› INFORMACIJSKA DRUZBA Zbornik 26. mednarodne multikonference Zvezek D INFORMATION SOCIETY Proceedings of the 26th International Multiconference Volume D Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths about Environmental Protection Urednika • Editors: Tomaz Ogrin, Rafael Mihalic IS2023 Zbornik 26. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2023 Zvezek D Proceedings of the 26th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2023 Volume D Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths about Environmental Protection Urednika / Editors Tomaž Ogrin, Rafael Mihalič http://is.ijs.si 11. oktober 2023 / 11 October 2023 Ljubljana, Slovenia Urednika: Tomaž Ogrin Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Rafael Mihalič Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Mateja Mavrič Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2023 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 170853635 ISBN 978-961-264-279-2 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2023 Šestindvajseta multikonferenca Informacijska družba se odvija v obdobju izjemnega razvoja za umetno inteligenco, računalništvo in informatiko, za celotno informacijsko družbo. Generativna umetna inteligenca je s programi kot ChatGPT dosegla izjemen napredek na poti k superinteligenci, k singularnosti in razcvetu človeške civilizacije. Uresničujejo se napovedi strokovnjakov, da bodo omenjena področna ključna za obstoj in razvoj človeštva, zato moramo pozornost usmeriti na njih, jih hitro uvesti v osnovno in srednje šolstvo in vsakdan posameznika in skupnosti. Po drugi strani se poleg lažnih novic pojavljajo tudi lažne enciklopedije, lažne znanosti ter »ploščate Zemlje«, nadaljuje se zapostavljanje znanstvenih spoznanj, metod, zmanjševanje človekovih pravic in družbenih vrednot. Na vseh nas je, da izzive današnjice primerno obravnavamo, predvsem pa pomagamo pri uvajanju znanstvenih spoznanj in razčiščevanju zmot. Ena pogosto omenjanih v zadnjem letu je eksistencialna nevarnost umetne inteligence, ki naj bi ogrožala človeštvo tako kot jedrske vojne. Hkrati pa nihče ne poda vsaj za silo smiselnega scenarija, kako naj bi se to zgodilo – recimo, kako naj bi 100x pametnejši GPT ogrozil ljudi. Letošnja konferenca poleg čisto tehnoloških izpostavlja pomembne integralne teme, kot so okolje, zdravstvo, politika depopulacije, ter rešitve, ki jih za skoraj vse probleme prinaša umetna inteligenca. V takšnem okolju je ključnega pomena poglobljena analiza in diskurz, ki lahko oblikujeta najboljše pristope k upravljanju in izkoriščanju tehnologij. Imamo veliko srečo, da gostimo vrsto izjemnih mislecev, znanstvenikov in strokovnjakov, ki skupaj v delovnem in akademsko odprtem okolju prinašajo bogastvo znanja in dialoga. Verjamemo, da je njihova prisotnost in udeležba ključna za oblikovanje bolj inkluzivne, varne in trajnostne informacijske družbe. Za razcvet. Letos smo v multikonferenco povezali deset odličnih neodvisnih konferenc, med njimi »Legende računalništva«, s katero postavljamo nov mehanizem promocije informacijske družbe. IS 2023 zajema okoli 160 predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic, skupaj pa se je konference udeležilo okrog 500 udeležencev. Prireditev so spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 46-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2023 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Odkrivanje znanja in podatkovna središča • Demografske in družinske analize • Legende računalništva in informatike • Konferenca o zdravi dolgoživosti • Miti in resnice o varovanju okolja • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Digitalna vključenost v informacijski družbi – DIGIN 2023 • Slovenska konferenca o umetni inteligenci + DATASCIENCE • Kognitivna znanost • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi • Zaključna svečana prireditev konference Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi ACM Slovenija, SLAIS za umetno inteligenco, DKZ za kognitivno znanost in Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna stroka s področja opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Andrej Brodnik. Priznanje za dosežek leta pripada Benjaminu Bajdu za zlato medaljo na računalniški olimpijadi. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko tematiko je prejela nekompatibilnost zdravstvenih sistemov v Sloveniji, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa dobi ekipa RTV za portal dostopno.si. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednica programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD - INFORMATION SOCIETY 2023 The twenty-sixth Information Society multi-conference is taking place during a period of exceptional development for artificial intelligence, computing, and informatics, encompassing the entire information society. Generative artificial intelligence has made significant progress towards superintelligence, towards singularity, and the flourishing of human civilization with programs like ChatGPT. Experts' predictions are coming true, asserting that the mentioned fields are crucial for humanity's existence and development. Hence, we must direct our attention to them, swiftly integrating them into primary, secondary education, and the daily lives of individuals and communities. On the other hand, alongside fake news, we witness the emergence of false encyclopaedias, pseudo-sciences, and flat Earth theories, along with the continuing neglect of scientific insights and methods, the diminishing of human rights, and societal values. It is upon all of us to appropriately address today's challenges, mainly assisting in the introduction of scientific knowledge and clearing up misconceptions. A frequently mentioned concern over the past year is the existential threat posed by artificial intelligence, supposedly endangering humanity as nuclear wars do. Yet, nobody provides a reasonably coherent scenario of how this might happen, say, how a 100x smarter GPT could endanger people. This year's conference, besides purely technological aspects, highlights important integral themes like the environment, healthcare, depopulation policies, and solutions brought by artificial intelligence to almost all problems. In such an environment, in-depth analysis and discourse are crucial, shaping the best approaches to managing and exploiting technologies. We are fortunate to host a series of exceptional thinkers, scientists, and experts who bring a wealth of knowledge and dialogue in a collaborative and academically open environment. We believe their presence and participation are key to shaping a more inclusive, safe, and sustainable information society. For flourishing. This year, we connected ten excellent independent conferences into the multi-conference, including "Legends of Computing", which introduces a new mechanism for promoting the information society. IS 2023 encompasses around 160 presentations, abstracts, and papers within standalone conferences and workshops. In total about 500 participants attended the conference. The event was accompanied by panel discussions, debates, and special events like the award ceremony. Selected contributions will also be published in a special issue of the journal Informatica (http://www.informatica.si/), boasting a 46-year tradition of being an excellent scientific journal. The Information Society 2023 multi-conference consists of the following independent conferences: • Data Mining and Data Warehouse - SIKDD • Demographic and Family Analysis • Legends of Computing and Informatics • Healthy Longevity Conference • Myths and Truths about Environmental Protection • International Conference on Technology Transfer • Digital Inclusion in the Information Society - DIGIN 2023 • Slovenian Conference on Artificial Intelligence + DATASCIENCE • Cognitive Science • Education and Training in the Information Society • Closing Conference Ceremony Co-organizers and supporters of the conference include various research institutions and associations, among them ACM Slovenia, SLAIS for Artificial Intelligence, DKZ for Cognitive Science, and the Engineering Academy of Slovenia (IAS). On behalf of the conference organizers, we thank the associations and institutions, and especially the participants for their valuable contributions and the opportunity to share their experiences about the information society with us. We also thank the reviewers for their assistance in reviewing. With the awarding of prizes, especially the Michie-Turing Award, the autonomous profession from the field identifies the most outstanding achievements. Prof. Dr. Andrej Brodnik received the Michie-Turing Award for his exceptional lifetime contribution to the development and promotion of the information society. The Achievement of the Year award goes to Benjamin Bajd, gold medal winner at the Computer Olympiad. The "Information Lemon" for the least appropriate information move was awarded to the incompatibility of information systems in the Slovenian healthcare, while the "Information Strawberry" for the best move goes to the RTV SLO team for portal dostopno.si. Congratulations to the winners! Mojca Ciglarič, Chair of the Program Committee Matjaž Gams, Chair of the Organizing Committee ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Mateja Mavrič Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Marjan Heričko Baldomir Zajc Bojan Orel Borka Jerman Blažič Džonova Blaž Zupan Franc Solina Gorazd Kandus Boris Žemva Viljan Mahnič Urban Kordeš Leon Žlajpah Cene Bavec Marjan Krisper Niko Zimic Tomaž Kalin Andrej Kuščer Rok Piltaver Jozsef Györkös Jadran Lenarčič Toma Strle Tadej Bajd Borut Likar Tine Kolenik Jaroslav Berce Janez Malačič Franci Pivec Mojca Bernik Olga Markič Uroš Rajkovič Marko Bohanec Dunja Mladenič Borut Batagelj Ivan Bratko Franc Novak Tomaž Ogrin Andrej Brodnik Vladislav Rajkovič Aleš Ude Dušan Caf Grega Repovš Bojan Blažica Saša Divjak Ivan Rozman Matjaž Kljun Tomaž Erjavec Niko Schlamberger Robert Blatnik Bogdan Filipič Stanko Strmčnik Erik Dovgan Andrej Gams Jurij Šilc Špela Stres Matjaž Gams Jurij Tasič Anton Gradišek Mitja Luštrek Denis Trček Marko Grobelnik Andrej Ule Nikola Guid Boštjan Vilfan iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Miti in resnice o varovanju okolja / Myths and Truths about Environmental Protection ........................ 1 PREDGOVOR / FOREWORD ............................................................................................................................... 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ............................................................................... 4 Prihodnost pripada vodiku? / Senegačnik Andrej, Sekavčnik Mihael.................................................................... 5 Z zelenim kapitalom do razvoja okolja / Pišotek Boštjan ...................................................................................... 9 Premog, gorivo prihodnosti; če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bomo imeli / Valenčič Leon, Mihalič Rafael .................................................................................................................................................. 16 Miti in resnice o slovenskem okolju / Gams Matjaž ............................................................................................ 18 Medved ni plišasta igračka, medved je zver! / Perko Franc ................................................................................. 22 Ogljikov dioksid – mit ali resnica? / Ogrin Tomaž .............................................................................................. 28 Kako poceni je električna energija iz obnovljivih virov / Mihalič Rafael ............................................................ 35 Nemški Energiewende med ideologijo in stvarnostjo / Povh Dušan, Mihalič Rafael .......................................... 41 Toplogredni učinek ozračja – ali sploh obstaja? / Margan Erik ........................................................................... 45 Po tej poti ne bomo ohranili trajnosti gozdov v Sloveniji / Perko Franc .............................................................. 50 Personal Recollections on Influencing the Public Opinion on GM Food as Some Part of the Struggle for Rational Decision-Making in Environmentalism / Bohanec Borut ................................................................. 57 Mit-jedrska energija je ključna v boju s podnebnimi spremembami / Valenčič Matjaž ...................................... 59 Vključitev Slovenije v enotno evropsko varstvo zaradi ogroženosti pred izumrtjem medveda in volka / Šešerko Leo, Lipič Karel ............................................................................................................................................... 61 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................... 65 v vi Zbornik 26. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2023 Zvezek D Proceedings of the 26th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2023 Volume D Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths about Environmental Protection Urednika / Editors Tomaž Ogrin, Rafael Mihalič http://is.ijs.si 11. oktober 2023 / 11 October 2023 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR Tretjo konferenco na temo varovanja okolja smo poimenovali »Miti in legende varovanja okolja.« Stroka skoraj praviloma daje precej drugačne odgovore glede ekološke škodljivosti vpliva človeka na okolje, kot večinoma zasledimo v medijih. Zavedanje o pomenu okolja v družbi narašča, ljudi se v imenu "ekologije" vedno bolj omejuje v njihovem vsakdanjem življenju, za vsako malenkost kot posamezniki potrebujemo nešteta dovoljenja, hkrati pa mirno gradimo nova in nova veletrgovska središča na najboljši kmetijski zemlji, ki smo je v letih od osamosvojitve izgubili ca. 70.000 ha, tako da je ostalo še ca. 180.000 ha obdelovalnih (njivskih) zemljišč, v občinskih prostorskih načrtih pa je predvidenih za pozidavo še 57.000 ha zemljišč. Ob izgradnji novih 100 km avtoceste, ki jih sicer rabimo za visok standard življenja, ki se mu ne maramo odreči, se porabi toliko energentov, da jih z energetskim varčevanjem slovenskih gospodinjstev praktično ni mogoče kompenzirati. Ko ob tem beremo, kako bodo problem oskrbe družbe z energijo rešile sončne elektrarne na kmetijskih površinah ali vetrnice v deviških gozdovih, se lahko utemeljeno vprašamo ali ob tem ne gre za neznanstvene pristope, o ekoloških mitih ali morda celo za uresničevanje nekih idej pod krinko okoljevarstva. Modrost vidimo v izreku: ''Ne uničujmo narave, da bi reševali okolje! '' V tujini ga poznajo kot: ''Do Not Destroy the Nature to Save the Environment.'' S konferenco želimo podati usmeritev Slovenije v varno, prijazno, zdravo in kakovostno okolje za vse državljane in državljanke Slovenije, ki si ga bomo ljudje tudi lahko privoščili ter hkrati opozoriti na prehitro uničevanje okolja, kmetijskih površin, nepotrebne gradnje novih in novih trgovskih centrov, infrastrukture in energijskih objektov na najboljših zemljiških površinah, dostikrat z nepremišljenimi ali celo škodljivimi usmeritvami. Ali je mogoče hkrati spodbujati tehnološki razvoj, uporabo obnovljivih virov in zmanjšati negativne vplive na okolje? Smo sposobni preusmeriti antropocentrični razvoj v ekocentričnega? Potrebujemo strožji nadzor varstva na ožjih, širših in vplivnih vodnih območjih za zaščito podtalnice in pitne vode, vključno z ekonomskimi in lastniškimi načeli? Imajo mesta dovolj zelenih površin, zakaj imajo podjetja in inštitucije večinoma vse pozidano, v asfaltu in betonu? In seveda ključno vprašanje: "Kaj si lahko privoščimo?" Najslabša možnost za ljudi in tudi za okolje je obubožanje družbe v imenu utopičnih idej. Dvomimo, da bo komurkoli še mar za razogljičenje, energetski preobrat, zelene vire in kar je podobnih floskul, če bo eksistenčno ogrožen in za svoje otroke ne bo videl neke obetavne prihodnosti. Konferenca bo po obliki podobna kot dosedanje v okviru 26. zaporedne multikonference Informacijska družba (is.ijs.si). Tema okolja je tako vseobsegajoča, aktualna in pomembna, da je res zadnji čas, da se pojavi v multikonferenci IS. Tako kot pri drugih konferencah bomo tudi pri okolju »natočili čistega vina« oz. bomo strokovno analizirali in ugotovili marsikaj, česar ne najdete v javnih medijih, marsikdaj pa tudi ne v znanstveni in strokovni literaturi. Matjaž Gams, Rafael Mihalič in Tomaž Ogrin 3 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Tomaž Ogrin, predsednik Rafael Mihalič, predsednik Mihael Toman Franc Lobnik Erik Margan Tomi Trilar Andrej Gogala Dušan Plut Matej Ogrin Stane Merše Sašo Medved Luka Juvančič predstavniki okoljskih združenj med drugim Focus DONDES stranka Zeleni Slovenije Zveza ekoloških gibanj Cipra Slovenija 4 Prihodnost pripada vodiku? Future belongs to the Hydrogen? Andrej Senegačni † Mihael Sekavčnik Laboratorij za termoenergetiko Laboratorij za termoenergetiko Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija andrej.senegacnik@fs.uni-lj.si mihael.sekavcnik@fs.uni-lj.si POVZETEK for primary energy, which is taken from the environment. Currently, the world and all production of devices for the use of "Prihodnost (ne?) pripada vodiku". Takšne in podobne trditve se renewable energy sources still rely heavily on fossil resources. zadnje čase vedno pogosteje pojavljajo v medijih. V dogmi o globalnem razogljičenju igra vodik pomembno vlogo. Na KEYWORDS mnogih področjih, kjer tehnologija zahteva visoke temperature, jeklo, električna energija, cement, kemična industrija,… se hydrogen, decarbonization, H2-ready predvideva uporaba zelenega vodika. V času postopnega prehoda na vodik bo potrebno prilagajanje obstoječih naprav, da bodo 1 VODIK BODOČI (NE)ENERGENT postale "H2-ready". V tem prispevku je obravnavano nekaj osnovnih tehnoloških značilnosti, ki jih zahteva uporaba Glede vloge vodika v bližnji bodočnosti do leta 2070 so napovedi plinastih goriv z večjim deležem vodika. Trenutno že zelo dobro po raznih scenarijih močno različne. Večina scenarijev zelenega poznamo lastnosti vodika in težavnosti njegove uporabe kot prehoda je predstavljenih v raznih poročilih Mednarodne goriva, ni pa še neke pametne rešitve glede sezonskih hranilnikov agencije za energijo (IEA – International Energy Agency). in tudi absurda, da vodik ni energent, pač pa neto porabnik Skupna značilnost scenarijev je, da se tudi ti scenariji z leti energije. Uporaba zelenega vodika torej že v izhodišču povečuje močno spreminjajo in dajejo poudarke enkrat na eno, čez nekaj potrebo po primarni energiji, ki jo jemljemo iz okolice. Trenutno let pa na drugo razogljičevalno tehnologijo. Tako je tudi vloga svet in vsa proizvodnja naprav za izrabo obnovljivih virov vodika spremenljiva, enkrat večja, drugič manjša. Na sliki 1 je energije še vedno močno sloni na fosilnih virih. prikazana struktura energentov leta 2050 po enem izmed scenarijev IEA (NZE scenarij - Net Zero Emissions by 2050) kjer KLJUČNE BESEDE je vloga zelenega vodika relativno majhna [1]. vodik, razogličenje, pripravljenost na vodik ABSTRACT "The future (doesn't?) belong to hydrogen". Such and similar claims have been appearing in the media more and more recently. In the dogma of global decarbonization, hydrogen plays an important role. In many fields where technology requires high temperatures like, steel, electricity, cement, chemical industry,... the use of green hydrogen is envisaged. During the gradual transition to hydrogen, it will be necessary to adapt existing devices to become "H2-ready". This paper discusses some of the basic technological features required by the use of gaseous fuels with a higher proportion of hydrogen. Currently, we already Slika 1: IEA NZE scenarij za leto 2050, kjer električna know very well the properties of hydrogen and the difficulties of energija postane glavni energijski vektor [1] using it as a gaseous fuel, but there is still no smart solution regarding seasonal storage tanks and also the absurdity that hydrogen is not an energy source, but a net consumer of energy. 2 POJEM "H2-ready" The use of green hydrogen therefore already increases the need Termin "H2-ready" pomeni, da je naprava zmožna delovati na ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note 100 % vodik ali njegove derivate, kot je npr. amonijak [2, 3]. V †Author Footnote to be captured as Author Note prispevku se bomo omejili na obstoječe tehnologije kot so Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or plinske elektrarne, parni kotli in druge kurilne naprave, plinski classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed motorji. Tudi v bodoče bo za stabilnost elektroenergetskega for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full sistema v veliki meri potrebna velika rotirajoča masa, torej citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). klasične elektrarne z velikimi masami in z zgorevanjem zelenega Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia vodika. Pri tem lahko izpostavimo nekaj osnovnih tehnoloških © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 5 izzivov. Trenutno ni mogoče predvideti, kdaj bo vodik na voljo za energetsko industrijo v obsegu, kot so današnja fosilna goriva in seveda tudi kakšna bo cena. Še težje kot elektroenergetski sistem, bo razogljičiti visokotemperaturne sektorje kot so kemična industrija, proizvodna kovin, jeklo, cement, apno… in zato se za te sektorje vodik smatra kot mogoča(?) alternativa. 3 SPLOŠNO Pri uporabi zemeljskega plina s primešanim vodikom, se zmanjšuje emisija CO2. Iz tabele 1 je razvidno, da se emisija CO2 relativno malo zmanjšuje, dokler delež vodika v zmesi ni vsaj 80 vol.%. V tabeli 2 so primerjalno navedene nekatere značilne lastnosti za čisti vodik in metan, ki bistveno vplivajo na prilagoditev naprav za uporabo vodika. Slika 2: Slika plamena; levo: 100 % metan, desno: metan z 12 vol. % vodika [4] Tabela 1: Emisija CO2 pri enaki sproščeni energiji (po zgorevanju) in različnih zmeseh metan/vodik [2] • Zaradi manjše gostote se vodik v nasprotju z zemeljskim plinom zbira na visokih točkah. Prezračevalne odprtine morajo biti zato urejene na najvišjih točkah. • Zaradi večjega eksplozivnega območja in manjše gostote je potrebno eksplozijske cone dimenzionirati večje. Tabela 2: Nekatere značilne lastnosti čistega vodika in metana [2] Slika 3: Primerjava eksplozijskih območij za vodik in metan v zmesi z dušikom [5] • Kot je opazno iz tabele 2 bo potrebno ob prehodu na vodik naprave celovito prilagoditi. Izpostavimo nekaj najbolj zahtevnih ukrepov. • Zaradi velike hitrosti zgorevanja in velike difuzivnosti vodika se plamen zmesi vodik/metan skrajša že pri relativno majhnem volumenskem deležu vodika, slika 2. 6 Industrijski parni kotli – za obstoječe naprave ni težav do 6 % toplotne moči vodika. Za večje deleže vodika so potrebni novi gorilniki. Pulzacije v kurišču naj bodi čim manjše. Spremeni se tudi prenos toplote in temperatura rosišča dimnih plinov. Pri uporabi 100 % vodika in zraka so polutanti v dimnih plinih samo dušikovi oksidi, ki se jih odstrani z nekatalitično ali katalitično redukcijo z amonijakom ali sečnino. 5 ZAKLJUČEK Osnovne značilnosti zahtevanih tehnoloških sprememb energetskih postrojenj pri uporabi 100 % vodika so, da niso potrebne povsem nove naprave z novimi koncepti ampak Slika 4: Časovni potek tlaka po vžigu nekatere nujne prilagoditve. Tehnološko najbolj zahtevna bo stehiometrične zmesi vodik/zrak v zaprti tlačni prilagoditev plinskih turbin. Zasnova ostaja enaka, posebno posodi [5] pozornost zahteva modifikacija zgorevalnega sistema in pomožnih naprav. Glavne modifikacije zahtevajo gorilniki, • V primeru eksplozije zmesi vodik/zrak je brizantni učinek zgorevalne komore, materiali v stiku z vodikom, tesnila, požarna udarnega vala bistveno večji kot v primeru zmesi zaščita, proti eksplozijska zaščita, naprave za nadzor in metan/zrak. Tlačni gradient je pri zmesi vodik/zrak kar regulacijo zgorevanja. Turbinsko kompresorski del ostaja bolj ali 3334 bar/s, pri zmesi metan/zrak pa le 189 bar/s, slika 4. manj nespremenjen. Pri uporabi vodika v kotlih in Maksimalni tlak je v obeh primerih približno enak ~8 bar. kogeneracijskih postrojenjih se poleg modifikacij zgorevalnega Ob dejstvu, da je začetna masa vodika v testni tlačni posodi bistveno manjša, je rušilni učinek vodika bistveno večji. sistema pričakuje nekaj modifikacij v konstrukciji ogrevalnih površin zaradi spremembe prenosa toplote in količine vodne pare • v dimnih plinih. Omenjene modifikacije so trenutno tehnično Zaradi znatno manjše minimalne energije vžiga je potrebno elektrostatične naboje upoštevati kot bistveno bolj kritične rešljive. Pri globalnem prehodu na vodik in povečanju obsega (izenačitev potencialov, ozemljitvena veriga, odpornost proizvodnje in porabe vodika, še vedno ostaja veliko nerešenih proti puščanju, upornost talne obloge ≤ 108 Ω itd.). temeljnih vprašanj. Za te probleme načeloma obstajajo rešitve, ki pa so trenutno vse še na "lekarniškem" nivoju. Transport in • Zaradi večje kemijske reaktivnosti in majhnih molekul bo skladiščenje sta dve izmed teh vprašanj. Po navedbah IEA je potrebno posebno pozornost nameniti materialom, ki so v trenutno na svetu samo okoli 2500 km krajših in lokalnih stiku z vodikom. Molekularni vodik se kopiči na jeklenih vodikovodov, predvsem v proizvodnih obratih vodika. površinah brez zaščitne oksidne plasti in tam disociira v atomski vodik, ki nato prodre v medkristalno strukturo jekla. Transportnih meddržavnih plinovodov za zemeljski plin pa je To povzroči spremembo lastnosti materiala. Posledica je trenutno kar 1,2 milijona kilometrov. IEA kot potencialna vodikova krhkost materiala, zmanjšana življenjska doba in sezonska skladišča vodika vedno bolj omenja podzemne morda celo odpoved komponente. kaverne, ostale klasične rešitve z raznimi tlačnimi posodami itd. so tehnično absurdne. Najbolj absurdno pa je, da so vodikove 4 ZNAČILNOSTI UPORABE VODIKA V tehnologije neto porabnik energije, EROI < 1? Zmanjševanje ENERGETSKIH NAPRAVAH trenutnega EROI z raznimi zelenimi tehnologijami se že kaže v tem, ko mediji in proizvajalci (nevede) propagirajo kako "nove" Plinske turbine – Nemški načrt prilagajanja plinskih turbin na tehnologije zagotavljajo veliko število novih zelenih delovnih vodik [2] je razdeljen na več faz, po deležu toplotne moči vodika. mest. Če se vrnemo za 300 let v preteklost so bila vsa delovna Do leta 2025 6 %, do 2028 25 % in do leta 2031 možnost uporabe mesta zelena (in večina tudi močno fizično napornih), ker so bila 100 % vodika. Pri tem je ocena povečanja stroškov polnega vsa na obnovljive vire energije – ob kakšnem standardu prehoda pri novih napravah do 50 %, prilagajanje obstoječih življenja? Osnovna značilnost vodikovih tehnologij je, da so neto naprav pa do 70 % cene novih. Problem vodikove korozije je do porabnik energije, zelo drage in tehnično zelo zahtevne – bo to 3 % toplotne moči vodika zanemarljiv, do 6 % toplotne moči uporabno in dosegljivo za navadne ljudi? Vodikove tehnologije, vodika je še nekako v mejah obvladljivosti, pri 6-25 % vodika je na katere danes stavimo zeleni prehod, so v povprečju poznane pa nevarnost korozije že zelo velika. Povečana vsebnost vodne že 200 let (elektroliza 1800, gorivna celica 1838) in od njih pare v dimnih plinih vpliva temperaturo rosišča in s tem tudi na pričakujemo nove rezultate v smislu globalne rešitve "Deux ex razmere v morebitnih kogeneracijskih prenosnikih toplote. machina"? Če bi svet imel resne namene glede zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, bi morali izvajati več ukrepov, ki Plinski motorji – Današnji plinski motorji zahtevajo kar nekaj so "Hic et nunc" (latinsko: "tukaj in zdaj") – to je predvsem prilagoditev za prehod na 100 % vodik in to pri: spremembi varčevanje in zmanjševanje potrošnje vseh vrst, kar pa je žal oblike zgorevalne komore, varnostni koncept, spremembe povsem nasprotno s trenutnim ekonomskim modelom in želenim materialov, ki so v stiku z vodikom. Obstoječi plinski motorji življenjskim standardom nas vseh? trenutno lahko brez problemov delujejo do 9 % toplotne moči iz vodika. 7 VIRI [1] IEA, Energy Technology Perspectives 2023, IEA Publications International Energy Agency Website: www.iea.org [2] Timon Groß, Martin Ruhrberg, H2-Prozessleitfaden: Strom- und Wärmeerzeugung auf der Basis von erneuerbaren und dekarbonisierten Gasen, Vgbe Energy e.V., Berlin, August 2023 [3] Thomas Eck, Sebastian Zimmerling, H2-Ready, vgbe Positionspapier, Vgbe Energy e.V., Essen, 2022 [4] Schefer et al., 2002, Proc. Comb. Inst. 29, 843-851 [5] Volkmar Sehröder et.al., Sicherheitstechnische Eigenschaften von Erdgas- Wasserstoff-Gemischen, Bundesansta lt für Materialforschung und prüfung (BAM), Berlin, 2016 8 Z zelenim kapitalom do razvoja okolja Green capital for environmental development Boštjan Pišotek* Služba za investicije HESS, d.o.o. Brežice, Slovenija bostjan.pisotek@he-ss.si POVZETEK njen razvoj in je pogojena z mentaliteto, kulturo, religijo in zgodovinskimi izkustvi posameznega naroda. Ključno vprašanje, ki si ga danes lahko upravičeno zastavljamo, Slabše pravno in družbeno sposobne skupnosti omogočajo, da je, kateri proizvodni viri bodo zadovoljevali energetske potrebe država deluje v korist ozkih skupin in parcialnih interesov, kar prihodnosti in kako zeleni bodo? Pri tem smo soočeni z miti in krepi družbene razpoke, ustvarja nezaupanje in posledično oslabi hkrati izzivi, ki so kompleksnejši kot kadarkoli, kljub temu pa motivacijo za izboljšanje osnovnih funkcij, tj. pobiranja davkov moramo zasledovati rešitve, ki bodo preverjene, celostne, ter podpore trga, kar onemogoča razvoj države. Pri tem ne gre učinkovite, zanesljive, varne, ekonomsko upravičene in okoljsko zanemariti dejstva, da slabša sposobnost države povzroča sprejemljive. politično nestabilnost in skrajšuje časovne horizonte vlad ter tako zmanjšuje spodbude za vlaganje v državo. KLJUČNE BESEDE Pomen razumevanja političnih, ekonomskih in družbenih Energetska politika, sposobnost države, zeleni kapital, okolje. dejavnikov se izkaže pri primerjavi razvitosti držav, ki ga merimo z bruto domačim proizvodom (BDP) in je monetarno ABSTRACT merilo splošnega obsega gospodarske dejavnosti države v The key question that can rightfully be posed today is which določenem obdobju, običajno v enem letu. production sources will meet the energy needs of the future and Iz podatkov na Slika 1 lahko razberemo katere države imajo how green they will be? In doing so, we are confronted with v svetovnem merilu najvišji BDP, kar pomeni, da zagotavljajo myths and, at the same time, challenges that are more complex svojim državljanom najvišjo stopnjo blaginje. than ever. Nevertheless, we must pursue solutions that are proven, comprehensive, efficient, reliable, secure, economically justified, and environmentally acceptable. KEYWORDS Energy policy, state capacity, green capital, environment. 1 SPOSOBNOST DRŽAVE Sposobnost države lahko definiramo kot zmožnost politike uresničevati strateške interese ter izbrane cilje. In kot zagovarja Aristotel je politika temeljna in najširša skupnost, ki mora težiti k dobremu [1]. Pri tem se je potrebno zavedati, da je sposobnost države odvisna od zgodovinskih vzorcev ekonomije, političnega in kulturnega razvoja ter razumevanja in sodelovanja družbe. Temeljni gradniki sposobnosti države so fiskalna sposobnost, pravna sposobnost in družbena sposobnost. Kot ugotavljata Besley in Persson [2] je sposobnost države, da podpira trge in izvršuje obveznosti (pravna sposobnost) ter Slika 1: BDP na prebivalca v obdobju od 1990 do 2019 [3]. zbira prihodke (fiskalna sposobnost), medtem ko lahko družbeno sposobnost definiramo kot dovzetnost in zavzetost družbe za Zanimiva je analiza rasti BDP za Slovenijo, ki je bil v času ∗Boštjan Pišotek, mag. inž. str. nastanka naše države na ravni Španije in Češke, medtem ko je bil krepko nad vrednostmi baltskih držav. Pri tem je naša stopnja Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or rasti v obdobju od 1991 do 2008 rastla z enim izmed najvišjih classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full gradientov, medtem ko je v obdobju 2009 do 2019 zabeležila citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must enega izmed najnižjih, kar je povzročilo, da smo povečali tako be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia zaostanek za razvitimi državami, kot da so nas nekatere manj © 2023 Copyright held by the owner/author(s). razvite evropske države iz 90. let prejšnjega stoletja sedaj že ujele. 9 Če izvzamemo gospodarsko krizo 2008, ki je praktično prizadela izmenjava oz. prosti trg, saj sta tako obe državi, ki trgujeta boljši vse države, lahko ugotovimo, da je za slabo rast BDP krivo zaradi te izmenjave. Tako lahko zaključimo, da so za trgovanje ustvarjanje dobrin z malo dodano vrednostjo in v največji meri nujno potrebni proizvodi dobrin ali storitev, ki jih mora ustvariti pomanjkanje velikih državnih projektov. Slednje izhaja iz gospodarstvo posamezne države in jih nato na učinkovit način neodločnosti in povečane stopnje birokratizacije oz. zaostrovanja zamenjati na trgu za dobrine ali storitve, ki jih sama potrebuje. zakonodajnih okvirov (slabšanje pravne sposobnosti). Vendar, da lahko trgujemo moramo najprej proizvesti oz. Kot ugotavlja Mramor [4] se v slovenskem zakonodajnem ustvariti. In večjo količino dobrin ter na učinkovitejši način kot procesu strogo uporablja načelo vgradnje prepovedi vsega, kar bi jih država proizvede, višjo stopnjo razvitosti bo dosegla. lahko nekoga naredilo bolj uspešnega. To se zagotavlja z več kot 23.000 predpisi, ki so praviloma (namenoma?) neusklajeni in ponujajo dodatne možnosti blokad. Pri tem se največkrat 2 KAJ JE ZELENI KAPITAL SLOVENIJE sprejmejo omejujoči predpisi tako, da se na primer izrabi vsak Raznolikost nas bogati. In tudi pri naravnih virih Evrope je prenos EU direktive za največjo možno zaostritev področja, ki ga situacija enaka. Tako imajo južne evropske države kot so ureja. Pa tudi tako, da se izrabi peščica negativnih primerov za Španija, Portugalska, Grčija, Italija, Makedonija najboljši sončni splošne prepovedi, pa čeprav to blokira možnost povečanja potencial; vodni potencial je zelo dobro izkoriščen v državah blaginje. Norveške, Švedske, Francije, Turčije, Avstrije in Švice; pri Takšna kompleksnost se v praksi izkazuje pri postopku potencialu vetra prednjačijo Danska, Švedska, Anglija, Škotska, presoje vplivov na okolje hidroelektrarne (HE) Mokrice, za Irska, Nizozemska, Nemčija; les prispeva pomemben delež pri katero sta bili izdani že dve Odločbi prevlade javne koristi (PJK), zadovoljevanju energetskih potreb skandinavskih in baltskih s katerima je Vlada Republike Slovenije pretehtala v korist držav, Češke, Srbije, Avstrije in Francije [6]; največje evropske energetike – obnovljivih virov energije. Prva odločba PJK je proizvajalke nafte in plina so Rusija, Norveška in Velika obsegala 283 strani (2020), druga odločba PJK pa 242 strani Britanija [7]. Za Slovenijo ugotovimo, da ima največji privilegij (2022) in obe sta bili zaradi procesno postopkovnih napak naravnih virov v vodi in lesu, ki sta hkrati tudi najučinkovitejša upravnega organa (UO) s strani Upravnega sodišča odpravljeni razpoložljiva potenciala. in vrnjeni UO v ponovno odločanje. Za primerjavo navedimo, da je bila odločba okoljevarstvenega soglasja (OVS) za HE Boštanj leta 2003 izdana na 2 straneh (op. p. za izdajo GD sta pravnomočni PJK oz. OVS predpogoj in ju lahko s tega vidika obravnavamo kot enakovredni odločbi). Če upoštevamo še časovni vidik, kjer je od pobude za gradnjo HE Boštanj do gradnje minilo manj kot leto dni, je pri HE Mokrice investitor prvo pobudo podal UO novembra 2006, pa do danes še ni izpolnjenih administrativnih pogojev za pričetek gradnje. Slika 2: Praktičen primer slabšanja pravne sposobnosti Slovenije je količina okoljsko projektne dokumentacije pri oddaji vloge za gradbeno dovoljenje (GD) za večnamenski državni strateški projekt HE Mokrice. Izračuni kažejo, da zaradi zamude začetka izgradnje HE Slika 3: Najbolj pogosto uporabljeni naravni viri za Mokrice investitorju, njegovim lastnikom, državi in lokalni proizvodno električne energije v Evropi [8]. skupnosti nastaja ogromna finančna škoda. Zaradi neizgradnje oz. zamude pri začetku obratovanja HE Mokrice (predinvesticijska Iz prikazanega na Slika 3 lahko zaključimo, da čeprav dokumentacija verige HE je predvidevala začetek obratovanja v številne države Evrope vlagajo ogromne napore in napredujejo v 2020) je nastalo za cca. 66 mio eur škode. Gre za izpad prihodkov svoji zeleni tranziciji, je še vedno 60 % električne energije od prodane električne energije, koncesije in drugih dajatev v pridobljene iz fosilnih goriv, ki tako predstavlja primarni naravni državni proračun, stroškov Slovenije zaradi neizpolnjevanja vir oskrbe. zavez OVE in podražitvah izgradnje zaradi sprememb na trgu. Nadvse pomemben zeleni kapital Slovenije je nedvomno Zavedati se je treba, da se sposobnost držav kot rezultat zeleno gospodarstvo, ki ustvarjene dobičke vlaga v nove projekte manifestira v blaginji naroda. In kot je trdil Smith [5] bi država in tehnologije OVE – po načelu »zeleno dela še bolj zeleno«. iz tega vidika morala biti ocenjena glede na svojo raven Zavedati se moramo, da v proizvodnem portfelju električne proizvodnje in trgovine, pri čemer mora biti ustvarjena svobodna energije Slovenije eno tretjino oz. 4,5 TWh [9] že zagotavljajo 10 zeleni viri, in sicer HE, ki so z vidika energetske učinkovitosti Na osnovi analogije z Varoufakisovim paradoksom, lahko tudi najboljši OVE vir. Namreč pomembno merilo, ki definira ugotovimo, da v kolikor finančni skladi, ki financirajo nove vplive posamezne tehnologije na učinkovitost oz. okolje zelene tehnologije, ustrezno ne ocenijo tveganja uspeha predstavlja faktor ERoEI (Energy Returned on Energy Invested) komercializacije tovrstnih tehnologij in ustvarjanja dodane in predstavlja razmerje med pridobljeno in v njeno pridobivanje vrednosti ter posledično zmožnosti podjetij oz. posojilojemalcev vloženo energijo. Kot definira Mihalič [10] energenti z nizkim za vračanje prejetega financiranja, lahko to pripelje do ERoEI preprosto niso dovolj, da bi družba lahko razvila t.i. višje globalnega energetsko finančnega zloma. družbene dejavnosti, zato je smiselno rabiti vire s čim večjim Predvsem je to zaskrbljujoče, če na celotno situacijo uvajanja razmerjem. Pri tem izpostavi vodo kot daleč najbolj učinkovit vir novih zelenih tehnologij pogledamo z vidika empiričnih dokazov, za proizvodnjo zelene energije, s faktorjem ERoEI >100:1. Po saj ugotovimo, da so se, kljub velikim izdatkom za uresničitev analizah IEA [11] HE bistveno prispevajo tudi k fleksibilnosti in zelenega prehoda, in sicer 3.660 milijard dolarjev v obdobju od zanesljivosti elektro energetskega sistema (EES). 