju so se frontovci odločili za nove žrtve: poslednja hiša naj prispeva po enega težaka na ha obdelovalne zemlje! Ni ostalo le pri besedah. Če stopiš k Murišču, boš videl pravcato delovno mravljišče. Vozniki dovažajo gramoz, težaki ga sejejo, drugi spet sekajo šibje... Prispeli so na pol poti. Še 4000 butar šibja bodo nasekali, pripravili 200 kubikov gramoza, potem pa naskočili Muro in ji ob brnenju težkega buldožerja polagoma zaprli pot. Pravijo, da bo prihodnje leto stekla po novem prekopu. Hotižani te opomnijo tudi na postranska opravila, ki prav tako zadevajo vse vaščane. Sem sodijo prostovoljna dela pri poglobitvi 11/2km dolgega obcestnega jarka od Marofa do vasi in gradnja novega mostu poleg poslopja osnovne šole. S poglobitvijo jarka so izsušili 120 ha bivših agrarnih travnikov, kar je poleg vsega ostalega dobro spričevalo dela frontovcev Hotize. Cvetoče koprive z obmurskih vrtov Neprijetna stanovanjska zadeva Iz Ključarevec pri Ormožu nam sporočajo, da je prišlo v vasi do nenadnih sprememb. Vse zadružne miši so se namreč brez dovoljenja preselile iz bajt zadružnih kajžarjev v bogato založene kašče »večjih« zadružnikov. Na merodajnem mestu sodijo, da je to znak udomačene navade v zadružnem upravnem odboru: deli in vladaj! Osmrtnica Cenjenemu občinstvu sporočam, da je v boju z nožem tragično preminul naš prisvojenec zadružni teliček Vsem, ki ste ga v skledah spremljali k zadnjemu počitku, se topot iskreno zahvaljujem. Žalujoči Vinc Stanjko, zadružnik KDZ Koračnice in ljubitelj telečjega mesa. Iz oddaje po željah Kristina Stanjkova iz Koračic je pred kratkim poslala neki radijski postaji drobno pisemce, v kateri jo naproša, da bi ji zavrtela ploščo: »Denarca ni, da bi davek plačali...« Po njenem — bi s to ploščo razveselili tudi večje zadružnike Ludvika Belca, Lizo Bobnjarjevo in Franca Belca iz Koračic, ker imajo poleg »manjših« ohišnic na zalogi še zadružne poljske pridelke. Izvedeli smo, da njeni želji ni bilo ustreženo. Baje zato, ker je »zadružnica« z nezadružnim stažom od 1950. leta in ji zemljica v dolini bogato obrodi. Njenim priporočencem pa so zagodli: »Naj se davek meri po zalogah v kašči«. Muhasti Radio pa je še ustregel želji tomaževske občinske blagajne: »Kristina, jaz bom Tebe rada imela, ko boš tisočakov deset pred menoj odštela ...« Kako dolgo bomo še čakali? V kmečki delovni zadrugi Nasova živi zadružnik Silvo Metlikovec. Sicer ne vemo, če ga še lahko prištevamo med zadružnike, ker na delo ne prihaja, odkar ni več brigadir. Vse poštene za- družnike pa najbolj čudi to, kako je tako vneti zadružnik, ki je v svoji »zadružniški zavesti« včasih še preveč priganjal pri delu, mogel postati nasprotnik zadruge in celo njen razbijač. Pa je nekdo razrešil to uganko, ko je pojsnil: »Dokler je Metlikovec bil na komandnem položaju, mu je zadruga ugajala, ker mu je prinašala še »ekstra« koristi. Ko pa so mu zadružniki ukinili njegove »ekstra« koristi, ker so ga razrešili brigadirstva, pa se mu zdi, da zanj ni več žetve v zadrugi.« Preko 38. vzporednika V Pršetincih pri Tomažu živi možak, ki mu pravijo gospod Kosi ali zadružnik na »svojem«. Kakor so nam povedali sovaščani, se Kosi ne bo nalezel revmatizma na zadružnem polju, čeprav je spreten pri pospravljanju zadružnih pridelkov. Tudi države ne nadleguje z oddajo zadružnega žita. Ko je pred dvema tednoma dorastel iz trte zvitim govoricam o povračanju na staro, je v veliki družbi dejal, da se v zadrugi ne da živeti. Hudimansko se je hudoval, mahal s pestmi in kričal: Spustite me iz zadruge! So vaščani so ugibali, v katero kategorijo ljudi bi ga vtaknili. Ali bi morda bolj spadal pod »lotmerško vüro«, kateri je že botroval? No, naposled se po dolgem modrovanju sklenili: »Gospod Kosi si je zaslužil, da ga uvrstimo med tiste Korejce, ki so prekoračili 38. vzporednik zadružnih pravil.