2011 do 2018, svetovne emisije ogljikovega dioksida (CO2) v Upoštevajoč faktor ERoEI, naravne danosti Slovenije in njen tem istem obdobju še naprej povečevale [14]. proizvodni portfelj električne energije, lahko zaključimo, da HE ustvarijo največ prostega kapitala, ki ga lahko vložimo v nove projekte OVE in prožnosti, zato HE definiramo kot zeleni kapital Slovenije. 3 ENERGETSKO PODNEBNA TRANZICIJA Če v obzir vzamemo širšo sliko dogodkov in dejstev iz preteklih let oz. desetletij, od rasti števila prebivalstva, razvoja vzhajajočih gospodarstev, geopolitičnih negotovosti, kriz in konfliktov, tržnih pogojev, zakonodajnih regulacij ter socialno- naravovarstvenega aktivizma bi lahko rekli, da se je energetska tranzicija rodila iz teme. Ob tem so finančni mehanizmi in zakonitosti, mimo fizike in naravnih zakonitosti, izoblikovali novodobno energetsko podnebno politiko. Kot navajata Gardett in Hunt [12] bodo imeli na hitrost in obliko energetsko podnebne tranzicije v naslednjem desetletju največji vpliv finančni skladi, pri čemer izpostavita sklade zasebnega kapitala, Brookfield Asset Management in Apollo Global Management, ki že vlagajo desetine milijard dolarjev v energetski prehod in čiste tehnologije. To energetskim podjetjem Slika 4: Izdatki za uresničitev zelenega prehoda in gibanje omogoča financiranje že v zgodnjih fazah razvoja tehnologij, še emisij CO2 na globalni ravni [14]. predno dosežejo stopnjo komercializacije, konkurenčnosti in pozitivno prihodkovno raven, zato lahko tako ostanejo Slika 5 prikazuje, da je bilo 55 % finančnih sredstev v tem konkurenčna na področju kreditiranja z ugodno bonitetno oceno. obdobju namenjenih projektom sončne energije (SE) in vetra Ta situacija ima v osnovi mnogo skupnih podobnosti z (VE), dodatnih 10 % pa projektom trajnostne mobilnosti in 7 % nastankom bančne krize v 2008, kot jo opiše Varoufakis [13], ki energetski učinkovitosti. izpostavi paradoks posojanja in časovne vrednosti denarja, kot razloga za bančni zlom. Koncept temelji na načinu delovanja ekonomij in finančnih sistemov, ki strmijo k vedno večjemu posojanju denarja v sedanjosti z namenom, da bodo v prihodnosti iz naslova obresti ustvarili čim višje dobičke - ustvarjanje vrednosti iz prihodnosti. Pri tem banke delujejo kot posredniki, ki sprejemajo denar od varčevalcev in ga nato z razliko obrestnih mer posojajo posojilojemalcem. Težava nastane, ko banke ustrezno ne ocenijo tveganja sposobnosti odplačevanja posojil in v želji po višjih dobičkih preveč tvegajo s posojanjem denarja posojilojemalcem, ki morda ne morejo vrniti teh posojil (npr. posojilojemalci se znajdejo v finančnih težavah, ohlajanje gospodarstva zaradi zmanjšanja povpraševanja, inflacija itd.), medtem ko so same odgovorne za vrnitev denarja vlagateljem, ki so jim zaupali svoje prihranke. To pripelje do situacije, ko banke ne morejo več izpolnjevati svojih obveznosti do vlagateljev in se znajdejo v stanju nelikvidnosti, kar pomeni, da nimajo dovolj denarja za izpolnitev vseh obveznosti. Takrat banka propade, kar ima resne posledice za gospodarstvo in vlagatelje. Slika 5: Razdelitev izdatkov glede na tehnologijo [14]. 11 V kolikor bi finančna sredstva porabljena za projekte SE in EUR/kW/življenjsko dobo, pri SE 0,042 EUR/kW/življenjsko VE vložili v jedrsko energijo, bi lahko izvedli več kot 90 jedrskih dobo. elektrarn tipa Hinkley Point C [15], ki zadovolji 7 % potreb Britancev po električni energiji [16], s čimer bi, globalno gledano, Tabela 1: Učinek državnih podpor v letu 2019 in stroški dosegli učinkovitejšo energetsko podnebno tranzicijo. investicije na kW za Slovenijo [18]. 3.1 LCA - Emisije toplogrednih plinov Za korektno obravnavo in medsebojno primerjavo emisij toplogrednih plinov posameznih tehnologij moramo upoštevati analizo celotnega življenjskega cikla naprave (ang. Life Cycle Analysis ali LCA). Brez izjeme vsaka tehnologija za proizvodnjo električne energije povzroča okoljske vplive skozi celoten življenjski cikel, pri čemer se ti vplivi zelo razlikujejo glede na lokacijo izvedbe, projektne rešitve in okoljske ukrepe. Pravilna energetska politika mora temeljiti na ocenah LCA in upoštevati okoljske vplive 3.3 Upad konkurenčnosti EU na globalnem trgu izdelave, obratovanja in razgradnje tako posameznih tehnologij za proizvodnjo električne energije kot tudi podporne Oskrba z energijo in vodo je temelj vsake civilizacije. Kdor ju infrastrukture celotnega energetskega sistema (npr. gradnja torej obvladuje, obvladuje družbo in svet. V zadnjem desetletju novih daljnovodov, dostopnih cest, energija za razgradnjo itd.). postaja energija v Evropi vedno dražja. Kot smo prikazali v 2. V marcu 2022 je Ekonomska komisija Združenih narodov za poglavju, večina Evrope še vedno temelji na pridobivanju Evropo (UNECE) v analizi LCA ugotovila, da sta jedrska električne energije iz fosilnih goriv. Zato se vsak drastičen dvig energija (5,1 - 6,4 g CO cen kuponov CO 2/kWh) in hidroenergija do 360 MW (6,1 2 odraža na podražitvi električne energije, kar - 11 g CO povišuje lastne cene proizvodov in storitev. Posledično, kot 2/kWh) najbolj nizko-ogljični tehnologiji [17]. prikazuje Slika 7, to pomeni upad konkurenčnosti na globalnem trgu, upad zunanje trgovine in s tem ohlajanje gospodarske dejavnosti EU, saj imata Kitajska in Južna Koreja 10-krat nižje stroške, medtem ko Združene države Amerike (ZDA) 3-krat nižje stroške CO2 kuponov v primerjavi z EU. Slika 6: Emisije toplogrednih plinov v celotni življenjski dobi posamezne tehnologije [17]. Slika 7: Primerjava gibanja cen emisijskih kuponov CO2 v 3.2 Podpore za vpeljavo OVE 2022 med gospodarsko intenzivnimi trgi [19]. Avtorji študije (Mihalič et al. ) [18] ugotavljajo, da je bilo v Sloveniji v 10 letih od 2009 do 2019 za tehnologije OVE izplačanih preko 1,1 milijard EUR podpor. Najvišje podpore v letu 2019 so prejele sončne elektrarne 61,9 mio EUR, kar je najvišje tudi glede na razmerje med deležem podpore in deležem energije ter elektrarne na biomaso v znesku 18,3 mio EUR (Tabela 1). Male hidroelektrarne (moč < 10 MW) so prejele 4,6 mio EUR podpor v letu 2019 za proizvedenih 110,4 GWh električne energije. Za že zgrajene HE na spodnji Savi (HESS) in HE Mokrice (HEMO) podpore niso bile podeljene (moč > 10 MW), temveč lastniki skladno s koncesijsko pogodbo plačujejo Republiki Sloveniji oz. lokalnim skupnostim dajatve v višini 14 % celotne proizvedene električne energije. Upoštevaje trajanje koncesije avtorji [18] ugotavljajo, da so Slika 8: Količina izpustov emisij CO2 na letni ravni v stroški investicije EUR/kW/življenjsko dobo najnižji pri HE milijardah metričnih ton po regijah [20]. (primerljivih s HESS in HEMO) na ravni 0,010 EUR/kW/življenjsko dobo. Pri VE je ta strošek 0,062 12 Globalno gledano trenutno izpusti emisij CO2 letno znašajo spremembam, ohranjanju konkurenčnosti ter krepitvi slovenske 36 milijard metričnih ton. Pri tem Kitajska in ZDA skupaj industrije, zagotavljanju večje zaposlenosti in doprinos k ustvarita največjo količino izpustov (Slika 8), sledita pa jima prihodkom v proračun države in občin. Indija in Rusija. Skupaj te države predstavljajo več kot polovico Takšen pristop opredeljuje tudi Strategija prostorskega globalnih izpustov (53 odstotkov). Izpusti Kitajske in Indije so razvoja Slovenije 2050 [24], ki spodbuja zlasti večnamenske se zlasti v zadnjih letih povečali, medtem ko so izpusti Evrope v projekte, ki poleg proizvodnje energije iz OVE in drugih zadnjih desetletjih ostali razmeroma stabilni ali celo upadli. nizkoogljičnih virov ustrezno zagotavljajo tudi cilje upravljanja Za primerjavo, največji slovenski proizvajalec električne voda, omogočajo razvoj kmetijstva, turizma ali rekreacije. energije iz fosilnih goriv Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) povprečno letno ustvari 4 milijone ton CO2 [21], kar v globalnem merilu predstavlja le 0,01 % vseh izpustov. 4 KAKO DO RAZVOJA OKOLJA Pojem »okolje« je treba razumeti širše in ne zgolj kot samo en naravni habitat, vodotok ali eno posamezno živalsko vrsto. V obravnavo moramo vzeti celotno naravo oz. vse gradnike, ki Slika 9: Multiplikativni učinki HE izraženi z izboljšano omogočajo življenje na planetu Zemlja – torej tudi ljudi, protipoplavno varnostjo [23]. podnebje, vodo, rastlinstvo, živalstvo, krajino, infrastrukturo, skratka vse, kar obdaja človeka in mu omogoča kvaliteto bivanja. Slika 9 prikazuje primer Sevnice leta 1990 (leva slika) pred Nenazadnje tudi družbeno in gospodarsko okolje. Zgolj izgradnjo HE na spodnji Savi pri pretokih 3.267 m3/s (VP Čatež) konzerviranje narave, kot se včasih želi napačno ustvariti vtis, ni in primer Sevnice leta 2010 (desna slika), kjer do izraza pride dovolj, temveč moramo kot družba in posamezniki strmeti k učinek protipoplavne zaščite z zgrajeno HE ob pretoku 3.700 trajnostno uravnoteženemu in vzdržnemu razvoju, upoštevaje m3/s (VP Čatež). Izpostavimo, da so novodobne HE načrtovane okoljske, družbene in gospodarske vidike. skrbno, z vključevanjem najširšega kroga deležnikov pri čemer Za razliko od vzhodnega sveta je zahodni človek usmerjen v projektne rešitve obsegajo številne sonaravne ureditve za materialne dobrine in užitke, ki so mu dostopni relativno izboljšanje stanja okolja in živalskih vrst [25]. enostavno. Prenasičenost dobrin in dostopnost vsega in kadarkoli Dokazano je, da se z izgradnjo verige HE na spodnji Savi (princip polnega hladilnika) ga vodi v cono udobja, dosegajo bistveno bolj ugodni vplivi na površinske in podzemne samoumevnosti in brezskrbnosti, kar na dolgi rok povzroči vode, predvsem pa se znatno minimalizira finančna škoda zaradi propad. Tu je na mestu stališče Jordana B. Petersona, ki izpostavi naravnih pojavov poplav in suš, medtem ko se v času gradnje HE pomen reda in kaosa [22]. Eno brez drugega ne more. In sklepati in njihovih spremljajočih infrastrukturnih ureditev krepi gre, da smo v Evropi trenutno v fazi kreiranja kaosa, ki bo v neki slovensko gospodarstvo in zaposlenost. Kot ocenjujejo točki, ob tem načinu življenja (odsotnost razuma, odgovornosti, strokovnjaki iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, sodelovanja in razgradnja osnovnih vrednot), privedel do pride v obdobju gradnje HE tudi do pozitivnega vpliva na letni "velikega poka" in vzpostavitvi novega reda. prirastek BDP, in sicer med 0,2 in 0,4 % vsako leto, glede na Kot eden izmed odgovor na tovrstne izzive je zagotovo intenzivnost gradnje [26]. zavedanje, da moramo čim prej pričeti uresničevati velike in Model gradnje spodnje savskih HE obsega vlaganja države v strateško pomembne projekte, ki temeljijo na modelu RCPL: infrastrukturne ureditve in vlaganja gospodarske družbe v - Responsible: odgovorna raba virov (naravnih, človeških, energetski del za proizvodnjo električne energije. Kot je razvidno finančnih, materialnih); iz Slika 10 je pomemben finančni učinek verige HE na proračun - Colaborative: v sodelovanju in povezovanju posameznih Slovenije, v katerega se v obdobju 50 let delovanja HE prilije 2 interesnih skupin ter njihovih ciljev; milijardi EUR sredstev (op. p. znesek ne upošteva dobičkov - Profitable: profitabilni razvoj za okolje, gospodarstvo in prodane količine električne energije, ki se nameni za izgradnjo družbo; novih OVE proizvodnih enot), kar krepi blaginjo države. - Lean: vitko delovanje in krepitev sposobnosti države. v mio € Vlaganja v izgradnjo verige HE in finančni učininki verige HE na proračun RS 2.000 1.966 Model RCPL je uporabljen in uspešno preizkušen na primeru koncesnina 281 1.800 večnamenskega projekta izgradnje HE na spodnji Savi 111 . Kot 1.600 vodno povračilo 256 davek od dobička opredelita Pišotek in Jeršič 1.400 [23] je vodilo projekta izgradnje 1.200 spodnje savskih HE zavedanje, da »vse kar vzamemo iz okolja 477 DDV 1.000 mu moramo vrniti z nekajkratnim presežkom«. In prav 803 800 vzdrževanje vodne infrastrukture 85 večnamenski projekt HE na spodnji Savi je rezultat najširših dajatve od plač zaposlenih in zunanjih 600 303 479 Energetski del vlaganj izvajalcev pozitivnih in sinergijskih učinkov, ki se manifestirajo predvsem 400 292 poplavna škoda 200 324 Infrastrukturni del vlaganj v izboljšani protipoplavni varnosti, razvoju kmetijstva, namakanje / sprememba kultur 161 0 Vlaganja v izgradnjo verige HE na spodnji Savi Finančni učinki verige HE na proračun RS ekosistemskih storitev, turizma in ribištva, športno-rekreacijskih po Novelaciji PIZ 2014 dejavnosti ter lokalne in državne infrastrukture. Projekt pomembno prispeva tudi k udejanjanju trajnostnega razvoja, Slika 10: Investicijska vlaganja pri izgradnji HE na spodnji povečanju deleža OVE in uresničevanju zavez Republike Savi in pozitivni finančni učinki na proračun Slovenije [26]. Slovenije do EU v procesu prilagajanja podnebnim 13 Da imamo v Sloveniji težavo s prepočasnim vlaganjem v se izognemo zelenemu davku, saj proizvodnja HE predstavlja velike državne energetske projekte izkazuje analiza, ki smo jo zeleni kapital, ki ga investiramo v izvedbo novih OVE projektov. opravili in temelji na letnih poročilih posameznih družb (Slika Celovitega zelenega prehoda in energetske neodvisnosti pa 11). Iz analize lahko zaključimo, da se v Sloveniji po zaključku nikakor ne moremo doseči brez jedrske tehnologije, zato se mora gradnje HE Brežice v 2017 praktično ni izvajalo drugih večjih čim prej sprejeti odločitev za projekt NEK 2, ki za slovensko projektov OVE. Razlogi, da se je hidro program v Sloveniji energetiko predstavlja dolgoročen in potreben projekt ter ga je ustavil so izključno v dolgotrajnih postopkih pridobivanja možno zaključiti do 2040. Upoštevajoč skoraj ničelni vpliv TEŠ dovoljenj. Zato bo na ravni države in odločevalcev nujno na globalne izpuste CO2 se, do pričetka delovanja NEK 2, niti ni pospešiti intenziteto vlaganj in izboljšati podporo novim nizko smiselno obremenjevati z njegovim zapiranjem. ogljičnim projektom, če se želimo približati trendom, ki jih Uporaba jedrske energije in hidroenergije je tudi edini narekujejo najbolj razvite države. razumen in odgovoren scenarij, ki vodi h krepitvi sposobnosti države ter blaginji Slovencev. Pri odločanju, katerim energetskim virom bomo v prihodnosti namenili pozornost, je zato treba gledati celovito in razumno. Zavedati se namreč moramo, da bi odločitve, ki bi sicer morda bile všečne v danem trenutku, lahko postale velika cokla pri razvoju v prihodnosti. O AVTORJU Boštjan Pišotek, mag. ing. str. je diplomiral na Univerzi v Mariboru iz energetskega, procesnega in okoljskega strojništva. Zaključil program Managerial & Organization & Entrepreneurship na University of Glasgow, MBA na London School of Economics and Political Science ter program Slika 11: Primerjava deleža Investicije/EBITDA s Executive Leadership na University of Oxfordu. Zaposlen je v konkurenti v tujini. podjetju HESS kot vodja kompleksnih projektov, kjer je odgovoren za naložbene in razvojne projekte. Kot predstavnik 5 ZAKLJUČEK naročnika projekta je aktivno sodeloval pri gradnji večnamenskega projekta HE Brežice. Trenutno vodi projekt HE V članku je izkazano, da sposobnost države igra ključno vlogo Mokrice, ki je zadnji del večnamenskega projekta izgradnje pri uresničevanju njenih strateških interesov in ciljev. Temeljni verige HE na spodnji Savi. Je aktiven član in delegat gradniki te sposobnosti so fiskalna sposobnost, pravna Slovenskega združenja za projektni management v sposobnost in družbena sposobnost. Slabša pravna in družbena mednarodnem združenju za projektni management (IPMA) ter sposobnost lahko vodita k politični nestabilnosti, omejitvam član IPMA svetovalnega odbora s področja energetike. Bil je gospodarskega razvoja ter zmanjšani blaginji državljanov. eden od ustanoviteljev sekcije Mladih projektnih managerjev, ki Poleg tega, je tudi pomembno razumeti, kako različni jo je tudi vrsto let vodil in deloval v projektnih skupinah, ki so dejavniki, kot so zelena energija, emisije toplogrednih plinov in razvijale nove tehnične rešitve za podjetji BSH GmbH in energetska tranzicija, vplivajo na globalno okolje in Gorenje. konkurenčnost držav. Pri uresničevanju trajnostnega razvoja je ključnega pomena, da se upoštevajo celoviti življenjski cikli REFERENCE tehnologij in okoljski vplivi ter da se vzpostavi uravnotežen [1] Aristotel. 2010. Politika. 1. knjiga (A). GV založba, Ljubljana. pristop, ki združuje okoljske, družbene in gospodarske vidike. [2] Timothy Besley in Torsten Persson, 2011. Pillars of Prosperity: The Model RCPL (Responsible, Collaborative, Profitable, Lean) Political Economics of Development Clusters. Princeton University Press, se kaže kot potencialna rešitev za soočanje s kompleksnimi izzivi edition 1. [3] Feenstra et al. (2015), Penn World Table (2021). GDP per capita, 1990 to in za zagotavljanje trajnostnega razvoja, ki temelji na odgovorni 2019. Our World in Data. The Wealth of Nations. Spletna stran. rabi virov, sodelovanju med različnimi interesnimi skupinami, Pridobljeno: 21. 8. 2023. https://ourworldindata.org/grapher/gdp-per- capita-penn-world- doseganju profitabilnosti ter izboljšanju sposobnosti države. table?tab=chart&country=DEU~USA~GBR~JPN~KOR~SVN~CHE~S Do zelenega prehoda in razvoja okolja lahko pridemo na dva WE~AUT~FIN~FRA~ITA~ESP~CZE~EST~LVA~LTU [4] Dušan Mramor. 2023. Blaginja in značajske lastnosti prebivalcev načina. Prvi je enostaven, vendar boleč in vodi v slabšanje Slovenije. Pravna praksa, št. 26, str. 19. sposobnosti države – uvedba dodatnega davka, ki bo predstavljal [5] Adam Smith. 2012. Wealth of Nations. Wordsworth Editions. zeleni kapital za energetsko podnebni prehod in iz katerega bo [6] UNECE. 2012. Wood confirmed as the primary source of renewable energy in Europe. Ženeva. Spletna stran. Pridobljeno 25. 8. 2023. država subvencionirala sončne elektrarne, baterijske hranilnike, https://unece.org/forestry/press/wood-confirmed-primary-source- nadgradnjo nizko in srednje napetostnega omrežja, razvoj renewable-energy-europe [7] The Global Economy. 2022. Oil production – Country rankings. Spletna pametnih omrežij ter uvoz elektrike iz tujine v času ko stohastični stran. Pridobljeno 25. 8. 2023. viri ne bodo na razpolago. https://www.theglobaleconomy.com/rankings/oil_production/Europe/ Druga možnost pa je strokovno utemeljen, odgovoren in [8] Niccolo Conte. 2023. Mapped: Europe’s Biggest Sources of Electricity by Country. Visual Capitalist. Spletna stran. Pridobljeno 26. 8. 2023. preizkušen model energetsko podnebnega prehoda, kjer https://www.visualcapitalist.com/mapped-europes-biggest-sources-of- srednjeročno, do leta 2035 zgradimo vsaj 5 HE (na Savi: Mokrice, electricity-by-country/ [9] Agencija za energijo. 2021. Poročilo o stanju na področju energetike v Suhadol, Trbovlje in Renke; ob Dravi črpalno HE Kozjak). S tem Sloveniji. Spletna stran. Pridobljeno 28. 8. 2023. https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/agen_e/porae_2021.pdf 14 [10] Rafael Mihalič. 2020. Energetika za vsakogar in za vse ostale. Tehniška založba Slovenije. [11] IEA. 2021. Hydropower Special Market Report Analysis and forecast to 2030. Spletna stran. Pridobljeno 21. 8. 2023. https://iea.blob.core.windows.net/assets/4d2d4365-08c6-4171-9ea2- 8549fabd1c8d/HydropowerSpecialMarketReport_corr.pdf [12] S&P Global. 2023. The Energy Transition – Born in the Dark. Spletna stran. Pridobljeno 24. 8. 2023. https://www.spglobal.com/en/research- insights/featured/special-editorial/look-forward/the-energy-transition- born-in-the-dark [13] Yanis Varoufakis in Jelena Isak Kres. 2016. Ta svet je lahko boljši. Cankarjeva založba. [14] Coilín ÓhAiseadha et al. 2020. Energy and Climate Policy—An Evaluation of Global Climate Change Expenditure 2011–2018. Energies 2020, 13(18), 4839. DOI: https://doi.org/10.3390/en13184839 [15] Annabel Cossins Smith. 2023. Cost of EDF’s Hinkley Point C nuclear project rises to $40bn. Power Technology. Spletna stran. Pridobljeno 1. 9. 2023. https://www.power-technology.com/news/hinkley-point-c-project- costs-rise-again/?cf-view [16] Power Technology. 2023. Hinkley Point C nuclear power station. Spetna stran. Pridobljeno 1. 9. 2023. https://www.power- technology.com/projects/hinkley-point-c-nuclear-power-station/ [17] UNECE. 2022. Carbon Neutrality in the UNECE Region: Integrated Life- cycle Assessment of Electricity Sources. United Nations. Geneva. Pridobljeno 1. 9. 2023. https://unece.org/sites/default/files/2022- 04/LCA_3_FINAL%20March%202022.pdf [18] Rafael Mihalič et al. 2020. Doseganje ciljev povečanja deleža OVE v RS: Analiza možnih alternativnih virov OVE v Sloveniji iz vidika trajnostnega razvoja in samooskrbnosti. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Ljubljana. [19] Ivy Yin. 2023. Commodities 2023: China's carbon market to slow in 2023 as energy security, economy take priority. S&P Global. Spletna stran. Pridobljeno 2. 9. 2023. https://www.spglobal.com/commodityinsights/en/market-insights/latest- news/energy-transition/011223-chinas-carbon-market-to-slow-in-2023- as-energy-security-economy-take-priority [20] Maria Hofbauer Pérez in Carla Rhode. 2020. Carbon Pricing: International Comparison. IFO DICE Report, I/2020, Spring Vol. 18. Pridobljeno 4. 9. 2023. https://www.ifo.de/DocDL/ifo-dice-2020-1- Rhode-Hofbauer-Perez-Carbon-Pricing-International-Comparison- spring.pdf [21] Skupina HSE. Letno poročilo 2022 skupine in družbe HSE. Pridobljeno 6. 9. 2023. https://www.hse.si/app/uploads/2023/06/HSE_LP2022_SI-hr- povezave.pdf [22] Jordan B. Peterson. 2019. 12 pravil za življenje: protistrup za kaos. Dopolnjena izd., 2. natis. Ljubljana. Družina. [23] Boštjan Pišotek in Silvester Jeršič. 2023. Strateški pomen voda za razvoj Slovenije: Kakšen je prispevek hidroelektrarn pri blaženju vplivov podnebnih sprememb in njihov pomen za družbo prihodnosti? 3. slovenski kongres o vodah. Ptuj. [24] Državni zbor. 2023. Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (RESPR50). Uradni list Republike Slovenije, št. 72, leto XXXIII, 6331. ISSN 1318-0576. [25] Boštjan Pišotek. 2020. Odgovoren družbeni način upravljanja z vodami. Glasilo slovenskega ribištva. Ribič, 1-2/2020, 11-12. Letnik LXXIX. ISSN 0350-4573. Pridobljeno 18. 8. 2023. https://ribiska- zveza.si/downloads/ribic_1_2_2020_3eJoO.pdf [26] Boštjan Pišotek in Andrej Rajh. 2015. Hidroelektrarne kot pomemben vodnogospodarski projekt, multiplikativni učinki izgradnje. 26. Mišičevi vodarski dnevi 2015. Zbornik referatov, 129-136. Pridobljeno 25. 8. 2023. http://www.mvd20.com/LETO2015/R25.pdf 15 Premog, gorivo prihodnosti; če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bomo imeli No coal no future Leon Valenč ič † Ljubljana, Slovenija leon.valenčič@telemačh.net POVZETEK KEYWORDS Č e ž elimo š e naprej imeti žanešljivo napajanje ž elektriko, Stone age, čoal, šeriouš power plantš moramo nujno imeti elektrarne, ki delajo elektriko takrat, ko jo rabimo. Sonč ne in vetrne elektrarne obič ajno ne delajo ravno takrat ko elektriko najbolj rabimo. Količ inško 1 OBNOVLJIVI VIRI ELEKTRIČNE ENERGIJE uštrežnega nač ina hrambe električ ne energije ne požnamo. NE MOREJO NADOMESTITI PROIZVODNJE Č e novih elektrarn ne gradimo in pošpeš eno žapiramo RESNIH ELEKTRAN obštoječ e elektrarne, moramo prič akovati pomanjkanje S šonč nimi, vetrnimi in hidro elektrarnami nikakor ni mož no elektrike. Uvož električ ne energije ne bo mož en, ker še v EU nadomeštiti proižvodnje rešnih elektrarn. Ko elektriko elektrarne žapirajo. Č e bi ž ražogljič enjem mišli rešno, bi najbolj rabimo, šonč ne in vetrne elektrarne obič ajno ne morali do konča ž ivljenjške dobe NE Krš ko žagnati všaj š tiri proižvajajo nič elektrike. Slovenške hidroelektrarne š nove flekšibilne jedrške elektrarne, torej všakih 5 let eno. pretoč nimi akumulačijami imajo želo omejene mož nošti Verjetnošt, da žgradimo eno šamo novo jedrško elektrarno v hrambe energije, ko še reke pošuš ijo, došegajo do ≈1/3 našlednjih 20 letih je praktič no enaka nič . Za elektrarne na inštalirane moč i, poleg tega je š e ražpolož ljiv hidroenergetški žemeljški plin iž plinovodov šmo še lani nauč ili, da to ne gre, potenčial premajhen, da bi lahko pridobili žadoštne količ ine torej nam oštanejo šamo š e premogovne elektrarne. električ ne energije. KLJUČNE BESEDE Kamena doba, premog, rešne elektrarne 2 NE OBSTAJA KOLIČINSKO USTREZEN NAČIN HRAMBE ELEKTRIČNE ENERGIJE ABSTRACT V luč i energetške politike, ki pravi, da bo vša elektrika If we want to čontinue to have a reliable šupply of elečtričity, obnovljiva, moramo poudariti, da bi ža hrambo elektrike iž we abšolutely mušt have power plantš that produče šonč nih in vetrnih elektrarn nujno rabili ogromne hranilnike, elečtričity when we need it. Solar and wind farmš ušually do ki jih enoštavno ni. Najboljš i došlej žnan nač in hrambe not work exačtly when we need elečtričity the mošt. We do elektrike šo č rpalne hidroelektrarne, vendar šo njihove not know a quantitatively adequate way of štoring kapačitete premajhne, da bi lahko ž njimi hranili dovolj elečtričity.If we do not build new power plantš and elektrike; v prakši bi nam žmanjkalo vode in proštora ža aččelerate the člošure of exišting power plantš, we mušt njihovo poštavitev. expečt a šhortage of elečtričity. It will not be poššible to import elečtričity bečauše power plantš are člošing down in Hipotetič na hramba električ ne energije bi bila povežana ž the EU. If we were šeriouš about dečarbonižation, we would velikimi ižgubami in ogromnimi štroš ki, ki bi jih morali have to štart up at leašt four new flexible nučlear power pripišati štroš kom vetrnih in šonč nih elektrarn, č e bi plantš by the end of the Krš ko NE'š lifetime, i.e. one every 5 primerjali štroš ke teh š klašič nimi elektrarnami, š tem bi yearš. The probability of building a šingle new nučlear power čena električ ne energije poštala nešprejemljiva, gre ža plant in the next 20 yearš iš pračtičally žero. We learned lašt poveč anje, ki prešega 10 kratnik šedanjih čen. year that thiš doeš not work for power plantš powered by natural gaš from gaš pipelineš, šo we are left with only čoal- Iždelava šintetič nih goriv iž ž lahtne oblike energije, kar fired power plantš. elektrika je, bi bil pročeš v katerega bi bilo vlož ene več ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note energije kot bi je dobili ven iž tega pročeša. Ižgube takih †Author Footnote to be captured as Author Note pročešov, ko bi iž šintetič nih primarnih energentov narejenih iž elektrike, delali nažaj elektriko, šo okrog 80% v šamem Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or pročešu, č e bi temu dodali š e všo porabljeno energijo ža vše distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice te poštroje, bi bila energijška bilanča negativna. Čena and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). električ ne energije iž takš nih pročešov bi bila Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia nepredštavljivo višoka. © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 16 3 ALI Z AKTUALNO ENERGETSKO POLITIKO več jo odvišnošt pri pokrivanju obremenitev, bi bilo RES ČUVAMO OKOLJE? žanaš anje na velike količ ine uvoža električ ne energije prečej utopič no poč etje. Nenažadnje bi še morali vpraš ati ali ž novodobno energetško politiko emišije ogljikovega diokšida žmanjš ujemo ali jih Č e poleg tega upoš tevamo, da še povšod po Evropi rešne* poveč ujemo? Ali okolje ražbremenjujemo ali ga dodatno elektrarne množ ič no žapirajo žaradi denominačije premoga bremenimo in onešnaž ujemo? Pravžaprav je viš ek ironije pri in jedrške energije, je edina mož na ugotovitev, da moramo novodobni energetški politiki ta, da še žaradi nje porabijo nujno šami na švojem ožemlju žagotoviti žanešljivo ogromne dodatne količ ine fošilnih goriv ža iždelavo šonč nič, proižvodnjo uštrežnih količ in električ ne energije in moč i. vetrnič, baterij, pa tudi rudarjenje ogromnih količ in šurovin *rešne elektrarne šo premogovne in jedrške. Pomembna je potrebnih ža iždelavo teh ni prav nič okolju prijažno poč etje. žaloga goriva! Elektrarne na žemeljški plin nujno rabijo laštno škladiš č e plina ž uštrežno žalogo. 4 VSI BI UVAŽALI ELEKTRIČNO ENERGIJO V elektroenergetškem šištemu moramo však trenutek 5 ZAKLJUČEK žagotavljati ravnovešje med moč jo porabe in moč jo Verjetnošt, da v Sloveniji v 20 letih žgradimo 4 flekšibilne proižvodnje žato energijške bilanče daljš ih obdobij nišo jedrške elektrarne ali 6 novih premogovnih blokov, je manjš a merodajne ža nač rtovanje žadoštne proižvodnje električ ne kot verjetnošt, da še hitro vrnemo nažaj v kameno dobo. energije, šo pa prvi žnak neuštrežnega šištema proižvodnje električ ne energije. VIRI [1] Zdrava pamet. Energetška bilanča Slovenije in njej šošednjih drž av [2] Osnove fizike. (Avštrija, Italija, Madž arška in Hrvaš ka) je globoko negativna, [3] Bjorn Lomborg: Welfare in the 21st century: Increasing development, škupni primanjkljaj na letnem nivoju žnaš a približ no 70 reducing inequality, the impact of climate change, and the cost of climate policies, Technological Forecasting & Social Change 156 TWh. Slovenška uvožna odvišnošt po energiji v žadnjih letih (2020) 119981. žnaš a do 20% letne energije in niha predvšem v odvišnošti [4] Batt Odgerel et. al.: A Critičal Aššeššment of the IEA’š Net Zero Scenario, ESG, and the Cessation of Investment in New Oil and Gas od hidrološ kih ražmer in v manjš i meri od rednih remontov Fields, June 2023, Energy Policy Research Foundation. NE Krš ko. [5] BRYAN LEYLAND: THE WIND AND SOLAR POWER MYTH HAS FINALLY BEEN EXPOSED The necessary miracle doesn't exist, May 2023. Bolj problematič na š štališ č a žagotavljanja žanešljivega [6] Energy Hungry World Drives Obvious Demand for Cheap, Reliable napajanja odjema je bilanča moč i naš ega Coal- Fired Power, https://stopthesethings.com/2023/09/21/energy-hungry- world- elektroenergetškega šištema. Ko še požimi v mražu drives-obvious-demand-for-cheap-reliable-coal-fired-power/ obremenitve poveč ajo krepko preko 2.000 MW in še pretoki [7] Hard Time: Britš Fače Prišon For Ušing Power When the Wind’š Not Blowing, https://stopthesethings.com/2023/09/20/hard-time- rek žmanjš ajo, naš a uvožna odvišnošt lahko prež e 1.000 MW brits-face- prison-for-using-power-when-the-winds-not-blowing/ in došež e nivo približ no 50% odvišnošti od uvoža, kljub [8] Want Time Freezing or Boiling In The Dark: Keep Backing Wind & normalnemu obratovanju elektrarn. Solar, https://stopthesethings.com/2023/09/19/want-time- freezing-or-boiling-in-the-dark-keep-backing-wind-solar/ [9] New Study: Earth Will Čool By 1°Č Over The Next Decades Due To The Zelo žgovoren je prikaž dejanških urnih bilanč šlovenškega Upcoming Grand Solar Minimum, https://notrickszone.com/2023/09/22/new-study-earth-will-cool- elektroenergetškega šištema v letih 2015- 2019 iž RN ELES, by-1c- over-the-next-decades-due-to-the-upcoming-grand-solar- ki kaž e, da je bilanča več kot 7000 ur/leto (do 86% č aša v minimum/ letu) negativna, v ekštremu uvaž amo do 80% moč i. [10] Study findš big blačkoutš from Biden’š power plant ruleš, https://www.cfact.org/2023/09/16/study-finds-big-blackouts- Č e torej upoš tevamo veliko odvišnošt Slovenije in šošednjih from- bidens-power-plant-rules/ drž av od uvoža električ ne energije na letnem nivoju in š e 17 Miti in resnice o slovenskem okolju Myths and truths about Slovenian environment Matjaž Gams† Odsek za inteligentne sisteme Institut “Jožef Stefan” Ljubljana, Slovenija matjaz.gams@ijs.si POVZETEK parkovno območje v Evropi zunaj Skandinavije. Danes pa kritični pogled razkriva vrsto zaskrbljujočih trendov. V Sloveniji pogosto mislimo, da dobro skrbimo za okolje – in na Že v študijah Černiča Isteniča (2007) in Kozjeka in sod. (2010) splošno še kar drži. Če pa pogledamo, kako se dogajanje in je opaziti, da obstaja razkorak med slovensko percepcijo skrbi za medijske objave skladajo s strokovnim razumevanjem varovanja okolje in dejanskim stanjem. To nas opominja na globalne okolja, ugotovimo šokantno slabšo sliko, kot se slika v medijih: trende, o katerih so pisali avtorji kot so Carson (1962), ki je kar je videno kot največja okoljska nevarnost, pogosto ni nič opozorila na nevarnosti pesticidov in kemikalij, Diamond posebnega, in tam, kjer delamo največje okoljske napake in (2005), ki je analiziral, kako se družbe soočajo s svojimi škodo, ni v medijih dostikrat ne duha in ne sluha, oziroma ravno okoljskimi omejitvami, in Hardin (1968), ki je izpostavil koncept nasprotno – hvala povsem zgrešenih ekoloških potez. "tragedije skupnega". KLJUČNE BESEDE Plut (2023) v obsežnem delu argumentira, da bi morala nova Miti, resnice, okolje, Slovenija družbena ureditev temeljiti na okoljskih in podnebnih ukrepih, ki bi vodili k družbi odrasti in s tem povezanemu izdatno ABSTRACT zmanjšanemu pritisku na okolje. Pri tem išče rešitve tudi v In Slovenia, we often think that we take good care of the družbenem in ekonomskem sistemu. Na primer, ne vidi environment - and generally, it's somewhat true. However, when kvalitetnega varovanja okolja v neoliberalnem kapitalizmu, kjer we look deeply, especially in terms of how it aligns with the kapital vodi delovanje države. Predlaga prehod v ekosocialni expert understanding of environmental protection and what is kapitalizem, ki bo postavil v ospredje ekološke in socialne actually happening to the Slovenian environment, we discover a naloge, in nato ekohumanizem. Za dosego zmerne skupne in shockingly worse picture than what is often portrayed in the osebne blaginje je treba poudarek dati vodni, energetski in media: what is seen as the biggest environmental threat often prehranski samozadostnosti ter količinski gospodarski odrasti, turns out to be nothing special, and where we make the biggest sonaravnemu krožnemu gospodarstvu z zmanjševanjem porabe environmental mistakes and cause damage, it is often neither materialov, energije, prostora in potrošnje, da ne bo prišlo do mentioned nor shown in the media, or even quite the opposite - uničenja planeta. Po Plutovem mnenju smo že presegli vzdržen thanks to completely misguided web or classical media texts. nivo obremenitve planeta (Meadows in sod. 1972). KEYWORDS Gams in približno sto sodelavcev (2020) je na osnovi dela v Myths, truth, environment, Slovenia Državnem svetu in Inženirski akademiji predstavila Belo knjigo varovanja okolja, ki je osnova razmišljanja tudi v tem prispevku. Ideja temelji na potrebi, da s pomočjo znanja, znanosti in 1 UVOD inženirstva temeljito analiziramo celotno verigo posameznih V obdobju, ko varovanje okolja postaja osrednje vprašanje tehnologij ali ukrepov, ugotovimo njihovo škodljivost oz. globalne skupnosti, je ključno razumeti, kateri ukrepi so razmerje med okoljsko škodo in pozitivnimi učinki ter poiščemo učinkoviti in kateri škodljivi, čeprav so predstavljeni kot konkretne rešitve. Izkazalo se je, da so možni izjemni prihranki, okoljevarstveni. Slovenija je ponosna na svojo zeleno dediščino če pravilno uporabimo znanje in prenehamo delati napake. in zgodovino varovanja okolja, ki sega nazaj do ustanovitve Triglavskega narodnega parka leta 1924. Gre za prvo narodno Poglejmo kar konkretno marsikatero streho s solarnimi paneli v ljubljanski kotlini z relativno malo sonca, usmerjeno proti ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note zahodu. Je to ekološko primerno, ali sistemsko škodljivo, ker so †Author Footnote to be captured as Author Note menda »izračunali«, da se izplača? Torej ne znajo »računati«, da delajo tako velike napake? Ali pa poglejmo reklame ob Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed avtocestah, nelegalno postavljene zato, ker je zakonodaja dala for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full županom pristojnost in dolžnost, da jih ne postavljajo na citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). kmetijskih zemljiščih, pa jih, ker so hkrati finančno motivirani za Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 18 to. Ali pa se vprašajmo, zakaj smo po kvadratnih metrih veletrgovin na glavo prvi v Evropi? Že pri nekaj naštetih primerih je nakazana velika razlika med okoljsko učinkovitimi ukrepi in propagiranjem javnih medijev, pri čemer verjetno za nekatere rešitve agitirajo posamezni tehnološki in gospodarski interesi, recimo za naftno industrijo, manj jasno pa je recimo navijanje za druge, recimo upepelitev in žare, kjer ni videti energetskega lobija v ozadju. Zakaj se toliko hvalijo »trajnostne« rešitve, če pa prav vsaka tehnologija povzroča določeno škodo okolju, na primer gradnja cest do vetrne elektrarne ali zamenjava sončnih panelov na vsakih 10 do 15 let? Zakaj ne preučimo strokovno izdelanih tabel Slika 1: Primerjava izpustov CO2 glede na celoten o škodljivosti določenih tehnologij? Očitno prihaja do velikih življenjski cikel tehnologije. (Vir: razlik med kakovostnim varovanjem okolja in dejanskim https://www.rocketsolar.com/learn/energy-efficiency/how- stanjem. Ob upoštevanju spoznanj in raziskav je ta članek lifetime-emissions-different-energy-sources-stack) namenjen hitremu pregledu dejanskega stanja okoljske zaščite v Sloveniji s posebnim poudarkom na razkoraku med percepcijo Pričakovali bi, da bi bila ekološko usmerjena združenja najbolj in realnostjo. Poleg tega bomo obravnavali potencialne strategije kritična do tehnologij, ki so najbolj škodljive za okolje – in rešitve, ki bi Sloveniji pomagale bolje nasloviti ključne izzive predvsem do tistih, ki temeljijo na izgorevanju fosilnih goriv, in zagotoviti trajnostno prihodnost za prihodnje generacije. zlasti premoga. Pridobivanje energije iz premoga sprosti skoraj 100-krat več CO2 kot jedrska energija. Vendar hitra analiza slovenskih medijev pokaže, da sta najbolj kritizirani predvsem 2 OSNOVNA TABELA ENERGETSKIH jedrska in hidroenergija. Prva naj bi bila škodljiva zaradi sevanja, TEHNOLOGIJ druga pa zaradi uničevanja naravnega okolja. Ljudsko Na voljo je kar nekaj tabel, ki primerjajo osnovne energijske prepričanje in oglaševanje pogosto predstavljata fotovoltaiko kot tehnologije. V Sloveniji je bil takšen prispevek objavljen v najbolj okolju prijazno, vendar je glede na sliko 1 trikrat slabša časniku Delo (Lengar 2023). Čeprav se med tabelami pojavljajo kot jedrska energija. manjša odstopanja, je osnovni zaključek v vseh enak: Vsakič, ko kurimo (torej uporabljamo ogenj), na primer pri premogu ali Kljub temu je treba Sliko 1 obravnavati z določeno mero nafti, gre za okolju škodljivo energijo, zato so recimo jedrska ali kritičnosti predvsem zaradi njene splošnosti. Oglejmo si primer hidroenergija bistveno bolj okolju prijazni kot termoelektrarne hidroelektrarn, ki so načeloma ugodne z vidika CO2. V Sloveniji ali plinarne. Ta trend je tako izrazit, da ga lahko obravnavamo smo najbolj učinkovite hidroelektrarne že zgradili in vsaj kot splošno pravilo: nekatere reke bi morali ohraniti brez jezov zaradi varstva okolja Vse tehnologije, ki temeljijo na ognju oz. izgorevanju, so – ni vse v denarju in statistiki. okolju škodljive. S tem ustvarimo 85% vsega CO2. Podobno velja razmišljati o sončnih elektrarnah. Dokler so nameščene na strehah ali drugih neuporabnih površinah, so To pravilo je zelo uporabno, saj nam med drugim omogoča primerne. Ko pa jih začnemo postavljati na kmetijske površine, razumeti celo na videz povsem nepovezane dogodke, recimo da postanejo ena izmed najmanj primernih tehnologij, dejansko je upepelitev pokojnika za več redov velikosti bolj škodljiva za ekološki kriminal. Kljub temu se to ravno promovira in hvali v okolje kot klasičen ali še bolj ekološki pokop. Tako tudi lažje slovenskih medijih. spregledamo poskuse zavajanja - nekatere trditve na spletu, da je kremacija bolj ekološka kot klasičen pokop, temeljijo na Prof. Damijan v svojem blogu predpostavki, da ob urejanju groba s striženjem trave s časom (https://damijan.org/2023/05/15/skriti-stroski-obnovljivih- porabimo veliko CO2. Taki izračuni so na seveda prirejeni, kar virov-energije-2/) piše: »Za vsak megavat inštalirane moči vetra kaže na pomanjkanje zdrave pameti in strokovnosti v medijskih ali sonca potrebujemo še vsaj en megavat inštalirane moči v in spletnih objavah. Je torej ekološko slaba izbira trava, ker jo je plinsko-parne elektrarne (ker so fleksibilne in poceni) ter dodatne treba vzdrževati? Seveda je končna odločitev o načinu pokopa zmogljivosti za kratkoročno izravnavanje omrežja. Več kot osebna izbira, vendar zakaj in kdo zavaja ali ne razume osnov dodamo zmogljivosti sonca in vetra, več nestabilnosti dodamo varovanja okolja? A vrnimo se na osnovne vire energije. omrežju in večji so stroški za njeno ublažitev – ker sistem nikoli Na sliki 1 je prikazana celotna škodljivost posameznih tehnologij ni bil zasnovan za obvladovanje prekinitev dotokov energije. v smislu izpustov CO2, od izkopavanja surovin do uporabe in Več kot vlagamo v sonce in veter, večji postaja problem za recikliranja (Sandoval, 2023). Izvorni vir je na naslovu: elektroenergetski sistem in večji račun za njegovo odpravo. Zato, https://www.nrel.gov/analysis/life-cycle- če smo pošteni, povečana vlaganja v zmogljivosti vetra in sonca assessment.html?qls=QMM_12345678.0123456789. zgolj preusmerjajo prepotrebne naložbe stran od zanesljivejših in stroškovno učinkovitejših virov energije. V majhnem obsegu so te investicije v zmogljivosti sonca in vetra koristno dopolnilo, da malce zmanjšamo izpuste CO2 poleti, v velike obsegu ali celo kot glavni vir pa so narodnogospodarsko škodljive 19 (destabilizirajoče, drage in uničujoče za gospodinjstva in zaščito (pesticide) proti insektom, kar uniči biološko verigo industrijo), da o njihovem negativnem vplivu na okolje in od spodaj navzgor. Primer študije je: socialne razmere v nerazvitih državah (kjer pridobivajo potrebne https://arstechnica.com/science/2018/03/planting-gmos- kovine in minerale) ne govorimo.« Podobno trdi dr. Mihalič kills-so-many- bugs-that-it-helps-non-gmo-crops/. (2015).  Uvesti je treba ekološki davek na uvoženo hrano, ki je sorazmeren z oddaljenostjo. Pri nakupu hrane pazljivo Zakaj torej tako intenzivno propagiranje kar počez v trajnostne preverite njeno poreklo in dajte prednost hrani iz bližnje vire energije, čeprav so nekatere okolju celo bolj škodljive kot okolice, saj je običajno tudi bolj sveža. Posebej bodite klasične in celo manj trajnostne, predvsem pa ob slabi izvedbi? pozorni pri nakupu hrane iz Afrike ali Južne Amerike, saj obstaja velika verjetnost, da s tem podpirate uničevanje pragozdov. Vsak uvoz hrane iz oddaljenih krajev zahteva 3 PRAKTIČNI NASVETI VAROVANJA prevoz, kar pomeni dodatno porabo fosilnih goriv. OKOLJA  Ohranimo kmetijske površine. Samozadostnost Slovenije je V delu Gams in sodelavcev (2020) so zbrani napotki za okoli 30%, saj smo uničili že veliko kmetijskih površin in učinkovito varovanje okolja, ki večinoma ne prinašajo velikih še vedno vsak dan izgubimo površino enega nogometnega stroškov, imajo pa pomembne učinke. Nekatere predloge avtorja stadiona. V zadnjih 25 letih smo izgubili 85 tisoč hektarjev in njegovih sodelavcev so v zadnjih letih upoštevali, mnoge pa kmetijskih zemljišč, od leta 2000 pa 10% kmetijskih ne. Naštejmo nekaj neupoštevanih predlogov: površin. Toliko površin pozidamo oz. okoljsko uničimo.  Države naj ne povečujejo števila svojega prebivalstva.  Uvesti olajšave za moderne klimatske naprave – inverterje Produkt ljudi in standarda predstavlja glavne onesnaževalce in seznaniti medije z njihovo učinkovitostjo, saj okolja. Zato je nujno ustaviti rast prebivalstva v vsaki državi predstavljajo najboljše grelne naprave do približno ničelne ali pa naj te države plačujejo višji ekološki davek. V temperature. Sloveniji se prebivalstvo ohranja ali celo raste predvsem  V doglednem času je potrebno zapreti predvsem starejše zaradi velike imigracije, kar je, če zanemarimo druge termoelektrarne na premog, saj so poglavitni vir dejavnike, okoljsko škodljivo. onesnaženja zraka v Sloveniji.  Z zakonom naj se prepovejo reklamni panoji ob avtocestah.  Dodatno je potrebno obdavčiti veletrgovine, še posebej pa Ekološko napredne države so to že uvedle, Slovenija pa gradnjo novih. Glede na število kvadratnih metrov kljub 15-letnim prizadevanjem avtorja na ta način slikovito veletrgovin na prebivalca smo med vodilnimi v svetu, kljub izraža svoj ne odnos do okolja. Kljub intenzivnemu temu pa se še vedno intenzivno gradijo nove, saj prejemajo lobiranju avtorja in okoljevarstvenikov ni uspel noben tak spodbude ali pa se s pomočjo "spretnih" prijemov izogibajo predlog. davkom zaradi pomanjkljivih zakonov in zidajo zastonj.  Treba je zaostriti zakonodajo na področju svetlobnega Naša politika ne najde ali ne želi najti ustreznih rešitev za onesnaževanja in strožje regulirati postavljanje novih ureditev tega stanja. svetlobnih virov.  Slovenija bi morala zgraditi nov blok jedrske elektrarne in  Spodbujati je treba mestno prebivalstvo. Potrebno je tako opustiti stare termoelektrarne. V primerjavi s starimi podpirati normalno življenje na podeželju kot tudi selitve v termoelektrarnami predstavlja jedrska energija praktično mesta. Ključno pa je preprečiti enakomerno poseljevanje, čisto energijo, saj v procesu ne nastaja CO2 – v njej ni saj je to ekološko najbolj škodljivo. Če upoštevamo skupno gorenja. Za zamenjavo enega bloka jedrske elektrarne bi število prebivalcev našega planeta, bi vsak zasedel le nekaj potrebovali 10.000 vetrnic ali velik del slovenskega m2 v Sloveniji. ozemlja. Podobno velja za sončne panele.  Povečati je treba vlogo znanosti in stroke v medijskem  Na avtocestah bi bilo treba zmanjšati dovoljene hitrosti ali poročanju ter dejanskem izvajanju varovanja okolja. Iz vsaj poostriti nadzor nad divjanjem. Za vsakih 10 km/h nad neznanih razlogov obstaja mnogo mitov in neresnic, 110 km/h se onesnaženje poveča za 10%, pri še višjih povezanih z varovanjem okolja. Tako se mnogi napori za hitrostih pa še bolj. Promet je eden izmed glavnih varovanje okolja izjalovijo, včasih pa se z "dobrimi" nameni onesnaževalcev okolja v Sloveniji. celo povzroči škodo okolju.  Z različnimi ukrepi bi bilo treba omejiti tranzitni prevoz  Invazivne, posebej alergene rastlinske vrste in živalske vrste tovornjakov čez Slovenijo: z višjimi kaznimi, večjimi je treba sistematično in na vse možne načine odstranjevati. cestninami, dodatnimi ekološkimi davki itd. En tovornjak Po poročanju International Union for Conservation of povzroči toliko škode na avtocesti kot 10.000 osebnih Nature (IUCN) je polovica vseh endemičnih rastlinskih vrst avtomobilov in na mnoge druge načine škodi okolju. v Evropi ogrožena ali jim grozi izumrtje. Invazivne vrste so  Potrebno je uvesti davke na ceste proporcionalno z soodgovorne za izumiranje vrst, ki je bilo v zadnjih 100 letih velikostjo cest in zlasti na gradnjo novih cest. 100-krat hitrejše, v zadnjih 50 letih pa se je število živali  Vožnjo s terenskimi vozili, motornimi sanmi, kolesi in (tako po številu osebkov kot po teži) zmanjšalo za polovico podobno je treba strožje omejiti le na dovoljene poti. Po (Kolbert 2014; De Vos in sodelavci 2014). Zanimivo je, da Sloveniji opažamo terence, ki vozijo po stranskih poteh, nobena slovenska vlada ni sprejela prepovedi alergenih poljih, travnikih in gozdu, s tem pa plašijo divjad in rastlin celo v vrtcih kljub pobudam avtorja. povzročajo druge težave. Enako velja za gorske kolesarje.  Potrebna je velika pozornost glede uvajanja genetsko spremenjenih površin, saj s sabo tipično pripeljejo genetsko 20 4 DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI Pohvalno je, da se zavedanje o pomembnosti varovanja okolja povečuje. Slabo pa je, da obstaja toliko mitov in neresnic, verjetno kot posledica neznanja ali neupoštevanja strokovnih spoznanj. V ozadju se morda skriva tudi ideologija ali pa različni globalni in lokalni interesi. Zaradi tega v Sloveniji okolju povzročamo veliko škode. Veliko bi naredili že s tem, da bi širili pravilna, strokovna spoznanja o varovanju okolja. Kot pravi prof. Mihalič: “Ni sprejemljivo, da se ideja o obnovljivih virih energije – to idejo bi bilo sicer mogoče povsem realno zagovarjati, saj je argumentov za to več kot dovolj – skuša ljudem vsiliti z lažmi in pogosto nekritično asistenco medijev. … zloraba znanosti in potvarjanje podatkov ter očitno vlečenje ljudi za nos …” Če pogledamo recimo 15-letno prizadevanje, da bi ukinili reklame ob avtocestah, kot so to naredili na Češkem in kot ima to urejeno večina ekološko zavednih držav, se zdi, da slovenska politika nima posluha za resnično razumevanje varovanja okolja, saj se je v tem času zamenjalo veliko vlad in ministrov raznih usmeritev. Ne skrbi zadostno niti za varstvo svojih občanov, saj recimo niso uvedli prepovedi alergenih rastlin v vrtcih kljub nekaj pobudah avtorja. Naloga stroke je, da daje pripombe in skuša pomagati pri iskanju rešitev. Podobno velja pri varovanju okolja v Sloveniji. Za začetek pa je pomembno, da razširimo prava spoznanja, da razkrinkamo mite, informiramo in izobrazimo prebivalstvo, ki bo – upajmo – prisilila politiko, da začne zares delati v dobro slovenskega okolja. VIRI [1] Carson, R. (1962). Silent Spring. Houghton Mifflin. [2] Černič Istenič, M. (2007). Okoljsko zavedanje in ravnanje prebivalcev Slovenije. Teorija in praksa, 44(1-2), 155-174. [3] De Vos, J. M., Joppa, L.N., Gittleman, J.L., Stephens, P.R., Stuart L., S. L. Pimm, S.L., (2014). Estimating the Normal Background Rate of Species Extinction, [4] Diamond, J. (2005). Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed. Viking Press. [5] Gams, M. idr. (2020). Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja, Institut 'Jožef Stefan' https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9010JS8 [6] Hardin, G. (1968). The tragedy of the commons. Science, 162(3859), 1243-1248. [7] Kolbert. E. (2014). The Sixth Extinction: An Unnatural History, Bloomsbury, February 11. [8] Kozjek, K., Šolar, S. V., & Horvat, M. (2010). Izpostavljenost prebivalstva Slovenije okoljskim dejavnikom. Dela, 34, 81-92. [9] Lengar, I. (2023). Nizkoogljično ali obnovljivo, Delo, Sobotna priloga, 5. avgust, 04-06. [10] Meadows, Donella H; Meadows, Dennis L; Randers, Jørgen; Behrens III, William W (1972). The Limits to Growth; A Report for the Club of Rome's Project on the Predicament of Mankind (PDF). New York: Universe Books. ISBN 0876631650 [11] Mihalič R. (2015). Zelena energetika, 2. del, https://www.metropolitan.si/novice/zelena-energetika-2- del/ [12] Plut, D. (2023). Ekosistemska družbena ureditev. Prvi zv.: podstati in gradniki ekosistemske družbene ureditve, https://ebooks.uni- lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/405 [13] Plut, D. (2023). Ekosistemska družbena ureditev. Drugi zvezek: Slovenija in Evropa, https://doi.org/10.4312/9789612970673 [14] Sandoval M. (2023). How Lifetime Emissions Of Different Energy Sources Stack Up, https://www.rocketsolar.com/learn/energy-efficiency/how- lifetime- emissions-different-energy-sources-stack; vir: https://www.nrel.gov/analysis/life-cycle- assessment.html?qls=QMM_12345678.0123456789 21 Medved ni plišasta igračka, medved je zver! The Bear Is Not A Plush Toy, The Bear Is A Beast! Franc Perko † franc.v.perko@gmail.com POVZETEK Vsakokratno oviranje in preprec evanja strokovno argumentiranega odstrela, pri tako veliki in stabilni Populacija rjavega medveda se vsa leta po drugi svetovni populaciji, ki presega meje sprejemljivosti okolja, ki sobiva z vojni, do leta 1993 poc asi, po tem letu pa naglo s tevilc no in medvedom, je neodgovorno dejanje. prostorsko s iri po Sloveniji. Populacija danes s teje okoli 1.000 medvedov, in je z 21 medvedi na 100 km2 najvis ja KLJUČNE BESEDE populacijska gostota v Evropi. Spolna in starostna sestava populacije sta po vseh dostopnih podatkih najmanj zadnjih Rjavi medved, Slovenija, sobivanje, populacijska gostota, 15 letih stabilni, v populaciji zmerno z 59 % prevladujejo konflikt, ciljna s tevilc nost, preprec evanje samice. Relativna rodnost je okoli 24 %, relativna smrtnost zaradi naravnih, tj. ne- antropogenih dejavnikov (naravna smrtnost) je majhna, okoli 5 %; in so ji verjetno izpostavljeni ABSTRACT predvsem mladic i v prvem letu z ivljenja. Zaradi velike razlike The brown bear population has been slowly expanding med rodnostjo in naravno smrtnostjo ima populacija velik throughout Slovenia all the years after World War II, until potencial rasti tj. 19 % na leto. Č e od potencialne rasti 1993, after that year rapidly expanding in Slovenia in ods tejemo s e razlic ne antropogene vzroke smrtnosti number and space. The population today counts about 1,000 medvedov (predvsem povozi), bi bila letna rast populacije, bears, and with 21 bears per 100 km2, it is the highest brez lova okoli 16 %. Lov je torej edini pomemben dejavnik, population density in Europe. According to all available data, ki vpliva na medletno spreminjanje s tevilc nosti medveda v the sexual and age composition of the population has been Sloveniji. Relativna smrtnost zaradi lova je zadnjih 20 let stable for at least the last 15 years, with females povprec no znas ala okoli 12 %, s tevilc nost populacija se je predominating in the moderate population with 59%. The zato letno povprec no povec evala za prek 4 %. relative fertility rate is around 24%, relative mortality from Leta 2012 je bilo ocenjeno, da je od 400 do 500 medvedov natural, i.e. non-anthropogenic factors (natural mortality) is tista s tevilc nost, s katero so ljudje s e pripravljeni sobivati, low, around 5%; and are probably exposed mainly to puppies povec anje pa bi privedlo do obc utnega zmanjs anja te in the first year of life. Due to the large difference between tolerance. Podatki (2020) o letni dinamiki razlic nih tipov fertility and natural mortality, the population has a high konfliktov z medvedom kaz ejo, da so konflikti s e dodatno growth potential, i.e. 19% per year. If we subtract from narasli, ko je populacija presegla s tevilc nost 630–700 potential growth the various anthropogenic causes of osebkov. Kljub tem spoznanjem se je ciljna s tevilc nost rjavih bear mortality (mainly run-off), the annual growth of the medvedov leta 2022 dvignila na 800 rjavih medvedov v population without hunting would be around 16%. Hunting Sloveniji. Tedaj je bilo v Sloveniji z e vec kot 1.000 medvedov. is therefore the only important factor influencing year-on- year changes in bear abundance in Slovenia. Relative V Sloveniji nimamo na voljo regij, kjer bi medvedi lahko z iveli mortality from hunting has been around 12% on average loc eno od ljudi, zato bo rjavi medved v Sloveniji prez ivel le, over the last 20 years, and the population has therefore c e bodo ljudje pripravljeni sobivati z njim. bi bilo increased on average by over 4% annually. pric akovano, da je ciljna s tevilc nost, ki ohranja obstoj populacije rjavega medveda in omogoc a njegovo sobivanje s In 2012, it was estimated that between 400 and 500 bears prebivalstvom med 500 (toliko jih je bilo okoli leta 2003) in are the abundance with which humans are still willing to najvec 700 medvedov, kolikor jih je bilo leta 2012. coexist, and an increase would lead to a significant reduction in this tolerance. Data (2020) on the annual dynamics of various types of conflicts with bears show that conflicts increased further as the population exceeded the abundance ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note of 630–700 individuals. Despite these findings, the target †Author Footnote to be captured as Author Note abundance of brown bears rose to 800 brown bears in 2022 Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal in Slovenia. At that time, there were already more than 1,000 or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or bears in Slovenia. distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of In Slovenia, we do not have regions where bears can live this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia separately from humans, so the brown bear will only survive © 2023 Copyright held by the owner/author(s). in Slovenia if people are willing to coexist with it. The target 22 abundance that maintains the existence of the brown bear predvsem na Kočevskem in Notranjskem, kamor so medvedi population and allows its coexistence with a population prihajali iz Hrvaške in Bosne. would be expected to be between 500 bears (around 2003) and a maximum of 700 bears as there were in 2012. Da bi ga ohranili, so na Snežniškem in Haasberškem veleposestvu zavarovali. Ob koncu 19. in v začetku 20. Hindering and preventing professionally argued culling with stoletja je živelo na Kočevskem, Snežniku in Javorniku med such a large and stable population that exceeds the 30 – 40 medvedov. acceptable limits of the environment that coexists with bears is an irresponsible act. Ob razpadu Avstro-ogrske in nastanku Jugoslavije je po Rapallski pogodbi velik del Snežnika in Javornikov in s tem KEYWORDS tudi habitat medveda pripadel Italiji. Medved je postajal tudi na Notranjskem in Kočevskem zelo redek. Ko je bil medved Brown bear, Slovenia, coexistence, population density, že skoraj zatrt, so za varstvo narave vneti lovci leta 1935 conflict, target abundance, prevention izposlovali odlok, ki je medveda uvrstil med redke vrste in ga zavaroval s celoletno prepovedjo lova v srezih Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana. Medved si je 1 RJAVI MEDVED V EVROPI opomogel, tako da je živelo pred začetkom druge svetovne Leta 2015 je bilo v Evropi s tevilo rjavih medvedov ocenjeno vojne na slovenskem ozemlju okoli 60 ali celo 80 medvedov. na 18.000, v 10 populacijah v 22 drz avah: skandinavska, karelijska, karpatska, dinarsko-pindska, baltska, alpska, V Sloveniji sta se njegova številčnost in razširjenost po drugi vzhodno balkanska, centralno apeninska, kantabrijska in svetovni vojni, kljub varovanju, najprej počasi, po strogi pirenejska populacija. Najvec ja populacija je karpatska, zaščiti leta 1993 pa hitro večali. sledita ji skandinavska in dinarsko-pindska populacija, kamor sodi tudi Slovenija. Vse druge populacije so precej Takole je po Jerina in sod. (2020) naraščala populacija rjavih medvedov v Sloveniji. Po poleganju je bilo spomladi leta manjs e. 1970 190 medvedov, leta 1993 že 300, leta 2008 (prvi genetski monitoring) 570, leta 2016 (drugi monitoring) 800 in leta 2020 že 990 osebkov (intervalna ocena 860–1120). Spolna in starostna sestava populacije sta po vseh dostopnih podatkih najmanj zadnjih 15 letih stabilni, v populaciji zmerno z 59 % prevladujejo samice, kar je za poligamno vrsto pričakovano in normalno. Relativna rodnost je okoli 24 %, relativna smrtnost zaradi naravnih, tj. ne- antropogenih dejavnikov (naravna smrtnost) je majhna, okoli 5 %; in so ji verjetno izpostavljeni predvsem mladiči v prvem letu življenja. Zaradi velike razlike med rodnostjo in naravno smrtnostjo ima populacija velik potencial rasti tj. 19 % na leto. Če od potencialne rasti odštejemo še različne antropogene vzroke smrtnosti medvedov (predvsem povozi), bi bila letna rast populacije, brez lova okoli 16 %. Lov je torej edini pomemben dejavnik, ki vpliva na medletno spreminjanje številčnosti medveda v Sloveniji. Relativna smrtnost zaradi lova je zadnjih 20 let povprečno znašala okoli 12 %, številčnost populacija se je zato letno povprečno povečevala za prek 4 %. Število medvedov v Sloveniji znaša okoli 1.000, Dinarsko- Pindska populacija (od Slovenije prek Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Albanije, do Grčije) pa šteje prek 3.000 osebkov (Jerina in sod. 2020). Kar tretjina te populacije je v Sloveniji, ki je od tega področja tudi najbolj poseljena. V Sloveniji je najvišja populacijska gostota rjavega medveda v Evropi, kjer je v povprečju 21 rjavih medvedov na 100 km2 Slika 1: Razširjenost rjavega medveda v Evropi (Jerina in sod. 2020), na Hrvaškem 10 na100 km2, Slovaška 8 na 100 km2, Apenini in Trentino v Italiji imajo 4 na 100 km2, Švedska 0,15 na 100 km2. 2 RJAVI MEDVED V SLOVENIJI Z rjavim medvedom se praktično srečujemo že po pretežnem Pogled v časnike 19. stoletja lepo kaže odnos do medveda. delu Slovenije, kar gotovo ni dopustno. Imeli so ga za škodljivca, za odstrel je bila predvidena nagrada (strelščina, talija), takoj ko se je medved kje pojavil so se podali v lov nanj. Tako se je ob koncu 19. stoletja ohranil 23 Slika 4: Razširjenost rjavega medveda v Sloveniji – podatki za leto 2018 (Vir: LIFE DINALP BEAR). Spletna stran Velike zveri | GOV.SI 3 NARAVNA PEHRANSKA NOSILNA ZMOGLJIVOST HABITATA MEDVEDA V SLOVENIJI Naravna prehranska nosilna zmogljivost habitata medveda je v Sloveniji je tako velika, da kolic ina hrane ni in ne bo omejevala dinamike s tevilc nosti oz. ni pric akovati zmanjs anja rodnosti in povec anja naravne smrtnosti medveda (samoregulacija). (Jerina in sod. 2020). Iz tega sledi, da mora c lovek prevzeti vlogo regulatorja populacije rjavih Slika 2: Širjenje populacijskega območja rjavega medvedov, da dosez e primerno gostoto, ki bo ob ohranitvi medveda v Sloveniji v obdobju po letu 1966. Z rdečimi zdravih populacij medvedov, tudi v skladu z druz beno poligoni so označena reproduktivna jedra (prisotne samice sprejemljivostjo v kulturni krajini Slovenije. Meje naravne z mladiči), z modrimi pa vsa opažanja rjavega medveda, z (ekolos ke) nosilne zmogljivosti prostora sicer ne poznamo, a vijolično pa Jedro zaščitenega območja (Kočevska in se zdi, da je s e precej vis ja od sedanjih gostot/s tevilc nosti. Notranjska do proge Ljubljana Postojna in naprej proti Reki). Povzeto po Jerina in sod. 2003. 4 TUDI DRUGI ALTERNATIVNI UKREPI NE ZMANJŠUJEJO KONFLIKTOV PRI SEDANJI VISOKI GOSTOTI MEDVEDJE POPULACIJE Da bi zmanjs ali moz nost konfliktov so bili izvedeni s tevilni ukrepi in aktivnosti: zas c ita domac ih z ivali, nedostopnost ostankov hrane v naseljih in osves c anje prebivalcev. Vendar podatki kaz ejo, da so veliki in s e naras c ajoc i konflikti z medvedom v sedanjih razmerah primarno proz eni z velikimi gostotami in znotraj- vrstnimi odnosi med medvedi, ki v iskanju kompromisa med nevarno bliz ino drugih medvedov in c loveka vse pogosteje pristanejo v (s strani c loveka) gosteje poseljenih obmoc jih, zac nejo zahajati v naselja in njihovo neposredno okolico, kar proz i konflikte. To vede nje torej ni primarno rezultat antropogene hrane v naseljih. Zato tudi vsi izvedeni obsez ni pretekli raznovrstni Slika 3: Populacijska dinamika rjavega medveda v (odstranjevanje virov hrane, zas c ita z ivali in c ebel, kampanje Sloveniji v obdobju 1998-2018. Vir: Jerina K. in sod. za osves c anje) ukrepi zmanjs evanja konfliktov z medvedom 2018. Reconstruction of brown bear population dynamics v Republiki Sloveniji. S niso mogli biti dovolj uc inkoviti. in Slovenia and Croatia for the period 1998-2018. Action Sorazmernih, zakonitih, izvedljivih in uc inkovitih C5. (Poročilo projekta LIFE DINALP BEAR). | Avtor: Klemen alternativnih metod odstrelu/odvzemu ni, oz. so vse Jerina in Ester Polaina. Spletna stran: Velike zveri | GOV.SI smiselne alternative z e izc rpane. 24 5 DRUŽBENA NOSILNA ZMOGLJIVOST medvedov. Č eprav je glede na pogostost srec anj med POPULACIJE MEDVEDA V DINARSKEM c lovekom in medvedom dejanskih konfliktnih situacij malo, DELU SLOVENIJE JE PRESEŽNA pa je treba upos tevati tudi dejstvo, da je prebivalstvo kjer se gibljejo medvedi, predvsem pa medvedke z mladic i, omejeno Raziskave stalis c prebivalcev v obmoc ju medveda pa nas pri svojem gibanju, saj se zaradi strahu pred nesrec o ne upajo opozarjajo, da je druz bena nosilna zmogljivost v dinarskem na sprehod, so pod neprestanim strahom, tako pri delu v delu Slovenije z e presez ena ugotavlja Jerina s sodelavci naravi (polju, gozdu), kot pri rekreaciji. Posebno so pri tem (2020). Vec ina in vse vec prebivalcev teh obmoc ij je prizadeti otroci, ki so moc no omejeni pri razlic nih izmerjeno prepric anih, da so konflikti (ki spremljajo s kode) dejavnostih v naravi. omejeno je tudi gibanje otrok. nesprejemljivi, nasprotujejo povec evanju gostot/s tevilc nosti in smatrajo odstrel kot nujno sredstvo upravljanja populacije Kar 70% vseh napadov so v Sloveniji povzroc ile samice z medveda. Za uspes no sobivanje ljudi in medveda je potrebno mladic i. Ob naras c anju s tevilc nosti in prostorskem s irjenju upos tevati tudi potrebe lokalnega prebivalstva in zmanjs ati rjavega medveda v Sloveniji je opazno, da se samice z mladic i s tevilc nost medvedov. pogosteje pojavljajo v bliz ini naselij ali celo v njih. Ponavljajoc a 6 ZA USPEŠNO VARSTVO RJAVEGA MEDVEDA JE POTREBNO POLEG RAVNI POPULACIJA – srec anja s c lovekom pa povzroc ajo pri samicah strah za mladic e, ki lahko preraste tudi v agresivnost. Nedvomno pa HABITAT UPOŠTEVATI TUDI ČLOVEKA je treba pric akovati, da bo direktnih konfliktnih situacij med Slovenija je kulturna krajina, ki sodi med tistih nekaj c lovekom in medvedom v prihodnje s e vec . srednjeevropskih drz av, ki jih s e naseljujejo vsi avtohtoni veliki sesalci, med njimi tudi predstavniki velikih zveri: rjavi medved, volk in ris. Vsi trije so uvrs c eni v ogroz ene vrste 8 SLOVENIJA JE KULTURNA KRAJINA IN NE sesalcev, predstavljajo dragocen element narodove naravne DIVJINA dedis c ine in biotske raznovrstnosti, hkrati pa se srec ujemo s Danes je pod gozdom dobrih 58 odstotkov povrs ine, gozd na problemom njihovega vkljuc evanja v kulturno krajino. Velike velikem delu Slovenije dejansko sega do naselij. Naselja, ki so zveri sodijo v skupino problematic nih z ivalskih vrst, katerih jih v preteklosti obkroz ale kmetijske povrs ine, so danes bolj znac ilnost je: 1. da c loveku povzroc ajo s kodo, 2. z njim izjema kot pravilo. Kljub temu je Slovenija kulturna krajina, tekmujejo v izkoris c anju istih naravnih dobrin in 3. so po njej je mozaic no, nekje bolj na gosto, drugje redkeje izjemoma ljudem tudi nevarne (Adamic , 1996). V to razporejenih okoli 6.000 naselij. Tudi na podroc jih, kjer se kategorijo pri nas gotovo sodijo predstavniki velikih zveri, po nahajajo vec ji strnjeni kompleksi gozdov, so na njihovem prvi in tretji toc ki rjavi medved, po prvi in drugi toc ki volk, obrobju s tevilna naselja, velike zveri, c e z e ne z ivijo v bliz ini najmanj problematic en je ris, ki pa ga ima del lovcev s e vedno naselij, jih lahko brez tez av dosez ejo v okviru dnevne za konkurenta. Uspes nega varstva populacij prostoz ivec ih migracije in tako prihaja do stikov in tako lahko tudi do z ivali v kulturni krajini danes ni vec mogoc e nac rtovati konfliktov s c lovekom. samo na klasic ni dvosmerni ravni: z ivalska populacija- habitat, pac pa je potrebno upos tevati tudi tretjo raven – To potrjuje tudi s tudija spremljave gibanja rjavih medvedov c loveka (Adamic , 1996). (Jerina in sod. 2012), ki ugotavlja, da so z vidika medveda tudi najvec je gozdne zaplate v Sloveniji relativno majhne 7 (npr. najvec ji slovenski gozdni kompleks na Snez nis ki planoti TISTO KAR ENEMU POMENI ESTETSKO ALI in Javorniki pokrivata pribliz no 500 km2, kar je celo manj od NARAVOVARSTVENO KAKOVOST, LAHKO domac ega razpona nekaterih medvedov). Zato ni DRUGEMU POVZROČA ŠKODO ALI GA presenetljivo, da so domac i razponi skoraj vseh OGROŽA nadzorovanih medvedov vkljuc evali tudi nekatera c loves ka Pri rjavem medvedu, kot problematic ne z ivalske vrste naselja. Mesec ni domac i razponi (razen pozimi) so se gibali moramo poleg njegovega naravovarstvenega pomena od 37 km2 oktobra do 84 km2 v maju (Jerina in sod., 2012). upos tevati tudi ogroz enost lokalnega prebivalstva. Neupos tevanje odnosa tistih skupin lokalnih prebivalcev, ki To je eno kljuc nih dejstev za upravljanje z medvedom, saj so zaradi zakonskega varstva problematic nih z ivalskih vrst kaz e, da v Sloveniji nimamo na voljo regij, kjer bi medvedi neposredno prizadete, lahko povsem iznic i smisel varstvenih lahko z iveli loc eno od ljudi. Rjavi medved bo v Sloveniji projektov. Tisto kar enemu pomeni estetsko in prez ivel le, c e bodo ljudje pripravljeni (in razumejo, kako) naravovarstveno kakovost, lahko namrec drugemu povzroc a sobivati z njim. s kodo ali ga celo ogroz a. Pri ocenah nevarnosti medveda ne smemo upos tevati le neposredno s kodo na z ivini, ovcah, konjih, poljskih pridelkih, sadnem drevju, unic enih c ebelnjakih, ki jo je mogoc e z varovanjem zmanjs ati ali preprec iti, temvec predvsem potencialno nevarnost za ljudi in stres prebivalstva, ki z ivi na podroc ju vec jih koncentracij 25 10 STALNE OVIRE PRI STROKOVNO UTEMELJENEM NAČRTU ODVZEMA RJAVIH MEDVEDOV Č e bomo izvajanje vsake odloc bo o odvzemu rjavega medveda tako ovirali in spotikali kot se sedaj dogaja bomo imeli leta 2050, ko se bomo razogljic ili v Sloveniji namesto sedanjih 1.100 z e 3.600 rjavih medvedov. Slika 5: Gibanje medveda blizu naselij: medvedka z dvema mladičema se je premikala od vasi do vasi in iskala hrano dobesedno med hišami - na vrtovih in v sadovnjakih. Prikazane so lokacije medvedke, spremljane z GPS-telemetrijo v okviru projekta LIFE DINALP BEAR Vir: Spletna stran Velike zveri GOV.SI Za velik del obmoc ij, kjer so se gostote medveda v zadnjem desetletju povec ale, so znac ilne niz je nadmorske vis ine, kmetijsko- gozdna raba tal, primerjalno gosta poselitev s strani c loveka v obliki s tevilnih gruc his , zaselkov, vasi in manjs ih mest, s tesnim prepletom gozda in kmetijsko-bivalne Slika 5: Evidentiran odvzem medveda (odstrel, odlov, rabe prostora. Povprec na gostota zaselkov (baza GURS) teh nesreče) v obdobju 1995 – 2022. Vir: Poročilo Zavoda za obmoc ij znas a 0,3 zaselka/km2, povprec na oddaljenost od gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2022. nakljuc nih lokacij v obmoc ju medveda do najbliz jega naselja pa je manj kot 1,5 km, kar pomeni, da v bolj »urbaniziranih« Res je, da poleg domac e zakonodaje varujejo rjavega delih teh obmoc ij medvedi z ivijo praktic no med vasmi in medveda s e mednarodni dogovori, ki doloc ajo varstvo zaselki, ponekod tudi v velikih gostotah (Jerina in sod. 2020). medveda: Konvencija o varstvu prosto z ivec ega evropskega rastlinstva in z ivalstva ter njunih naravnih z ivljenjskih prostorov - Bernska konvencija; Alpska konvencija - Protokol 9 KOLIKO MEDVEDOV NAJ BI IMELA o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave SLOVENIJA? in urejanju krajine; Konvencija o mednarodni trgovini z Ocene o tem kaks na naj bi bila primerna s tevilc nost ogroz enimi prostoz ivec imi z ivalskimi in rastlinskimi populacije medvedov v Sloveniji, se je stalno spreminjala. vrstami – ČITES, Č e privzamemo, da je od 400 do 500 medvedov tista Washingtonska konvencija; Konvencija o biolos ki s tevilc nost, s katero so ljudje s e pripravljeni sobivati, raznovrstnosti, Rio de Janeiro, 1992; Predpisi Evropske unije, povec anje pa bi privedlo do obc utnega zmanjs anja te ki doloc ajo varstvo medveda. Sklicevanje nanje in njih tolerance, je odstrel trenutno edini kratkoroc ni ukrep, s uporaba, lahko tudi zloraba, onemogoc a realen in strokoven katerim bomo populacijo lahko umetno zadrz ali na tej ravni odnos do rjavega medveda v Sloveniji. in tako posledic no zagotovili obstoj vrste, ki je v prvi vrsti odvisen od tolerance ljudi (Krofl, Jerina 2012). Tedaj, leta Zaradi pritoz b, zadrz anja ali zaustavitev izvajanja odstrela in 2012, je bilo v Sloveniji z e okoli 700 rjavih medvedov. s tem povezanih zapletov je bil odvzem medvedov v posameznih letih dalec pod nac rtovanim in obc utno pod Podatki o letni dinamiki razlic nih tipov konfliktov z prirastkom, kar je omogoc ilo naglo rast s tevilc nosti dalec medvedom kaz ejo, da so konflikti s e dodatno narasli, ko je preko toleranc nih moz nosti. Zavedati se je treba, da so s e populacija presegla s tevilc nost 630–700 osebkov. Kljub tem rezerve pri prehranskih moz nosti za rast medvedje spoznanjem se je ciljna s tevilc nost rjavih medvedov leta populacije, tako ne moremo rac unati na samoregulacijo 2022 dvignila na 800 rjavih medvedov v Sloveniji. Tedaj je medvedje populacije pri nas. Za ciljno s tevilc nost populacije bilo v Sloveniji z e vec kot 1.000 medvedov. je potrebno upos tevati druge kriterije, to je toleranco lokalnega prebivalstva do medveda. da "odloc itev pomeni krs itev slovenske in evropske zakonodaje na podroc ju ohranjanja narave". Toz arjenje v Bruslju, c e ne ves za boljs o 26 res itev kot je predlagana, je najmanj neodgovorno dejanje, da VIRI ne rec em kaj hujs ega. In Slovenija je drz ava z najvec jo gostoto [1] Adamic , M. 1996. Ravnanje s problematic nimi z ivalskimi vrstami v rjavih medvedov v EU, s tevilne drz ave rjavih medvedov Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela. Gozd v 54, 1996 sploh nimajo na svojem teritoriju, razen v z ivalskih vrtovih, 297- 306 Gozd V 54, 1996. [2] in te naj bi presojale o nas ih res itvah. Čapuder, L., 2020. Pregled rodnosti populacij rjavih medvedov (Ursus arctos L.) v Evropi. Diplomsko delo – univerzitetni s tudij 1. stopnja. Univerza v Ljubljani Biotehnis ka fakulteta Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 11 [3] Jerina, K., in sod. 2012. Factors affecting brown bear habituation to ZAKLJUČNE UGOTOVITVE humans: A GPS telemetry study final report – summary Dokler so populacijske gostote velikih zveri, v nas em for users Funding for research provided by: The Republic of Slovenia, Ministry of the Environment and Spatial Pl anning, the Slovenian primeru rjavega medveda zelo nizke, je njihov vpliv na ljudi Environment Agenc y, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenia L jubljana, razmeroma majhen, odnos bolj pozitiven in je bila tudi stroga April 2012. [4] Jerina K. in sod. 2018. Reconstruction of brown bear population zas c ita popolnoma sprejemljiva. To je v Sloveniji trajalo dynamics in Slovenia and Čroatia for the period 1998- 2018. Action nekako do osamosvojitve, leta 1993 je s tela medvedja Č5. (Poroc ilo projekta LIFE DINALP BEAR). | Avtor: Klemen Jerina in populacija v Sloveniji okoli 300 osebkov. Ester Polaina. Na Spletna stran: Velike zveri | GOV.SI [5] Jerina, K., Majic -Skrbins ek, A., Stergar, M., Bartol, M., Pokorny, B., Skrbins ek, T., in T. Berce. 