« Nepopisna žalost ali „pobožnjak“ je prestopil prag sedme božje zapovedi V soboto 26. oktobra so v Pršetincih pri Tomažu brali grozdje, ga stiskali in s sladkim moštom polnili sode. V noči na nedeljo se je v kleti Franca Zemljiča zgodilo nekaj zagonetnega. Niti strokovnjaki niso mogli pojasniti, kako je 120 litrov mošta moglo preteči iz zadružnega soda v Zemljičev sod. Dobili pa smo informacije, da je gospodar po vrnitvi tega mošta točil debele solze. Nevtralni pas Minuli teden so v Ljutomeru razglasili, da bo v kinodvorani zbor volivcev. Napovedani zbor se je prelevil v dvojni zbor. Spredaj so govorili oblastni možje, zadaj pa se je glasno smehljala »Bojanova« skupina. Lahko si mislimo, kako se je počutila sredina v »nevtralnem« pasu zborovskega področja. POSTOJNSKO PODZEMLJE Postojnska jama — stotisoči so si jo že ogledali in jo občudovali, še več pa je takih, ki sicer o njej govore, pa Je še ne poznajo. Oglejmo si torej nekoliko ta dragoceni zaklad naše Postojne in vse kraške pokrajine. V zgradbi pred Postojnsko jamo vstopimo na majhen ozkotiren vlak — da vlak, ki nas popelje počasi v hladno podzemlje, kajti peš bi bilo preveč, če si hočemo vse ogledati. Po majhnem temnem predoru kmalu prispemo z vlakom v jamo. Spodaj pod nami teče reka Pivka, in se izgublja, nad nami pa je velik nekoliko očrnel vendar svetlikajoči se obok. Ko še zremo v reko, ki se izgublja v rovih pod nami, nas vlak že vozi dalje, ne meneč se za našo radovednost. Včasih dela ostre ovinke, pri čemer seveda tudi dovolj, škriplje, vendar nas to mnogo ne moti, kajti naše oči so ob straneh jame, ki postaja za vsakim ovinkom bolj, čarobna. Pred nami se odpira pravi čarobni grad — polno lesketajočih se dvoran, polno vseh vrst stebrov, kapnikov — vse se ob električni luči svetlika v najrazličnejših barvah, izgleda kot bi to ustvarilo tisoče umetnikov, ki pa gotovo še ne bi niti mogli kaj takega. Nekateri kapniki so svojevrstno oblikovani, tu je videti kamen kot zavese, tam kapnik podoben spomeniku, stranska jama na to stran, tam rov navzgor, postrani itd. Vlak se ustavi in mi moramo nadaljevati peš. Težko bi bilo opisati vso krasoto, ki je skrita tu nekaj km pod zemljo. Nekaj posebnega je Velika gora, ki predstavlja pravo kameni to džunglo. Dviga se 45 metrov visoko in se sestoji iz pravega gozda tudi do 15 m visokih stalagmitov. (Kapnike, ki vise izpod stropa imenujejo stalaktite, one ki pa stoje in rastejo od tal pa stalagmite). Dočim predstavlja »kamena džungla« pravo čarobno divjino, je v drugih delih jame spet posebnost dvoran in kapnikov v izrednem sijaju, razkošju ih lepoti. Izredno lep je v Postojnski jami novi del ali »Lepe jame«. Pot po njej vodi iz dvorane v dvorano, drugo bolj blestečo od druge. Ta del jame je bil odkrit pred 60 leti, obiskati pa ga je bilo mogoče šele po letu 1926. (Samo to leto je obiskalo jamo 110.000 ljudi). Kapniki in oboki so zdaj kristalno beli, pa spet rumenkasti, rdečkasti ali celo črni. Izmed dvoran v Postojnski jami moramo omeniti »gotsko dvorano«, v kateri so našli