2020. Strokovna izhodis c a za upravljanje S tevilc nost medvedov pa je kar rasla, leta 2008 jih je bilo z e rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji (obdobje 2020–2023). Ekspertiza. Biotehnis ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Gozdarski okoli 570. Pogosteje so se pric eli konflikti. Krofel in Jerina ins titut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije. 98 str. (2012) sta ugotovila v prispevku Pregled konfliktov med [6] Krofel, M., Jerina, K. 2012. Pregled konfliktov med medvedi in ljudmi: vzroki in moz ne res itve. Gozdarski vestnik, 70/2012, s t. 5–6. medvedi in ljudmi: vzroki in moz ne res itve, da je od 400 do [7] Majic Skrbins ek, A. 2022. Vloga stalis c splos ne javnosti in kljuc nih 500 medvedov tista s tevilc nost, s katero so ljudje s e interesnih skupin pri upravljanju in varstvu populacij velikih zveri. pripravljeni sobivati, povec anje pa bi privedlo do obc utnega Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani Biotehnis ka fakulteta. [8] Ravnanje s problematic nimi z ivalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi zmanjs anja te tolerance, je odstrel trenutno edini spoznanj raziskovalnega dela Decision making in the Čonservation kratkoroc ni ukrep, s katerim bomo populacijo lahko umetno Management of Problem Wildlife Species in Slovenia, based on the Knowledge gained through Čurrent Research Projects Miha. zadrz ali na tej ravni in tako posledic no zagotovili obstoj vrste, [9] Simonic , A. 1994. Zakonsko varstvo rjavega medveda na slovenskem ki je v prvi vrsti odvisen od tolerance ljudi. Tedaj pa je s tela ozemlju nekoc in danes, s predlogi za prihodnje. Zbornik posvetovanja populacija z e okoli 700 medvedov. Rjavi medved v dez elah ALPE-ADRIA. Ljubljana 29 in 30 junij 1992 Izhodis c na varianta ciljne s tevilc nosti rjavega medveda v Sloveniji je bila ocenjena z grafov letnih konfliktov v naras c ajoc em gradientu s tevilc nosti populacije rjavega medveda in je znas ala pri razlic nih tipih konfliktov od 630 do 700 osebkov. Ko je populacija presegla to s tevilc nost, so konflikti zac eli s e dodatno (tudi nelinearno) naras c ati (Jerina in sod., 2020). S tevilc nost 700 osebkov (najvec jo letno, tj. po poleganju) je populacija medveda v Sloveniji presegla leta 2012; zatem je s e naras c ala (Jerina in sod., 2020). Kljub tem spoznanjem se je ciljna s tevilc nost rjavih medvedov v Sloveniji leta 2022 dvignila na 800 rjavih medvedov v Sloveniji. Tedaj pa je bilo v Sloveniji z e vec kot 1.000 medvedov. Ob ugotovitvi, da sta spolna in starostna sestava populacije rjavega medveda v Sloveniji po vseh dostopnih podatkih najmanj zadnjih 15 letih stabilni (to je vsaj od leta 2005), v populaciji zmerno z 59 % prevladujejo samice. Relativna rodnost je okoli 24 %, relativna smrtnost zaradi naravnih, tj. ne-antropogenih dejavnikov (naravna smrtnost) je majhna, okoli 5 %; in so ji verjetno izpostavljeni predvsem mladic i v prvem letu z ivljenja, bi bilo pric akovano, da je ciljna s tevilc nost, ki ohranja obstoj populacije rjavega medveda in omogoc a njegovo sobivanje s prebivalstvom med 500 (toliko jih je bilo okoli leta 2003) in najvec 700 medvedov, kolikor jih je bilo leta 2012. 27 Ogljikov dioksid – mit ali resnica? Carbon dioxide – myth or truth? mag. Tomaž Ogrin tomaz.ogrin@ijs.si Institut “Jožef Stefan” Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Slovenija POVZETEK Moj prispevek pa predstavlja poskus javnega odpiranja Antropogeni ogljikov dioksid je glavna tarča svetovne in naše vprašanja, na kakšnih znanstvenih osnovah je zasnovana politika politike z drastičnimi škodljivimi ekonomskimi posledicami. vojne proti ogljikovemu dioksidu (CO2) na vsakem koraku, Nujno je, da se pred izvajanjem ukrepov prepričamo v osebno, v gospodarstvu, celo v šolstvu in v družbi nasploh. znanstvene podlage o krivdi človekovih izpustov ogljikovega Pri tem se opiram na objave znanstvenikov, ki objavljajo dejstva dioksida. Novejša literatura kaže, da antropogeni CO2 ne more biti kriv za segrevanje planeta. Zastraševanje množic brez in jih navajam med viri. Komentarji na te vire so zaželjeni, v znanstvene podlage je nesprejemljivo. Prebivalci tega planeta dialogu z avtorji v virih. Prispevek je samo moj izbor virov, s imamo pravico do informiranega soglasja pred izvajanjem katerim utemeljujem dvom v to, da bi bil človekov CO2 kriv za ukrepov. Javni dialog je odsoten, avtor je poskusil prekiniti planetne podnebne spremembe. enoumje in vključuje objavljen članek in komentar. V zaključku V smislu javnega odpiranja prostora za različna mnenja o vplivu lahko ugotovim, da razogljičenje kot ekstrem nima znanstvene CO2 na podnebne spremembe, ki so v znanstvenem svetu močno osnove. ABSTRACT prisotna, vključujem svoje objavljeno pismo v Delu (2) in edini strokovni delni komentar klimatologa Gregorja Vertačnika, Anthropogenic carbon dioxide is a major target for global and our policy, with drastic adverse economic consequences. It is univ.dipl.meteorologa iz Slovenskega meteorološkega društva, imperative that, before implementing measures, we are sicer zaposlenega na Agenciji RS za okolje, prav tako objavljen convinced of the scientific bases on the guilt of human carbon v Delu (3). dioxide emissions. Recent literature suggests that anthropogenic CO2 cannot be to blame for the warming of the planet. 2. ZAKAJ ISKANJE ZNANSTVENE PODLAGE ZA Intimidating the masses without scientific basis is unacceptable. PREGON CO2 ? The inhabitants of this planet have the right to informed consent before taking measures. Public dialogue is absent, the author has tried to break the one opinion only and includes a published Zato, ker prihaja do izjemno drastičnih, nerazumnih, škodljivih article and commentary. In conclusion, the author concludes that političnih in finančnih ukrepov za odpravo človekovih izpustov decarbonisation as extreme has no scientific basis. CO2. Pri čemer ni znanstveno utemeljeno, zakaj je to potrebno, kaj bi s tem sploh dosegli, še posebej pa v majhni Sloveniji, ki KLJUČNE BESEDE nima merljivega vpliva na svetovna podnebja pa tudi na naše ne: Ogljikov dioksid, razogljičenje, politika, javna diskusija - ' razogljičenje'' do leta 2050 in zmanjševanje CO2 do KEYWORDS 2030 - ' ogljični odtis'' posameznika, gospodarstva in družbe Carbon dioxide, decarbonisation, politics, public debate - Vnos teh ciljev v zakonske predpise, na primer v Nacionalni energetski in podnebni načrt - NEPN (4). 1. UVOD - Davek na CO2 - Plin, sicer uvoz, ima samo en C: CH4 Pred branjem prispevka priporočam ogled filma The Great - Kurjenje odpadkov pa veliko C-jev: plastika ipd. Global Warming Swindle (2007) o mitih in resnicah o - Podražitve energentov – struktura cen? človekovem CO2 kot povzročitelju podnebnih sprememb (1). - Vsiljevanje vetrnih in sončnih elektrarn, češ, da lahko Bralec tako lahko primerja stanje na tem področju po šestnajstih zamenjajo 24/7 elektrarne (ekstrem Nemčija-propad letih. Odmeve najdemo z naslovom filma v Googlu, na Wiki Energiewende) tudi, kjer pa je seveda pisanje odprto vsakomur. Opis teh in kopice drugih političnih pojavov/ukrepov bi terjal Varčevanje z energijo, materiali, njihovo recikliranje, poseben članek, zato tu le omemba. zmanjševanje odpadkov, njihova predelava v še uporabne snovi, ponovna uporaba izrabljenih izdelkov, popolnejše čiščenje Javnost je zdaj potisnjena v verovanje, da je CO2, ki izhaja iz izpustov v zrak in v vode, novi zanesljivi viri elektrike in toplote, naših dejavnosti, glavni krivec za ' segrevanje'' planeta in vse to so nujne smeri razvoja človeštva. posledično sprememb raznih podnebij po svetu, kljub temu, da ga je v ozračju izjemno malo 0,042 odstotka, glede na vodo 28 (vlago), ki jo je od 0,5 do 4 odstotke . Voda pa je tudi bistveno cvrenja'', ali pa je to primerneje za COP29, vsekakor očitno nazaj močnejši toplogredni plin. Človekovega CO2 pa je obenem le ne morejo več, lahko jih ustavi le ohlajanje, o čemer obstajajo 5-6 odstotka naravnega CO2 (5) (6) (7: 1.4.2.). napovedi. Hipoteza o slabitvi polarnega vrtinca naj bi vodila v ledeno dobo. To je današnja javna politična scena, vojna med mitom in Stratosferski polarni vrtinec je sezonska atmosferska struktura na resnico, ki se je zavlekla tudi v znanost. Zaupanje v podnebne visokih nadmorskih višinah, ki se oblikuje jeseni, pozimi utrdi in znanosti je omajano. Nekateri znanstveniki so prirejali podatke v raztopi spomladi. V zadnjih letih naj bi prišlo do nenadnega prid pretiranemu segrevanju planeta, čeprav dejstva tega niso širjenja polarnega zraka proti srednjim zemljepisnim širinam. potrjevala. Najbolj znani aferi sta Climategate in diagram (14). Več o polarnem vrtincu (15). ' hokejska palica' , odlično opisani v knjigi matematika mag. Miša Alkalaja (8). Medvladni forum za podnebne spremembe Zastraševanje javnosti je znana politična metoda in spada v (IPCC) v okviru Organizacije združenih narodov pa tudi ni znanstveno vedo Psihologija množic, kar je potrebno omeniti. referenca za znanost, saj je že od ustanovitve političen organ (16) Mimogrede, tudi med kovidom smo bili tega deležni. V (ime!). O selekciji znanstvenih del v IPCC, taki, da se nadaljuje povzetku (17) prevedene knjige Psihologija množic (18) zgodba o krivdi človekovega CO2 za segrevanje planeta pa utemeljitelja vede Gustava Le Bona (1841-1931) je med zvemo iz (9). ugotovitvami je tudi naslednja, ki ponazarja dogajanje ob Koonin (10) je v svoji knjigi Nerešeno (Unsettled) ' osupel podnebnih spremembah: najprej zaradi pripravljenosti nekaterih podnebnih znanstvenikov ''Govornik, ki želi zavesti množico, se mora posluževati strašnih - ki jih podpirajo mediji in politiki -, da napačno predstavijo, kaj trditev. Pretiravati, zatrjevati ter ponavljati mora svoje trditve in pravi znanost, nato pa zaradi številnih drugih znanstvenikov, ki še pomisliti ne sme, da bi karkoli prikazal z razumnimi tiho sodelujejo pri teh napačnih predstavah. razlagami''. Francoski mislec Le Bon je bil doktor medicine, Z dokazanim napačnim obveščanjem nestrokovnjakov o tem, kaj socialni psiholog, sociolog, antropolog, izumitelj in amaterski vemo in česa ne vemo o spreminjajočem se podnebju, vladam, fizik, pravijo pa mu tudi oče študija psihologije množic. industriji in posameznikom odrekajo pravico do sprejemanja popolnoma informiranih odločitev o tem, kako se odzvati.'' 4. PODNEBNI UKREPI IN INFORMIRANO SOGLASJE (str.249/250). dr. Steven E. Koonin je bil med drugim 30 let profesor teoretične fizike na Caltech in je član ameriške National Informirano soglasje ima težo, če imamo o zadevi vsaj nekaj Academy of Sciences. znanja. Zato je izjemno pomemben dvig splošne razgledanosti široke javnosti, da naravoslovne pojme, ki nastopajo v podnebnih Znanstveni dvom mora biti omogočen in javen, saj je podlaga spremembah razume, čeprav to terja po eni strani ponovitev napredku znanosti. osnovnošolskih in srednješolskih vsebin pouka (zemljepis, Zaenkrat resna znanost ne daje osnove za pregon človekovih kemija, fizika, biologija, matematika, astronomija, geologija) po izpustov CO2. (11) Miskolczi dokaže: ' Povečanje CO2 v drugi strani pa dodatna znanja, da se sploh da sprejemati ozračju ne more biti razlog za globalno segrevanje.' Ferenc naravoslovna dejstva in pojme na področju obnašanja narave na Miskolczi je prvi znanstvenik (več objav od leta 1989), ki je planetu Zemlja. Seveda pa to velja tudi za politike, pravzaprav še pokazal, kako vodna para in oblaki nadzorujejo zemeljsko sevalno ravnovesje in preprečujejo učinke sevanja bolj. Ločevanje vremena od podnebja, na primer, nam dela nekondenzirajočih toplogrednih plinov. težave. Priporočam predavanja klimatologinje prof. dr. Lučke Kajfež 3. PSIHOLOGIJA MNOŽIC Bogataj (19). Definicije podnebja so različne, navajam iz predavanj. Tako, na primer zvemo, da je najkrajša definicija: Organizacija združenih narodov organizira vsakoletne klimatske ' Klima je sinteza vremena.' Ali pa definicija Društva konference COP - Konference pogodbenic (Conference of the meteorologov Slovenije: ' Značilnosti vremena nad kakim Parties), to je držav, ki so podpisale Okvirno konvencijo območjem v daljšem časovnem obdobju (praviloma 30 let).' Ali Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) - pa najboljša (Fedorov): ' Splet vremenskih pogojev tipičnih za pogodbo, ki je začela veljati leta 1994. Udeležujejo se jih tisoči regijo skupaj z opisom njihove pogostnosti in sezonske predstavnikov držav, vmes pa so še srečanja delovnih teles. spremenljivosti.' In najširša (McGuffie&Handerson-Sellers): Opazno je, da se vsako leto izrazje stopnjuje v smeri vedno hujših ' Vse statistike klimatskih stanj dobljene v dogovorjenem napovedi, kaj se dogaja in kaj bo s planetom in z nami. časovnem obdobju (sezona, dekada ali daljše obdobje) izračunane za celotno oblo ali za izbrano regijo.' Na COP27 pred slabim letom v Egiptu je na primer v svoji pridigi generalni sekretar OZN Guterres napovedal: ' Z nogo na Vsak, ki želi biti bolje informiran, predno pristane na ukrepe, pedalu za plin smo na avtocesti v podnebni pekel' . (12) primerjava s cepljenjem je na mestu – potrebno je informirano Sredi letošnjega leta je opomnil ' Obdobje globalnega segrevanja soglasje (Informed consent), pa naj pogleda v odlično se je končalo, nastopilo je obdobje globalnega vrenja.' (13) nepolitično, razumljivo napisano znanstveno e-knjigo o COP28 bo v začetku decembra letos v Združenih arabskih podnebju na 655 straneh (7), ki se stalno izpopolnjuje in je sproti emiratih. Kaj je še hujšega, lahko ugibamo, na primer: ' Obdobje recenzirana. globalnega vrenja se je končalo, nastopilo je obdobje globalnega 29 Toda javnost mora zahtevati predvsem od politike, ki izvaja ki so malenkostne. Koncentracija ogljikovega dioksida je bila ukrepe, da v zadevi podnebne spremembe zadosti pogoju tudi desetkrat večja, kot je zdaj (orjaške praprotnice, dinozavri informiranega soglasja (20): ' Kot informirano soglasje se lahko pred več sto milijoni let). In naš planet je preživel! šteje soglasje, podano na podlagi nedvoumne seznanjenosti in Paleoklimatolog David Beerling v knjigi iz leta 2007 z naslovom jasnega razumevanja dejstev, pomena in posledic dejanja.'' Kako so rastline spreminjale zgodovino Zemlje (How plants Ob tem je potrebno omeniti, da je Svetovna zdravstvena changed Earth's history) opiše vlogo rastlin v različnih obdobjih. organizacija – SZO (WHO) privzela podnebne spremembe v svoj V času ledenih dob je padla koncentracija ogljikovega dioksida repertoar aktivnosti (21). S tem pa tudi pogoj za informirano na vsega 300 ppmv (25). Ocenjujejo, da se fotosinteza ustavi pod soglasje, ne zgolj v zdravstvu, ampak tudi v povezavi s 200 ppmv CO2. To bi pomenilo tudi izumrtje človeka in živali. podnebnimi spremembami. Informirano soglasje je tudi med Tako zelo smo odvisni od rastlin. Optimum fotosinteze je pri človekovimi pravicami (22). 1200 ppmv, to je 0,12 odstotka CO2 v zraku. To vedo tudi pridelovalci zelenjave v rastlinjakih, ki dodajajo 5. ČLANEK, DELO (2) mag. Tomaž Ogrin CO2 do okrog 1000 ppmv in povečajo pridelek tudi do 50 odstotkov, čas cvetenja pa skrajšajo za teden dni. Namen prispevka je vzbuditi kritično mišljenje o vlogi Nesporno je, da so spremembe na Zemlji vedno bile, so in bodo. ogljikovega dioksida v celotnem dogajanju na Zemlji. Povzroča jih narava in ne človek. To je utemeljil tudi fizik dr. Fred Singer, čigar predavanje na Institutu Jožef Stefan leta 2008 Vesela novica: naš planet postaja bolj zelen, odkar ogljikov lahko poslušamo na povezavi videolectures.net (vtipkamo ime dioksid (CO2) raste. Če skočimo na Nasa Green Planet (23), predavatelja). (26) Svoje ugotovitve podkrepi tudi z najdemo satelitske posnetke in znanstvene študije o pozitivnem znanstvenimi deli, ki so v gradivih IPCC (Intergovernmental vplivu naraščanja CO2 za naravo, tudi v sušnih predelih, in Panel on Climate Change) – medvladnega, torej političnega seveda za njene prebivalce. Naši osnovnošolci vedo, zakaj. foruma za podnebne spremembe. Za IPCC je značilno, da Spoznali so skrivnost življenja rastlin: fotosintezo. Rastline njihova navodila politikom sveta ne izhajajo iz dejstev. Politika vdihujejo ogljikov dioksid in vodne hlape, izdihujejo pa kisik, pa izključuje ali cenzurira znanstvenike, ki objavljajo dejstva poenostavljeno povedano. Seveda jim pri tem pomaga še sonce. (8)(9). Obratno pa človeštvo in živali vdihujemo kisik in izdihujemo CO2 in vodne hlape. Ni enačbe med tistimi petimi odstotki naših izpustov CO2 in Večja ozelenitev planeta pomeni tudi hladnejšo površino in manj kakršnimi koli spremembami različnih podnebij in različnih sevanja toplote v zrak, kar znižuje temperaturo. Največja korist temperatur na planetu. Karkoli smo naredili za zmanjšanje večje koncentracije CO2 je bujnejša rast rastlin za prehrano in za izpustov, se nikjer ne pozna in se ne bo tudi v prihodnje. Ni večjo pokritost kopnega z gozdovi. namreč merljivo, ker je premajhno. No, ni povsem res, najbolj se V zraku je 0,042 odstotka CO2 (420 ppmv), letno narašča za pozna pri praznjenju naših žepov in uničevanju narave, zdravja 0,0002 odstotka (2 ppmv). Od tega je prispevek človekovih in bivalnih razmer prebivalcev, na primer z vetrnicami. izpustov zgolj 5 odstotkov (5) (6), to je 21 ppmv. Čez sedem let Podnebna politika je zlagana in je prevara prebivalstva. Nekaj (2030) bi vsega CO2 v zraku bilo 434 ppmv, do leta 2050 (obe posrednih dokazov najdemo takoj: nikogar iz politike ni skrbelo politični, neznanstveni letnici za ukrepe proti CO2) pa 54 ppmv večmesečno gorenje naftnih vrelcev na Bližnjem vzhodu zaradi več, to je 474 ppmv. Kar je Zemlji in nam le v korist. vojn, niti puščanje metana zaradi diverzije na dva plinovoda v Če bi se koncentracija ogljikovega dioksida teoretično v sto letih Severnem morju, niti vojaški izpusti, zdaj že drugo leto vojne v podvojila zaradi naravnih procesov, bi se navidezna temperatura Ukrajini, kakor da se vse to dogaja na nekem drugem planetu. planeta povečala le za 0,5 stopinje Celzija, je znanstveno utemeljil fizik Dieter Schildknecht z univerze v Bielefeldu Že leta 2011 je matematik mag. Mišo Alkalaj v svoji knjigi (2020). Pravilnost izračunov so potrdile meritve s pomočjo Podnebna prevara (8) tak naslov utemeljil z mnogimi satelitov. Tudi drugi znanstveniki so se približali temu rezultatu. znanstvenimi viri. Doslej se še ni pojavil pisec, ki bi napisal Pri toplogrednem privzemanju toplote od tal pride do nasičenja. protiknjigo. Nobeno ministrstvo ne ugovarja tej knjigi, očitno ne (24). Krivulja absorpcije je logaritemska, torej položna, po Beer- sledijo znanosti, ampak zgolj pohlevno, birokratsko prenašajo Lambertovem zakonu. Človekovi izpusti pa nimajo merljivega politične ukaze iz evropske komisije, v škodo Slovenije. vpliva. Na Zemlji delujejo ogromni, neobvladljivi sistemi, ki jih ne Zato je vsako strašenje o pregrevanju planeta zaradi človekovih znamo niti napovedati, niti razložiti premikov za nazaj, niti nanje izpustov ogljikovega dioksida znanstveno neosnovano in nam vplivati. Naš planet upravljajo sonce, oblaki, morja (70 samo hudo draži življenje. Takoj je treba odpraviti davek na odstotkov površine), glavni toplogredni plin voda v zraku (od 0,5 CO2, kar mora slovenska vlada zahtevati od evropske komisije. do 4 odstotke) in nekoliko še naravni CO2 v ozkem pasu Gre za legalizirano krajo denarja. Posvetimo se raje v večji meri absorpcije toplote do nasičenja. onesnaževanju zraka, varčevanju z energijo ter obrambi proti vremenskim ekstremom in požarom (Kemis, Melamin, Namen prispevka je vzbuditi kritično mišljenje o vlogi gozdovi ...). ogljikovega dioksida v celotnem dogajanju na Zemlji. Zato Naš planet ima dolgo zgodovino preživetja. Spremembe se po povzemam dejstva, ki so plod znanstvenega dela. Brez uporabe obsegu, trajanju in moči sploh ne morejo primerjati z današnjimi, znanstvenega dvoma, tudi v politiki, samo zavajamo ljudi. 30 Znanost napreduje, kritične presoje so nujne ves čas, znanost ni kilometrov in ga dvignemo na 6 kilometrov. S tem dvigom konstanta, dejstva odločajo, ne iluzije in ne modeli, ki nimajo ' prenesemo'' tudi temperaturo s 5 na 6 kilometrov – celotna potrditve v dejstvih. temperaturna krivulja pod 5 kilometri se prestavi za približno 6,5 stopinje Celzija navzgor. Dodatna količina CO2 in drugih Vojna proti ogljikovemu dioksidu je uničujoča za človeštvo in za toplogrednih plinov v ozračju torej ne glede na morebitno Slovenijo. nasičenje povzroči dvig temperature pri tleh. Poleg neposrednega vpliva CO2 na temperaturo je tu še 6. ČLANEK, DELO (3) klimatolog Gregor Vertačnik močan učinek povišane temperature ozračja in tal na vsebnost vodne pare v zraku in svetlobna odbojnost Zemljinega površja – Prispevek mag. Tomaža Ogrina, ki je bil 8.julija objavljen v to dvoje še precej okrepi segrevanje ozračja in tal. Zato je rubriki Prejeli smo v Sobotni prilogi, bralca sprva navda z najverjetnejša prava vrednost dviga temperature pri podvojitvi upanjem na zares kritično mišljenje, a se kmalu sprevrže v vsebnosti CO2 v ozračju okoli 3 stopinje Celzija. ponavljanje zdavnaj ovrženih trditev, ki jih radi širijo zanikovalci Trditev: ' Naš planet upravljajo sonce, oblaki, morja (70 antropogenih podnebnih sprememb. Analizirali bomo le nekaj odstotkov površine), glavni toplogredni plin voda v zraku (od 0.5 trditev iz njegovega prispevka, ki so s stališča klimatologije do 4 odstotke) in nekoliko še naravni CO2 v ozkem pasu napačne. absorpcije toplote do nasičenja.'' Trditev: '' V zraku je 0,042 odstotka CO2 (420 ppmv), letno Sonce je glavni vir vremenskega dogajanja na Zemlji, oblaki narašča za 0,0002 odstotka (2 ppmv). Od tega je prispevek oziroma ozračje, morje, kopno in ostali deli podnebnega sistema človekovih izpustov zgolj 5 odstotkov.' so le igralci v igri energijskih tokov. Toplogredni učinek Ta izjava ponazarja pogosto zmoto med masnimi in ogljikovega dioksida je na svetovni ravni skorajda primerljiv z bilančnimi tokovi. Med ozračjem in oceani se letno v eni in drugi učinkom vodne pare, hkrati pa ima to nesrečno lastnost, da imajo smeri izmenja več kot 50 milijard ton ogljika, ogljična tokova ' presežki'' ogljikovega dioksida v ozračju zelo dolgo življenjsko zaradi fotosinteze in dihanja pa znašata celo več kot 110 milijard dobo. Nasprotno pa neposredni človekovi izpusti vodne pare v ton letno (vir: Šesto poročilo IPCC, 5.poglavje poročila ozračje, na primer iz dimnikov termoelektrarn, povprečno v 1.delovne skupine) (27). Vendar so ti in drugi naravni masni nekaj dneh do nekaj tednih izpadejo iz ozračja v obliki padavin. tokovi skorajda uravnoteženi, zato so človekovi izpusti (zaradi Velik del v ozračje izpuščenega ogljikovega dioksida pa kot kurjenja in rabe tal) velikosti okoli 11 milijard ton letno tisti, ki presežek vztraja desetletja, manjši del celo stoletja in tisočletja. spreminjajo količino CO2 v zraku. Na podoben način se človek In ravno ta obstojnost presežkov ogljikovega dioksida je srž počasi zredi, čeravno je povečanje vnosa hrane malenkostno problema reševanja antropogenih podnebnih sprememb. Četudi glede na ravnovesno vrednost. z danes na jutri ugasnemo vse porabnike fosilnih goriv, nas bo Da so človekovi izpusti CO2 vzrok rasti vsebnosti povečana vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju spremljala še (koncentracije) tega plina v ozračju, dokazuje tudi spreminjanje zelo, zelo dolgo časa in preprečevala, da bi se Zemlja ohladila na izotopske sestave ogljika in kisika v zračnih molekulah CO2 – temperaturno raven izpred desetletij in stoletij, na katero je razmerje med izotopi je namreč v fosilnih gorivih nekoliko človeštvo najbolj navajeno. drugačno kot v ozračju in morju. Gregor Vertačnik, Slovensko meteorološko društvo Trditev: ' Če bi se koncentracija ogljikovega dioksida teoretično v sto letih podvojila zaradi naravnih procesov, bi se 7. KOMENTAR NA PISMO Vertačnika in ZAKLJUČEK navidezna temperatura planeta povečala le za 0,5 stopinje Celzija, je znanstveno utemeljil fizik Dieter Schildknecht z 7.1. Absorpcijski spektri vode/vlage in CO2. univerze v Bielefeldu (2020). (…) Pri toplogrednem privzemanju toplote od tal pride do nasičenja.'' Vodna para absorbira skoraj vse sevanje s površine planeta. Ogljikov dioksid v ozračju resda v nekaterih spektralnih Celoten CO2, naravni in človekovi izpusti, absorbira le 2%, ker pasovih ne prepušča skorajda nič sevanja z Zemljinih tal proti se 80% vodne pare in večina nizkih oblakov nahajajo v prvih 300 vesolju, a so drugi spektralni pasovi še daleč od nasičenja. Še bolj mbarih, tj. pod 3 km, četudi je voda neenakomerno porazdeljena. pomembno pa je, da se z večanjem vsebnosti CO2 zvišuje plast CO2 je porazdeljen skoraj enakomerno po celotni višini in širini ozračja, ki izseva največ dolgovalovnega sevanja v vesolje. Sicer ozračja in tudi zato je njegova absorpcija šibkejša. Obenem ima velik sevalni tok s prizemne plasti ozračja više ležeče plasti voda v ozračju veliko širši absorpcijski spekter, ki prekrije tudi ozračja večinoma zadržijo, zelo visoko v ozračju pa je sevalni dober del absorpcijskega spektra CO2 (7: str.124). tok zaradi majhne gostote zraka in nizke temperature šibek in ni bistven za energijsko ravnovesje Zemlje. Vmes je nekaj 7.2. Nasičenje CO2 s toplotnim sevanjem od tal. kilometrov nad tlemi plast ozračja, s katero se – po domače povedano – Zemlja hladi. Ker je celotni tok dolgovalovnega Beer-Lambertov zakon o absorpciji še vedno velja. Uporablja se sevanja z Zemlje v vesolje dokaj stalen, ima ta plast v povprečju tudi v analizni kemiji (spektrofotometrija). Odnos med dokaj stalno temperaturo (zaradi močne odvisnosti sevalnega absorpcijo in koncentracijo je logaritmičen, kar pomeni, da z toka od temperature). Temperatura zraka v tem delu ozračja z naraščanjem koncentracije pride do vedno manjše absorpcije, do višino pada, zato njeno zviševanje vodi v zvišanje temperature nasičenja, torej po neki koncentraciji je absorpcija minimalno pri tleh. Recimo, da je jedro te plasti na nadmorski višini 5 31 povečana (24). To pomeni, da dodajanje človekovih izpustov lahko podnebni znanstveniki alarmisti iz te nepomembne CO2 ne povečuje absorpcije in temperature. malenkosti naredili globalno podnebno paniko. Kako so lahko Dieter Schildknecht je to potrdil z meritvami in tudi drugi segrevanje do 0,7 stopinj Celzija spremenili v 3 stopinje, 4 znanstveniki so mu pritrdil, kot sem v članku napisal. stopinje, celo 12 stopinj, karkoli je že najnovejša številka, ki naj Zato priporočam Vertačniku, da vzpostavi dialog z bi vzbujala paniko? Schildknechtom in razčisti. Jaz sem mu pisal, poslal oba sestavka v angleščini, mojega in Vertačnikovega in na mojega ni imel Happer nadalje pravi, da to dosežejo z dodajanjem nefizikalnih, pripomb, potrdil pa je tudi svoje izračune in primerjave z hipotetičnih pozitivnih povratnih učinkov, ki tako povečajo meritvami. skoraj neobstoječi vpliv dodajanja CO2. Vendar pa ni nobenega Ne drži Vertačnikova trditev, da ima CO2 še druge spektralne dokaza, da ti znatni povratni učinki dejansko obstajajo. pasove, kjer pa naj ne bi prišlo do nasičenja. CO2 ima glavni Vertačnikovi očitki o ' zdavnaj ovrženih trditvah' nikakor ne absorpcijski pas med 14 – 16 µm, ki pa je tudi delno prekrit z držijo, o čemer pričajo novejše znanstvene raziskave in viri, ki absorpcijskim pasom vodne pare. Namreč drugi pasovi CO2 jih navajam. Vsekakor je edina pot do razčiščenja nasprotnih niso pomembni za zajem sevanja od tal, ker so na robovih stališč neposreden stik z avtorji raziskav. valovnih dolžin sevanja tal ali z vodo (vlago) pokriti. Zato podvojitev koncentracije CO2, do katere sicer ne more priti Harde in Salby (34) dokažeta, da ne drži trditev IPCC, ki jo s strani človeštva (7: 1.4.7.), na 800 ppm, ne pomeni praktično povzema Vertačnik, da se antropogeni CO2 nabira v ozračju in nobene nevarnosti, pač pa veliko korist za povečanje pridelkov tam ostaja kot presežek desetletja in več. Nasprotno, kljub in gozdov na planetu. Absorpcijska krivulja je logaritemska, človekovim izpustom CO2, celotna količina CO2 ne preseže več CO2, manjši je učinek (7: str.110). ravnotežnega nivoja, ker pride do večje absorpcije CO2. Obstoj ravnotežnega nivoja dokažeta z izračuni, ki se povsem ujemajo z Končen dokaz, da temperature planeta ne uravnava CO2, žagasto krivuljo naraščanja CO2, kakršno izmerijo v ponujajo meritve zemeljskega izstopnega dolgovalovnega observatoriju na Mauna Loa na Havajih ( na 3.397 m n.v.) in, ki (toplotnega) sevanja, ki ne sledi spremembam vsebnosti CO2 jo vsi navajajo za merilo vsebnosti CO2 v ozračju. Zaključita, v ozračju (28: 2.del). Tu lahko sledimo tudi omenjeni da antropogeni CO2 ne uravnava podnebja. logaritemski odvisnosti. Kot zaključi avtor ' se pravljica o grozeči katastrofi zaradi IPCC poročila postajajo politično verska knjiga, enoumje, ki izpustov CO2 ne ujema z dejstvi. '' Nihanje temperature in napoveduje podnebno krizo, požar, kot biblijski vesoljni potop, vsebnosti CO2 na Zemlji je prikazano v (28: 1.del). kazen za človeštvo, ker izpušča CO2. A znanstveni dvom še živi, skupine znanstvenikov objavljajo dejstva, čeprav večkrat s van Wijngaarden in Happer (29) potrjujeta velik učinek nasičenja težavo zaradi cenzure, ker nasprotujejo napovedim IPCC. Primer CO2 tudi na vrhu atmosfere. je skupina Climate Intelligence (CLINTEL), ki je objavila Svetovno izjavo o podnebju (World Climate Declaration). V njej Lindzen, Alfred P. Sloan profesor atmosferskih znanosti na MIT poudarja, da ni pomembno število strokovnjakov-podpisnikov, tudi napiše (30) , da je segrevanje zaradi CO2 v logaritemski ampak kakovost argumentov, znanstvenih dejstev. (35) povezavi z njegovo koncentracijo, da je prišlo do nasičenja in pri Objavili pa so tudi knjigo, recenzijo Šestega poročila IPCC, The podvojitvi njegove koncentracije segrevanje ne bo večje, kar Frozen Climate Views of the IPCC (36). potrjuje Schildknechtov rezultat. In kakšna je realnost razogljičevanja? Berimo: (28) (37)(38) Harde in Schnell (31) v laboratorijskem eksperimentu dokažeta Ampak, to je le del večjega projekta (39). CO2 in dušik. močno nasičenje za CO2, metan CH4 in didušikov oksid N2O (smejalni plin) pri povečanju koncentracije. Meritve so dobro Situacija postaja absurdna. Primer so aktivisti, ki kar tožijo potrjene z izračuni prenosa sevanja. Zato je vpliv teh plinov na države, češ, da se premalo borijo proti podnebnim globalno segrevanje majhen. Avtorja poudarjata že v povzetku, spremembam (40). Dejansko tožijo Naravo. da ni izrednih podnebnih razmer. Raziskave dokazujejo, da so sonce, atmosferska voda, morja Zanimivo je, da je izvirno delo našega rojaka znanstvenika (70% površine) in oblaki glavni regulatorji podnebnih Jožefa Stefana, ki je odkril zakon sevanja, postalo ključnega sprememb in ne CO2. Razogljičenje nima znanstvene pomena pri obravnavi podnebnih sprememb (28: 2.del)(32). osnove! In: Ne uničujmo narave, da bi reševali okolje! Prof.dr.William Happer (33) v svojem nedavnem predavanju v Avstraliji, Brisbane, navaja, da ob upoštevanju osnov fizike, LITERATURA podvojitev koncentracije CO2 iz 400 na 800 ppm pomeni 1. Durkin, M., The Great Global Warming Swindle (2007), segretje le za 0,71 stopinje Celzija. British Channel 4 Happer dokaže, da je skoraj vse sevanje, ki ga CO2 lahko zadrži, https://triglavmedia.si/novice/znanost/272-velika-co2- že absorbirano. Dodajanje CO2 skoraj nima vpliva na prevara slovenski prevod (2023) izstopajoče sevanje iz ozračja v vesolje. Sprašuje se, kako so 32 https://www.youtube.com/watch?v=oYhCQv5tNsQ (2018) https://docplayer.net/85749630-Klimatologija-2005- https://en.wikipedia.org/wiki/The_Great_Global_Warming 2006.html _Swindle (zadnja sprememba 7.9.2023) 20. Informirano soglasje 2. Ogrin, T. (2023). Nehajmo napadati ogljikov dioksid, https://sl.wikipedia.org/wiki/Informirano_soglasje Delo, 8.7.2023 21. WHO, (2018), Health, environment and climate change https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/nehajmo- https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/273833/B142% napadati-ogljikov-dioksid/ 285%29-en.pdf?sequence=1 https://radlek.si/2023/07/20/nehajmo-napadati-ogljikov- 22. International Conference, (2017), Minsk, Free and dioksid/ (povezave do virov, stran ureja dr. Fedor Černe) informed consent as the core principle of the protection of 3. Vertačnik, G. (2023). Delo, 12.8.2023 sobotna priloga human rights in the field of biomedicine pisma bralcev (prepis) https://www.coe.int/en/web/bioethics/free-and-informed- 4. NEPN (2023) https://www.energetika- consent-as-a-core-principle-of-the-protection-of-human- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- rights-in-the-field-of-biomedicine dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni- 23. NASA, (2016), Carbon Dioxide Fertilization Greening nacrt/dokumenti/ Earth, Study Finds 5. Margan, E. (2019), Življenje in tehnika, Antropogeni delež https://www.nasa.gov/feature/goddard/2016/carbon- CO2 v ozračju, 1.del september dioxide-fertilization-greening-earth https://radlek.si/wp-content/uploads/2019/12/Antropogeni- 24. Schildknecht, D., (2020), International Journal of Modern dele%C5%BE-CO2-v-ozra%C4%8Dju-1.-del-1.pdf Physics B, Saturation of the Infrared Absorption by 6. Margan, E. (2019), Antropogeni delež CO2 v ozračju, Carbon Dioxide in the Atmosphere 2.del oktober https://arxiv.org/pdf/2004.00708.pdf https://radlek.si/wp-content/uploads/2019/12/Antropogeni- 25. Beerling, D. (2007), The Emerald Planet: How Plants dele%C5%BE-CO2-v-ozra%C4%8Dju-2.-del-1.pdf changed Earth's History, Oxford University Press 7. Poyet. P. (2022), The Rational Climate e-Book: Cooler is https://academic.oup.com/book/41788 Riskier, The Extended 2nd Edition, Malta's NBC/CPL, 26. Singer, F. (2008), Nature, not human activity, rules the https://patricepoyet.org/ climate, predavanje Inštitut Jožef Stefan 8. Alkalaj, M. (2010) , Podnebna prevara, Orbis, Ljubljana https://videolectures.net/s_fred_singer/ https://marjankogelnik.files.wordpress.com/2015/03/podne https://videolectures.net/kolokviji_singer_nnha/ bna-prevara.pdf dopolnjeno 2011 https://www.co2web.info/NIPCC-Final_080303.pdf 9. Alkalaj, M (2022), Življenje in tehnika, Ko zanikovalci 27. IPCC, (2021), Intergovernmental Panel on Climate Change obmolknejo, september 2022 Working Group I, Climate Change 2021, The Physical https://www- Science Basis f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/ZiT_2022_09_Ko_zanikov https://report.ipcc.ch/ar6/wg1/IPCC_AR6_WGI_FullRepo alci_obmolknejo_Alkalaj.pdf rt.pdf 10. Koonin, S. E., (2021), Unsettled, BenBella Books 28. Margan, E. (2023) Življenje in tehnika, Realnost 11. Miskolczi, F. (2023), Greenhouse gas theories and razogljičevanja – brez panike ob podnebnih spremembah observed radiative properties of the earth's atmosphere, junij 2023, 2.del, str. 252, fig. 11 in 12. https://www- https://edberry.com/greenhouse-gas-theories-and- f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/ZiT_2023_6_Brez_panike_ observed-radiative-properties-of-the-earths-atmosphere/ 2del_EM.pdf 12. Guterres, A. (2022), COP27, Egipt maj 2023, 1.del https://www.youtube.com/watch?v=WoK7L5pxQFA https://www- 13. Guterres, A. (2023) , OZN, New York, ZDA f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/ZiT_2023_5_Brez_panike_ https://www.youtube.com/watch?v=xyacrd1d-cU 1del_EM.pdf 14. Insane Curiosity (2023), The Weakening of the Polar 29. van Wijngaarden, W.A., Happer, W. (2020), Vortex is leading Us towards a New Ice Age Dependence of Earth’s Thermal Radiation on Five Most https://www.youtube.com/watch?v=5h5yNJIVAVk Abundant Greenhouse Gases, Atmospheric and Oceanic 15. Insane Curiosity, (2023), The polar Vortex that will Physics https://arxiv.org/pdf/2006.03098.pdf determine the fate of the Earth 30. Lindzen, R., (2022), An Assessment of the Conventional https://www.youtube.com/watch?v=kVnc_KsrE1U Global Warming Narrative, Technical paper 5, The Global 16. Psihologija množic Warming Policy Foundation, s komentarjem in odgovorom https://sl.wikipedia.org/wiki/Psihologija_mno%C5%BEic https://co2coalition.org/wp-content/uploads/2022/09/2022- 17. Škarja, P. Povzetek knjige Psihologija množic 09-22-Lindzen-global-warming-narrative.pdf https://www.petraskarja.com/psihologija-mnozic-gustave- 31. Harde, H., Schnell, M., (2022), Verification of the le-bon/ Greenhouse Effect in the Laboratory, Science of Climate 18. Le Bon, G. (2016), Psihologija množic, UMco Change, Vol.2.1, pp. 1-33 19. Kajfež Bogataj, L. (2006) Klimatologija, predavanja https://doi.org/10.53234/scc202203/10 33 32. Margan, E., (2023), Učinek tople grede – ali sploh obstaja?, Information Society 2023, Inštitut Jožef Stefan https://www- f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/IS2023_Toplogredni_ucine k_ozracja_EM.pdf 33. Happer, W., (2023), Institute of Public Affairs (od 1943), Avstralija, predavanje https://wattsupwiththat.com/2023/09/21/will-happer- speech-brisbane-climate-physics-in-understandable-bites/ 34. Harde, H., Salby, M. L., (2021), What Controls the Atmospheric CO2 Level?, Science of Climate Change, Vol. 1, No. 1, pp. 54-69 https://doi.org/10.53234/scc202106/22 35. Global Climate Intelligence Group, (2023), World Climate Declaration, There is no climate emergency https://clintel.org/wp-content/uploads/2023/08/WCD- version-081423.pdf 36. Crok, M., May, A., (2023), The Frozen Climate Views of the IPCC, An analysis of AR6, Clintel Foundation https://clintel.org/the-frozen-climate-views-of-the-ipcc/ 37. Alkalaj, M., (2023), Življenje in tehnika, Realnost razogljičevanja – poglej, preden skočiš, april 2023 https://www- f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/ZiT_2023_4_Realnost_raz ogljicevanja_poglej_preden_skocis_MA.pdf 38. Mihalič, R., (2023), Življenje in tehnika, Realnost razogljičevanja – kaj pa, če mislijo resno?, maj 1. del https://www- f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/ZiT_2023_5_Kaj_pa_ce_m islijo_resno_1del_RM.pdf junij 2.del https://www- f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/ZiT_2023_6_Kaj_pa_ce_m islijo_resno_2del_RM.pdf 39. Morano, M., Vlaardingerbroek, E., (2023), Watts Up With That?, https://wattsupwiththat.com/2023/09/24/the-global- war-on-farming-net-zero-and-the-american-beef-industry- cannot-coexist/ 40. Dnevnik, (2023), Šest mladih toži podnebno neodločne države, tudi Slovenijo, 28.9.2023 https://www.dnevnik.si/1043033224?utm_source=newslett er&utm_medium=email&utm_campaign=jutro20230928 34 Kako poceni je električna energija iz obnovljivih virov How cheap is electricity from renewable sources Rafael Mihalič UL, Fakulteta za elektrotehniko Tržaška 25 Ljubljana, Slovenija rafael.mihalic@fe.uni-lj.si POVZETEK However, this is an extremely complex task as it requires good knowledge of the operation and planning of an EPS. Raba energije je temelj razvoja vsake civilizacije. Višja stopnja civilizacije vedno rabi več energije, kakor nižja, hkrati pa KLJUČNE BESEDE mora predstavljati manjši "strošek" za družbo. EU je sklenila, da bo svojo oskrbo z energijo "razogljičila", v nekaj desetletjih naj LCOE, FCOE, viri električne energije, obnovljivi viri, OVE, bi kot primarni energetski vir rabili samo še električno energijo stroški iz "brezogljičnih" virov. Večinski delež naj bi predstavljali stohastični obnovljivi viri energije (OVE). To pa zahteva KEYWORDS rekonstrukcijo oz. preobrazbo celotnega elektroenergetskega LCOE, FCOE, power sources, renewables, RES, costs sistema (EES). Za ovrednotenje investicij v omenjene OVE se v svetu večinoma uporablja metode LCOE. Če je delež OVE v EES majhen, je uporaba metode do neke mere opravičljiva, kakor pa 1 UVOD ta delež narašča pa nikakor ne. Stroški potrebnih prilagoditev Evropska unija in nekatere druge države so sprejele politične ostalega EES, ki jih LCOE ne upošteva, namreč postanejo odločitve za spremembo paradigme oskrbe družbe z energijo. odločilni faktor in lahko za večkrat presežejo rezultat LCOE. Cilji, ki so si jih zastavili so nek konglomerat različnih interesov Zato te "splošno sprejete" metode vrednotenja OVE na v družbi. Glede na to, da so ljudem dostopne informacije o tem nacionalni ravni nikakor ne smemo uporabiti. Upoštevati je problemu, ki so v domeni medijev, iz tehnično-ekonomskega potrebno celotne stroške sistema energetske oskrbe, ki jih zajema vidika v vsej EU izrazito enostranske, ni čudno, da se je večinsko t. i. metoda FCOE. Je pa to izjemno kompleksna naloga, saj ta volilno telo v večini EU nagnilo na stran, ki jo lahko označimo s zahteva dobro poznavanje obratovanja in načrtovanja EES. ponarodelim izrazom "Energiewende", energijski prehod ABSTRACT (preobrat). Povedna je izjava nekdanje nemške ministrske predsednice, ki je dejala, da bo to stalo vsakega Nemca sredstev The use of energy is the basis of the development of any v višini cene ene kepice sladoleda. Do sedaj je EU v novo civilization. A higher level of civilization always requires more paradigmo investirala stotine milijard evrov in strošek na energy than a lower level, but at the same time must represent povprečnega prebivalca EU se giblje v redu veličine nekaj tisoč lower “costs” for society. The EU has decided to “decarbonise” EUR. Upoštevajoč tudi posredne stroške zaradi podražitve its energy supply and in a few decades only electricity from proizvodnje vseh dobrin zaradi vedno zapletenejših in zaostrenih “carbon-free” sources will be used as a primary energy source. okoljskih standardov je ocena 10 000 evrov na štiričlansko The majority should come from stochastic renewable energy družino verjetno še optimistična. Precej velika kepica sladoleda, sources (RES). This requires a reconstruction or transformation skratka. of the entire electricity system (EPS). LCOE method is most Izkazalo se je, kar so tehniki in naravoslovno razgledani commonly used worldwide to evaluate investments in the ljudje sicer že ves čas opozarjali, da so tehnične težave pri mentioned RES. If the share of renewable energy in EPS is small, začrtani strategiji izjemno velike in predvsem drage. Politiki in the use of the method is justified to some extent, but as the share PR službe so za to iznašle nov pomen obstoječe besede "izziv". increases, not at all. The costs of the necessary adjustments of the Kar je tehnično ali ekonomsko praktično neuresničljivo tem remaining EPS, which are not taken into account by LCOE, ljudem predstavlja "izziv". Vedno očitneje postaja, da bo brez become the decisive factor and can exceed the LCOE results tako velikega posega v standard življenja, ki bi praktično many times over. Therefore, this “generally accepted” method pomenil zaton civilizacije, kakor jo v EU pojmujemo danes, for assessing RES should under no circumstances be used at ciljev ne moremo uresničiti. Zato se rojevajo vedno nove ideje, national level. The total costs of the energy supply system must kako to doseči, od katerih so nekatere izven vseh okvirjev be taken into account using the so-called FCOE method. realnosti. Če pojmujemo "ceno" oz. "strošek" nekega potrebnega proizvoda, energenta, storitve …. kot merilo napora oz. aktivnosti, ki jo mora družba posvetiti, da pridobi ta proizvod, Permissi Perm on issi on to t ma m ke dig d it ig al it or hard har co c p o ie i s of part ar or o r all a of thi t s hi wo w rk for or per e so s nal o or o r classroo r m m use i e s granted t wit w hout fee p fee ro r vided that copies are a n re o n t mad m e o e r r distrib r uted energent, storitev…, potem je seveda cena za oskrbo družbe z for profit f or commer mm cial advantage and th t at copies i bear this noti o ce and the h full energijo ključni faktor pri odločitvi za oskrbo družbe z energijo. cita cit titon o on o th t e firs fir t pa p ge. ge. Copy Co rig py h rig ts t for f thir t d hir -p - arty ar ty compone m n pone ts n of this wo w rk r mu m st t be h be o h n o or o ed. ed. F or F a or ll a ot ll her ot use her s use , ,c on c tac on t tac t he t o he wn w er/a er u /a t u ho h r(s). r( s). V nadaljevanju želimo predstaviti nekatere splošne vidike Information Society 2023, 9–13 Octob o er e 2023, Ljubljana, Slovenia stroškov pri oskrbi družbe z električno energijo © 2 © 0 2 23 2 C opy C rig opy h rig t h h el e d by d by t he o he wn w er/a er ut /a ho ut r(s). ho r(s). 35 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia R. Mihalič 2 ALI RES RABIMO TOLIKO ENERGIJE postane bolj konkurenčna in se še hitreje razvija, za kar rabi še več energije. Kakor omenja taisti avtor lahko predstavimo Zastavimo si najprej temeljno vprašanje, ki se samo po sebi človeško družbo kot neke vrste toplotni stroj [3], ki rabi energijo porodi ob idejah za realizacijo omenjene "Energiewende". Skoraj za njeno aktivnost, ki jo lahko merimo v BDP. V študiji, ki jo vedno se najprej pojavi ideja, da lahko rabo energije v družbi omenja so proučili družbe 2000 let v preteklost, njihov BDP in bistveno zmanjšamo "ob skoraj" enaki kakovosti življenja rabo energije (tudi človeške, živalske) in prišli do zaključka oz. prebivalcev. Če nam to uspe, bo potrebne energije manj, in izračuna, da je razmerje med proizvedenim BDP (oziroma SPI – čeprav bo dražja, bomo približno na istem. Pa še svet bomo rešili. Indeksom socialnega napredka, s katerim sta skoraj povsem V bistvu je razmišljanje povsem logično in smiselno, dokler si ga korelirana) in rabo primarne energije skozi vso zgodovino skoraj ne pogledamo pobliže. konstanta. Sklepamo lahko torej: "Večji BDP (in s tem SPI), Ni potrebno biti poseben ekspert, pa tudi zgodovina je to večja raba energije". To potrjuje tudi graf na Slika 1. pokazala, da ugotovimo, da je odgovor na dilemo zelo kratek in zelo jasen. DA, sodobna, kompetitivna in razvojno naravnana SPI družba potrebuje veliko in vedno več ČIM CENEJŠE energije!!! Logika, ki stoji za to trditvijo je v svoji osnovi zelo preprosta. Če želiš razvito družbo, kjer bo urejena skrb za dela Tule je precej prazno SLOVENIJA nezmožne, vsem dostopno zdravstvo, šolstvo, sociala, umetnost, potem mora zelo majhen delež ljudi poskrbeti za življenje tistih, ki omogočajo prej navedene dejavnosti. Z drugimi besedami, če se ukvarja 70% neke družbe s tem, da zagotovi stopnji razvitosti družbe ustrezne osnovne pogoje za življenje članov te družbe, ostalih 30% preprosto ne more izvesti vseh ostalih dejavnosti v In tu tudi potrebnem obsegu. V razviti družbi mora zelo majhen delež ljudi (čim manjši, tem bolje) poskrbeti za energetske in materialne potrebe družbe. O tem nekoliko obširneje pišeta avtorja v [1]. To Energetski ekvivalent litrov nafte na dan na prebivalca pa omogoča visoka stopnja avtomatizacije proizvodnje in transporta ter s tem povezana visoka raba energije. Slika 1:Indeks socialnega napredka SPI glede na rabo Utemeljevanje nujnosti energetskega prehoda s stališča energije (povzeto po[4]) zagotavljanja "zelenih" delovnih mest je odsev bodisi neznanja promotorjev teh idej, bodisi njihovega zavestnega zavajanja. V 3 ZAKAJ RAVNO ELEKTRIČNA ENERGIJA ZDA so izračunali ([1], str. 38), da je za isto količino energije iz sončnih elektrarn potrebno 79 krat več delavcev (ali iz nedavnega Prispevek obravnava (glej naslov) električno energijo. Zakaj tvita twitter.com/drago_babic/ : "Leta 2009 je bilo v Nemčiji pri samo njo? Odgovor dobimo, če si pobliže pogledamo politične JE, ki so proizvedle 135 TWh elektrike, zaposlenih 35.000 ljudi, cilje EU na področju oskrbe z energijo. danes je pri vetrnicah, ki so proizvedle letno 80 TWh, zaposlenih Decembra 2019 je Evropska komisija predstavila 160.000 ljudi."), kakor če to energijo dobimo iz premoga. Ko se ambiciozen predlog, da bo EU27 do leta 2050 postala podnebno bo pol ljudi v družbi ukvarjalo z montažo sončnih panelov, nevtralna. Predlog določa posebne cilje zmanjšanja emisij do leta razkopavanjem ulic in polaganjem novih kablov, gradnjo vetrnic, 2030 in popolnega razogljičenja do 2050 [5]. Nadalje je Svet uvajanjem elektronskih sistemov za pametna mesta, pametne EU v sporočilu za javnost 27. junija 2022 objavil novico, da je vasi, pametne porabnike in ostale "pametne" zadeve, dosegel dogovor o "višjih ciljih za obnovljive vire energije servisiranjem vsega tega (ker stokrat bolj komplicirana zadeva se (OVE) in energijsko učinkovitost" [6], in sicer, da "EU do leta po navadi tudi vsaj stokrat pogosteje kvari) itd., itd., se lahko 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v vprašamo naslednje: "Kdo bo pa zdravil, učil, pazil na primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in hkrati doseže 40-odstotni nepokretne in onemogle, prideloval hrano (po možnbosti EKO- delež energije iz obnovljivih virov v skupni mešanici virov BIO, brez gnojil in pesticidov in s pet krat manjšim donosom), energije do leta 2030. Hkrati naj bi se zmanjšala poraba razvijal nove tehnologije... ?" To, kaj pomeni pomanjkanje energije na ravni EU, in sicer 36-odstotno poraba končne zdravnikov, medicinskih sester, učiteljev, socialnih delavcev, energije in 39-odstotkov poraba primarne energije." inženirjev itd., Slovenija in Evropa že lepo občutita na lastni Glede na zaveze [5] je ekspertna skupina v svojem poročilu koži. za EU27 [7] predstavila pot, ki ji moramo slediti, da dosežemo Tudi pri promotorjih energetske preobrazbe priljubljena tako imenovano "podnebno nevtralnost". Skladno s tem čudežna skovanka "energetska optimizacija" pri vsem skupaj ne poročilom, ki je za dosego zastavljenih ciljev zahtevalo hitrejše pomaga kaj dosti. Danes je pridobivanje energentov in surovin razogljičenje od do takrat predvidenega v EU27, je ta tudi ter proizvodnja dobrin že v največji meri optimizirana, saj na sprejela predhodno omenjene "višje cilje" [6]. V bistvu gre za globalnem trgu sicer podjetja nimajo nobene možnosti. realizacijo ciljev v skladu s Pariškim sporazumom in s Nenazadnje teoriji, da učinkovitejša raba energije zmanjša pomenljivim naslovom: 1.5°C pot za Evropo: doseganje najvišje porabo energentov nasprotuje t. i. Jevonsov paradoks [2], ki možne podnebne ambicije (prevedel avtor iz: "1.5°C Pathways ugotavlja (in zgodovina je to potrdila), da je učinek ravno for Europe: Achieving the highest plausible climate ambition"). obraten. T. Garrett [3] v skladu s tem pravi: "Če naredimo Razmere glede porabe energentov na tej poti so predstavljene na civilizacijo energetsko učinkovitejšo, ji preprosto omogočimo sliki 2. hitrejšo rast in porabo več energije." Z drugimi besedami družba 36 R. Mihalič Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia EU2 EU 7 2 – OSKRBA S PRIMARNO ENERGIJO – OSKRBA S PRIMARNO ENERGIJO PAC (Paris Agreement Compatible) scenarij Celotna primarna energija v EJ biomasa jedrska plin Slika 4: Shema električnega napajanja zaselka premog Večina slovenskih nizkonapetostnih (NN) napajalnih obnovljivi viri (OVE) sistemov (glavni vod, napajalni transformator) je bila zasnovana za povprečno električno moč gospodinjstva reda 1 ali 2 kW. nafta Seveda lahko vsak "potegne" bistveno večjo moč, vendar to ne počno vsi naenkrat oz. se to zgodi zelo poredko in kratkotrajno in tak scenarij omrežje brez problemov prenese. Seveda se pri Slika 2: Predlagana poraba energentov EU27 [7] načrtovanju upošteva še neka rezerva, ki med drugim zajame predvideni razvoj in širitve zaselka. Tak koncept je očitno zelo Očitno naj bi po tem scenariju celotna raba energije po letu uspešno deloval zadnjih približno 100 let. 2050 izvirala elektrike, skratka vse na elektriko ali iz elektrike Sedaj pa si predstavljajmo, da v skladu z doktrino (recimo vodik, sintetična goriva). Pustimo ob strani vprašanje, "Energiewende" nekatera gospodinjstva želijo namestiti sončne kako to udejanjiti (problem električnih avtomobilov, električnih elektrarne (SE), se ogrevati s pomočjo toplotnih črpalk (TČ) in tovornjakov in ladij, polnilne infrastrukture, baterij itd.) in polniti električna vozila (EV). Vsak od omenjenih porabnikov privzemimo, da bo praktično edini vir energije elektrika. Torej oz. proizvajalcev električne energije ima moč reda 10 kW. Pa še ostali energenti v primarni oskrbi sploh ne bodo več relevantni in nekaj je nadvse pomembno. Čas visoke obremenitve omrežja ni zato pogled na scenarij proizvodnje električne energije bolj ali manj slučajno porazdeljen po porabnikih (nizek faktor pravzaprav vse pove – Slika 3. istočasnosti), kakor je bil pred uvedbo novodobne tehnologije, pač pa, ko sije sonce, sije hkrati na vse SE, ko je zunaj zelo mrzlo, EU27 – OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO delajo hkrati vse TČ in prepričan sem, da bodo 31. avgusta PAC (Paris Agreement Compatible) scenarij zvečer, dan pred prvim šolskim dnem ali 20. junija zvečer (dan Električna energija v TWh pred počitnicami, beri dopustom) skoraj vsi električni avti priključeni na polnilce. Zaradi omenjene rezerve obremenljivosti napajalnega sistema si dandanes del prebivalcev (recimo 10%, ponekod morda več, ponekod pa še manj) lahko privošči SE in/ali TČ in/ali domače napajanje EV. Tokovi IN NAPETOSTI ostanejo v spremenljivih mejah. Sedaj pa si predstavljajmo, da se recimo v obnovljivi viri (OVE) naselju s 30 porabniki (hišami -gospodinjstvi), kjer trije že imajo biomasa SE, na obstoječe omrežje želi priključiti še četrti. To pa recimo jedrska tehnično ne gre več (in "elektro" mu ne da soglasja). Pogoj za plin njegovo priključitev je zamenjava obstoječega oz. dodatni premog napajalni vod (kabel - beri razkopavanje cest, pločnikov) in zamenjava napajalnega transformatorja. Cena prvih treh SE je Slika 3: Od kod in koliko elektrike v EU27 [7] torej vsebovala ceno same elektrarne in kvečjemu močnejši dovod med glavnim vodom in gospodinjstvom, cena četrtega pa omenjeno + zamenjavo glavnega voda + zamenjavo 4 KOLIKO PA BO TO STALO transformatorja. "Dodatni" stroški praviloma večkratno Kot že omenjeno, pustimo denarne špekulacije s strani presegajo strošek SE. Tako ojačano omrežje bi morda ustrezalo kogarkoli že ob strani in privzemimo, da strošek odraža pač za namestitev še nekaj SE, potem pa bi se našel spet kdo, ki bi potreben "napor" družbe, za realizacijo tega, kar strošek moral investirati v nadaljnje ojačitve, pa morda ne ne le NN povzroča. omrežja, pač pa morda celo naprav na srednji napetosti. Za uspešno družbo mora biti "strošek" oskrbe z energijo čim Tu se seveda porodi kar nekaj vprašanj za milijon dolarjev.  manjši, predpogoj, da ga optimiziramo (najdemo načine, da je Kdo naj kaj plača?  najmanjši možen) pa je seveda ovrednotenje investicij v oskrbo Ali je prav, da prvi dobijo od "elektra" dovoljenje za z energijo. Tu pa se zadeva lahko zelo zaplete in na videz instalacijo SE, ostali pa ne? Kje je tu enakopravnost? relativno preprost problem postane skoraj nerešljiv. Obstoječe omrežje smo plačali vsi!  Za ilustracijo si predstavljajmo, da imamo neko električno Kako porazdeliti stroške, ko problem nastane zaradi omrežje, ki napaja nek zaselek, kakor vidimo na sliki 4. velikega deleža SE na srednjenapetostnem ali celo visokonapetostnem sistemu, kjer "krivde" oz. vzroka 37 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia R. Mihalič nastanka potreb po ojačitvi oz. rekonstrukciji sistema ni posebnih ukrepov oz. investicij prenese vsak EES. Ob tem se mogoče jasno pripisati določenemu elementu? takoj pojavi vprašanje, kaj pomeni "majhen delež?" Na to pa na  Kdo bo plačal božjastno drag sistem shranjevanja žalost ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Zavisi namreč od električne energije na nacionalni ravni in za daljši čas, ki je same strukture EES in lastnosti elektrarn v sistemu, z drugimi tehnično nujen, če naj napajamo družbo s stohastičnimi besedami od tega, kolikšen je delež elektrarn, ki se lahko brez viri? škode prilagajajo hkrati porabnikom in stohastiki OVE, kakšne  Kdo bo plačal škodo ob morebitnih "blackoutih" so zmožnosti prilagajanja porabe, kakšne so zmožnosti povzročenih od OVE? Ali vsi pod pretvezo "naravne shranjevanja električne energije, kakšna je prenosna zmogljivost nesreče?" EES, kaka je sposobnost EES vzdrževati električne parametre v  Zakaj plačujemo subvencije v OVE preko dražje elektrike vseh točkah omrežja v varnih mejah, pa še kaj bi se našlo. oz. omrežnine v Evropi vsi in na ta način vzpostavljamo Dodatno zaplete dejstvo, da nam tudi odgovor na vsa zastavljena "anti Robin Hood sistem", kjer revnejši subvencionirajo vprašanja v nekem trenutku ne da odgovora za isti EES v bogatejše? drugačnem obratovalnem stanju. Če navedemo dva banalna  Kdo bo financiral pametna mesta, pametna omrežja, primera, npr. situacija v istem EES je povsem drugačna v času pametne skupnosti in kar je ostalega "pametnega", da bo velike porabe, kakor v času minimalne porabe, ali pa recimo, kaj moč integrirati kopico OVE v sistem? pomaga velika količina prilagodljivih hidroelektrarn, če ni vode.  Zakaj bi se morali tisti, ki "s tem nimamo nič" v Vse skupaj postane seveda še bolj zapleteno, pa se spet novodobnem elektroenergetskem sistemu prilagajati naslonimo na obravnavani ilustrativen primer, ko hočemo proizvodnji, se sprijazniti z večtarifnim sistemom, kot priključiti četrto SE (in kasneje peto, šesto …. dvajseto ….), za posledico integracije OVE, se sprijazniti z morebitno katero pa obstoječe omrežje nima več "dovolj rezerve". Naenkrat zmanjšano zanesljivostjo sistema ali zamenjavi žarnic in se odpre v točkah naveden kup vprašanj. Če ta vprašanja oz. drugih čisto uporabnih naprav iz obdobja "220-tih" voltov, dileme posplošimo na celoten EES in "električno" plat problema, če sosed postavi na streho SE in nam napetost zaradi tega se izkaže, da princip LCOE ne upošteva sprememb, ki jih je naraste na sicer dovoljenih 250 voltov ali čez in nam stare potrebno izvesti v EES, da lahko priklopimo večji delež naprave "skuri"? stohastičnih OVE od navedenega "majhnega deleža", za katerega zadostuje inherentna rezerva EES. Odgovor na večino gornjih vprašanj je na žalost ob Potrebne spremembe EES zaradi vključitve stohastičnih današnjem stanju duha v evropski družbi jasen in (zopet na OVE so posledice osnovnega fizikalnega dejstva, da mora biti v žalost) je večina teh vprašanj retoričnih in kakor izgleda bo EES vstopajoča energija v vsakem trenutku enaka iz EES "nastradal povprečni Janez Novak". Zato, da se je sploh mogoče izstopajoči energiji, hkrati pa mora biti frekvenca električne kompetentno pogovarjati (ali vsaj dajati tak videz) pa je v luči napetosti konstantna oz. se sme spreminjati v zelo ozkih mejah predhodnih dilem ključno naslednje osnovno vprašanje. okrog nazivne (v Evropi 50 Hz). To, da mora biti EES in njegovi  "Kako ovrednotiti strošek OVE na družbo?" elementi zgrajeni tako, da omogočajo pretok zahtevane energije ob hkratnem zagotavljanju kakovostne napetosti porabnikom V V zvezi s slednjim vprašanjem se je v svetu najbolj uveljavil VSAKEM TRENUTKU je samo po sebi umevno dejstvo. Z (verjetno zato, ker favorizira OVE) tako imenovani pristop drugimi besedami tok ne sme preseči določene vrednosti, LCOE (Levelized Cost Of Electricity) ali če skušamo napetost se mora gibati znotraj nekaj % okrog tako imenovane posloveniti: »izravnanih stroškov električne energije«. Obstajajo nazivne vrednosti. (Če smo zelo natančni, slednjega ni moč trudi drugi pristopi (recimo VALCOE, LACE, LCOS), a se vedno in v popolnosti zagotoviti, recimo med okvarami v EES, osredotočimo na LCOE. Ta princip upošteva pravzaprav samo zato se odstopanje tolerira v posebnih primerih za kratke čase.). investicijo v OVE in tekoče stroške obratovanja in kvečjemu Če torej želimo vzpostaviti na stohastičnih OVE temelječ in investicijo v kratkotrajne shranjevalnike električne energije, ki hkrati samozadosten EES ter prehod ogrevanja in osebne naj bi zgladile samo največje konice oz. skoke v proizvodnji mobilnosti na elektriko, bi bilo potrebno poleg same izgradnje OVE in imajo kapaciteto le za nekaj ur proizvodnje OVE. Tak OVE (kar predvideva metoda LCOE) ustrezno prilagoditi EES. pristop uveljavlja tudi znana konzultantska firma Lazard v To pa pomeni kup nadaljnjih investicij. svojem poročilu (april 2023). Potemtakem ne preseneča, da v  Nadomestno proizvodnjo, ko OVE ne dajo nič ali ne dajo poročilu prikaže ceno električne energije iz OVE nižjo od cene dovolj energije vsaj za en ali dva meseca. "Brezogljična" "klasičnih" virov, recimo nuklearnih elektrarn (NE). Seveda pri alternativa za to so baterijski shranjevalniki električne Lazardu niso edini, pač pa se večina izračunov rentabilnosti OVE energije ali morda proizvodnja vodika in/ali sintetičnih v svetu izvede po LCOE principu. Tovrstne ocene potem z goriv. Prva možnost je izven domene realnega, saj trenutna veseljem povzamejo mainstream mediji in v družbi je kar svetovna proizvodnja vseh baterij ne pokrije niti potreb naenkrat "splošno znano dejstvo", da so OVE najcenejša varianta Slovenije za kaj takega, drugi dve alternativi pa sta oskrbe z energijo. nesprejemljivo dragi in povezani z enormnimi izgubami Če si LCOE princip ogledamo v luči primera iz začetka tega energije. poglavja, bi veljal le za prve tri investitorje v recimo SE (dejali  Kompletno bi bilo potrebno prenoviti slovenski NN sistem smo, da se četrti ne more več priklopiti), ki izkoristijo inherentno in mu za nekajkrat povečati prenosno zmogljivost, kar rezervo elektroenergetskega sistema (EES). Prvi trije plačajo pomeni zamenjavo ca. 46 000 km vodov in ca. 16 000 torej zgolj lastno SE in dovod do centralnega napajalnega voda. transformatorjev. Samo stroške tega nekateri ocenjujejo na V bistvu lahko to dejstvo posplošimo na celoten EES, in sicer reda 10 mrd evrov. Kdo bi dobil potrebna dovoljenja, velja, da majhen delež stohastične proizvodnje OVE lahko brez mehanizacijo in delovno silo za izvedbo česa takega v 38 R. Mihalič Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia naslednjih nekaj letih bi moral imeti verjetno magične Omenjene dodatne stroške FCOI je zelo težko ovrednotiti, so sposobnosti Marvelovih superjunakov. pa očitno znatni in OVE postanejo z večanjem njihovega deleža  Prenoviti bi bilo potrebno tudi večino distribucijskih krepko dražji od klasičnih virov elektrike (slika 5). sistemov in velja v principu ugotovitev iz prejšnje točke.  Ker imajo OVE relativno zelo majhne obratovalne ure (v kolikšnem času polne obremenitve bi proizvedli dejansko proizvedeno energijo – SE v Sloveniji recimo reda 11%), bi bilo potrebno dimenzionirati proizvodnjo OVE, prenos energije in shranjevalnike na nekajkratnik sedanje nazivne moči naprav. Torej tudi prenosni nivo EES ne bi mogel uiti krepki razširitvi. Tu pa postanejo zadeve še bolj zanimive. Če sklepamo po preteklih izkušnjah je namreč za postavitev 400 kV daljnovoda v naših logih in okolici potreben čas okrog 30 let (daljnovoda Maribor – Dunaj in Krško – Beričevo). HE Mokrice "umeščajo v prostor" okrog 10 let, pa po meni znanih podatkih prve lopate še niso zasadili. Slika 5: Več OVE, dražja elektrika (trend - rdeča črtkana  Če bi se odločili za shranjevanje električne energije v črta – znaša 0,03 centa/kW dodatne moči OVE ) sintetični metan ali vodik bi bilo treba zgraditi ustrezno infrastrukturo, ki bi morala biti dimenzionirana na Kljub temu, da je kup relevantnih igralcev na svetovni sceni nekajkratnik sedanje moči EES Slovenije, saj bi v kratkem (IEA, IEEJ, IMF, ACE, OECD) neposredno ali "med vrsticami" času visoke proizvodnje OVE morali shraniti energijo za označilo LCOE kot povsem neprimerno metodo za vrednotenje daljši čas. Poleg tega bi morala biti proizvodnja električne investicij v stohastične OVE (Jože P. Damjan v svoji kolumni energije še reda 2 x višja, kakor pri shranjevanju z omenja 106 000 zadetkov na iskanje »what is wrong with akumulatorji, ker je izkoristek pri pretvarjanju iz elektrike LCOE«), pa se za upravičevanje investicij v stohastične OVE v v metan ali vodik, transportu in hranjenju zelo veliko veliki večini še vedno uporablja LCOE. In seveda investicija v izgub. Pretvorba nazaj v električno energijo pa izkoristek omenjene vire je ekonomsko ugodna, gradi se jih na veliko, a glej dodatno še drastično zniža. čudo! Najdražjo elektriko imajo države z največ OVE. Očitno  Vsemu temu lahko dodamo še škodljive vplive na družbo torej s "splošno znano resnico", da so OVE najcenejša zaradi ogromne potrebe po bakru, grafitu, litiju, kobaltu alternativa, s katero vehementno opletajo nekateri mediji, nekaj redkih zemljah – beri rudarjenju gigantskih razsežnosti, ki ni v redu. Nenazadnje, zakaj za božjo voljo rabijo subvencije, ko jih tak sistem zahteva. Nakup surovin ali elementov EES sta vendar sonce in veter zastonj, cena OVE pa tako nizka?! drugje ne zmanjša vpliva na okolje, samo prestavi ga drugam, po navadi tja, kjer so okoljski standardi bistveno nižji, kot v EU, da o suženjskem delu ne govorimo. 5 Sklep Rabi energije se, če želimo ostati vsaj na približno enaki Namerno dolga interpretacija vplivov OVE na potrebo po rekonstrukciji celotnega EES je bila izbrana, da čim jasneje civilizacijski ravni, ne moremo izogniti. Fantazije o "odrasti", ilustrira, zakaj je metoda LCOE povsem neprimerna za večji kakovosti življenja vseh in manjši rabi energije, ovrednotenje stroškov električne energije OVE. Če bi jo že lahko optimizaciji proizvodnje, čudežnih "prebojih" in hkratni do neke mere uporabili pri majhnih deležih OVE v EES pa z ohranitvi obstoječe kakovosti življenja, dobrobiti množice rastjo deleča OVE in s tem potreb po prilagoditvi ostalega EES, "zelenih delovnih mest", da ne naštevam puhlic dalje, so res postaja vedno manj primerna. O tem pišeta nekoliko obširneje samo fantazije. Eden od načinov, kako ljudem "prodati" bajko o avtorja v [8] in predlagata tako imenovano metodo FCOE (Full rešitvi matere Zemlje s stohastičnimi OVE in jim hkrati iz Cost Of Electricity), torej "polne" stroške električne energije iz denarnic za to izvleči kar je le mogoče je, da jim potem, ko si jih virov, ki poleg stroškov: prestrašil, da se bo Zemlja skuhala, če ne ukrepamo, prepričaš,  da imaš rešitev, ki je poleg vsega še "najbolj poceni". Natanko to izgradnje,  dosežemo, če uporabimo splošno uporabljeno metodo LCOE za goriva in  vrednotenje investicij v stohastične OVE. Če imamo opravka z obratovanja (metoda LCOE) upošteva tudi stroške: majhnim deležem OVE v EES je uporaba metode do neke mere  opravičljiva, kakor pa ta delež narašča (in utopična ideja EU prenosa energije,  načrtovalcev evropske energetske politike je korakanje proti 100 prilagajanja EES stohastiki proizvodnje,  %) pa nikakor ne. Stroški potrebnih prilagoditev ostalega EES hranilnikov energije,  namreč postanejo odločilni faktor in lahko za večkrat presežejo rezerve,  tiste, ki jih upošteva LCOE. Zato te "splošno sprejete" metode vpliva na okolje,  za ovrednotenje investicij v stohastične OVE na nacionalni ravni recikliranja OVE po koncu življenjske dobe,  nikakor ne smemo uporabiti. Če nas zanima resnica, seveda. rabe prostora (cena zemljišča neposredno in posredno zaradi znižane vrednosti okoliških zemljišč), Upoštevati je potrebno celotne stroške, ki jih zajema t. i. metoda  FCOE. Je pa to izjemno kompleksna naloga, saj zahteva ostali vplivi in metrika (recimo ERoEI). 39 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia R. Mihalič poznavanje množice parametrov, ki jih lahko le ocenimo. Ne glede na to pa da odgovor bistveno bliže realnosti, kakor LCOE. REFERENCE [1] Rafael Mihalič, Mišo Alkalaj; Energija za človeštvo - Kaj si želimo in potrebujemo, ŽiT, apr. 2017, letn. 68 [2] https://en.wikipedia.org/wiki/William_Stanley_Jevons [3] Timothy J. Garrett; Are there basic physical constraints on future anthropogenic emissions of carbon dioxide?, https://arxiv.org/pdf/0811.1855.pdf [4] https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_energy_consumption_ per_capita [5] https://climate.ec.europa.eu/eu-action/climate-strategies-targets/2050- long-term-strategy_en [6] https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/clean-energy/ [7] Climate Analytics, 1.5°C Pathways for Europe: Achieving the highest plausible climate ambition, https://climateanalytics.org/media/1- 5pathwaysforeurope_2.pdf [8] Schernakau and Smith; The Unpopular Truth, Energeia Publishing, 2023 40 German Energiewende Between Ideology and Reality Nemški Energiewende med ideologijo in stvarnostjo Rafael Mihalič † Dušan Povh† University Ljubljana Consultant rafael.mihalič@fe.uni-lj.si dusan.povh@t-online.de ABSTRACT Energiewende.[1] In the late 1980s, CO2 emissions bečame the main target of environmentalists bečause they are The artičle desčribes the goals and čourse of the German čonsidered to be the main čause of člimate čhange. In 1988, Energiewende from the early 1980s to today’s situation. the IPCC Committee was established under the auspičes of Despite huge investments and subsidies, they are reačhing the UNO, whičh has sinče been a leading forče in the "čombat" their goals with diffičulty. High energy pričes have negative against člimate čhange. IPCC čollečts researčh and čonsequenčes for industry and the političal stability of the publičations on člimate čhange and, aččording to its own čountry. Energiewende is therefore at a turning point. To judgement, prepares reports on the čonsequenčes of člimate ačhieve the goals in 2030, the čonstručtion of regenerative čhange due to the inčrease in CO2 in the atmosphere. The resourčes should double or triple, whičh is not realistič due člimate problem has bečome one of the most important to finančial problems, problems with bureaučračy, and the issues in global političs. But the long-term suččess of ačquisition of raw materials. measures against člimate čhange would only be suččessful if the whole world ačted in a čoordinated manner and also kept KEYWORDS its promises. This is, however, unlikely. German Energiewende, development, state, ačhievements, problems for the future. In 1992, the 1st Climate Conferenče was čonvened in Brazil, POVZETEK followed by sučh čonferenčes almost every year. In 1997, Kyoto adopted the first, still optional promises to reduče CO2 C lanek opisuje čilje in potek nems ke Energiewende od emissions by 2008, and then new čommitments at the Paris zač etka osemdesetih let prejs njega stoletja do danas njih Conferenče in 2015. Germany has been one of the main razmer. Kljub velikim investičijam in subvenčijam svoje čilje promoters of this ideology and wants to set an example for dosegajo s tez avo. Visoke čene energije imajo negativne other čountries in redučing CO2. poslediče za industrijo in politič no stabilnost drz ave. Energiewende je zato na prelomniči. Za dosego čiljev leta They respond to the čritičism that Germany by itself čannot 2030 bi se morala gradnja obnovljivih virov podvojiti ali save the world with less than 2% of total CO2 emissions: If potrojiti, kar pa zaradi finanč nih tez av, tez av z birokračijo in we show that the Energiewende is ečonomičally suččessful pridobivanjem surovin ni realno. and inčreases people's satisfačtion and well-being, others in the world will follow. Unfortunately, this has proved to be an KLJUČNE BESEDE illusion. Nems ki Energiewende, razvoj, stanje, dosez ki, problemi za prihodnost. 2 OBJECTIVES ENERGIEWENDE In the beginning, the goal of Energiewende was to replače 1 INTRODUCTION nučlear and čoal power plants with regenerative sourčes, The German Energiewende has its roots in the 1970s, when mainly wind farms, sinče there were no čheaper solar panels the protests against nučlear weapons began in Germany. This available at the time. movement later evolved into the Green Party. In the early 1980s, demands were made for a čhange in energy poličy and They čommitted themselves to reduče CO2 emissions, the člosure of nučlear power plants, espečially after the čompared to 1990 by 40% by 2020, by 65% by 2030 (here Chernobyl aččident. These demands were then čalled the Germany tightened the EU requirement by 55%), by 80% by ∗ 2040 and to ačhieve člimate-neutrality by 2045 (in the EU by Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note 2050) [2]. In addition to the needed čhanged in the stručture of elečtričity produčtion and the nečessary network Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or restručturing, this means also dečisive long-range čhanges in distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice industry, heating, agričulture and transport. and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 41 The first target for 2020 was not ačhieved by Germany for By the beginning of 2023, about 30,000 wind turbines had both subječtive and obječtive reasons. In 2022, the črisis in been installed. 2022 was a very favorable year for the wind. the industry and the related redučtion of emissions in this They produced 123 TWh of energy, which means about 25% area enabled to ačhieve the target. The target for 2030 is, in of the total demand. However, the installed power of these the opinion of the profession, unattainable. And the goal for wind turbines is (for comparison: the maximum load peak in 2045 is so far away that all the guarantees whether they will this year was 40 GW) more than 66 GW. ačhieve this are just spečulation. The large-scale construction of solar panels began after 2010, when the Chinese achieved significantly lower costs with However, with a different, non-ideologičal, strategy, further development and rationalization of production. With Energiewende čould be more suččessful. This was shown by guaranteed consumption of this energy and high price, the a study done by the ETG / VDE (Energie-Tečhnisčhe installation of large solar complexes has become a very Geselsčhaft) in the early time of planning for Energiewende. profitable also for private investment. Currently, the rated Independently of političs, she explored the best tečhničal and power of installed panels is about 60 GW. In 2022, they ečonomičal way: to retain and build additional nučlear produced 54 TWh of energy, which amounts to only 11% of power plants if nečessary and build wind turbines in wind- annual consumption. friendly regions. In addition, a smaller number of gas In 2022, regenerative sources, in addition to wind turbines, turbines to quičkly čompensate for čhanges in produčtion photovoltaic, water production and biogas plants, produced from windmills. However, političs revised this solution and a total of 46% of annual consumption. The rest must be insisted to člose all nučlear power stations. covered by coal, natural gas and 3 nuclear plants. The main goal of Energiewende, of course, is to shut down all 3 STATE OF ENERGIEWENDE fossil fuel power plants. To close coal mines by 2038, the Figure 1 [3] shows the sourčes of primary energy state will pay €40 billion. However, due to the člosure of čonsumption for 2020. In rečent years, there have been few nuclear power plants, they had to additionally activate old, čhanges. Although nučlear power plants have been shut dirty coal power plants. With this, Germany again increased its CO2 emissions and thus further deviated from its goals. down, additional old čoal-fired power plants have had to be ačtivated. The share of regenerative sourčes is only 16.5%. In The construction of wind turbines and solar panels and the just over 22 years, 84.5% of energy needs should be guarantee for the consumption of all electricity produced produčed with wind turbines, solar panels, biomass and required huge investments, which the State further hydrogen, in the hope that this tečhnology will be available subsidized. Large subsidies and taxes increased the therefore for the needs of industry, traffič and power plants by then. price of electricity intensive. There are various estimates of the costs to date, with a real value of at least €500 billion, equivalent to €25,000 for a family of four. Of course, all these costs have an impact on the price of electricity for private consumption. Figure 2 [4] shows this development. Different cost shares are also shown. The charge for regenerative sources amounts to more than 25% of the price. Higher network charges due to changes in the network and higher production costs also have an increasing impact on the price. Figure 1: Primary energy consumption in Germany (year 2020) In the past, the focus of Energiewende lay mainly on coal power generation, the last of which should be closed by 2038. This is to be made possible by the determined construction of wind turbines and the solar panels. Wind turbines are built mainly in the north of the country, where there are very good conditions for wind. In addition to on shore wind turbines, they also force offshore wind turbines, which are much more expensive. And since all this is not sufficient, they require the installation of wind turbines throughout Germany. Each German Land has to make 2% of its territory available for this Figure 2: Electricity price development for German purpose. consumers 42 The electricity price for industry follows a similar pattern of For further development, this means need for faster about 55% of the above values. The electricity price is, construction of wind turbines and photovoltaics. For wind however, 50% higher in Germany than the EU average. turbines, they require that 4 to 5 units and three times more solar should go into operation per day. To replace coal- According to the figure, the price jumped sharply in 2022 fired power plants, 50 gas-fired power plants would need because of the gas crisis resulting from the Russian invasion to be built to cover the needs at times when there is no wind of Ukraine. In 2023, the price cap, decides by government, or sun and to enable operation of the total system. lowered the price slightly again. However, the high energy price resulting from the Energiewende and the withdrawal of Connections with HVDC north-south transmission and the nuclear plants threatens the stability of the German large reconstruction of the distribution networks are economy and thus also political stability. necessary to connect solar panels and power heat pumps and electric cars. Figure 4: Renewable energies. Shares for electricity, heat and transport until 2022 Figure 3: Emissions of the German electricity mix 1990- They do not talk officially about the cost up to the year 2021 (bars: emissions in Mio t; curves: specific emission 2030. However, some estimations speak for more than factor in g/kWh) 1000 billion € [7]. Figure 3 [5] shows the values of CO2 emissions in Mio t and the corresponding emission factors in g/kWh. The values are 4 FUTURE OF ENERGIEWENDE entered until 2021. However, the values in 2022 (not shown Političs promised people that the Energiewende would not in the figure) increased again, mainly due to the closure of lead to high energy čosts, čreate new, high-quality jobs, and nuclear power plants and their replacement by coal-fired inčrease the prosperity of the čountry. power plants. By 2022, the emission factor was reduced compared to 1990 from 746 g / kWh to 498 g / kWh, i.e., by The reality is different. Investments and subsidies have led to only 35%. Less than expected. extremely high elečtričity pričes. This has been, of čourse, čompounded additional by the finančial črisis and problems The current situation of the Energiewende is shown in Figure 4 [6]. This is for the electric supply (which we discuss in this čaused by the loss of čheap Russian gas. The pričes for article as a priority), for heating and transport. The fields households are 50% higher than the EU average. The pričes cover about 60% of total CO2 emissions. The progress in for industry are 3 to 5 times higher than in the USA or China. electricity reached about half, but in the other two are only at The čonsequenčes of this are the loss of čompetitiveness of the beginning. They want to make progress in heating with German industry, with the dečline in produčtion and the heat pumps and hydrogen, although hydrogen technology is reločation of energy-intensive industries abroad. not yet developed for mass use. In transport, they are betting on electric cars, although they are also far below the plans To ačhieve the goals in 2030, we would need to aččelerate the here. The actual share of electric cars in Germany is only 2%. čonstručtion of regenerative sourčes by a fačtor of 2 to 3. Measures for both sectors also mean great additional From the čurrent 1-2 to 4-5 windmills a day and several electricity needs, which was not considered in the times more solar panels. To restore the elečtričity grid, 990 Energiewende. km of new transmission lines and čables would be needed, although in rečent years they have managed to handle only A comparison with France shows that Germany has big 164 km per year. In addition, what is not even mentioned, the problems with reducing CO2 in this area because of its čonstručtion of about 50 new gas power stations if we opposition to nuclear power. France achieves 5 times less wanted to člose most čoal-fired power plants. Cost estimates emission factor of 92 g / kWh because of use of nuclear are over €1000 billion. power plants. Germany, if the plan goes ahead, would not reach this value until 2040. 43 Due to bureaučračy, permits for the čonstručtion of new However, the čurrent političal option (yet) is not ready for installations take 5 to 10 years. In addition, people signifičant čorrečtions. The solution, or at least the mitigation opposition hinders the čonstručtion of windmills. For the of the problems, would be what the čurrent opposition first HVDC north-south čonnečtion, it has taken 10 years and promises: Aččept that the člimate is not the only priority. they still čannot determine the final route. For example: for Compromise must be found between the ečonomy and the short čable sečtion, they need 19,000 pages of ečology as the suččessful ečonomy first enables investment dočumentation. for ečology. This also means the reačtivation of existing nučlear power station at least for some time and slowdown Aččounts also show that there čannot be enough materials of the Energiewende. However, possible revision in the (čement, iron, čopper, čobalt) available at the existing global člimate poličy čould have also impačt on the German čapačity, and an even more serious problem is the lačk of Energiewende. čritičal raw materials as rare earths, 90% of whose produčtion is čontrolled by the the existing čapačity, and an REFERENCES even more serious Chinese. [1] Wikepedia.de/Energiewende [2] BDEW (2022), September 2022 – Verivox (2022) [3] AG Energiebilanzen; Stand 09/2021 [4] 5 Umweltbudnesamt eigene Berechnungen 2022 CONLUSIONS [5] Energiewende 2030: Neue Ziele, neue Herausforderungen; ENERGIEWIRTSCHAFTLICHE TAGESFRAGEN 70. Jg. (2020) Heft 3 Energiewende, as they imagined at the beginning, is in a one- [6] Umweltbundesamt, Arbeitsgruppe erneuerbare Energien-Statistik, way street with the dead end resulting in serious degradation Stand 02/2023 of living standard and političal instability in the čountry. [7] Energiewende: Deutsčhland blühen 1 Billion Euro Kosten, capital.com; (27.02.2023) 44 Toplogredni učinek ozračja – ali sploh obstaja? Atmospheric Greenhouse Effect – Does It Exist Erik Margan† Oddelek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Institut Jožef Stefan Ljubljana, Slovenija erik.margan@ijs.si POVZETEK (~0.15K per decade). A different calculation, similar to the one used by NASA to calculate the temperature of the Moon and Problem izračuna efektivne poprečne temperature planeta je v other bodies with weak or no atmosphere, eliminates the need osnovi domneve o učinku tople grede ozračja (kar ni bilo nikoli fort the atmospheric greenhouse effect and gives the basis for fizikalno dokazano). S tem je povezan problemom ocene vpliva more realistic projections of future climate. na podnebje s strani naravnih procesov in človeškega vpliva prek izpustov tim. 'toplogrednih' plinov. Pri IPCC izhajajo iz KEYWORDS termičnega sevalnega ravnovesja tako, da iz povprečnega izstopnega sevanja (~240Wm−2) neposredno izračunajo If writing in Slovene, add English keywords below the Slovene povprečno temperaturo (255K), ki pa je premajhna glede na ones, keyword, keyword, keyword dejansko izmerjeno (288K). Razliko (33K) pripišejo učinku tople grede ozračja, zaradi česar so ocenjeni vplivi 'toplogrednih' 1 UVOD plinov preveliki in posledično klimatski računalniški programi napovedujejo segrevanje, za katerega že zdaj vidimo, da je Vprašanje v naslovu se seveda nanaša na primer odprtega preveliko glede na dejansko zabeleženo hitrost segrevanja ozračja, ne pa na zastekljeni rastlinjak. Prvo teoretično razlago planeta (~0,15K na desetletje). Drugačen izračun, podoben učinka tople grede je podal Jean-Baptiste Joseph de Fourier. tistemu s katerim ameriška vesoljska agencija NASA izračunava Slavni matematik je kot topniški general v Napoleonovi vojski temperaturo Lune in drugih teles brez ozračja, daje rezultat, ki spoznal problem širjenja topovskih cevi pod vplivom toplote, odpravi potrebo po domnevi o toplogredne učinku ozračja in daje kasneje pa je svoje raziskave razširil še na druge materiale, tudi osnovo za bolj realne napovedi. zrak. Za toplo gredo je zapisal: "Če segretemu zraku preprečimo, da se dviga in širi, ter s tem ohlaja, potem …". Fourieru je torej KLJUČNE BESEDE bilo jasno, da v odprtem ozračju toplogrednega učinka ni, oziroma je lahko le kratkotrajen, dokler se ne vzpostavi vertikalni Keywords in the language of the paper, keyword, keyword, zračni pretok. keyword ABSTRACT "Podnebne spremembe so resnične, povzroča jih človek in so nevarne!", je bilo jedro sporočila predsednika ZDA Baraka The problem of calculating the effective average temperature of Obame v govoru, ki ga je imel v Skupščini Združenih narodov the planet is at the basis of the alleged greenhouse effect of the leta 2009. Enaka sporočila poslušamo prek množičnih medijev atmosphere (which was never physically proven). The problem že kakšnih 35 let s strani številnih podnebnih aktivistov, of estimating the natural versus anthropogenic influence on politikov, pa tudi znanstvenikov. Znanstveno podlago za take climate is closely related to this calculation. In IPCC reports the trditve najdemo v poročilih, ki jih vse od svoje ustanovitve leta idea of thermal radiation balance is used to obtain the average 1988 vsakih nekaj let izdaja Medvladni odbor za podnebne outgoing thermal radiation (~240Wm−2) to directly calculate the spremembe, IPCC (Intergovernmental Panel for Climate average temperature (255K), which is too small comparedt o the Change) [1]. known value (288K). The difference (33K) is attributed to the atmospheric greenhouse effect and because of that the estimated Pri tem se pojavljajo trditve, da je o problemu podnebnih influence of the greenhouse gases is too large. Consequently the sprememb znanost že vse dorekla (’science is settled’), da je čas climate computer programs are giving warming projections za razprave že potekel in je sedaj čas za akcijo. Ostra medijska which are large in comparison with the measured warming rate kampanja o tej temi pa je v zadnjem času šla tako daleč, da že ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note mnogi odkrito pozivajo, da je dvomljivcem in ’zanikovalcem’ †Author Footnote to be captured as Author Note (termin je namenoma izbran tako, da spominja na zanikovalce Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Holokavsta po drugi svetovni vojni) podnebnih sprememb classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed onemogočiti dostop do medijev in jim tako preprečiti širjenje for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must ’neresnic in zavajanj’. be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 45 Tovrstna politična cenzura je sicer pogosta v ideoloških in saj je v takih razmerah emisivnost večine materialov blizu političnih razpravah, toda v znanstvenih razpravah cenzure in vrednosti 1. dogmatskega razmišljanja ne smemo tolerirati, ker to pomeni konec znanosti. Bistvo znanosti je ravno v tem, da se že dosežena Eksperimentalno je mogoče ugotoviti, da spektralna funkcija spoznanja v luči novih dognanj ponovno preverijo in sončnega sevanja ustreza Planckovemu spektru z maksimumom ovrednotijo, ter po potrebi ustrezno popravijo, ali pa občasno v pri valovni dolžini 555 nm, kar ustreza temperaturi fotosfere celoti zavržejo in se nadomestijo z novo teoretično paradigmo. okoli 5772 K (že Stefan je izračunal, da mora biti temperatura Pri tem je od ključnega pomena odprta razprava o vseh vidikih sončeve fotosfere okoli 5700 K). Efektivno temperaturo Sonca problema, od osnovnih predpostavk, metodologije izvajanja lahko uporabimo za določitev gostote sevalne moči, ki pa se na eksperimentov in analize ugotovljenih podatkov in zakonitosti, razdalji zemeljske orbite zmanjša za razmerje kvadratov radijev primerjanja s teoretično izpeljanimi rezultati, umeščanja v Sonca in zemeljske orbite, Rs2/Ro2: strukturo že obstoječega znanja, pa do njihovih znanstvenih in filozofskih interpretacij. 2 2 j* = (R ) σT 4 s /Ro Eden od temeljev, na katerih stoji domneva o človeškem vplivu na podnebje je učinek tople grede, ki naj bi bil pogojen s Tako dobimo sevalno gostoto moči na razdalji zemeljske orbite, sevalnim ravnovesjem planeta. Institucija v kateri sem zaposlen ki jo imenujemo solarna konstanta in jo običajno označujemo kot nosi ime najslavnejšega fizika slovenskega rodu, svetovno So = 1366 Wm−2 (čeprav ni ravno konstantna, malo se znanega ravno po dognani zakonitosti termodinamičnega spreminja, saj je odvisna od sončeve aktivnosti, eliptičnosti sevalnega ravnovesja. Zato se mi zdi primerno, da o tem zemeljske orbite, pa tudi položaj velikih zunanjih planetov vpliva spregovorim nekaj besed. na spremembo položaja Sonca glede na težišče sistema). To vrednost in njene majhne spremembe potrjujejo satelitska Jožef Stefan in njegov učenec in asistent Ludwig Boltzmann sta merjenja. eksperimentalno dognala, da je sevanje idealnega črnega telesa v termodinamičnem ravnovesju sorazmerno četrti potenci 2 KAKO PRI IPCC DOLOČIJO UČINEK absolutne temperature. Konstanta sorazmernosti je v tem primeru Stefanova konstanta, označena z grško črko sigma. Zakonitost TOPLE GREDE? simbolično zapišemo takole: Iz solarne konstante pri IPCC izpeljejo povprečno gostoto sevalne moči, ki segreva površje planeta tako, da upoštevajo še j* = σT 4 albedo a = 0,3 ker se okoli 30% sevanja odbije v vesolje. Vstopno sevanje doteka skozi površino navidezne velikosti zemeljskega diska πRz2, med tem ko celotno površje Zemlje Az = 4πRz2 seva Pri tem je: kot približno črno telo proti vesolju. Če velja enačba za termično j* gostota sevalne moči (na površinsko enoto) v enotah ravnovesje med vstopnim in izstopnim sevanjem lahko [Wm−2] zapišemo: o Stefanova konstanta: 5,67×10−8 Wm−2K−4 2 2 T absolutna temperatura v Kelvinih [K] (1−a) πR σT4 z So = 4πRz Ob tem je treba upoštevati predpostavko, da se sevalna površina Površinski faktor πRz2 okrajšamo, nakar izrazimo efektivno obnaša kot idealni Lambertov sevalnik, ki seva v pol-krogelni temperaturo planeta takole: prostor z jakostjo odvisno od kosinusa sevalnega kota, merjenega glede na normalo na sevalno površino. Kasneje je bila Stefanova T /4σ]1/4 konstanta teoretično izpeljana s pomočjo drugih fizikalnih e = [(1−a) So konstant in na teoretičnih osnovah Boltzmannove termodinamike: Ko v to relacijo vstavimo ustrezne količine dobimo Te = 255 K σ = (2/15) π (ali −18°C). To naj bi bila temperatura brez ozračja, vendar z 5 k4 c−2 h−3 obstoječim albedom, ki vključuje oblake! Vendar vemo, da je dejanska povprečna temperatura planeta precej višja, Tp = 288 K Tu je k Boltzmannova konstanta, h je Planckova konstanta in c (ali 15°C). Razliko pri IPCC pripišejo učinku tople grede ozračja, hitrost svetlobe v vakuumu. Planckov zakon sevanja pa je le ki naj upočasnjuje odtekanje dela sevanja proti vesolju in s tem nekoliko drugače zapisan Stefan-Boltzmannov zakon, in sicer v segreva ozračje: odvisnosti od frekvenčnega spektra sevanja. T utg = Tp−Te = 33 K Telo, katerega sevanje ne ustreza Planckovi spektralni funkciji idealnega črnega telesa, je možno modelirati s pomočjo Dejansko sevalno ravnovesje planeta nastopa pri Te = 255 K na dodatnega faktorja emisivnosti ε, katerega vrednost je med 0 in višini približno 5 km, kjer je ozračje približno pol manj gosto in 1, odvisno od fizikalnih lastnosti sevalne površine. Vendar je v je pritisk približno polovica tistega pri površju. To lahko splošnem emisivnost funkcija valovne dolžine, pa tudi razložimo tudi s pomočjo kvantno-mehanskih verjetnosti, da temperature, kar pa običajno za nizke temperature zanemarjamo, posamezna molekula zajame ali spontano izseva foton pred 46 trkom s sosedno molekulo, vendar se s tem tu ne bomo ukvarjali. Mnogi raziskovalci pa pravijo, da gledano v celoti vodna para ne Pri IPCC potem sklepajo, da se zaradi povečanja vsebnosti more imeti ojačevalnega učinka [4], saj na temperaturo planeta toplogrednih plinov v ozračju (predvsem CO2) spodnje plasti močno vpliva oblačnost. Po nekaterih ugotovitvah bi vpliv ozračja dodatno segrejejo za faktor, ki ga je možno izračunati, če toplogrednih plinov odtehtala že sprememba oblačnosti za okoli poznamo Tutg in termično občutljivost na podvojitev vsebnosti 2%. Poleg tega pa sevalno ravnovesje ni edini način prenosa CO2, kar je mogoče izmeriti v laboratoriju. Pravzaprav merimo toplotne energije v ozračju, približno 1/4 odpade na konvekcijo. spremembo gostote sevalne moči, če gre sevanje skozi plin, Prav tako planet nikoli ni v popolnem termodinamičnem seveda pa je sprememba sorazmerna spektralni absorpciji plina ravnovesju, saj se zaradi rotacije izmenjujeta dan in noč, razdalja pri določeni koncentraciji. Izmerjena odvisnost absorpcije od od Sonca se spreminja, ker se spreminjajo orbitalni parametri, koncentracije CO2 se dobro prilega logaritmični funkciji [2]: zračni in oceanski tokovi prenašajo toploto iz ekvatorialnega pasu proti poloma, pa tudi ogromna termična kapaciteta oceanov ΔF = 5,35 ln(C/C0) zamika prenos toplote za več stoletij. Zato je uporaba Stefan- Boltzmannovega zakona za izračun efektivne povprečne temperature brez dodatnih popravkov vprašljiva. kjer je razmerje koncentracij C/C0 = 2 (v primeru podvojitve). Sledi ΔF(2) = 3,7 Wm−2. Potrebujemo še podatek za koliko se spremeni površinska temperatura Tp za omenjeno spremembo 3 KAJ PRAVI ZADNJE POROČILO IPCC vsiljenega segrevanja. Za podrobno izpeljavo tu ni prostora, AR6? podana je v literaturi [3], nam pa naj zadošča naslednja relacija: Vpričo številnih do sedaj zgrešenih napovedi so v zadnjem ΔT /[(1−a) poročilu IPCC (AR6) opustili izrecno napovedovanje prihodnje p = ΔF {Tp So]} rasti temperature. Namesto tega ponujajo več različnih možnih ’scenarijev’ in ’projekcij’ v odvisnosti od prihodnjega Potemtakem za Tp = 288 K, a = 0,3 in So = 1366 Wm−2 dobimo omejevanja izpustov CO2. ΔTp = 0,301 ΔF, oziroma za razmerje koncentracij ΔTp = 1,61 ln(C/C0). Ob C/C0 = 2 torej dobimo ΔTp = 1,11 K. Vsaka Scenariji, poimenovani ’Shared Socio-economic Pathways’, podvojitev koncentracije CO2 bi nas torej ogrela za le 1,11 K – nosijo ob okrajšavi SSP še dve karakteristični števili, prvo se če vse ostalo ostane enako. nanaša na predvideno spremembo temperature do leta 2100, Vendar s tem takoj naletimo na težavo. Zgodovinsko se je drugo pa predstavlja temu primerno dodatno sevalno siljenje. koncentracija CO2 od leta 1950 do danes povečala z 310 na Tako denimo scenarij SSP5-8.5 (ki ustreza RCP8.5 v AR5) 420 ppm (parts per million, volumskih delov na milijon), ali za ponazarja porast temperature za 5 K in večje sevalno siljenje za 35%, torej smo še zelo daleč od podvojitve. V istem času pa se 8.5 Wm−2, kar naj bi bilo posledica povečanja letnih izpustov je povprečna globalna temperatura povišala za okoli 0,8 K. Iz CO2 s sedanjih 40 Gt na 130 Gt leta 2100. Kljub hudim kritikam tega pri IPCC sklepajo, da mora biti dejanska klimatska je ta scenarij v preteklosti veljal za najbolj verjetnega, če bi pri občutljivost za podvojitev koncentracije CO2 približno trikrat omejevanju izpustov še naprej bili tako ’uspešni’ kot doslej večja, vsaj 2,4 K. Temu dodajo še manjši vpliv drugih (’business as usual’). V AR6 je ta scenarij predstavljen kot manj toplogrednih plinov, ter odštejejo vpliv aerosolov in visoke verjeten skrajnji primer, za najbolj verjetnega pa imajo SSP3-7.0, oblačnosti, zato domnevajo, da mora biti klimatska občutljivost ki predvideva povečanje izpustov CO2 na 80 Gt letno, ter v območju med 2,5 in 3,5 K (v literaturi sicer najdemo vrednosti posledično višje sevalno siljenje za 7 Wm−2 in povprečno od 0,4 do 6 K; pri enem temeljnih klimatskih parametrov ni ravno globalno temperaturo za 3,7 K. Ostali scenariji predvidevajo visokega soglasja). znižanje izpustov, zato tudi ustrezno manjše temperature. Kako pojasnjujejo to večjo občutljivost? Najpomembnejši Poglejmo podrobneje SSP3-7.0. Po zelo zapletenih izračunih toplogredni plin je v resnici vodna para, vendar jo IPCC najprej določijo sevalno siljenje na podlagi predvidenega vpliva obravnava kot nevtralno, saj naj bi se s povečanjem vodne pare koncentracije CO2 in ostalih toplogrednih plinov, čemur dodajo v zraku sorazmerno povečala tudi oblačnost, ki del sončnega še vpliv mnogih drugih faktorjev, potem pa na osnovi tega sevanja odbije nazaj v vesolje in tako zmanjša segrevanje tal in izračunajo rast temperature, tej pa dodajo kot podlago do sedaj posledično temperaturo ozračja. Toda za pojasnitev omenjene izmerjeno rast (od referenčnega obdobja 1850-1900 naprej). Po razlike v občutljivosti vendarle vpeljejo pozitivno povratno zgodovinskih podatkih naj bi do sedaj izmerjena rast temperature zanko prek vodne pare: več CO2 ogreje ozračje, to potem lahko znašala 1,1 K (pri tem naj bi toplogredni plini prispevali 1,5 K, po Clausius-Clapeyronovi relaciji omogoča zraku da vsebuje več drugi faktorji, predvsem izpusti SO2 in aerosolov, naj bi to vodne pare, kar dodatno segreje ozračje, zato se ogreje tudi znižali za okoli 0,4 K). Predvidena rast temperature zaradi površje oceanov, ki izpusti več CO2, in tako v krog, dokler ne podvojitve izpustov CO2 do leta 2100 naj bi bila 2,6 K, skupno nastane novo sevalno ravnovesje. torej 3,7 K. To je izračunano na podlagi povečanega sevalnega siljenja 7 Wm−2. Tako dobljena 3× večja občutljivost ponuja možno razlago zakaj računalniški klimatski modeli (CMIP5, CMIP6) vsi po vrsti Tu imamo nov problem. Povečanje temperature za 3,7 K daje po (razen dveh Ruskih modelov, INM RAS CM) napovedujejo Stefan-Boltzmannovem zakonu precej večje povečanje sevanja. hitrejšo rast temperature (v povprečju 3× hitreje), kot nam kažejo Če izhajamo iz sedanje povprečne temperature planeta 15°C in meritve ozračja z meteorološkimi baloni in sateliti. to povečamo za 3,7°C bomo imeli: 47 j* Vsakomur bi moralo biti jasno, da to povsem uniči dinamiko 1 = 5,67×10−8 (273+15)4 = 390 Wm−2 segrevanja in ohlajanja. A pri IPCC to upravičijo s tem, da je j*2 = 5,67×10−8 (273+15+3,7)4 = 410 Wm−2 vrtenje planeta dovolj hitro, zato da so razlike majhne in četrti koren dodatno zmanjša spremembe. Tako naj bi po njihovem j*2 − j*1 = 410 − 390 = 20 Wm−2 izračun povprečne temperature bil zadovoljivo natančen. Kako naj bi tistih predvidenih 7 Wm−2 proizvedlo učinek Mimogrede, ’dvomljivce’ in ’zanikovalce’ podnebnih sprememb 20 Wm−2 ni jasno. In spet imamo opravka s presežkom za faktor v medijih pogosto ozmerjajo z ’ravnozemljaši’. Vpričo pravkar 3×. Morda bo kdo pripomnil, da v zgornjih izrazih ni albeda, povedanega se je treba vprašati kdo je tu ravnozemljaš. Pri vendar pri izračunu sevanja izhajamo iz temperature, ki že bila izračunu povprečne temperature obsevane polkrogle je seveda izračunana ob upoštevanju albeda. Pri tleh pa prav tako mora treba upoštevati da se ta segreva hitro s celotno gostoto moči veljati kontinuiteta enačba, torej tudi sevalno ravnovesje. Lahko sončevega sevanja So, oziroma tistega dela, ki doseže površje. sklepamo le, da tako modelirani sistem na nek način ustvarja Ohlajanje celotnega površja s sevanjem pa poteka počasneje vseh energijo iz nič, kar fizikalno seveda ni možno. 24 ur, in sicer z gostoto moči, ki je podana z razliko med Vidimo, da je v osnovi vseh modelov IPCC nekaj hudo narobe. povprečno temperaturo planeta (z dodano modulacijo med Napak je lahko več [4]. Poleg problema sevalnega ravnovesja in dnevom in nočjo) in temperaturo vesolja, ki znaša okoli 3 K. S načinov prenosa toplote, ter različno ocenjenih vrednosti tem ohranjamo dinamiko sistema neokrnjeno. občutljivosti planeta na koncentracijo toplogrednih plinov, se ena od napak verjetno skriva v načinu kako je izračunana efektivna V ta namen razdelimo osvetljeno površje planeta na ozke sevalna temperatura planeta, zaradi česar imamo opravka z koncentrične kroge, Sl.1, na površje katerih pada sončeva odločno prevelikim vplivom tople grede. Raziščimo to svetloba pod enakim kotom θ glede na normalo na njihovo podrobneje. površino [5, 6, 7]. Izhajamo torej iz nekoliko drugačne relacije za povprečno temperaturo, a da se izognemo zmešnjavi bomo namesto Te pisali Tr . Tako bo odvisnost od kota vpadnega 4 DRUGAČEN IZRAČUN UČINKA TOPLE sevanja: GREDE Tr (θ) = [(1−a)So cosθ /σ]1/4 Najprej moramo pojasniti zakaj je izračun učinka tople grede pomemben. Ta faktor nastopa v vseh enačbah s katerimi Ločimo konstante in spremenljivko: klimatski računalniški programi ekstrapolirajo razvoj temperature v prihodnje v odvisnosti od spremembe Tr (θ) = [(1−a)So/σ]1/4(cosθ)1/4 koncentracije CO2 in vseh ostalih pomembnih parametrov. Navidezno preproste enačbe imajo obliko: Tako od θ odvisno temperaturo ima krožni izsek širine dx, z radiem r = 2πR2sinθ. Njegova površina je dA = 2πr dx = ΔTt(C) = fCO2 × Tutg × {[F0 + ∑ΔFi(t)]/F0} 2πR2sinθ dθ. Srednjo temperaturo Tsr dobimo, če izraz Tr dA integriramo po kotu θ, ki se spreminja med 0 in π/2. ΔTt(C) sprememba temperature T v času t v odvisnost od koncentracije C Tsr = (1/2πR2)∫Tr dA = fCO2 klimatska občutljivost na podvojitev koncentracije CO2 Tutg = (1/2πR2)∫[(1−a)S efektivna temperaturna razlika zaradi učinka tople grede o/σ]1/4(cosθ)1/4 2πR2sinθ dθ (33K) F0 osnovno sevalno siljenje ΔFi(t) časovna odvisnost siljenja številnih drugih faktorjev Zapletenosti klimatskih računalniških modelov se skrivajo v vrednostih Fi, ki se spreminjajo s časom, mnoge v medsebojni soodvisnosti, njihove spremembe se seštevajo in dodajo osnovnemu siljenju, na katerega je vse skupaj normirano. Z večjo vrednostjo občutljivosti in večjo vrednostjo učinka tople grede že majhne spremembe drugih faktorjev močno vplivajo na spremembo temperature. Videli smo že, da laboratorijsko določena občutljivost ima lahko v naravi precej drugačne vrednosti, kot so ugotavljali različni avtorji. Nadalje je treba opozoriti še na eno pomembno zadevo. V Slika 1: Geometrija insolacije za izračun povprečne temperature izračunu efektivne sevalne temperature je vstopno sevanje So deljeno s 4. Tukaj faktor 2 prispeva izmenjava dneva in noči, Po izpostavljanju konstant in krajšanju dobimo: preostali faktor 2 pa je posledica krogelne oblike planeta, kar pomeni, da je treba upoštevati kvadrat kosinusa vpadnega kota Tsr = [(1−a)So/σ]1/4∫(cosθ)1/4 sinθ dθ (Lambertov zakon). S tem je doseženo, da je celotno površje planeta obsevano z ¼ sončevega sevanja nepretrgoma dan in noč. 48 Rezultat integracije za vrednosti θ med 0 in π/2 je: [7] F. Aires et al., 2004, Fig.6. https://pubs.giss.nasa.gov/docs/2004/2004_Aires_ai00100w.pdf Tsr = [(1−a)So/σ]1/4[−(4/5)cosθ5/4]|π/20 [8] Seim, T.O. and Olsen, B.T. (2020) The Influence of IR Absorption and Backscatter Radiation from CO2 on Air Temperature during Heating in a Simulated Earth/Atmosphere Experiment, Atmospheric and Climate Ker je cos(0)=1 in cos(π/2)=0, dobimo preprost izraz: Sciences, 10, 168-185. https://doi.org/10.4236/acs.2020.102009 [9] Thomas E. Shula, A Novel Perspective on the Greenhouse Effect T /σ]1/4 = 288,3 K https://wattsupwiththat.com/2023/04/18/a-novel-perspective-on-the- sr = (4/5)[(1−a)So greenhouse-effect/ Ta presenetljiv rezultat je le za 0,3 K večji od 288 K, kolikor po IPCC znaša povprečna globalna temperatura planeta. To pomeni, da je učinek tople grede 100× manjši od izračunanega po IPCC metodi (33 K), zato ga lahko mirne vesti zanemarimo. In če učinka tople grede v resnici ni, je tudi vpliv toplogrednih plinov zanemarljiv. To potrjujejo tudi eksperimenti [8, 9]. Na temperaturo planeta torej neposredno vplivata le vpadno sončevo sevanje in albedo, ki seveda ni konstanta, ampak se spreminja odvisno od fizikalnih lastnosti površine, pa tudi časovno, denimo zaradi rasti rastlin, oblakov, vsebnosti aerosolov v zraku, zasneženosti površin, itd. Na povprečno temperaturo ozračja pa seveda vpliva še temperatura oceanov in globalna termo-halinska cirkulacija, saj ima voda okoli 3200× večjo volumsko termično kapaciteto kot zrak (in CO2 je le 0,04% volumskega deleža zraka). Zaradi velike termične kapacitete vode pa prihaja do velikih časovnih zamikov v transportu toplote, celo za nekaj stoletij, kar pomeni, da pri analizi podnebja moramo upoštevati tudi daljšo zgodovino planeta. Vemo, da smo pred 150 leti izšli iz 400 let trajajoče male ledene dobe, zato sodobno zabeleženo segrevanje ne bi smelo biti nobeno presenečenje. 5 SKLEP: NI PANIKE! Zaradi vsega povedanega lahko sklenemo, da panika zaradi kakšne (namišljene) točke preloma, po kateri naj bi podnebje podivjalo, ni upravičena. To pa ne pomeni, da lahko nehamo s prizadevanjem za čisti zrak, vodo in okolje. Vendar pa bo potrebno ukvarjati se z resničnim onesnaževanjem. Demoniziranje CO2 nima prav nobenega smisla, saj je CO2 hrana za rastline: pod koncentracijo 150 ppm rastline ne morejo več vsrkavati dovolj CO2 za fotosintezo in odmrejo, kmalu zatem pa tudi vsi višji organizmi; temu smo se med zadnjo veliko ledeno dobo nevarno približali, koncentracija CO2 je pred 12000 leti bila le 180 ppm. VIRI [1] IPCC, https://www.ipcc.ch/report/or4/wg1/historical-overview-of- climate-change-science-2/ [2] Myhre, G. D., et al. (2013) Anthropogenic and Natural Radiative Forcing Supple-mentary Material. In: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribu-tion of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/07/WGI_AR5.Chap_.8_S M.pdf [3] John F.B. Michell, Meteorological Office, Bracknell, England The Greenhouse Effect and Climate Change https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1029/RG027i001p00 115 [4] Gerhard Gerlich, Ralf D. Tscheuschner Falsification Of The Atmospheric CO2 Greenhouse Effects Within The Frame Of Physics https://arxiv.org/pdf/0707.1161 [5] William et al., 2017, The global surface temperature of the Moon as measured by the Diviner Lunar Radiometer Experiment Icarus, Volume 283, Feb. 2017, pp 300-325 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0019103516304869 [6] Uli Webber, Numerical Solution https://www.eike-klima- energie.eu/2019/09/11/anmerkungen-zur-hemispheaerischen- mittelwertbildung-mit-dem-stefan- boltzmann-gesetz/ 49 Po tej poti ne bomo ohranili trajnosti gozdov v Sloveniji We Will Not Keep The Sustainability Of Forest In Slovenia By This Way Franc Perko† Ljubljana, Slovenija franc.v.perko@gmail.com POVZETEK Pa je bilo kljub z ledu in podlubnikom v obdobju 2011- 2022 posajeno le okoli 0,75 sadike letno na ha gozda (v zasebnih Slovenska gozdarska s ola temelji na nac elih trajnosti, gozdovih okoli 0,6 sadike letno na ha gozda, v drz avnih sonaravnosti in vec namenskosti gozdov. V gozdovih naj bi se gozdovih pa 1,4 sadike na ha gozda). obnovilo po naravni poti vec kot 95 % gozdov. Č eprav EU zaradi neprimerljivega stanja gozdov med posameznimi Intenzivnost sadnje je v zasebnih gozdovih, ki obsegajo 77 % drz avami nima enotne gozdarske politike, imajo evropske vseh gozdov, 2,3 krat niz ja kot v drz avnih gozdovih. Tako kot strategije, direktive in trendi pomemben vpliv na zaostajamo pri obnovi, dalec premalo tudi negujemo nas e gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Na ravnanje z gozdovi naravno bogastvo – gozdove. Kar 36 % mladovij je vpliva tudi Natura 2000. Č e upos tevamo lesno zalogo (okoli nenegovanih (v zasebnih gozdovih kar 42 %), s e slabs e so 300 m3/ha), 58 % gozdnatost 0,62 ha gozda na prebivalca pa negovani drogovnjaki, kjer je nenegovanih 46 % (v zasebnih ugotovimo, da ima najvec ji pomen za drz avo in prebivalstvo gozdovih kar 49 %). V 12-letnem obdobju je bil nac rt nege gozd v Sloveniji, sledijo ji Nemc ija, Avstrija, Č es ka, Romunija, realiziran le 42 % (v drz avnih gozdovih 75 %, v zasebnih Slovas ka, Poljska in Estonija. Les naj bi bil slovenska gozdovih 26 %). Pri proklamiranem enotnem gospodarjenju strates ka surovina, ki je hkrati naravno obnovljiva. Les je z gozdovi je intenzivnost nege v zasebnih gozdovih 5,4 krat najbolj ekolos ka surovina, v lesu je vezanega veliko ČO2, niz ja kot v drz avnih gozdovih. Rezultat zanemarjanja nege se izdelki iz lesa imajo dolgo z ivljenjsko dobo, za njegovo kaz e v kakovosti gozdnega drevja, ki je iz desetletja v predelavo je, c e je les kvaliteten, potrebujemo malo vloz ene desetletje vse slabs e. energije, pomembna pa je tudi njegova ponovna uporaba. Z Medtem ko so iglavci z e v osnovi bolj kvalitetni saj je kar gozdovi obnovljivim naravnim bogastvom je potrebno dobra tretjina (35 %) prav dobre in odlic ne kvalitete, je tako gospodariti po nac elu trajnosti. Za zagotavljanje trajnosti kvalitetnih le c etrtina listavcev (27 %). Bolj zaskrbljujoc e je, gozdov je potrebna stalna obnova. da je pri listavcih kar 37 % zadovoljive in slabe kvalitete. In Prav pomanjkanje obnove v zadnjih desetletjih je pripeljalo prav na listavcih bomo gradili svojo bodoc nost, saj se bo do porus enega razmerja razvojnih faz gozda, tako da danes delez listavcev v lesni zalogi povec eval tja do dveh tretjin. primanjkuje od 169.152 ha mladih gozdov (Kovac , Kus ar Za vec namenski gozd, obnovljivo naravno bogastvo, drz ava 2023) do okoli 210.000 ha (Porocilo_o_gozdovih_2022_2.pdf za biolos ka vlaganja v gozdove z e vsaj dve desetletji prispeva (zgs.si). veliko manj financ nih sredstev kot jih gozdovi potrebujejo, V obdobju 2011-2022 so bila gozdnogojitvena dela za javna gozdarska sluz ba ne kaz e posebnih ambicij in naravno obnovo nac rtovana na 27.745 ha, opravljena pa le naprezanja za primerno ravnanje z gozdovi, lastnike gozdov na 11.001 ha, realizacija nac rta je bila le 40% (v drz avnih pa v preveliki meri zanima le trenutni ekonomski pomen gozdovih 73 %, v zasebnih gozdovih 24 %). Tudi obseg gozda, ne pa njegova prihodnost. Rezultat tega pa je milo sadnje kot dopolnilo naravni obnovi je bil v obdobju 2011- rec eno slabo stanje in s e slabs a perspektiva slovenskih 2022 zelo skromen. Namesto z e preskromno nac rtovane gozdov. Zanamcem bomo pustili le osiromas ene gozdove. sadnje okoli 500 ha letno, ki se je zaradi ujm in podlubnikov povec ala na 536 ha letno, je bilo letno posajeno le 390 ha. Pa KLJUČNE BESEDE je samo zaradi podlubnikov v obdobju 2015-2022 nastalo Gozd, osiromas en gozd, obnovljivo naravno bogastvo, kar 11.208 ha ogolelih povrs in. sonaravno gospodarjenje, trajnost, obnova gozda, nega gozda, ogroz enost, Slovenija, EU ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note ABSTRACT Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal The Slovenian Forest School is based on the principles of or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice sustainability, naturalness and multi-purpose forests. More and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of than 95% of forests are expected to regenerate naturally. this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia Although the EU does not have a single forest policy due to © 2023 Copyright held by the owner/author(s). the incomparable state of forests between countries, 50 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia F. Perko European strategies, directives and trends have a significant For a multi-purpose forest, a renewable natural resource, the impact on forest management in Slovenia. Natura 2000 also state has for at least two decades been contributing far less has an impact on forest management. Taking into account the financial resources to biological investment in forests than timber stock (around 300 m3/ha) and the forest cover of the forests need, the public forestry service shows no 58% (0.62 ha of forest per capita), Slovenia's forests are the particular ambition or effort to manage forests properly, and most important for the country and its population, followed forest owners are too interested only in the current economic by Germany, Austria, the Čzech Republic, Romania, Slovakia, importance of the forest, not in its future. The result is, to put Poland and Estonia. Wood is considered to be Slovenia's it mildly, a poor state of Slovenian forests and an even poorer strategic raw material, which is also naturally renewable. perspective. We will leave only impoverished forests for Wood is the most ecological raw material, wood is high in posterity. ČO2, wood products have a long lifetime, processing wood requires little energy input if the wood is of good quality, and KEYWORDS reuse is important. Forests, a renewable natural resource, Forest, depleted forest, renewable natural wealth, must be managed sustainably. To ensure the sustainability of sustainable management, sustainability, forest restoration, forests, continuous regeneration is needed. forest care, endangered, Slovenia, EU It is the lack of regeneration in recent decades that has led to a disturbed relationship between forest development phases, 1 so that today there is a shortage of 169,152 ha of young SLOVENSKA GOZDARSKA ŠOLA SLONI NA forests (Kovac , Kus ar 2023) to about 210,000 ha DVESTOLETNI TRADICIJI (Porocilo_o_gozdovih_2022_2.pdf (zgs.si). GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA IN SONARAVNEM GOSPODARJENJU Z In the period 2011-2022, forestation work for natural GOZDOM regeneration was planned on 27,745 ha, but only on 11,001 ha realized, with a realisation rate of only 40% (73% in state Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji na nac elih forests, 24% in private forests). The amount of planting to trajnosti, sonaravnosti in vec namenskosti gozdov ter complement natural regeneration was also very modest in nac rtnem delu z njimi. Sonaravno gozdarstvo temelji na the period 2011-2022. Instead of the already too modestly nac rtnem gospodarjenju z gozdom, prilagojenemu gozdnim planned planting of around 500 ha per year, which increased rastis c em, sestojnim razmeram in vlogam gozda. Pri tem v to 536 ha per year due to natural disasters and bark beetles, najvec ji moz ni meri izkoris c amo naravne procese in jih s c im only 390 ha were planted annually. In the period 2015-2022 manjs imi vloz ki energije usmerjamo k ciljem gospodarjenja alone, 11,208 hectares of stripped areas were created. z gozdom – ekolos kim, proizvodnim in socialnim. However, despite the sleet and bark beetles, only about 0.75 Pomembna principa sta: seedlings per ha of forest were planted per year in the period a) Naravna obnova gozdov omogoc a oblikovanje 2011-2022 (about 0.6 seedlings per ha of forest per year in rastis c u prilagojene zmesi drevesnih vrst in zgradbe gozdnih private forests, and 1.4 seedlings per ha of forest per year in sestojev. V Sloveniji z naravno obnovo obnovimo vec kot 95 state forests). % gozdnih povrs in, ki so potrebne obnove. S tem ohranjamo The planting intensity in private forests, which account for v evolucijskem razvoju dosez eno prilagojenost dreves 77% of all forests, is 2.3 times lower than in state forests. Just danim rastis c nim razmeram. as we are lagging behind in regeneration, we are also falling b) Spros c ena tehnika gojenja gozdov je temeljni far short in nurturing our natural wealth - our forests. As gozdnogojitveni princip, ki za oblikovanje sestojnih zgradb many as 36% of young forests are unmanaged (42% in sledi naravnim razvojnim procesom v gozdnih sestojih. Zanjo private forests), and even less well managed are forty years je sicer znac ilna svobodna izbira gozdnogojitvenih ukrepov, forests, where 46% are unmanaged (49% in private forests). najpogosteje pa se uporabljajo ukrepi skupinsko postopnega Over the 12-year period, only 42% of the management plan in prebiralnega gospodarjenja z gozdom. Nega gozdnih has been implemented (75% in state forests, 26% in private sestojev je osnovno orodje za usmerjanje razvoja gozdov. forests). Under the proclaimed integrated forest Temelji na pospes evanju ugodnih dejavnikov razvoja gozda management, the intensity of management in private forests in zaviranju neugodnih. Z nego gozda nac rtno in racionalno is 5.4 times lower than in state forests. The result of usmerjamo razvoj gozda proti dolgoroc nim neglecting care is reflected in the quality of forest trees, gozdnogojitvenim ciljem (Gozd in gozdarstvo v samostojni which is deteriorating from decade to decade. Sloveniji - 25 let javne gozdarske sluz be. 2019). Lepa nac ela, z al jim ne sledijo dejanja! Pa o tem vec v drugem While conifers are inherently better quality, with a good delu prispevka. third (35%) of good and excellent quality, only a quarter of deciduous trees (27%) are of this quality. More worryingly, 37% of deciduous trees are of fair and poor quality. And it is on deciduous trees that we will build our future, as the share of deciduous trees in the timber stock will increase up to two thirds. 51 Po tej poti ne bomo ohranili trajnosti gozdov v Sloveniji Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia 2 NOVA EVROPSKA STRATEGIJA ZA oziroma 303 m3 /ha. Letni prirastek je ocenjen na 8.736.972 GOZDOVE IN STRATEGIJA ZA BIOTSKO m3 oziroma 7,43 m3 /ha. RAZNOVRSTNOST DO LETA 2030 Slovenija je del Evropske unije in c eprav ta nima (zaradi 4 NATURA 2000 V SLOVENIJI neprimerljive stanja gozdov med posameznimi drz avami) Natura 2000 zajema 18 odstotkov kopenskega in 6 odstotkov enotne gozdarske politike, imajo evropske strategije, vodnega ozemlja EU. Pokritost nacionalnih ozemelj z obmoc ji direktive in trendi pomemben vpliv na gospodarjenje z Natura 2000 sega od 9 % do skoraj 38 %. Prav Slovenija je na gozdovi pri nas. vrhu delez a Natura 2000. V Sloveniji je 355 obmoc ij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja drz ave. Z Naturo Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 temelji na 2000 v Sloveniji varujemo 205 z ivalskih in 27 rastlinskih vrst Evropskem zelenem dogovoru in Strategiji EU za biotsko (vrste Nature 2000) ter 60 tipic nih naravnih okolij (habitatni raznovrstnost do leta 2030. Osredotoc ena je na trajnostno tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj vec kot 10 % vseh zagotavljanje vseh funkcij gozdov (ekonomskih, ekolos kih, vrst in tipic nih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature socialnih), hkrati pa od gozdov in gozdarskega sektorja 2000 v EU. V obmoc jih Nature 2000 z ivi pribliz no 6 % predvsem pric akuje pomemben prispevek k blaz enju in prebivalcev Slovenije, ali okrog 128.000 ljudi. 70 % Nature prilagajanju na podnebne spremembe, ohranjanju in krepitvi 2000 v Sloveniji pokriva gozd, nekaj vec kot 20 % pa biotske raznovrstnosti ter vzpostavitvi ogljic no nevtralnega kmetijske povrs ine. kroz nega gospodarstva. Vsebuje nac rte za ohranjanje in povec evanje vrstne in genetske pestrosti populacij gozdnih drevesnih vrst ter za povec evanje delez a zavarovanih gozdov Obmoc ja Natura 2000 se v gozdarstvu upravljajo preko ter zlasti gozdnih rezervatov, ko si bodo prizadevali za strogo gozdnogospodarskih nac rtov, kateri nac rtujejo izvajanje pravno zas c ito 10 % povrs in EU. ukrepov prilagojene rabe naravnih dobrin. Strategija EU za biotsko raznovrstnost vsebuje zavezo, da se v EU do leta 2030 zasadijo vsaj tri milijarde dodatnih dreves 5 NEKAJ PRIMERJAV Z GOZDOVI V EU (izven obstojec ih gozdov) ob doslednem spos tovanju V EU zavzemajo gozdovi 158 milijonih hektarov, to je 5 % ekolos kih nac el, strategija predvideva tudi spodbude in svetovnih gozdnih povrs in. Pokrivajo 38 % povrs in Unije, nadomestila za lastnike gozda, zlasti v okviru shem plac il za njihov pomen pa je po posameznih c lanicah razlic en. Nanje ekosistemske storitve gozdov ter za uvajanje praks za vezavo lahko gledamo z razlic nih vidikov. Po gozdnatosti prednjac ijo (sekvestracijo) ogljika. Finska s 66 %, S vedska (64 %) in Slovenija (58%). Skromni z gozdovi pa so Malta, Nizozemska, Irska in Danska. Drugac en Slovenija ob skoraj 60 odstotni gozdnatosti in vrstni red dobimo, c e upos tevamo ohranjenost gozdov, ki se vec namenskem ravnanju z gozdovi ne more sprejemati kaz e v lesni zalogi. Ob povprec ni lesni zalogi EU 210 m3/ha, obvez EU o 10 odstotni strogi zas c iti povrs in in o dodatnem so najvis je lesne zaloge, okoli 300 m3/ha v gozdovih pogozdovanju izven gozdnih povrs in. Slovenije, Nemc ije, Avstrije in Č es ke. Skromne lesne zaloge pa imajo, zaradi slabe ohranjenosti gozdovi drz av ob 3 GOZD IMA V SLOVENIJI ZELO POMEMBNO Sredozemskem morju, pa tudi Finska in S vedska saj segajo LESNO-PROIZVODNO VLOGO njuni gozdovi v tajgo. Zavedati pa se moramo, da le gozd, ki optimalno izkoris c a rastis c e lahko v najvec ji meri opravlja GOZDOVI SLOVENIJE poleg proizvodne tudi ekolos ke in socialne funkcije. Povrs ina slovenskih gozdov znas a 1.176.542 ha, kar pomeni 58,0 % gozdnatost. Najvec je zasebnih gozdov (77%), Medtem, ko je v EU 40 % gozdov v javni lasti, se ta delez med drz avnih gozdov je 20 %, 3 % gozdov pa je v lasti lokalnih posameznimi drz avami zelo razlikuje. Vec kot polovico skupnosti (obc in). Vec ina gozdov je vec namenskih (z njimi se gozdov je v javni lasti v nekdanjih socialistic nih dez elah gospodari) 1.068.288 ha (90,8%), varovalnih gozdov in (drz avah vzhodnega bloka) kjer se ob denacionalizaciji gozdov s posebnim namenom je 98.828 ha (8,4 %), gozdnih gozdov ni vrac alo v naravi. Med drz ave z nizkim delez em rezervatov pa je 9.426 ha (0,8 %), v okviru Nature 2000 je javnih gozdov (med 25-30 %) pa sodijo Slovenija, Danska, tudi 8.618 ha (0,7 %) ekocelic, obmoc ja gozdov v S vedska, Francija, Avstrija, S panija in Finska. naravovarstveno pomembnih predelih, ki se za doloc eno obdobje (obdobje 20 let) nac rtno prepus c ajo naravnemu Vsak prebivalec EU ima 0,36 ha gozda, najvec prebivalec razvoju. Tako je prepus c eno naravnemu razvoju 1,5 % Finske (4, 23 ha), S vedske (3,18 ha), najmanj pa prebivalec gozdov. Poleg tega pa je s e nac rtno pus c anje stojec e biomase Nizozemske (0,02 ha) in Belgije (0,06 ha). Slovenija je v gozdu s povprec nim premerom 54 cm. V letu 2022 je bilo relativno bogata z gozdovi, na prebivalca pride 0,62 ha gozda. na podlagi ukrepa prepus c anje naravnemu razvoju z Č e upos tevamo lesno zalogo, gozdnatost in povrs ina gozdov zasebnimi lastniki gozdov sklenjeno 41 pogodb in tako za 20 na prebivalca pa ugotovimo, da ima najvec ji pomen za drz avo letno obdobje izloc eno iz gospodarjenja 83 ha gozdov. Lesna in prebivalstvo gozd v Sloveniji, sledijo ji Nemc ija, Avstrija, zaloga gozdov v Sloveniji je ocenjena na 357.031.760 m3 Č es ka, Romunija, Slovas ka, Poljska in Estonija. 52 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia F. Perko 6 LES JE SLOVENSKA STRATEŠKA SUROVINA 7 LE Z DREVJEM BOGAT GOZD LAHKO Les naj bi bil slovenska strates ka surovina, ki je hkrati OPRAVLJA VSE SVOJE SPLOŠNOKORISTNE naravno obnovljiva. Les je najbolj ekolos ka surovina, v lesu je VLOGE vezanega veliko ČO2, izdelki iz lesa imajo dolgo z ivljenjsko In les, nas o najbolj ekolos ko in okolju prijazno surovino dobo, za njegovo predelavo je, c e je les kvaliteten, proizvaja gozd. Predstava, da so gozdovi v sedanjih razmerah potrebujemo malo vloz ene energije, pomembna pa je tudi izgubili pomen kot proizvajalci lesa je napac na, nasprotno, z njegova ponovna uporaba. naras c anjem s tevila prebivalstva se v svetu povec uje tudi potreba po lesu. Tako je zmanjs anje proizvodne funkcije Predelava lesa je v primerjavi s predelavo drugih materialov gozda le navidezno, posledica povec anja pomena njegovih tudi z energetskega vidika bolj smotrna, saj se za predelavo neproizvodnih funkcij (ekolos ke in socialne). Lahko bi rekli, lesa porabi veliko manj energije kot za predelavo drugih da se je zmanjs al relativni pomen proizvodne vloge gozda, ne materialov. Č im kvalitetnejs i je les, manj energije in s tem pa absoluten. izpustov je potrebno za njegovo predelavo in uporabo. Iz kvalitetnega lesa z malo dodane energije lahko izdelamo Vse bolj se poudarjajo ekolos ke vloge gozda, manj socialna in izdelke z dolgo z ivljenjsko dobo. Zato je pomembno, da kar nekako je zanemarjena (spregledana) lesno proizvodna gojimo kvalitetne gozdove. Proizvodnja kakovostnega lesa, ki vloga gozda. Pa saj je vendar gozdno drevje osnovni nosilec jo dosez emo z nego gozda, je tudi ekolos ko sprejemljiva. gozda, s ele c e to zavzema doloc eno povrs ino lahko govorimo Torelli (1995) navaja podatke, da je za proizvodnjo z aganega o gozdu. Prav v zavetju mogoc nih gozdnih dreves, se lahko lesa potrebno le 30 do 40 kWh/m3, za proizvodnjo naselijo drugi elementi gozda, tako rastlinski kot z ivalski intenzivno lepljenega lesa, ki ga lahko pridobimo z manj svet. kakovostnega lesa, pa z e 60 do 80 kWh/m3. Za iverne plos c e, ki jih izdelujemo iz s e manj vrednega lesa, porabimo z e 120 do 160 kWh/m3, s e vec pa za vlaknene plos c e (do 200 8 ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTI GOZDOV JE kWh/m3). Za tono papirja porabimo kar 500 do 1.000 POTREBNA STALNA OBNOVA kWh/m3. Ker je les tudi pomemben gradbeni element, se Slovenska gozdarska s ola naj bi slovela po sonaravnem seznanimo s e z dvema primerjavama: za proizvodnjo jekla je gospodarjenju z gozdovi. Sonaravno gospodarjenje seveda potrebnih 4.000 kWh/t, za aluminij pa kar 70.000 kWh/t. ne pomeni le z eti sadove preteklih generacij in prepus c ati gozdove naravi. Sonaravno gospodarjenje pomeni Prav v lesu gozdnih drevesnih vrst je akumulirano veliko gospodariti s temi gozdovi, kot je lepo zapisal dr. Z ivko Kos ir ogljika. Čelotna kolic ina ogljika, ki je bila izloc ena iz ozrac ja Gospodariti z gozdovi po meri narave. To pomeni tudi vlagati in je zdaj shranjena v gozdni lesni biomasi (z ivi nadzemni in v obnovo, nego in varstvo, da bodo gozdovi trajno opravljali podzemni ter odmrli biomasi) slovenskih gozdov, je ocenjena proizvodno, ekolos ko in socialno vlogo. na nekaj manj kot 130 milijonov ton, ali 62 ton na prebivalca Slovenije. Okoli tri c etrtine zalog ogljika je v nadzemni, petina Pa s e tole si velja zapomniti, gozd lahko trajno daje les in v podzemni in okoli 5 % v odmrli lesni biomasi. V 1 m3 bukve opravlja tudi pomembne ekolos ke in socialne vloge. Seveda je 273 kg ogljika, v 1 m3 smreke pa 188 kg ogljika (Stanje in pa je potrebno z gozdovi gospodariti po nac elih trajnosti in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018). vanje tudi vlagati. Za trajnost gozdov ne smemo gozdov le izkoris c ati, v obnovo, nego in varstvo gozdov je potrebno tudi V Sloveniji ga imamo veliko, vendar z al ne zmoremo vlagati. Gre za dolgoroc ne naloz be, saj mine od semena do izkoristiti njegovih prednosti, med drugim ga izvaz amo brez odraslega drevesa primernega za izkoris c anje kar okoli dodane vrednosti. V preteklosti so znali dostopnost, stoletje. Danes uz ivamo sadove gozdov, ki so jih nas i predniki funkcionalnost in privlac nost lesa izkoristiti v mnogo vec ji zasnovali pred stoletjem in ves ta c as tudi negovali. meri kot danes, o tem nam pric a bogata kulturna dedis c ina. Mizarji, tesarji, sodarji, kolarji, strugarji in drugi obrtniki so Nacionalni gozdni program v temeljnih ciljih postavlja na znali izkoristiti vse vrste lesa, ki so ga dobili iz bliz njih prvo mesto Trajnostni razvoj gozda kot ekosistema v smislu gozdov. Z al so les v vsakdanjem z ivljenju postopno zamenjale njegove biotske raznovrstnosti ter vseh njegovih ekolos kih, kovine in s tevilni umetni materiali, in mnoga znanja so s la v proizvodnih in socialnih funkcij. pozabo. Brez trajnega obstoja gozda, ki izkoris c a dani rastis c ni Pa se c asi zopet spreminjajo, les zaradi svoje ekolos ke potencial, ni mogoc e zagotavljati trajnosti ekolos kih, prednosti poc asi a vztrajno pridobiva na veljavi. Les je proizvodnih in socialnih funkcij. Predpogoj za trajen obstoj material prihodnosti, potrebno je pridobiti znanja kako v kar gozda pa je njegova stalna obnova. Pri obhodnji 100-120 let najvec ji moz ni meri njegove, za okolje pomembne in (c as ko dosez e zrelost za posek in ga pric nemo obnavljati) nenadomestljive prednosti, tudi izkoristiti. Zato je mora biti za zagotovitev trajnosti okoli 15 % povrs ine v neekolos ko omejevati in zanemarjati lesno- proizvodno razvojni fazi mladovja (od mladja do faze letvenjaka (premer vlogo gozda. v prsni vis ini do 10 cm)), prav toliko povrs ine mora biti sestojev v obnovi, okoli 40 % povrs ine v razvojni fazi drogovnjaka (drevje ima v prsni vis ini od 10 do 30 cm) in 53 Po tej poti ne bomo ohranili trajnosti gozdov v Sloveniji Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia okoli tretjine povrs ine v razvojni fazi debeljaka (drevje ima v obnovo z rastis c nim razmeram primernimi prsni vis ini nad 30 cm) (Gozdnogospodarski in lovsko drevesnimi vrstami. upravljavski nac rti obmoc ij za obdobje 2011-2020. Povzetek za Slovenijo). Da v slovenskih gozdovih moc no primanjkuje mladovja, so na Zavodu za gozdove Slovenije spoznali z e leta 2011 ob izdelavi Gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih nac rtov obmoc ij za obdobje 2011-2020. Leta 2011 je primanjkovalo okoli 100.000 ha mladovij, zaradi dolgoletnega zaostajanja obnove za potrebami pa je primanjkovalo tudi okoli 40.000 ha drogovnjakov. Medtem ko je na eni strani primanjkovalo okoli 140.000 ha mladih gozdov, za okoli 20.000 ha je bilo premalo tudi sestojev v obnovi, je bilo na drugi strani za okoli 160.000 ha prevec starih sestojev. Usmeritev, da se vec kot 95% gozdov obnovi po naravni poti, so bile dalec od realnosti, bile so le poboz ne z elje Zavoda za gozdove Slovenije. Kljub tem ugotovitvam leta 2011, pa z al niso storili nic , da bi se stanje izboljs alo. V zadnjih 12 letih, so se kljub ujmam in podlubnikom razmere poslabs ale, primanjkljaj mladih gozdov se je iz 160.000 ha povec al na 210.000 ha. Ker Zavod za gozdove Slovenije v svojih poroc ilih upos teva podatke iz gozdnogospodarskih nac rtov gospodarskih enot, so podatki za pravkar izdelane nac rte az urni, najstarejs i pa so stari 10 let, tako v povprec ju zaostajajo za 5 let. Same podatke moramo tako jemati z doloc eno rezervo, trendi pa jasno kaz ejo, da je trajnost slovenskih gozdov vse bolj ogroz ena. Da Sloveniji primanjkuje mladih gozdov, potrjujejo tudi podatki iz velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov Gozdarskega ins tituta Slovenije, ki kaz ejo, da se je delez mladih sestojev (mladovje in drogovnjaki) zmanjs al iz 32 % v letu 2012 na 30 % v letu 2018, medtem ko se je v istem obdobju dvignil delez odraslih in starih sestojev (iz 68 % na 70 %). Navajajo, da v slovenskih gozdovih manjka 169.152 ha mladih sestojev (110.835 ha V takih primerih je na produktivnejs ih rastis c ih, pa tudi na mladovij in 58.417 ha drogovnjakov), in da je hkrati toliko ekolos ko ranljivih obmoc jih potrebno naravni obnovi prevelik delez starejs ih sestojev (Kovac , Kus ar, 2023). pomagati s sadnjo, vc asih je res itev tudi setev. Dopolnilne sadnje pa se je treba lotiti c im prej, da se povrs ine ne Vzrok so pretirana in nerealna pric akovanja Zavoda za zaplevelijo, ker bi se s tem le povec evali stros ki in manjs ala gozdove Slovenije, da se bo vec kot 95 % gozdov obnovilo po uspes nost obnove. S sadnjo v grmis c ih in malo donosnih naravni poti. Vzroki, da naravna obnova ne uspe in je gozdovih skrajs amo vec desetletno (ali stoletno) naravno potrebno pomagati s sadnjo so s tevilni: sukcesijsko pot do novega gozda. - Ni semenjakov, ali niso primerni, mladje ni primerno; 9 - Ni semenskega leta, c eprav smo opravili posek IZVEDBA DEL ZA OBNOVO GOZDOV (npr. nestrokoven posek, posek ob nepravem c asu, ZAOSTAJA ZA NAČRTI, NAČRTI ko ni semenskega leta), ali pa so ujme, podlubniki, ZAOSTAJAJO ZA POTREBAMI razgalili sestoje; V obdobju 2011-2022 so bila gozdnogojitvena dela za - Zapleveljene povrs ine, ki onemogoc ajo naravno naravno obnovo nac rtovana na 27.745 ha, opravljena pa le obnovo; na 11.001 ha, realizacija nac rta je bila le 40 % (v drz avnih - Neprimerni gozdnogojitveni ukrepi, ali pa gozdovih 73 %, v zasebnih gozdovih 24 %). Č e potrebnih in primernih ukrepov ni bilo; predpostavimo, da so bila gozdnogojitvena dela za obnovo (11.001 ha v 12 letih, ali 917 ha letno) potrebna v sestojih v - Pres tevilne populacije rastlinojede divjadi, ki obnovi, ki jih je leta 2022 kar 164.158 ha, vidimo, da je bilo marsikje otez ujejo ali onemogoc ajo naravno delez no teh del letno le 0,006 % sestojev v obnovi (v zasebnih 54 Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia F. Perko gozdovih 0,003 %, v drz avnih gozdovih 0,016). Intenzivnost del za naravno obnovo je bila v drz avnih gozdovi okoli 5 krat vis ja kot v zasebnih. Zavoda za gozdove Slovenije tako skromen obseg del takole pojasni: Ukrepi naravne obnove, ki jih prikazujemo v poroc ilu, zajemajo le povrs ine, na katerih je bilo potrebno aktivno posec i v ta proces z gojitvenimi ukrepi priprave sestoja za naravno nasemenitev, za katere izdajamo odloc be v upravnem postopku in jih v zasebnih gozdovih sofinanciramo iz sredstev drz avnega prorac una. Dodatno v veliko primerih cilje ukrepov naravne obnove dosegamo z e z ustrezno zastavljenim posekom odraslega sestoja, ki zagotavlja nemoten razvoj naravnega mladja (Porocilo_o_gozdovih_2022_2.pdf (zgs.si)). To je precej slaba tolaz ba, premajhen obseg nac rtovanih del za naravno obnovo in s e bolj skromna izvedba se odraz a v velikem primanjkljaju in skromni kvaliteti mladovij. Tudi obseg sadnje kot dopolnilo naravni obnovi je bil v obdobju 2011-2022 zelo skromen. Namesto z e preskromno nac rtovane sadnje okoli 500 ha letno, ki se je zaradi ujm in podlubnikov povec ala na 536 ha letno, je bilo letno posajeno le 390 ha. Pa je samo zaradi podlubnikov v obdobju 2015- 2022 nastalo kar 11.208 ha ogolelih povrs in. Pa je bilo kljub z ledu in podlubnikom v obdobju 2011-2022 posajeno le okoli 0,75 sadike letno na ha gozda (v zasebnih gozdovih okoli 0,6 sadike letno na ha gozda, v drz avnih gozdovih pa 1,4 sadike na ha gozda). Intenzivnost sadnje je v zasebnih gozdovih, ki obsegajo 77 % vseh gozdov, 2,3 krat niz ja kot v drz avnih gozdovih. Rezultati tega nedela so porazni, ne le da manjka okoli 100.000 ha mladovij, kar tretjina obstojec ih mladovij ima pomanjkljivo ali slabo zasnovo. Tudi tu so trendi negativni, iz 22 % pomanjkljive in slabe zasnove leta 2011 je ta leta 2022 dosegla z e 32 %, s e slabs e so razmere pri drogovnjakih, kjer je pomanjkljive in slaba zasnove z e kar slaba polovica (43 %). Pomemben delez k temu doprinese tudi pomanjkanje nege v mladovju. Zaskrbljujoc e je, da se razmere iz desetletja v desetletje slabs ajo. Niz ja realizacija programa obnove gozdov, zlasti del za naravno obnovo (priprava sestoja, tal) v zasebnih gozdovih je posledica nizkega obsega prorac unskih sredstev za vlaganja v gozdove iz prorac una RS (Poroc ilo ZGS). 55 Po tej poti ne bomo ohranili trajnosti gozdov v Sloveniji Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia 10 NE LE OBNOVA, GOZDOVE JE POTREBNO rec eno slabo stanje in s e slabs a perspektiva slovenskih TUDI NEGOVATI gozdov. Tako kot zaostajamo pri obnovi, dalec premalo tudi negujemo nas e naravno bogastvo – gozdove. Kar 36 % 11 ZANAMCEM BOMO PUSTILI LE mladovij je nenegovanih (v zasebnih gozdovih kar 42%), s e OSIROMAŠENE GOZDOVE slabs e so negovani drogovnjaki, kjer je nenegovanih 46 % (v zasebnih gozdovih kar 49 %). V 12-letnem obdobju je bil Ob tako opevanem pomenu gozda in lesa, pa z gozdovi, ki nac rt nege realiziran le 42 % (v drz avnih gozdovih 75 %, v proizvajajo les, ravnamo zelo mac ehovsko, kratkoroc no, c im zasebnih gozdovih 26 %). Pri proklamiranem enotnem vec in c im hitreje iztrz iti iz njih. Z e vec desetletij pa gospodarjenju z gozdovi je intenzivnost nege v zasebnih pozabljamo na osnovni postulat gospodarjenja z gozdovi, to gozdovih 5,4 krat niz ja kot v drz avnih gozdovih. Kar okoli je trajnost. Nobeno priseganje na vec namenskost, 300 let bi potrebovali, da bi s sedanjo intenzivnostjo nege biodiverziteto, skladis c enje ogljika ne bo imelo uc inka, c e ne obdelali vse zasebne gozdove, medtem bi v drz avnih bomo z gozdovi ravnali trajnostno in vlagali vanje, da bodo gozdovih to opravili z e v okoli 60 letih. tudi bodoc e generacije lahko uporabljale to najbolj ekolos ko surovino – les. Namesto kvalitetnih vec namenskih gozdov, ki Rezultat zanemarjanja nege se kaz e v kakovosti gozdnega izkoris c ajo bogat rastis c ni potencial je po slovenskih drevja, ki je iz desetletja v desetletje vse slabs e. Medtem ko gozdovih vse vec grmis c in malodonosnih gozdov. Tega bi se so iglavci z e v osnovi bolj kvalitetni saj je kar dobra tretjina morala zavedati najprej drz ava, pa seveda javna gozdarska (35 %) prav dobre in odlic ne kvalitete, je tako kvalitetnih le sluz ba in seveda lastniki gozdov. c etrtina listavcev (27 %). Bolj zaskrbljujoc e je, da je pri listavcih kar 37 % zadovoljive in slabe kvalitete. In prav na listavcih bomo gradili svojo bodoc nost, saj se bo delez VIRI listavcev v lesni zalogi povec eval tja do dveh tretjin. Medtem, [1] Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji – 25 let javne gozdarske službe. 2019. urednik Poljanec, A. Zavod za gozdove Slovenije. 68 s. ko manj kvalitetne iglavce s e vedno uporabimo za izdelke z [2] Gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij za obdobje dolgoroc no uporabnostjo, je pri listavcih drugac e. Les 2011-2020. Povzetek za Slovenijo. Vlada Republike Slovenije listavcev zadovoljive in slabe kakovosti je uporaben Ljubljana, avgust 2012. [3] Košir, Ž. 2010. Lastnosti gozdnih združb kot osnova za predvsem za kurjavo in razlic ne energetsko potratne plos c e, gospodarjenje z gozdovi. Zveza gozdarskih društev Slovenije – ne pa za izdelavo trajnejs ih izdelkov z visoko dodano Gozdarska založba, Ljubljana. 288 s. [4] Kovač, M., Kušar, G. 2023. Ali se slovenski gozdovi odmikajo stran od vrednostjo. Zavod za gozdove Slovenije v letnih poroc ilih iz trajnostnega razvoja? Acta silvae et ligni. leta v leto poudarja, da se obseg potrebnih pri obnovi in negi [5] Perko, F. 2019. Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje v zasebnih gozdovih nac rtuje na podlagi nac rtov trajnosti vseh vlog slovenskih gozdov; Gozdarski vestnik, str. 130- 134. gozdnogospodarskih enot, njegova realizacija pa je odvisna [6] Perko, F. 2022. Naš gozd. Skrbno gospodarjenje in nega. Kmečki glas od vis ine razpoloz ljivih prorac unskih sredstev za Ljubljana. 240 s. [7] Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2022. financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove, ki ne Ljubljana, maj 2023, spletna stran: Porocilo_o_gozdovih_2022_2.pdf zados c ajo za izvedbo predvidenega programa vlaganj, in od (zgs.si) [8] pripravljenosti lastnikov gozdov za izvedbo teh del. Za Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Državni zbor 20. november 2007. Zveza gozdarskih društev Slovenije – Gozdarska vec namenski gozd, obnovljivo naravno bogastvo, drz ava za založba in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. 108 biolos ka vlaganja v gozdove z e vsaj dve desetletji prispeva [9] Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih veliko manj financ nih sredstev kot jih gozdovi potrebujejo, ekosistemov. Gozdarski inštitut Slovenije. 92 s. javna gozdarska sluz ba ne kaz e posebnih ambicij in [10] Torelli, N. 1995. Les naš vsakdanji, 98-113. Gozd je veliko več. Zveza gozdarskih društev Slovenije – Gozdarska založba. 150 s. naprezanja za primerno ravnanje z gozdovi, lastnike gozdov pa v preveliki meri zanima le trenutni ekonomski pomen gozda, ne pa njegova prihodnost. Rezultat tega pa je milo 56 Personal recollections on influencing the public opinion on GM food as some part of the struggle for rational decision-making in environmentalism Borut Bohanec† prof. emeritus. Agronomy Department, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia borut.bohanec@bf.uni-lj.si ABSTRACT Breeding methods have developed over the decades and in the 1980s led to the form of genetic engineering, useful for the transfer of selected genes from one species to a potentially unrelated species. This was followed by the successful introduction of various traits into plant species. At the same time, largely unnecessary over-regulation was adopted first in USA and later in the European Union. Such approach has served environmental activists well in their quest to cover up ever new forms of scaremongering of the population about described novelty. Most of the negative campaigns took place in Europe, resulting in a de facto ban on the cultivation of GMO varieties. This lecture, which I am briefly announcing here, will describe the author's personal view of what is happening of the last decades and the resulting situation in society. The article is being prepared at the same time as the first positive attempts by the European Commission to deregulate the more recent genome editing technology, which is now dealing with the same opponents. KEYWORDS Influencing public opinion; genetically modified food; GMO; winning the debate 1 PLANT BREEDING ACTIVITIES IN 1980ies Plant breeding is a little-known activity to the general public in many countries, and is carried out by seed/nursery companies, assisted by universities and institutes developing increasingly sophisticated breeding methods and techniques. The aim of these activities is to create varieties that will increase the efficiency of agriculture and provide the population with sufficient quantities of food or, in the case of ornamental plants, exceptional aesthetic pleasures. Although the activity is primarily aimed at farmers, many farmers are aware of the new offerings from seed growers, but know little about the way they do this job. As a rule, the subject is researched and taught in agricultural faculties. By a series of coincidences that probably more or less follow each individual in his or her career path, I became a professor of plant breeding and plant biotechnology in the 1990s. Together with my colleagues, I developed several sub-branches of biotechnology, in particular plant tissue culture methods and, in particular, haploid induction. The latter I have found to be of great benefit to seed companies. In 1994, 14 years after the approval of recombinant insulin, a tomato transgene was approved in the USA. It slowed down the ripening of the fruit, thus facilitating transport and edibility. 2 COUNTERING NEGATIVE PUBLIC OPINION ON GMO FOOD It was to be expected that such major achievements, boosted by such success, would grow and rapidly outperform older methods. In fact, they initially did. Many large companies set up their own research laboratories in the 1990s, and the pressure to release new varieties was intense. However, as we know now, in the US, the largest companies pushed for a very high level of regulation, far beyond what was needed (Miller and Conko 2013). This, of course, foreclosed the market, because 57 the multi-million dollar amounts needed for deregulation, were not affordable for small companies, or, for example, academic spinoffs. The field was also narrowed down to four agricultural species (maize, soybeans, cotton and seed rape), and a few key traits (insect and virus resistance, herbicide resistance). Patrick Moore, known as the co-founder of Greenpeace, describes the reasons why environmental organisations have grabbed the subject and started to paint it in negative terms. His opinion is focused on the changed political situation such as fall or Berlin wall and adapting “green” politics by major parties.. It has become increasingly clear that, in the case of GMOs, the public debate is not reasoned but strongly biased by the agenda of the participants. If the proponents were dominated by the mainstream scientific establishment, the opponents were in a bit of a mess, with "environmental" organisations, consumer organisations, left (or right) political parties and the media claiming to be opponents, depending on the needs. The latter followed the protagonists of the debate, mostly without argumentation, in short, populistically. In the meantime, several research laboratories including ours slowed down the GMO research procedures already in place, as it was clear that the EU market was closed to them. But we have stepped up our engagement in public debate. One of the turning points was an interview for Mladina (a left-wing newsletter) in which the journalist Staš Zgonik (2009) constructively put forward arguments in favour of GMOs. In 2015, we took advantage of a joint meeting of the two scientific committees at the Ministry of Environment and Spatial Planning regulating GMOs and sent out an appeal to all leading media outlets https://www.mladina.si/166584/znanost-proti-populisticnemu-zakonu/. The trigger was proposal of another draft law that placed Slovenia at the tail of the developed countries that were advocating for a gradual phase-out. The proposed penalties for possible cultivation were (and still are) draconian. We monitored the media reactions to our appeal and found that, surprisingly, there was a preponderance of positive discussion on the subject, which was a great novelty. We have also published several popularly written books and disseminated them at home and abroad. Beside Sovenian version book titled Yes to GMOs was published also in English and Korean language. In 2014, I was invited to speak at the TEDx Ljubljana event at Cankarjev dom. The response to the English-language lecture was overwhelming, with 233 thousand views on YouTube channel so far after nine years. It looks that younger generations prefer such medium. In 2016, a group of senior managers from Bayer Crop Science visited Slovenia and, because they were familiar with my presentations, they wanted to interview me about it. At the Faculty we prepared two lectures and discussed the whole topic in a group of about 20 participants. My key argument was that, as a large company, they should strive to sway public opinion as the key to the success of the whole business. I suggested that they focus on consumer-oriented products. In 2018 Bayer acquired Monsanto for $63 billion. So they did the opposite of my advice, and the consequences, driven by public opinion are still dramatic today. Some of the media in Slovenia have refused to give up their negative coverage, with Delo and RTV Slovenia standing out. For example, see the interview in the Studio City programme (2015) with the Minister of Agriculture, mag. Dejan Židan, who had the full support of the interviewer (Marcel Stefančič). Both this law and similar political gamesmanship have encouraged "exclusion zones", zones where individual countries could ban the cultivation of GMO varieties without scientifically sound reasons. We have joined a group of scientists (Erisson D. et al 2018) who have proposed the opposite, i.e. "inclusion" zones where individual countries could, if they so wished, grow non-GMO varieties that have not been accepted in other countries. The call was published in a top publication but, like several others, did not achieve a policy response. However, in this very year (2023), a new cycle of debate is taking place, together with a legislative process to allow the cultivation of genome-edited varieties in the EU. If this is released, it will be a major step, to which a contribution from Slovenia was noticed. REFERENCES Miller Henry, Conko Gregory. Bootleggers and biotechs. Regulation 2003, 26: 12-14 Eriksson, Dennis, de Andrade, Eugénia, Bohanec, Borut, Chatzopolou, Sevasti, Defez, Roberto, Eriksson, Nélida Leiva, van der Meer, Piet, Meulen, Bernd van der, Ritala, Anneli, Sági, László, Schiemann, Joachim, Twardowski, Tomasz, Vaněk, Tomáš. Why the European Union needs a national GMO opt-in mechanism. Nature biotechnology. 2018, vol. 36, no. 1, p. 18-19. Bohanec, Borut, Alkalaj, Mišo. Yes to GMOs! : for us and the environment. Ljubljana: Geanetic, 2016. VIII, 138 p. 58 Mit-jedrska energija je ključna v boju s podnebnimi spremembami Myth-Nuclear power is key in the fight against climate change Matjaž Valenčič Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG Ljubljana, Slovenija matjaz.valencic@gmail.com POVZETEK Jedrski zagovorniki želijo ustvariti prepričanje, da je jedrska 1 Miti o jedrski energiji energija ključna v boju s podnebnimi spremembami, saj naj bi O jedrski energiji se ne sme govoriti, razen tako, da jo hvalimo. bila edina dostopna nizko ogljična tehnologija, ki lahko odgovori Zaradi takega jedrskega marketinga ima kar nekakšen mističen na globalne podnebno-energetske izzive. Ob tem prikrivajo vse pridih, saj ji pripisujejo lastnosti, ki jih nima niti Chuck Norris. slabosti jedrske energije in poudarjajo zgolj eno, da pri jedrski Naj bi bila nizkoogljična, trajnostna, obnovljiva, zelena, cepitvi ne nastaja ogljikov dioksid. zanesljiva … To je vsekakor mit, jedrska energija predstavlja Jedrski zagovorniki »spregledajo« dejstvo, da jedrska energija preveliko tveganje za energijsko rabo. segreva planet s toploto, ki nastaja iz cepitve jeder. Poleg tega je jedrska energija krinka za vojaški jedrski program, ki je povzročil globalno segrevanje. Kako naj torej jedrska energija 1.1 Dodatni vir toplote na planetu odpravi okoljske anomalije, ki jih je sama povzročila? Umetno ustvarjen razpad jeder sprošča približno 14 milijard let staro energijo, ki je uskladiščena kot masa. Umetno povzročen KLJUČNE BESEDE razpad jeder povečuje entropijo planeta. Vzpostavlja se novo Entropija, umetna cepitev jeder, toplotno onesnaženje, globalno toplotno ravnovesje na planetu, ki bo morda krepko spremenilo segrevanje, sončno obsevanje, temperatura, stratosfera, jedrska podobo planeta. Ravnovesje, ki je temeljilo na sončnem sevanju doba in geotermalni toploti, akumulaciji, odboju in toplogrednem učinku, je v polovici prejšnjega stoletja porušila energija, ki je ABSTRACT nastajala iz umetne cepitve jeder. Nuclear proponents want to create a belief that nuclear energy is key to the fight against climate change, as it is believed to be the only available low-carbon technology that can respond to global 1.2 Toplotno onesnaženje zaradi rabe jedrske climate-energy challenges. At the same time, they conceal all the energije weaknesses of nuclear energy and emphasize only one thing that Jedrska energija povzroča znaten delež vsega toplotnega nuclear fission does not generate carbon dioxide. onesnaženja, ki vodi v globalno segrevanje. Na primer NEK greje Slovenijo približno 0,33 W/m2. Ni veliko, ni pa Nuclear proponents "overlook" the fact that nuclear energy zanemarljivo. Scenarij IPCC 2021 kaže segrevanje podnebja do warms the planet with heat generated from nuclear fission. In 1,06 W/m2. addition, nuclear energy is a cover for the military nuclear program that has caused global warming. How, then, can nuclear Izkoristek jedrske energije je nizek. Sledeč faktorju primarne energy eliminate the environmental anomalies it has caused? energije za električno energijo iz omrežja, je s standardom KEYWORDS določen 10-% izkoristek jedrske elektrarne. Entropy, artificial nuclear fission, thermal pollution, global Od približno 200 držav na svetu jih je 32 jedrskih. Če se bo warming, solar radiation, temperature, stratosphere, nuclear age število jedrskih držav povečevalo in če se bo povečeval delež jedrske energije, bodo toplotne emisije zaradi jedrske energije še naraščale. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 59 zanemarimo potencialni vpliv jedrske energije na podnebne spremembe? Slika 2: Prikaz odvisnosti temperature od sončnega obsevanja 1.4 Zaključek Slika 1: Seznam jedrskih držav in ocena toplotnih emisij jedrske Mit je, da lahko jedrska energija ublaži podnebne spremembe, ki energije so se začele z atomsko dobo. 1.3 Vpliv atomske dobe na globalno segrevanje LITERATURA Globalno segrevanje se je začelo z atomsko dobo. Nasa je 1. Tri metode za določanje : faktor primarne energije za električno energijo iz objavila članek Ali Sonce povzroča globalno segrevanje? omrežja; Prek, Matjaž; EGES- ISSN 1408-2667 (Vol. 23, [št.] 1, Jan./Feb./Mar. 2019, str. 68-72) (https://climate.nasa.gov/faq/14/is-the-sun-causing-global- 2. https://zaensvet.si/nuclear-energy-one-of-the-causes-of-global-warming/ warming/) , v katerem ugotavlja, da je temperatura Zemlje sledila 3. https://climate.nasa.gov/faq/14/is-the-sun-causing-global-warming/ Sončevemu naravnemu 11-letnem ciklu, z majhnim odstopanjem 4. Energy Transition in Slovenia – Renewable Sources or Nuclear Energy; Valenčič, Matjaž; Energy Reform Group Workshop: Energy, Mobility, and navzgor in navzdol, brez neto povečanja temperature, do Sustainability Transitions in the Face of Climate Change, September 10, 2023, približno leta 1950. Od takrat dalje se je svetovna temperatura Raitenhaslach, Germany očitno dvignila. Zato je izredno malo verjetno, da bi Sonce v zadnjih pol stoletja povzročilo opažen trend globalnega segrevanja temperature. Povzročitelji so drugje. To poročilo je zanimivo zaradi analize temperature zemlje do preobrata v sredini 20. stoletja in po njem. V obdobju do preobrata je temperatura planeta sledila sončnim aktivnostim, ne gleda na druge vzroke, torej v tistem obdobju na temperaturo ni vplival delež CO2 v ozračju. Od preobrata naprej, ki se je zgodil hipoma, pa je temperatura planeta začela naraščati. Iz tega je lahko sklepati, da niti toplogredni plini niti sončne aktivnosti ne vplivajo na temperaturo planeta. Je naključje, da se je preobrat zgodil ravno takrat, ko je človeštvo vstopilo v jedrsko dobo? Kako na globalni ekosistem vpliva jedrska energija, posledice 2.053 jedrskih eksplozij, ki so v stratosfero vnesle na milijone ton prahu, črnega ogljika in bakterij, ki tvorijo oblake? Ali lahko 60 Vključitev Slovenije v enotno evropsko varstvo zaradi ogroženosti pred izumrtjem medveda in volka Slovenia's Inclusion in the European Single Protection Scheme for the Threat of Extinction of Bears and Wolves Dr. Leo Š eš erko†, Karel Lipič † Zveza ekološ kih gibanj Šlovenije-ZEG Krš ko, Šlovenija zegšlo20@gmail.com POVZETEK kulinaric nega izkoriš c anja. Na evropškem zakonodajnem nivoju je nujno prepovedati kulinaric no izkoriš c anje ubitih Šlovenško Miništrštvo za naravne vire in proštor (MNVP) je medvedov in njihovih mladic ev. Hkratni odštrel vodec ih izdala ODLOČ BO z dovoljenjem za odštrel 230 rjavih medvedk in njihovih mladic ev pa je nujno šankcionirati v medvedov iz narave v letu dni. To je v našprotju z EU evropški kazenški zakonodaji varštva ogroz enih vršt. varovanjem najbolj ogroz enih naravnih vršt. Pomeni krš itev šlovenške in evropške zakonodaje na podroc ju ohranjanja Nekateri predštavniki kmetijških proizvajalcev v Šloveniji narave. Vzporedno š tem etic no in kulturno problematic nim intenzivno špodbujajo in javno zagovarjajo legalno in ogroz anjem medveda in volka zaradi tveganja izumrtja, še ilegalno pobijanje (zaštrupljanje) ogroz enih vršt medveda in dogaja ištoc ašno vec oblik pošpeš enega napada nanje: volka. Medtem ko vec ina to zavrac a. Tu gre za ekštremne agrešivno induštrijško unic evanje njihovega z ivljenjškega oblike šovraz nega govora, ki ši zašluz ijo nepopuštljivo proštora, špreminjanje njihovega z ivljenjškega okolja z kazenško šankcioniranje, ki ga daneš š e ni in ki ga je potrebno intenzivno induštrijško kmetijško obdelavo in z uvešti na nivoju Evropške unije. Podobno nekateri c lani netrajnoštnim špreminjanjem gozda v zabaviš c ni proštor lovških organizacij zagovarjajo pobijanje ogroz enih vršt, prošte voz nje š motornimi vozili in koleši povšod po naravi, hkrati pa š tevilni prejemajo šubvencije za kmetijško z neznanštvenimi in pošmehljivimi predlogi vodilnih obdelavo v tez jih pogojih kmetovanja. Medtem ko drugi lovci štrokovnjakov za draštic no legalno zviš evanje š tevila takš nemu neetic nemu in nešonaravnemu poc etju odštreljenih medvedov in volkov, drz avnem našprotujejo. šubvencioniranju kmetijške pridelave v z ivljenjškem proštoru medveda in volka, pomanjkanju financiranja KLJUČNE BESEDE uc inkovite varnoštne šluz be za preprec evanje vznemirjanja, ogroz enošt medveda in volka, profaniranje pobijanja nelegalnega zaštrupljanja in lova ter odštrela medvedov in medvedov, rjavi medved Bruno, medijško in kulinaric na volkov. zabava z ogroz enimi vrštami, Zveza ekološ kih gibanj V š olške programe biologije in varštva okolja š e nišo Šlovenije – ZEG, Alpe Adria Green vkljuc ene všebine pomembnošti in korištnošti biološ ke ABSTRACT raznovrštnošti, ni potrebnega financiranja programov varovanja biološ ke raznovrštnošti in izobraz evanja o njenem The Šlovenian Miništry of Natural Rešourceš and Špatial pomenu za celoto druz bo. Planning (MNVP) haš iššued a DEČIŠION authorišing the removal of 230 brown bearš from the wild within one year. V š tevilnih goštinških lokalih še intenzivno š iri ponudba Thiš iš contrary to EU protection of nature'š mošt medvedjega meša, vkljuc no z tac kami medvedjih mladic ev, ki endangered špecieš. It iš a violation of Šlovenian and šo odštreljeni škupaj z vodec imi medvedkami materami. European nature conšervation legišlation. In parallel with Nekateri javni mediji špreminjajo to neetic no in nekulturno thiš ethically and culturally problematic threat to bearš and ravnanje v medijško zabavo, hkrati pa ni nujnih zakonških wolveš due to the rišk of extinction, ševeral formš of ukrepov, ki bi zaš c itili ogroz eni vršti medvedov in volkov accelerated attack on them are taking place at the šame time: pred profaniranjem njihovega preganjanja, ubijanja in aggreššive induštrial deštruction of their habitat, the ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note alteration of their habitat through intenšive induštrial †Author Footnote to be captured as Author Note agriculture, and the unšuštainable converšion of foreštš into entertainment areaš for free-riding motor vehicleš and Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or bicycleš everywhere in the countryšide, unšcientific and distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice derišory propošalš by leading »šcientific« expertš for draštic and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). legal increašeš in the number of bearš and wolveš culled, Information Society 2023, 9–13 October 2023, Ljubljana, Slovenia štate šubšidišation of agricultural production in bear and © 2023 Copyright held by the owner/author(s). 61 wolf habitat, lack of funding for an effective šecurity šervice zaš c itene z ivali iz rdec ega šeznama) . Javni ušluz benec, to prevent dišturbance, illegal poišoning, hunting and culling katerega dolz nošt je varovanje ogroz enih vršt medvedov in of bearš and wolveš. volkov, ravna v našprotju š švojo funkcijo in javno nalogo in namešto, da bi zaš c ito ogroz enih vršt medvedov in volkov The importance and ušefulnešš of biodiveršity iš not yet razumel kot švojo glavno nalogo, ravna, kot da bi ga ta included in šchool curricula in biology and environmental funkcija ne obvezovala, da jih varuje in da celo švojo funkcijo protection, and there iš a lack of funding for biodiveršity izpoštavi tveganju, da ga bodo zaradi oviranja lobištic nih protection programmeš and education on the importance of interešov prodajalcev medvedjega meša, laštnikov biodiveršity for šociety aš a whole. reštavracij š tem mešom, itd. razreš ili z njegove funkcije. Bear meat, including the pawš of bear cubš that are Njemu pa vše to ne pomeni veliko. šlaughtered together with their mother bearš, iš being Zaš c ita z ivali, ki šo na šeznamu evropške Habitatne direktive intenšively offered in many catering eštablišhmentš in (Direktiva Šveta 2/43/EGŠ), je izrecna naloga Miništrštva za Šlovenia. Thiš unethical and uncultured behaviour iš being naravne vire in proštor in na prvem meštu prištojnega turned into media entertainment by šome mainštream media, miništra, zato je nešprejemljivo, da pri tem komur koli kakor while at the šame time there are no urgent legal meašureš to koli popuš c a, š e zlašti pa ni primerno, da naštopa kot protect the endangered špecieš of bearš and wolveš from the propagandišt pobijanja ogroz enih vršt medvedov in volkov. profanation of their peršecution, killing and culinary To velja prav tako za znanštvenega predštojnika prof. Jerino, exploitation. It iš eššential to prohibit the culinary ki je pred c ašom celo v televizijškem intervjuju med šmehom exploitation of killed bearš and their cubš at European poudarjal, da je treba š tevilo medvedov v Šloveniji draštic no legišlative level. The šimultaneouš killing of female brown zmanjš ati. Univerza v Ljubljani, oz. njeno vodštvo, bi še v bearš and their cubš mušt be šanctioned in European takš ni šituaciji morala zganiti in šproz iti poštopek za criminal legišlation on the protection of endangered špecieš. razveljavitev njegovega znanštvenega naziva glede varštva biološ ke raznovrštnošti. Šome reprešentativeš of agricultural producerš in Šlovenia Gre pa tudi za vodjo odšeka za varovanje biološ ke štrongly promote and publicly advocate the legal and illegal raznovrštnošti na miništrštvu za okolje in naravne vire, ki ne killing (poišoning) of endangered špecieš of bearš and opravlja švoje varovalne funkcije glede ogroz enošti wolveš. While the majority refuše to do šo. Theše are extreme medvedov in volkov in ši zašluz i, da ga nadomešti angaz iran formš of hate špeech that dešerve the unrelenting criminal zagovornik varštva medvedov in volkov. Ob neodgovornem šanctionš that do not yet exišt today and that need to be legalnem pobijanju mladic ev škupaj z vodilnimi materami introduced at European Union level. Šimilarly, šome medvedkami, pa bi ši ta c lovek zašluz il najmanj kazenški memberš of hunting organišationš advocate the killing of pregon. Pred tem pa tudi vkljuc itev pobijanja ogroz enih vršt endangered špecieš, while at the šame time many receive medvedov in volkov v uštrezen kazenški zakonik. šubšidieš for agricultural cultivation in difficult farming Kot kaz e, ima prištojni vladni organ v švojih teleših vec conditionš. While other hunterš are oppošed to šuch lobištov za pobijanje kot varuhov, za varovanje evropško unethical and unconšcionable practiceš. ogroz enih vršt medvedov in volkov. Pri tem šo v poštopke za KEYWORDS ravnanje z ogroz enimi vrštami, kjer obravnavajo predloge za odštrel velikih zveri, vkljuc eni zagovorniki pobijalcev, tudi Bear and Wolf endangerment, profanation of bear killing, nekateri lovški lobiji in lobiji in rejcev domac ih z ivali (pri tem Bruno the Brown Bear, media and culinary entertainment celo taki, ki nišo z obmoc ja medveda), šo pa zaintereširani, da with endangered špecieš, Aššociation of Ecological bi pregnali avtohtone medvede in volkovi in špremenili gozd Movementš of Šlovenia – ZEG, Alpe Adria Green v z ivalško farmo. Tu še pojavljajo tudi nekatere nevladne organizacije, ki ponujajo ušluge komur koli, ki jim je 1 pripravljen plac ati ali šubvencionirati njihove ekšpertize, v VKLJUČITEV SLOVENIJE V ENOTNO katerih šo pripravljene zagovarjati kakrš no koli »ekšpertno« EVROPSKO VARSTVO ZARADI mnenje, ki je po volji njihovih financerjev. To ševeda ni OGROŽENOSTI PRED IZUMRTJEM privatno financiranje, ampak je financiranje na rac un drz ave MEDVEDA IN VOLKA ali njenih izpoštav. Zvezi ekološ kih gibanj Šlovenije-ZEG Odloc itvi Miništrštva za V Šloveniji še je po zašlugi ekšpertnih mnenj profešorjev za naravne vire in proštor (MNVP) , ki je izdala ODLOČ BO z medvedje mešo in vladnih funkcionarjev za varovanje dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave v biotic ne raznovrštnošti potreba po medvedjem mešu v našprotujemo in jo obšojamo. (Zveza ekološ kih gibanj Šloveniji v zadnjih letih znatno povec ala (š tevilne elitne Šlovenije-ZEG ima štatuš druš tva v javnem interešu. Odloc ba reštavracije, goštilne, mešarije in izvoz meša in šuho mešnih pomeni krš itev šlovenške in evropške zakonodaje na izdelkov). To je povezano z medijškim poroc anjem nekaterih podroc ju ohranjanja narave in na podroc ju biološ ke javnih medijev, ki ši uštvarjajo klientelo z vzbujanjem štrahu raznovrštnošti. »Izredni odštrel« medvedov, ki je v rešnici pred medvedi in volkovi, ne upoš tevajo pa varovanja biotške rutinški, redni odštrel, ki ga odobril rešorni miništer, ši raznovrštnošti in omejitve, ki šo z njim povezane. Prodor na zašluz i všakrš no obšodbo( na šrec o ga je predšednik Vlade nekdanja ekškluzivna obmoc ja za varovanje biotške RŠ v tem c ašu-odštavil-tudi zaradi grobega pošega v raznovrštnošti (tudi medvedov in volkov) in na obmoc ja, na katera še te vršte vrac ajo, ker šo bile z njih pregnane, zbuja 62 neupravic eno domnevo, da še medvedi in volki na teh krajih šredštva (elektric ne ograje, pše c uvaje in celo ljudi paštirje). šploh ne bi šmeli pojaviti. Omenjeni program za izvajanje paš e na teh obmoc jih Lep primer take hišterije je bil medved Bruno, ki je iz upravic eno zahteva dodatno zaš c ito z ivali pred velikimi Šlovenije odš el v Italijo (Dolomite) in naprej na Bavarško. zvermi in špremembo obštojec ih kmetijških prakš. Ali je kaj Oc itno je prihodnošt medvedov v Šloveniji bolje predvidel lepš ega kot izpuštiti domac e z ivali na paš o v gozd, šaj po kot všaka vlada , njeni uradniki in klec eplazni profešorji. moz nošti šame najdejo pot nazaj v švoj hlev. Š e lepš e pa je, c e Č eprav je bila njegova prehrana škoraj izkljuc no trava in je odš kodnina drz ave za poš kodovano ali izgubljeno domac o šoc ivje, je razruš il en c ebelnjak in domnevno ubil tri ovce. z ival nekajkrat viš ja od njene trz ne cene. Poleg tega je v Šam tedanji predšednik bavarške vlade Štoiber je takrat Šloveniji v veljavi šištem odš kodnin, ki jih povzroc ijo zveri, ki razglašil švojo odloc itev, da ga je treba ubiti. Š tem je Štoiber je popolnoma upravic en in v korišt škrbnih rejcev domac ih medijško javno hišterijo dvignil do vreliš c a, kljub temu da z ivali in ogroz enih medvedov in volkov. Po uradnih podatkih Bruno ni nobenega c loveka ogroz al ali celo poš kodoval. je pri naš š tevilo š kodnih primerov zaradi truda veštnih Štoiber pa je medijško priliko brezobzirno uporabil za švojo rejcev domac ih z ivali in omenjenih programških ukrepov v promocijo in pokazal švojo politic no moc v konzervativnem zadnjih letih moc no upadlo, kar je pomembno znamenje, da bavarškem politic nem okolju, kjer bi dez ela našprotno je vec ina rejcev domac ih z ivali škrbnih in šo odgovorni za pozdravila prvega medveda, ki še je po 150 letih vrnil v švoje z ivali in š tem hkrati varujejo ogroz ene medvede in dez elo švojih prednikov. Ne pa da je iz Finške naroc ila volkove pred pogromom njihovega pobijanja za všako ceno. morilce, ki šo ga š tirinajšt dni neušpeš no zašledovali, Č išto nekaj drugega pa šta dva tokova financ nega priliva na nazadnje pa ga je uštrelil domac i lovec. Bavarška še š to rac un štreljanja medvedov in volkov. Na eni štrani financ ni nepremiš ljeno in nekulturno reakcijo ob šrec anju š švojo prilivi od tujih lovcev, ki prihajajo v Šlovenijo na trofejni lov biotško raznovrštnoštjo ni potrdila kot dez ela z zgodovino, predvšem medvedov in manj volkov, ki plac ujejo višoke kulturo in ohranjanjem narave. Je pa primerna za dobro zneške tudi po 10.000 evrov. Njim gre za odštrel, trofejo. Ne primerjavo š šlovenško hišterijo glede zaš c ite kurnikov in zanima pa jih veliko mešo, šaj šo tudi poštopki za izvoz v EU nezadoštno utrjenih c ebelnjakov, ki omogoc ajo lanširanje zelo komplicirani. Drugac e pa je z domac imi lovci, ki jim po konšervativne politic ne temperature in povec evanja legalnem odštrelu enega od 230 medvedov tudi plac ilo za šubvencij za drobnico, da ni treba bolj škrbeti za trajnoštna medvedje mešo za lovško druz ino ali ošebno pomeni dovolj delovna mešta na gošpodarško onemoglem podez elju. atraktiven dohodek. Na tej ošnovi še je v kratkem obdobju Od šlovenškega miništra, ki je na predlog znanštvenika prof. nekaj let škoraj neopazno razmahnila v Šloveniji najbolj Jerine razglašil izredni odštrel 230 medvedov, (in ni izkljuc il neokušna in obšojanja vredna kulinaric na ponudba moz nošti pokola mladic ev škupaj z njihovo materjo medvedjega meša, ki je švoj vrhunec hitro došegla pri medvedko) da še bo najmanj pred tem o izrednim odštrelom odštrelu mladic ev za ponudbo medvedkovih š ap na pošvetoval š c lani Šveta miništra za naravne vire in proštor kroz nikih brezobzirnih kulinaric nih »šladokušcev«. Poglejte za šodelovanje z NVO. To pravkar uštanovljeno telo naj bi na internet pod gešlom »š apa« ali »medvedja š apa« ali nudilo štrokovno pomoc miništru pri pripravi boljš ih reš itev »medvedovo mešo« in š okirani bošte nad vec kot dvajšetimi za vše (tudi z ivali iz rdec ega šeznama mednarodne zaš c ite). lokali, od najbolj elitnih š švetovno šlavo, do bolj zakotnih in Opozarjamo, da naj MNVP (Miništrštvo za naravne vire in nizkega profila, ki jih ni šram, da rahlo pod prtom ponujajo proštor) v ta teleša nemudoma vkljuc i tudi neodvišne nekaj tako odvratnega. štrokovnjake (ne le iz Zavoda za gozdove RŠ in Biotehniš ke Č e prof. Jerina v pošnetku med šmehom opravic uje draštic no fakultete) in nevladne organizacije, ki ne zagotavljajo poviš anje š tevila odštreljenih medvedov, tudi ve, koga vše bo korumpiranih štrokovnih mnenj glede pobijanja medvedov ošrec il š tem švojim domnevno »štrokovnim mnenjem«. in volkov, i jim je za zavarovane divje z ivali v rešnici mar in Najprej je tu elitna druz ba, ki šoupravlja drz avo in vlado in da še pred kakš no koli odloc itvijo v zvezi š tem MNVP na tej ki škrbi za vec ji dotok deviz in prihod na »lov« najbolj ravni temeljito pošvetuje. Gotovo bolj od rutinških ekškluzivnih lovcev. Potem pa je tu š e druga, škromnejš a prodajalcev mnenj bi bili v tem pogledu primerni c lani Alpe druz ba, ki pomaga oškrbovati z medvedjim mešom Adria Green, ki šo vloz ili na šodiš c a vec toz b za zavrnitev ad škromnejš e kulinaric ne lokale, ki pa jih vše takoj najdete po hoc štreljanja na medvede in njihove mladic e. Š tem šicer nišo dveh klikih na internetu, c e kliknete »š apa«, ali ¨medvedja ušpeli preprec iti njihovega decimiranja, šo pa za c aš š apa«, lahko tudi »š apica« ali »medvedje mešo«. Daneš jih je odloc anja šodnikov zauštavili vešelo štreljanje ogroz ene vec kot dvajšet med ponudniki z nadvše nazornimi barvnimi vršte in predvšem šo izkazali švojo etic no pokonc nošt in pošnetki jedi, za katerimi še vlec e krvava šled pobitih nekorumpiranošt in š š tem kvalificirali kot všeštranški medvedkov in medvedov Šaj je oc itno všaka zakonška varuhi ogroz enih vršt. regulacija prodaje štrogo zaš c itenih medvedov in Medved, volk in riš šo v Evropi štrogo zavarovane vršte, kar medvedkov deveta vaš. pa oc itno ne velja za Šlovenijo. Š e zdalec pa nišo izc rpani vši V zvezi š tem je potrebna razprava tudi v Lovški zvezi ukrepi za zavarovanje domac ih z ivali pred napadi medveda Šlovenije, ki še rada predštavlja kot nevtralna, nad druz bo in in volka. Uveljavitev izjeme za odštrel medveda, kot jo naravo vzdignjena inštanca, hkrati pa ši zakriva oc i pred zahteva Habitatna direktiva, bi zahtevala veliko vec ukrepov. negativnimi pošledicami trofejnega lova in z njimi Za varovanje z ivali na paš i pa kot vši vemo drz ava na podlagi povezanimi ekškluzivnimi zašluz ki. Zato še je špontano Programa razvoja podez elja RŠ daje na razpolago brezplac na pojavil predlog, da je treba trofejni lov pri ogroz enih vrštah 63 izkoreniniti, to pa bomo došegli tako, da še celotne kadavre z glavo in koz o všeh najdenih poginulih ali uštreljenih ošebkov po uradnem forenzic nem pregledu po zakonu obvezno komišijško šez gejo. V šodnem šporu in iz njega izvirajoc ih razpravah, ki jih je šproz ila Adria Alpe Green š švojo toz bo za zauštavitev poštopkov glede predloga miništrštva za odštrel vec kot 200 medvedov letno, je bilo pišno ugotovljeno, da v Šloveniji obštaja krivolov medveda in volka.Te dni je Upravno šodiš c e RŠ na veliko javno prešenec enje politic no popuštilo in dovolilo odštrel š e preoštalih 182 medvedov do konca leta . Iz to ob šorazmerno vec jem š tevilu krivolov volka, in nekoliko šorazmerno manjš em š tevilu krivolov medveda. V nobenem primeru pa še do daneš š e ni zgodila pravomoc na obšodba krivolovca, ki je nezakonito ubil medveda ali volka. Šlovenški drz avni organi, vlada, miništrštvo za naravne vire, policija, lovška zveza, preprošto nimajo volje in ne motivacije, da bi razlic ne oblike krivolova volkov in medvedov, zaštrupljanje, pašti, nezakonito štreljanj itd. uštavile in preprec ile njegovo štalno perpetuiranje. VIRI [1] Štališča in menja ZEG do zaščite velikih zveri ( www.zeg.si) 64 Indeks avtorjev / Author index Bohanec Borut .............................................................................................................................................................................. 57 Gams Matjaž ................................................................................................................................................................................ 18 Lipič Karel ................................................................................................................................................................................... 61 Margan Erik ................................................................................................................................................................................. 45 Mihalič Rafael .................................................................................................................................................................. 16, 35, 41 Ogrin Tomaž ................................................................................................................................................................................ 28 Perko Franc ............................................................................................................................................................................ 22, 50 Pišotek Boštjan ............................................................................................................................................................................... 9 Povh Dušan .................................................................................................................................................................................. 41 Sekavčnik Mihael ........................................................................................................................................................................... 5 Senegačnik Andrej ......................................................................................................................................................................... 5 Šešerko Leo .................................................................................................................................................................................. 61 Valenčič Leon .............................................................................................................................................................................. 16 Valenčič Matjaž............................................................................................................................................................................ 59 65 66 Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths about Environmental Protection Urednika • Editors: Tomaz Ogrin, Rafael Mihalic Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - D - TEMP 03 - Kolofon - D - TEMP 04 - IS2023 - Predgovor 05 - IS2023 - Konferencni odbori 07 - Kazalo - D 08 - Naslovnica - notranja - D - TEMP 09 - Predgovor podkonference - D 10 - Programski odbor podkonference - D 11 - Prispevki - D IS_ENV_2023_paper_01 IS_ENV_2023_paper_02 IS_ENV_2023_paper_03 IS_ENV_2023_paper_04 IS_ENV_2023_paper_05 IS_ENV_2023_paper_06 IS_ENV_2023_paper_07 IS_ENV_2023_paper_08 IS_ENV_2023_paper_09 IS_ENV_2023_paper_10 IS_ENV_2023_paper_11-NI OBLIKE IS_ENV_2023_paper_12 12 - Index - D Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page