izkopanine iz pradavnih časov, potem veliko plesno dvorano, ki je le približno 90 metrov pod zemeljsko površino in pol kilometra daleč od izhoda ter so v njej često organizirani plesi, dalje veliko, koncertno dvorano, ki ima prostora za več tisoč ljudi in je v njej ob prireditvih tudi buffe. Obok te dvorane je 50 m visok, dvorana pa je opremljena z lestenci. Znani sta še posebno »tiha dvorana«, »zimska dvorana« itd. Človek težko verjame, da je vso to krasoto ustvarila narava sama, čeprav v deset tisoč letih, kot je to razvidno iz posameznih kapnikov. Postojnsko jamo je izdolbla rečica Pivka, ki je raztopila apnenec in se izgubila v zemlji kot ponikalnica (ponikalnice sp na kraškem apnenčastem svetu redne pojave). Postojnska jama je menda nad 20 km dolga, vendar do kraja, še tudi danes ni bilo mogoče priti. Nekateri upajo, da bo nekoč vendarle mogoče priti za tokom Pivke na dan pri Planini, oziroma Vrhniki, kjer vsa voda pride končno na dan in teče kot Ljubljanica v Savo. Kapniki in blesteči oboki v jami so nastali na ta način, da je voda, ki je pronicala tisočletja skozi redki strop, prinašala s sabo apnenec (včasih mešan z drugimi snovmi), ki ga je tu puščala delec za delcem. Tako so pričeli in tako še vedno rastejo kapniki obeh vrst, svetli oboki itd. PARTIZANI SO V JAMI UNIČILI SKLADIŠČE MUNICIJE Postojnsko jamo so izkoristili Nemci za varno skladišče svojega streliva. Toda preveč so se zanašali na zastraženo jamo. V noči od 22. na 23. april leta 1944 je v jami izbruhnil požar, ki je uničil shranjeno strelivo in razbesnel naciste. Kaj se je zgodilo? Zvečer 22. aprila je partizan Tone Poljak z dvema tovarišema prilezel do močno zastražene jame in si ogledal položaj. Partizani so vedeli za skriven stranski rov, ki vodi v središče Postojnske jame in za katerega Nemci najbrž niti niso vedeli. Po tem rovu so se partizani drug za drugim pričeli spuščati v hladno in temno podzemlje. Počasi in tiho so prodirali proti sredini, križali druge rove in kočno prišli v glavni rov, po katerem drži železnica. Približali so se do streliva, v bližino 50 metrov nemškemu stražarju in zažgali. Požar je buhnil, stene so se zasvetile v čudnem sijaj o, strelivo je pokalo in po rovih se je valil gost dim. Nemci so bili kot iz uma. Partizani so tekli’ kolikor so mogli po rovu nazaj v tajni stranski rov. Morali so hiteti, kajti izhod rova ni daleč od glavnega in lahko bi se zgodilo, da Nemci obkolijo vso jamo, posebna še, če vedo za zapuščeni izhod. Na drugi strani so morali hiteti že zaradi dima, ki bi jih prav tako lahko zadušil. Vendar se je zgodila nesreča. Medtem ko sta prva partizana srečno prišla iz jame in se hitro oddaljila v postojanko, je tretji zaostal in v temi zašel. Vpiti ni smel in je bilo tudi brez po- mena, kajti vedel je, da se tovariši ne morejo vrniti, vsaj takoj ne. Križaril je naprej in iskal izhod, toda nikjer ga ni hotelo biti. Rovi so se prečkali, se zavijali in prehajali drug v drugega. Le kdor je poznal pot, je lahko računal, da bo še zlezel iz nje. Postal je pravi jetnik podzemlja. Tudi tovariši ga ne bi mogli več najti. Tri dni je iskal in čakal na rešitev. In tretji dan je prišla v obliki nemške vojaške patrole. Nemci si namreč tri dni niso upali v jamo. Opazil je najprej, kako se je v sosednjem rovu bledo zasvetlikalo, potem pa je slišal tudi govorenje. Prihajali so proti njemu z električnimi ročnimi svetiljkami. Ali bi se jim predal, ves tak kakršen je bil izmučen? Ne, ker bi ga gotovo mučili. Skril se je za visok kapnik in pustil Nemce mimo. Potem je sezul čevlje in pričel bosonog slediti patroli; seveda v primerni razdalji. Tako je prišel za Nemci v glavni rov in po njem do glavnega izhoda — ter v svobodo. Naloga je bila izvršena. Skladišče je bilo uničeno, partizani pa so ostali živi. Danes spominjajo na ta dogodek le še okajeni boki v začetku jame. -jv. Afriško cesarstvo Abesinija Našim bralcem je še znano, da si je Italija v svojem pohlepu po zemlji poleg afriških pokrajin Libije, Eritreje in Somalije 1935. leta, podvrgla tudi staro carstvo Abesinijo. Italija je pričela svojo imperialistično pot v Afriki 1885. leta, ko je zasedla pokrajino ob Rdečem morju, ki se sedaj imenuje Eritreja. Iz Eritreje je Italija nadaljevala svojo osvajalnost in sicer je leta 1890 zasedla pusto obalo med Abesinijo in Indijskim oceanom, ki ima od tedaj ime Italijanska Somalija. Šest let pozneje je italijanska vojska že napadla sosedno Abesinijo, vendar je bila premagana Več sreče so imeli Italijani 1912. leta, ko so ob sredozemski obali zavzeli veliko Libijo. Sele Mussoliniju je leta 1935 uspelo pokoriti žilave Abesince. Toda Italija se je vezala z nacisti in bila z njimi tudi poražena, tako da je v tej vojni izgubila tudi vse afriške posesti. Libija bo v kratkem postala samostojna država. Glede Eritreje je bilo mnogo teže ker je prebivalstvo precej mešano (kristjani in muslimani), vendar so se lani le sporazumeli, da bo združena z Abesinijo, ki je. seveda že med vojno ponovno postala samostojna država na čelu s starim cesarjem Haille Selasio. Sporazum o pridružitvi Eritreje Abesiniji je bil dosežen pri Združenih narodih, vendar bo federacija obeh držav ustanovljena postopoma. S to združitvijo bo dobila Abesinija dostop do morja. Glede Somalije je bilo sklenjeno, da bo čez 10 let postala samostojna država, do takrat pa jo bo upravljala Italija s pomočjo Filipinov, Egipta in Kolumbije. Abesinija je danes še zelo zaostala dežela, vendar je to dežela, ki se je pričela hitro, razvijati. V prvi vrsti lahko omenimo porast prometa po edini abesinski železnici, ki veže glavno mesto Adis Abebo z obmorskim mestom Džibutijem v Francoski Somaliji. Abesinija je značilna dežela kave, ki je tudi glavni izvozni predmet. Sicer ima Abesinija tudi precej rud, vendar so te še v glavnem neizkoriščane in je treba predvsem urediti še prometne veze. Za Abesinijo je značilno tudi to, da je zelo gorata in ima sorazmerno mnogo padavin. Abesinija ima v Adis Abebi že svojo radijsko postajo, avtomatično telefonsko centralo in precej razširjen zračni promet. Lani so v Abesiniji odprli tudi prvo vseučilišče. Sedaj obiskuje šole v Abesiniji že nad 100.000 mladine, sicer pa je v državi še nizek odstotek pismenih. Vendar pa izhaja v Adis Abebi vsega 10 časopisov in med temi tudi en dnevnik. Abesinija ali Etiopija je član Združenih narodov. Prav na zasedanjih Združenih narodov so se seznanile obe delegaciji. Tako je tudi prišlo do medsebojnih stikov in — da je pred kratkim naša delegacija obiskala Abesinijo. Verjetno bodo v kratkem med Jugoslavijo in Abesinijo vzpostavljeni redni diplomatski in trgovinski odnosi. Abesinija nam bo lahko dobavljala kavo in druge pridelke tropičnih krajev, mi pa bomo Abesiniji lahko nudili razne industrijske izdelke. F. Šop: ODZVONILO MU JE (Nadaljevanje in konec.) Kmalu je pošlo vse blago. Ljudje, ki niso dobili nič, niso hoteli oditi. Jezili so se in vpili v Napotnika, kakor da bi bilo le od njega odvisno, koliko blaga deli. Ta pa je jezno krilil z rokami, pri tem pa poskušal delati prijazen obraz. Zakaj bi se po nepotrebnem zameril ljudem? Morda jih bo še kdaj rabil. In čim bolj prijazen bo, tem manj bodo sumili v njegovo poštenost. »Saj vam vendar ne morem več razdeliti, kot so mi poslali.« »Pa bi vsaj to pravično delil,« so mu ugovarjali. »Kaj pa jaz vem, kdaj je kdo prišel. Jaz moram dati tistemu, ki se prej prerije do mene. Kaj še hočete drugega? Mar to ni pravično od mene?« Ljudje so se počasi razšli. Napotnik si je oddahnil in pogledal na uro. Bil je že čas zapiranja trgovine. Veselo se je nasmehnil na račun ljudi, ki se morajo toliko prerivati, če hočejo kaj dobiti, pa kljub temu morajo tako plesati, kot jim on, stari in prebrisani trgovec, gode. »Čeprav sem le vaš poslovodja, ste odvisni od mene.« Zaklenil je trgovino in se napotil domov. Vstopil je v kuhinjo, kjer je prijetno dišala svinjska pečenka, ki jo je žena pekla na štedilniku. »Težko, je delati z ljudmi,« je vzdihnil. »Saj si res revček; še v kuhinjo sem slišala, kako so se jezili, ko so šli tod mimo,« ga je pomilovala žena. »Naj se le jezijo, saj sem si dobro zapomnil, kateri največ vpijejo.« Tedaj mu je žena dala košček papirja, vabilo na množični sestanek — Fronte. »Naj grem na sestanek? Saj vendar nisem neumen. Da mi bodo tam taki mladiči solili pamet. Trgovec Napotnik je za to prepameten. Tudi z ljudsko inšpekcijo ne bodo ugnali Napotnika, pa čeprav izvolijo vse frontovce v njo. Kje pa se ljudje razumejo na trgovske trike?! Sitnosti bi mi lahko povzročil morda le Mlakar in še morda sekretar Fronte, čeprav je smrkavec. Pa tudi ta dva me ne bosta presenetila, čeprav se imata za pametnejša od mene. Čeprav hočeta vse videti in vse ugotoviti ter vedno govorita o pravičnosti, me ne bosta ugnala v kozji rog. Jaz vem, kako si mora človek delati pravico sam.« Tako je napotnik modroval do večerje. Po večerji pa se je oblečen vlegel počez čez posteljo in v roke vzel časopis. Tako je hotel počakati, da bi žena pospravila mizo. Naenkrat se mu je zazdelo, da nekdo prihaja. Vstopila sta sekretar Fronte in Mlakar. Za njima je počasi prišel že miličnik. Napotnik se je v zadregi popraskal po glavi. Mlakar je stopil preden in svoj oster pogled zapičil vanj. Napotniku je postalo vroče, da se je začel potiti in kolena so se mu šibila. »Vstani! Pregledali bomo trgovino,« mu je končno rekel Mlakar. »Prosim, prosim,« jih je povabil Napotnik in si dajal pogum. Ko so prišli v trgovino, ga je Mlakar vprašal: »Koliko blaga si danes sprejel?« »Dve bali, 120 metrov,« je jecljal Napotnik. »Si vse prodal?« »Vse, čisto vse,« je zagotavljal Napotnik in vidno zardel. »Kaj pa je to?« je vprašal Mlakar, ko se je pripognil pod prodajno mizo in od tam potegnil blago, kakršnega je Napotnik malo prej prodajal. Skrita je bila bala, ki se je začela odvijati. Kmalu je bila vsa trgovina polna blaga iz te bale. Napotnik se je tako potil, da je čutil, kako mu potne kaplje lezejo po prsih in hrbtu za pas in v hlače. Mlakar je še vedno odvijal blago, sekretar in miličnik pa sta opazovala Napotnika, kako je spreminjal barve. Napotnik ju ni upal pogledati v oči, le buljil je v blago, katerega je bilo vedno več, kakor da bi ga Mlakar od nekod čaral. »Vedel sem, da bomo ujeli pravega ptička. Sedaj ti že porežemo krila. Pripravi se, da greš z nami!« mu je rekel Mlakar, ko je končal z odvijanjem bale. »Prosim milosti!« je jecljal Napotnik. »Vzamite rajši vse to blago, samo mene pustite; saj ne bom nikoli več delal takih stvari.« »Ne maramo, le želimo, naj se vsi vaščani prepričajo o tvoji poštenosti. Gremo!« Nič ni pomagalo, miličnik ga je prijel pod pazduho in ga rinil čez prag. Napotnika je čakala najtežja pot, pot v zapor. Ko so bili na cesti, so se okrog njih zbrali vsi vaščani, ki so prej čakali na blago. Med njimi je bil tudi Doberšek, njegov prijatelj, ki ga je za zahvalo, ker mu je prej namignil, naj pride drugič po blago, ko ne bo ljudi v trgovini, neusmiljeno pobožal s pestjo po glavi in zavpil: »Le zaprite hudiča špekulantskega!« Napotniku se je kar stemnilo v glavi in je planil kvišku. Pogledal je okrog sebe. Kako se je razveselil, ko je opazil, da je na postelji in da je le sanjal. Hitro je oblekel suknjo in odšel iz sobe. Žena je začudeno gledala za njim, on pa je hitel in se sploh ni ozrl, Skoro stekel je k trgovini. Ko je vstopil in naredil luč, potegnil izpod prodajne mize skrito blago ter ga začel, meriti in rezati. To je shranil za prijatelje. Pa se mu je po teh hudih sanjah zdelo, da tamkaj ni varno, zato ga mora čim prej spraviti iz trgovine. Kaj če se Mlakar, ki je ljudski inšpektor, nazadnje res spomni kaj takega in bi ga presenetil? Zmotilo ga je trkanje na vratih. »Kateri hudič pa zdaj hodi tu okrog?« se je ustrašil. »Mar niso okna dobro zastrta, da je luč opaziti ven?« Hitro je potisnil zadnji kos blaga v vrečo, vse skupaj pa vrgel pod stare prazne vreče, ki so ležale na kupu. Šele takrat je šel odpirat. Pred vrati sta stala Mlakar in sekretar vaškega odbora Fronte. »Mislila sva, da so tatovi,« se je opravičeval Mlakar, »ker nisva vedela, da tudi ponoči delaš.« Počistil sem malo, ker je po dnevu bilo toliko ljudi,« se je v zadregi opravičeval Napotnik. Pri srcu mu je odleglo. »A, počistil si tisto blago, ki ti Je že ostalo.« Napotnik je zazijal od začudenja, od kod to vesta. »Bi nama pokazal tisti kos, ki si ga pravkar zvijal, ko sva midva trkala,« je nadaljeval Mlakar. »Ne razumem te,« se je jecljajoč Izgovarjal Napotnik. »Sicer pravijo, da prisluškovati in nekoga zalezovati ni pošteno niti dostojno. In imajo prav, kajti poštenih ljudi tega treba ni. Midva pa sva prišla tu mimo, ko sva se vračala s sestanka in sva v radovednosti, če so v trgovini tatovi, skozi špranjo, ki si jo pustil pri zatemnitvi, opazila, kaj dela naš poslovodja. Če bi te videla pri poštenem delu, te niti motila ne bi. Tako pa mislim, da sva storila svojo dolžnost,« Po tem presenečenju Napotnik ni vedel, kaj naj jima reče in kako naj se izgovarja. »Kakor hočeš,« je nadaljeval Mlakar. »Ljudje bodo tako ali tako izvedeli resnico. In to pot te ne bodo rešili niti tvoji prijatelji, kajti ljudje, člani kmetijske zadruge, si bodo kmalu poiskali drugega poslovodjo, ker so se tebe te naveličali. Saj so se celo na današnjem sestanku menili o tem. Škoda, da nisi bil zraven. To, kar sva midva pravkar opazila, pa bo še pospešilo ljudsko odločitev. Tvoje lepe besede in ponarejeno prijazen obraz ti ne bo nič več pomagal. Lahko noč! Ko sta odšla, se Napotnik še vedno ni mogel znajti. To, kar je pravkar slišal, je zrušila njegov pogum in modrost. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek— Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M Sobota 641-903-322 Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna