-TS" . »
• * '

S U> t
I ■ X.	- I t «
♦
• nl
fcr K-*

I
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold
pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
V Ljubljani 2. maja 1883.
Ob s e g : Deželna razstava goveje živine.
odbor. (Dalje.)
Sadno drevo in
Eno uro pri pogozdovanju Krasa
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
delovanj
(Dalj
in konec.)
Gospodarske
malna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo
se resno trudimo slovenskemu jeziku povsod veljavo pridobiti
Kaj misli dr. Miklošič o Marnovem „Jezičniku
Ali
poslance
28
vrstne novice.
februarja o proračunski razpravi. (Dalje.)
Govor poslanca Hausnerja v 271. seji zbornice

dop
Novi
Po sprejeti novi postavi za ljudske šole.
Mnogo
razstava
živine.
kmetijska družba namerava ob godovanji šeste stoletnice združenja kranjske dežele
s preslavno habsburško cesarsko hišo napraviti razstavo
goved,
111 ob enem tudi razstavo manjših, priročnih strojev in orodja zlasti manjšim kmetiškim gospodarjem.
pri kateri se bodo delile darila
?
katero
je
pripravno
Gospodarji in živinorejci se opozorjajo na to razstavo, združeno z obdarovanjem, da se je
vdeležé v prav obilem številu s primerno govejo glavni odbor, kedar bode razstava zagotovljena
ŽiviLO
ob določenem
času
?
katerega javno naznani
Tako isto se uljudno vabijo gospodje fabrikanti, ki izdelujejo kmetsko - gospodarske stroje
in orodje zgoraj omenjene vrste, ter hoté svoje izdelke pri tej priliki staviti na ógled, da seznanijo ž njimi tukajšnje gospodarje,	I I I ■ (jMl|| | rB| tSm jjjjHHjff |
naj
pošljejo naznanilo, v katerem je povedati
kako
stroji in orodja, katero želé poslati v razstavo, in pod kakimi pogoji, glavnemu odboru c tijske družbe.
se imenujejo
. kme-
Gospodarske stvari.
En oddelek možkih kopal je jame, zopet drugi zemljo Vsaka ženska imela je majhno cajnico, kjer so bile
—_	j. ^„j^u cajnico, kjer ou une
sadike, koreninice s prstjo pokrite. Posamezne sadike
Eno liro pri pogozdovanju Krasa. jemale so iz cajnic, posipale nekaj prsti y jamice, po-
tem prijemale z levo roko sadike in jih postavljale sredi Občine Famle in Groriče ste prepustile državi okoli jamic, z desno roko posipale prst na koreninice. Ko so
20 oralov obsežnega prostora za pogozdenje. Ta prostor sadike v jamicah trdno stale, pa z obema rokama močno
se nahaja pod zaradi silne burje znanim Gaberkom. Ob- prst na koreninice pritiskale. Konečno pobrale vso šaro
dan je s kamnitim 1 % metrom visokim zidom, katerega in je okoli sadik polagale. Na isto stran, od katere piha
so
i kj ^cAinjuiuiui A. /2 luciium vloUiviJLii Aiuuiii, iiciieregit in jo unun sauiii puiagaie. ±>ćt 1810 Sin
na državne stroške napravile dotične občine. En del burja, postavljali so se debeli kamenji
zida bil je uže poprej postavljen od južne železnice
varuje železnični tir pred silovito burjo
î
da
Otroci prinašali so prst in sadike
sploh
ženskam
plitva
zemlj
stregli. Sadike so bile v zemlji, zraven njih velik škaf Tla tega prostora so skalnata, peščena in zeló vode, pomešane s črno zemljo. Tja so se pomakale ko
pravi Kras. Po nekaterih krajih se čisto nič reninice sadik, predno so se sadile. Poprej jih je pa ne najde. Prst je črna in lahka, toraj jo burja še zbral en delavec in suhe odstranil.
lahko vzdiguje in odnaša. Lansko leto se je ta svet
pod vodstvom c
okrajnega logarja gosp
Delavci so plačani od države, in sicer dobi odra
vspesno nasadil; letos se je samo posajalo
z borom ščeni možki pa pridni delavec 60 do 70 kr., ženske 40
Zanimivo je gledati okoli 100 delavcev in delavk
kako se vsaki pri svojem delu urno giblj
Gosp
5
do 50 kr., otroci po 30 do 40 kr. na dan
Kakor sem rekel, se je nasadba, izvršena 1. 1882 prav dobro obnesla. Lepo je videti, Kako se pusti Kras
tej četi z vidnim veseljem zapovedoval. Opazilo se spet z drevjem zarašča. Zmirom sem z glavo zmajeval
j
da so delavci in poveljnik
uže
stari znanci, vendar in dejal, da na tako burji izpostavljenem in skalnatem
so se strogo po njegovem povelju ravnali in dobro delali, prostoru, kakôr je ta svet, mora vsako delo brezvspešno
138
ostati ; zdaj sodim drugače in sem prepričan, da se bode Kras pogozdil, ako ga bodo pogozdovali vestni
in praktični gozdarji!
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Tudi „Naznanila" letnik 1878. prinašajo udom kmetijske družbe na 141 stranék mnogo zanimivega.
Nočemo govoriti bolj nadrobno o rednem delovanji glavnega odbora, akoravno tudi to kaže mnogo važnega in pomenljivega. Enako zanimivo je tudi poročilo o obravnavi občnega zbora, na priliko, o okrajnih razstavah goveje živine, o gozdnih komisarijatih, o vzrokih gostih eksekutivnih prodaj kmetij po deželi; zanimiv pri tej priliki bil je posnetek iz davkovske knjižice za okraja litijskega, občine moravške, po kateri je od nekega tamošnjega posestva za leto 1877. iznašal davek, in to državni davek........56 gold. — % kr.
přiklade pa ........102 „ 95 „
skupaj . 158 gold. 95 7? kr.
Davek od druzega posestva v litijskem okraji za ravno tisto leto pa je znašal, in to : državni davek........191 gold. 4V2 kr.
přiklade pa ........ 353 „ 82 „
skupaj . 544 gold. 86 Va kr-
kar kaže, kako prehudo obložene so posebno občine,
okraji in dežele.
Enako zanimivo je poročilo o poskušnjah na družbenem vrtu na Poljanah.
Dalje sledi utemeljevanje pokojnega tajnika dr. J. Bleiweisa o zadevah postavne uravnave umne govedoreje s tem, da se v vsaki občini smejo za pleme rabiti samo taki junci, ki imajo dovoljenje za to. — Znano je, da je sedanja večina kranjskega deželnega zbora dober načrt dotične, važne postave pokvarila s tem, da je izvršitev njeno občinam prav na prosto voljo dala
vkljub temeljitemu in gorečemu nasprotovanju dr. Bleiweisa, in za to še danes naša živinoreja ne more prav naprej. — Tedanji občni zbor pa je predlog dr. Blei-weisov soglasno sprejel brez ugovora.
Predlog „o potrebi postave za razdelitev občinskih pašnikov ino vredjenji zemljišč, ki menjajo gospodarje", vtemeljeval je dr. Poklukar, navajajoč ob kratkem tudi zgodovino tega vprašanja pri nas in sklepal je s predlogom: Glavnemu odboru se nalaga, z vsemi postavnimi sredstvi delati na to, cla izide postava, po kateri se vsi prej skupni pašniki po Kranjskem razdelé in v menjalna
zemljišča vredé.
Tudi ta predlog bil je sprejet po nekaterih opazkah
in ravno sedaj vidimo, da se to vprašanje bliža svoji konečni rešitvi v postavah o skladanji zemljišč itd., ki bode, kakor stvar danes stojí, v nekaj dneh konečno sprejete v državnem zboru po skoraj dveletnih, temeljitih obravnavah. — Podučni del tega letnika „Naznanil" obsega: 1. „Nekaj o reji bék", ki obsega nadrobni poduk, kaka mora biti zemlja, kako pripraviti jo
za nasajo, kako ravnati s sadikami, delo po nasaji
(kopanje, sušenje in namakanje zemlje, porezovanje, koliko časa se drži bekovišče in kako se pridelki v denar
spravljajo?)
Znano je, da je prav veliko krajev kranjske dežele zeló pripravno za bekorejo, tedaj tudi ta zanimiv spis barona Bibra prav gorko priporočamo našim kmetovalcem. Pri navadnih poljskih pridelkih kmet težko toliko strži, da davke plača; ako je marljiv živinorejec,
se lože giblje, tudi sadjereja v dobrih letih precej vrže, beka pa, kjer je svet za to , izraste vsako leto in pridelek njen, posebno pa bolj okusni izdelki spečajo se zmiraj lahko doma pa tudi v tuje dežele; zatoraj kmetovalci: ne pozabite béke !
2. Obsega podučni del: sploh zanimiv spis gosp. Tomaža Hitza, voditelja sirarskih družeb : „razmere pašnikov v Bohinji", nadalje: „Gotovo zdravilo zoper zeló razširjeno bolezen."
Bolezen, o kateri gosp. Hitz govori, nahaja se še na mnogo krajih , tedaj ne more škodovati, ako omenjeno „gotovo zdravilo" našim gospodarjem tukaj ponovimo; poduk se glasi: „Pri svojem večkratnem potovanji v bohinjskih planinah, pa tudi pri večkratnem obiskovanji hlevov v dolini, zapazil sem med govedi neko zeló razširjeno bolezen. Znamenje te bolezni so tako očitna, da pomota o njeni natori ni mogoča; mlada živina raste le počasi, odraščena hujša in daje malo mleka. Zato mi ni treba, bolezni po imenu imenovati,
vsak gospodar jo vgane sam, če mu zoper to bolezen sledeče zdravilo (recept) zapišem, ki naj velja koj za prihodnjo zimo.
Gospodarji! dajte svoji živini na 1 cent žive teže 3 in pol do 4 funte dobrega sena, dajte jej dovolj
frišnevode in skrbite, da biva v čednem in suhem hlevu,^ ki ima 12 do 17 stopinj gorkote po R. gorkomeru. Ce ta recept poskusite pri kravi mlekarici, katera na priliko vaga 6 centov, dali jej boste na dan 24 funtov dobrega sena.
Teh 24 funtov razdelite na 6 porcij; prvi porcij dajte jej zjutraj pred 5. uro; drugo porcijo položite jej koj po povžiti prvi. Ko je drugo porcijo povžila, napojite jo, in potem dajte jej tretjo porcijo. Zdaj oče-dite kravo s čohljo (štrigljem) in krtačo in nasteljite jej dovolj. Po vsem tem pa zaprite hlev, da ima živina celi dan mir in čas za prežvekovanje. Ob 4. uri popo-ludne pridite še le zopet v hlev. Zdaj delajte z ostalimi tremi porcijami tako, kakor z onimi zjutraj. Porok sem
vam, da če bote tako ravnali, kakor vam tu svetujem in večkrat v hlev pogledate, pa vsega ne prepuščate dekli, bode imenovane zeló razširjene bolezni do prihodnje spomladi konec".
Gospodarji ! držite se tega recepta, ne bo vaša
škoda !
Konečno sledi nadrobni popis, učilni in hišni red podkovske šole in živinozdravnišnice v Ljubljani in pa deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu; tedaj zopet nekaj koristnega za našega kmetovalca.
(Dalje prihodnjič.)
Sadno drevo in normalna starost njegova
v posameznih plemenih, njega glavni deli in
njihovo delovanje.
(Dalje.)
Ko spomladi toplejši solnčni žarki v rastlinah zopet novo življenje obudé, zapazimo to pri našem domačem sadnem drevji najpreje na njegovih sadnih ali cvetnih, potem pa na konečnih ali terminalnih popkih prejšnje-letnih mladik ali poganjkov. V teh drevesnih popkih
zberó in nakopičijo se vse one redilne tvarine, katere so njegove (drevesne) korenine v pozni jeseni ali pa še celó ob zimskem času v-sê posrkale tako, da te popke z vso pravico prave zaloge reservinega živeža drevesnega imenovati moremo. Ta živež ali reservina zaloga njegova čaka na teh mestih (v drevesnih popkih) le
pravega časa za njegovo prihodnjo delovanje.
139
Kakor hitro pa v spomladi nastane primerno toplo
vreme, prične ta reservina zaloga drevesnega živeža svoje naravno delo : popki se napnó, se razpočijo in njihove malene osi se brzo iz njih podaljšajo, to je, drevó prične rasti; iz sadnih popkov nastane cvetje, iz lesnih pa mali in nežni poganjki.
Ko se je enkrat zemlja okolo sadnega drevesa zadosti ogrela, pričnó iz nje drevesne korenike novega živeža dobivati in zbirati, kateri od teh naprej po deblu vejah in vejicah gori do najskrajnejših koncev taistih zleze, se v cvetji, mladih drevesnih poganjkih in v listji njegovem purificira ali v pravo redilno drevesno hrano pretvori, na kar povrne svoj naravni tok nazaj doli po vseh imenovanih drevesnih delih do koncev skrajnih korenin samih. Ker je ta purificirani drevesni živež ali sok za drevesno hrano naravno prebavljen, nareja med svojim povratnim tokom na vejicah, večih vejah, deblu samem in vseh drevesnih koreninah nove lésne celice ali novo letno lésno plast, kar imenujemo pričetek najmlajše letnice drevesnega lesa, katera se še le v jeseni, ko sadno drevo svojo istoletno rast dovrši, popolnem dožene in dokončá.
Prvo drevesno sočenje (tok drevesnega soka) imenujemo pomladansko in traja skozi 2 do 3 mesece, v katerem času je v svojem delovanji pravim pomenom besede bujno. Ta naravna sprememba na sadnem drevji v povedanem času drevo iz zimskega počitka zopet prebudi, ter je v krasno obleko cvetja, listja in malih — pričetih sadežkov iz nova obleče in zagrne.
Posebnost v našem srednje-mrzlejšem podnebnem pasu je to, da v njem sosebno sadno drevje ob gotovem času v svoji rasti nekoliko preneha, da se nam zdi, kakor da bi vtrujeno nekako počivalo in si za novo rast in dalnji naravni razvoj svoj novih moči nabiralo. Ta presledek v drevesni rasti in čas počitka nastaja v naših krajih navadno meseca junija, in to okolo kresa. Pomladanski drevesni poganjki nastavijo sedaj svoje terminalne ali konečne lésne popke ravno tako kot jih pozneje v jeseni, ko svojo letno rast dokončajo in se za dolgi zimski počitek (oddih) pripravijo. Izvzemši hudo sušo ali nevarno točo okolo kresa drugih vzrokov v naših krajih ni, kateri bi sadno drevje h prestanku (prenehanju) v rasti silili ; toraj je to le sadnemu drevju naravni počitek, v katerem si novih moči za prihodnjo krepko rast pribere in namnoži.
Konec junija ali pa še le v začetku julija meseca prične sadno drevje po dovršenem počitku svojem zopet iz nova rasti in se dalje razvijati; to nam svedoči svit-lejša barva listja ob koncih istoletnih poganjkov njihovih. Popolno razvito listje, katero nastalo je med pomladansko rastjo, tudi v tej perijodi sadno drevje v rasti njegovi s tem krepko podpira, da drevesno hrano, kakoršna mu iz in od korenin dohaja, purificira, pre-bavlja ali za rast drevesa sposobno napravlja. Brez posebnih nesreč ali elementarnih uim ob tem času izredno dobro na krepko, lepo in čvrsto rast sadnega drevesa samega, kakor tudi na normalni razvoj sadežev, vplivajo dolgi dnevi in pa poletna toplota.
Pri nekaterih sadnih vrstah opazujemo po nekod tudi v mesecu avgustu neko tako imenovano tretjo istoletno drevesno rast ali vegetacijo, ker pri njih ob tem času ravno tako, kot po prestanku spomladanske rasti, pričnó iz nova istoletni poganjki krepko rasti in se čvrsto razvijati.
Sadna drevesa onih plemen ali vrst, katera so spomladi prva vegetirati in poganjati začela, pričnó v mesecu avgustu svojo istoletno rast polagoma dovrševati. Prvenstvo v tem pripada drevju češnjevih in mareličnih vrst ali sort. Istoletna rast pri drevji drugih sadnih plemen pravilno še le meseca septembra polagoma pre-
nehavati začne. Zadnje v tem obziru je pa drevje jabolčnih in breskvinih sort, katero svojo istoletno rast še le ob času nastopajočih po nočnih mrazov in slane dokonča in vstavi.
Ko je sadno drevje v jeseni svojo letno rast enkrat dovršilo, prične njegovo listje polagoma rumeneti. Vzrok temu je, da se klorofil ali zdrnica listnega zelenila zopet v tekočino razredijo in razpusté, to je : klorofil prične se v redki in tekoči podobi iz listja nazaj v drevesne popke, poganjke, mladike, veje, deblo in korenine povračati, kjer se z istoletnim mehkim drevesnim lesom v podobi škrobnatih kristalnih zclrnic združi in spoji, ter tako mladi les strdi, zgosti in dobro vkrepi.
Drevesno listje, katero je po tej naravni poti ob enega svojih glavnih delov — klorofil ali zelenilo — prišlo, prične počasi veneti ter ob času slane polagoma ob svojih pecljih raz drevesa odpada.
Kakor hitro drevesno listje odpade in so se njegovi (drevesni) letni poganjki pravilno vleseneli, ter se njegova lesna ali celična plast pod lubadom zadosti vtr-dila in na vseh delih zgostila, je sadno drevó popolnem pripravljeno na daljšo perijodo počitka, ter sposobno brez posebnih slabih nasledkov vetrove in zimski mraz prenašati, a ob enem pa v prihodnji spomladi — spočito in na novo pokrepčano — zopet čvrsto poganjati in rasti.
Ti svoječasni momenti počitka so sadnemu drevju prava naravna potreba, brez česar bi shajati, se pravilno razvijati in nam koristnega sadů nikakor donašati ne moglo.
Če tudi sadno drevje v ugodnejših in milejših kli-matičnih razmerah (v toplejšem podnebji) spomladi preje vegetirati in rasti prične, a v jeseni perijodo svoje letne rasti pozneje dokonča, kot je vse to v mrzlejših krajih, vendar tudi tu (v toplejšem podnebji) brez tega dobro-dejnega — če tudi le kratkega — počitka in presledka v rasti svoji obstati ne more.
Ta svoječasni presledek v rasti sadnega drevja pa ni nobeno zimsko spanje, kakoršno pri nekaterih semenih v popolnem pomenu besede nahajamo, nego je le pravi dobrodejni oddih in naravni odpočitek, ob katerem se drevesni poganjki in razni popki njegovi popolno utrdijo in dobro dozoré, da tako za prihodnjo novo rast in naravni namen svoj sposobni postanejo. Dobri in mili Bog, ter tudi narava sama sta uže za to skrbela, da se vsaka rastlina — tako tudi sadno drevje — o svojem času pod ugodnimi pogoji krepko razvija, raste in nam koristnega sadu donaša, a vtrujeno pa tudi o svojem času za svoj prihodnji razvoj po naravnih lastnostih svojih dobrodejno počiva.
So na naši zemlji kraji, v katerih jabolčno in hru-ševo drevje na leto po dvakrat sadje obrodi. Tak kraj je, na priliko, otok Madeira v atlantovem morju, kateri spada k afrikanskemu ozemlju, se nahaja v 33° severne širjave in pripada pod portugaljskega kraljestva vlado. A tudi v tem zeló milem in ugodnem podnebji ima sadno drevje svoj naravni, sicer veliko krajši oddih in počitek od svoje rasti, nego pri nas, ob katerem se s svojim naravnim zakonom za svoj daljni razvoj pravilno in potrebno pripraviti more.
Tudi sadno drevje nam kaže brezkonečno modrost Stvarnikovo, veličastno uravnavo prirodnih zagonov ter prečudno vzajemnost naravnih organov in njenih moči.
K sklepu za nameček le še to-le:
Kdor drevje ovočno v mladosti sadi, Je vzgoja pravilno, za nj lepo skrbi:
Le temu se na stare dni Dobro godi.
M. Rant, narodni učitelj.
*
140
Gospodarske novice.
Nenavadno sredstvo hrte pregnati z vrtov
7
proglaša letno poročilo zapadno-pruskega rastlinsko-ži-
valskega društva. To poročilo pravi: Kakor hitro se
zapazi, da začnejo krti gospodariti na vrtu, vstreli se z
navadnim, s smodnikom nabitim revolverjem nekoliko
renegatov*) in nekaj slovenskih Nemcev. Poslednji morejo tudi udje slovenskih društev biti, vendar nemško
govoré in pišejo. Otroci teh slovenskih Nemcev ne umejo slovenskega jezika.
Učitelji nosijo večinoma nemške pobotnice v dav-
karijo. Ce imajo z
adi
voré nemško. Iz Pirkarj
kak posel, pišejo in go šole prišli učitelji menijo
xi^Tivumm, o omuuumuiii uituibiiu revolverjem nenoiiKO- \ ----. . :	, ----?. , " <J ;
krat na krtine v prst. Pokazalo se je, da so krti kmalu da Posebno „kunstni", ako narodnjake z „na zdravj
»
u
potem vrt zapustili.
nemškutarj
pa z
,	^ui VVALIJU^V, ^ „Licc	II »JVJ ,
„guten Omt" pozdravljajo. Vpisani so

Mlekarstvo v kmetijski
i iVI
Bauernhofe)
(Die Milchwirťlischqft im
7
tudi v nemških „kazinah", kjer čitajo vladi sovražne liste.
Trgovci in obrtniki iztirjujejo dolgove le po nemško toraj tudi pri obravnavah le nemško govore. So izjeme
?
i
spisal A. Brônner, kralj, bavarski gospodarski svetnik, pa redke. Saj vidite, da vsak nemški govori in" piše, imenuje se mala, podučna knjižica, katero pozdravljajo čemu kričé slovenski poslanci po slovenskem uradovanji, nemški kmetijski časniki z veliko pohvalo in z dostav- rekel mi je okrajni sodnik. Naj pišejo in govoré slo-
kom, naj bi se nahajala v vsaki kmetijski hiši
vensko, gotovo bomo tudi mi (uradniki) govorili in pi-
Spregovorili bodemo še obširneje o tej knjižici, ka- sali slovensko in potem mirna Bosna, pristavil je nem tere poduki bodo gotovo zanimivi tudi za naše živi- škutarski sodnik.
norejce.	Poslali smo neki dan na vse občine našega okraja
<, da
Od 20
Slovstvene stvari
»
Kaj
misli
dr. Miklošič
Jezičnik u"
Marnovem
Srečna je bila misel
profesor J. M
5
da je naš rodoljubni gosp
5
ki je po pravici vreden tega lepega
imena, XX. zvezek svojega „Jezičnika
pisom

Novic
J
BI eiw
z izvrstnim po
Ljub
Ijani, 1882) posvetil slavnemu g. profesorju dr. Franj
vitezu Miklošiču, in mu s to knjigo vred poklonil tudi vse poprejšnje zvezke.
Zvedeli smo iz vere dostojnega vira, da ta, sedaj ezikoznanec slovanski (čigar 70. god bodo letos
prvi
slovesno obhajali njegovi najbližji rojaki Slovenci), mar
ljivo prebira vse Marno ve „ Jezičnike", ter jako hvali
neutrudnega pisatelja, ki si je po njegovih besedah pri dobil T
likih
svojim mnogoletnim književnim delovanjem
v
lug
Ne moremo
kaj
da ne bi tako tehtnih besed ta
kega veljaka, kakoršen je gosp. dr. Miklošič
sili vsemu slovenskemu svetu. Zaslužne
razgla
— ------ ———«tv,^. ^aoiuin občespo-
štovanega gosp. pisatelja naj pa izpodbujajo, da bode hodil, zvest svojemu načelu, še dalje krepko po hvaljenem potu, katerega si je izbral pred 20 leti.
a
Ali se resno trudimo slovenskemu jeziku
povsod veljavo pridobiti.
(Dopis
s
Kranjskega.)
adih
sem uže osivel in služil po večih krajih
naše slovenske domovine, ne more se mi ugovarjati nisem skušen. Imel sem priložnost, občevati
da
mnogimi
in mnogovrstnimi izobraženci iz naroda, kakor tudi z narodom samim.
Duhovnike prištevam k neodvisnim in v prvo vrsto
slovenskih boritelj
Ta stan ima obilo posla z uradi
Veliko teh mož uraduje še zmirom skoro vse nemško in v uradih le nemško govori. Liberalni nemškutarski
uradniki se jim ironično posmehujejo, narodni s tihim začudenjem poslušajo!
Uradniki se slovenske besede v pismu ali govoru malo poslužujejo. Lepo število je med njimi zagrizenih
o neki zadevi nemška pisma. Opomnil sem „šefu
občine ne umejo tega jezika, a brezvspešno občin dobili smo nemški odgovor, od 10 pismo s pi
stavkom: „Ne urnemo, pišite v
od 13 občin nič odgovora
Koj
slovenskem jeziku
u
m
ukazal

šef
naj pi
Ce
u
šerno na 23 občin v ravno tisti zadevi slovensko bi bile vse občine pisma s pristavkom „ne razumimo vrnile, pisali bi dosledno vsem občinam slovensko.
Iz tega je razvidno, da se resno ne trudimo slovenskemu jeziku povsod veljavo pridobiti. Naši poslanci so nam uže mnogo ministerskih naredeb gledé ravnopravnosti našega jezika priborili, a mi se ne poslužujemo postavnih sredstev in raji nemškutarimo. To je dalo tudi ministru Conradu povod, da nas ne smatra resnim, kedar naši poslanci zahtevajo, da bi se slovenski jezik v urade in šole vpeljal.
Ni potreba toraj vedno na poslance kričati, ker poslanci ne vodijo svojih rojakov na vrvici; zato jih tudi ne morejo od navedenih neumnosti odvračati.
Govor poslanca Hausnerja
v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o
proračunski razpravi.
(Dalje.)
Izpeljave častitega gospoda poslanca dr. Beer-a bile so vesela in srce krepčajoča vzjema. Tako govori
rečno nasprotovanje, tako mogel bi tudi govoriti sve-
tujoč prijatelj, vsikakor pa nasprotovalec, kateri spoštuje svoje nasprotnike.
mnogih točkak se jaz ne vjemam z mišljenjem gospoda poslanca dr. Beer-a, toda tega ne hom razlagal v obliki pričkanja, ampak izrazil bom to v teku svojih izpeljav, zato da se ojstrost ne bode obračala zoper
gospoda poslanca dr. Beer-a. morajo odlikovati
Beli krokarji ravno se
Zdaj še le pridem k svojemu pravemu predmetu, razpravljati mi je namen. Neizkončno obžalujem, da sem visoko zbornico do zdaj tako dolgo mudil; ni bila moja volja ampak potreba, ki me je silila na stransko pot.
Ako se hoče letošnji državni proračun soditi brez otesnenja in brez predsodkov, tedaj se še manj kot drug gospodarski ali denarni sklep sme presojati sam zase
*
Ljuti Germani so med drugim tudi sodnijski in vladni
kancelisti. Bili so vojak
ali
an darj
4C
lomijo. Slov
toraj
sprane
tovo zato, ker nas ne smatrajo resnim
se od teh služeb radi odrivaj
le „kranjsko
). Go-
Pis
in v svojih samostojnih obrisih, ampak treba ga je nadrobno in natanko primerjati z njegovimi predniki, tu in tam tudi s proračuni držav, pred vsem pa ga je opa
leta 1879
1880 1881
55
55
10,980.000 11,826.000 12.236.000
zovati v zvezi z vsem gospodarskim stanjem naše države tedaj se je pomnožila v petih letih za 2,902.000 ton ali
v zadnji dobi.	31 odstotkov. Koj je treba dostaviti, da se je med vé
Ta gospodarski stan Avstrije kaže hladnemu, pre- likimi evropejskimi državami samo brodarsko gibanje
prancoske v raVD0 tem času za več pomnožilo, namreč
iskovalnemu očesu, katero nima predsodkov in katero
more podreti črnogledno meglo, ki pri nas obdaja vse za 35 odstotkov reči in vse razmere,
precej jasno
toda vender
nasproti pa rusko narastlo samo za
zeló nepoznano podobo.
Po tem ko so vsled silnega denarnega poloma
nedoseženega do tedaj ne v velikosti ne v nasledkih
27, laško in angleško za 24, nemško za 19 odstotkov-
Kar zadeva trgovinsko brodovje, najdemo, da se je
narastlo od leta 1874. do leta 1879
za 62.500 ton (od
.	,	, .	262.400 na 324.900 ton), tako da je bila leta 1879. po
gospodarske razmere Avstrijske pet let neprenehoma	ravnana vsa zguba, katera je nastala vsled odločitve
hodile rakovo pot, po tem ko se je z vsakem novem	Benečanskega. Zadnje dve leti res ni bilo premoženje
letom to razširjalo na nove polja in poprijelo nove de-	veliko, ker znaša samo 6500 ton ali dva odstotka
lovne moči, po tem ko so zmeraj še nove znamenja
kazale vničevanje na ljudskem premoženji, nastalo je evropejskih držav
-------7 ---- ------—	l/UU U/ll v-t. T %AJ
pa enako prikazen opazujemo pri trgovskem brodovju
začetkom leta 1879 neko prenehanje, katero je dve leti po tem kazalo podobo pregugavanja in pa gospodarskega
protigibanja,
dokler
se ni leta 1881 poti priborilo od
ločno boljšanje, katero je preteklo leto 1882 prav nepri- nikov narastlo za 15
Oglejmo si promet na železnicah kateri se tudi mnogokrat razupiva in kaže da nič ne nese; pa zopet najdemo da se je od leta 1878 do 1882 število popot-
odstotkov
-----ť o 7	u i	~	— w r	L	liiivv v J-XC4JJ. cto \jx\j UCAJ JLU '2 U tlo UU LIVU V j
čakovane velikosti doseglo in skoraj v vseh delih pro- 44,737.000, teža prevažanega blaga pa
od 38,700.000 na
±7
miljonov
.v	lil----------x	5 * " '	Miaga jJCt /j Cl JL'± /10 lil 111U11 CM
meta veselo naglost razvijalo, tako, da danes skoraj vse (od 50,392.000 na 57,841.000 ton) — v dohodkih pa po
mere
človeškega blagostanja kažejo pojemanje pritiska in reščečo, premagajočo moč.
Skušal bom to dokazati:
Na prvem mestu ozirati se je na oddajanje domačega in na potrebo prejemanja ptujega blaga. Unanje trgovinsko gibanje avstrijsko (zmiraj brez ozira
vikšanje od 206,400.000 na 232,247.000 gold., tedaj za
12 V
2
odstotkov
(Dalje prihodnjič.)
na zlato in srebro)
5
katero se je še leta 1878. zni-
stvari.
žalo za 15 miljonov (od 1289 miljonov na 1206 miljo
nov)
5
tlo je od onega časa neprenehoma
v
zadnjih dveh letih prav izdatno
To trgovinsko gi
banje znašalo je leta 1879. — 1240 miljonov, leta 1880
1289 miljonov, leta 1881
1372 miljonov
leta
1882
1422 Va miljonov, tedaj v štirih letih zvikšanja
za 216 Va miljonov ali 18 Va
odstotkov
Zdaj presega
Po sprejeti novi postavi za ljudske šole.
Celih štirnajst dni dolgotrajnih in ojstrih razprav potrebovalo se je, dokler je bilo sprejetih nekaj sprememb o državni postavi za ljudske šole od dne 14. maja 1869.. in sprejeta je bila ta postava konečno v tretjem
naše trgovinsko gibanje ono na Laškem za več kot	branji dne 28. aprila popoludne ob 7 minutah po štirih
tretinjo, in skoraj doseže trgovinsko gibanje Ruske,	z večino samo treh glasov.
ako se rubel računa po pravi in ne po imenski vred- Na mestu bode tedaj, da si zdaj po končanem boji
nosti. Nad to je avstrijsko trgovinsko gibanje večinoma	nekoliko na drobno ogledamo postavo , ter vzroke hu-
aktivno (več izvaža kot uvaža) in med evropejskimi	dega boja in takega izida.
velikimi državami najbolj aktivna in je zadnja leta to
aktivnost popolnem ohranila, ker seje kljub preteče, pravljati, kar obsegajo 26. od mnogih strani preživo
Odveč bi bilo , pri tej priliki vse na drobno raz
§
v	" v ^ — —— —---—--X----»ivvv»* w	▼ X VViV1J ▼ tv li IX •
izvažanje prirodnih pridelkov ni znižalo, tako je bilo izvažanje više memo uvažanja leta 1876.: za 11 od
nove postave, ome krize v predeljavanjiJ njamo tedaj samo poglavitne spremembe, katere clolo
čuje
. 11., ki določuje više število učencev, kakor stara
postava
5
da se mora ustanoviti novo učiteljsko mesto,
stotkov, leta 1877. za 19 odstotkov, leta 1878. za 18 Je število učencev potrebnih za novo učiteljsko moč odstotkov, leta 1879. za 22 odstotkov, leta 1880. za Je s tem zdržavanje šol za občine in dežele v tisti raz
5
10 odstotkov, leta 1881. za 14 odstotkov, in leta 1882. meri polajšano, ne da bi za to podučevanje škodo tr
za 15 odstotkov. Vidimo tedaj v dveh zadnjih letih rast izvažanja memo uvažanja
pelo.
Nadalje je pomenljiv
21.
5
sicer pusti redno
Samo Ruska ima med vélikimi državami več iz- osemletno šolsko dolžnost, vendar pa otrokom na kmetih
važanja pa tudi le za 6 odstotkov, na Francoskem za ln Pa nepremožnim v mestih in trgih dovoljuje polaj-
šave gledé mere in pa rednega obiskovanja šol po do-
40 odstotkov, in na Angleškem za'42 odstotkov
Preidimo k posredniku ti
5
k prometu na morji
in na suhem. Promet za brodovi v Avstriji, katei
se
vršenem šestem šolskem letu.
Enake polajšave dovoljujejo se tudi celim občinam
5
po navadi in verno obžalovanjem omenja, da peša, iz-	občinski odbori za to prosijo.
rekoma v primeri z drugimi srečnejimi državami, kaže take številke, da sem jih po večkrat preiskaval in z
To je prav za prav jedro postave, katero bode na kmetih zabranilo, da se stařeji otroci ne bodo brez ko-
9
druzimi primerjal, tako zelo zdele so se mi konečne	gonili več v vsakdanjo šolo.
številke neverjetne nasproti navadnemu menenji, katere Pomenljivo je to, da je samo po sebi razumljivo med drugimi izrekajo strokovnjaki in blizostoječi (tr- kar določuje §. 48. nove postave, namreč da mora vodja
kateri spada večina učencev do
žačani). Številke so sledeče
Nosilna moč v tonah (po 10.000 met. centov) vseh v avstrijske pritišja došlih in od tod odšlih brodov znašala je
šole biti one vere
tične šole.
5
Zoper ta
obrač
a
so se v razpravi najhujši na
leta 1876
r 1877 - 1878
9,324.000 9,978.000 9.986.000
padi one stranke, kateri je poglavitno načelo, vsakovrstne verne in brezverce tako premešavati, da se tako posebno pri nježni mladini najlože dá širiti brezverstvo in to z orjaškimi koraki med šolsko mladino vse države.
Taka šola pa je tudi najbolj nevarna za to , ker more po načelih naših levičarjev mladini jemati vero in narodnost, zato hudo kričanje vse levice zborniške.
Tudi pri §. 75. bilo je veliko krika, zato ker dovoljujejo nekaterim deželam izjeme od določeb §. 21,
22, 28, 38, 17, 18, 19 in od druzega odstavka §. 48.
Zadnji boj vnel se je pa pri resoluciji, nasvetovani poleg postave, v kateri se vlada naprosi, zbornici predložiti načrt nove državne šolske postave, katera bo v nasprotji z državno temeljno postavo, ki državnemu postavodajstvu izrekoma pridržuje samo načela za ljudsko šolstvo, vse drugo pa prepušča deželnim zborom.
Iz kratkega posnetka zdaj sklenjene postave dajo se uže deloma uganiti razlogi, ki so zborniško levico napotili, zoper njo peljati tako hud boj. Šlo jim je prvič za to, da ljudska šola vsaj načeloma ostane brezverska , da se ohrani temu načelu primerna izreja v šoli ; da bi duhovščina ne imela pri šoli nikakoršne me-rodajne besede, zato je bil tak boj zoper §. 48., vsled katerega mora šolski vodja , kateremu pripada nadzorstvo odgoje vanj a na njegovi šoli, zmožen voditi versko
odgojo, po oni veri, kateri pripada večina učencev njegovih.
Razun tega pa strasten boj levice zoper šolsko postavo kaže očiten namen in tudi upanje, da bi se ji posrečilo s tem, da se postavni načrt, vladin predlog zavrže, razruši zborova večina, da se prekucne vlada in da na njeno mesto stopi zopet ministerstvo v duhu predpreteklih, ustavoverskih časov, morebiti z nekaj drugačo unanjo obliko, toda s staro-ustavoverskim srcem ponemčevalne vsemogočosti.
Da je levica to nameravala, kaže najbolj njihovo ruvanje med Čehi, proslavljanje Mladočehov, hvalisanje Tilšerja in ostro zabavljanje na vse druge, kateri se jim^ niso hoteli vsesti na limanice. Dalje: vedno na-glašanje nezadovoljnosti dalmatinskih poslancev z dodanim žuganjem, da jih ne bo v zbornico ; prav brez ovinkov pa so levičarji priznali ta svoj namen v obravnavi šolske postave, se vé, da še le tedaj, ko so se prepričali, da jim ne Mladočehi, ne Dalmatinci in ne sicer levici bliže stoječi udje poljskega kluba ne bodo pomagali razdirati zborniške večine in prekucavati vlade. Zato so bili levičarski govori zadnjih dni šolske razprave polni strasti, polni žolča, očitanja in žuganja zoper vsak del večine posebej. Odlikovali so se pri tem poslu Sturm, Heilsberg, Reschauer, Plener in Chlumecky.
Poleg brezkonečnih in strupenih govorov pripeljali so pa tudi vse svoje somišljence v zbornico, tako da od vseh pri tretjem branji niso pogrešali več kot edinega, sicer na Dunaji bivajočega, pa na smrt bolnega „brata" dr. Hofferja; vsi drugi bili so tam od Predarelčana Waibelna in Dalmatinca Ivaniča — do hromega — na
palico se opirajočega višenskega barona Tauffererja, ki z roko v zanjki eno nogo s silo pritegava za seboj. Prišla sta tudi še le k tretjem branji tržaški Witman in pemski kmet Kopel. Tudi so v zadnjem trenutku še pregovorili dva omahljivca, katera sta ves čas glasovala z desnico, da sta izostala od tretjega branja, bila sta to rusinski duhoven Ozarkjevič, in moravski grof Vetter. — Desnica je razun tega pogrešala štiri Dalmatince Boreli-a, Poza, Šupuka in Vojnoviča, iz poljskega kluba: Potocki-a in Gnjevož-a, iz češkega kluba pa Trojana. — In vendar vse prizadevanje bilo je brez zaželjenega vspeha; šolska postava bila je sprejeta, in ko je preteklo soboto 28. aprila popoludne ura kazala 4 in 7 minut, mogel bi bil knez Alfred Lichtenstein pogledati	levici pokazati, da ni bil kriv prerok. Vendar pa bila je postava sprejeta z malo večino treh glasov? — zakaj? Tudi za to odgovor ni težak, poka-

zal ga je dalmatinski Klaič, omenivši, da naj bi vendar enkrat vlada Taaffe-jeva pokazala več odločnosti in minister Taaffe rekel je zavrnivši vladi njegovi dan priimek „Hanclels-Ministerium", da bode „Ministerium des
Handelns", to je, ministerstvo „dejanja", in ne ministerstvo „barantanja". — Večina samo treh glasov izvira tedaj odtod, ker do zdaj vlada ni postopala odločno, ako bi bilo to, ne bili bi imeli nasprotnih glasov iz Trsta, Istre,- Gorice, in ne bilo bi se treba 4 Dalmatincem umikati glasovanja ; in vsa levica ne bi bila nikdar
tako predrzna, ako bi vlada vsaj nekaterim svojim uradnikom odločno potrkala na prste.
Mnogovrstne novice.
* C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinskim in obrtnim zbornicam, da se je dne 28. aprila 1.
1883. v Parizu podpisal dogovor med Avstro-Ogersko in
Francosko, kateri določuje, da trgovinska pogodba od 7. novembra 1881., katera bi bila sicer nehala 15. maja 1883., nespremenjena ostane do 29. februarija 1884.
Naši dopisi.
Z Dunaja 30. aprila. — Državni zbor. Do pretekle sobote popoldne obračala se je še pozornost vseh političnih krogov na obravnavo državnega zbora o šolski postavi; pa tudi zdaj po glasovanji — po sklenjeni postavi ozira se še ves svet na to obravnavo. — Po pravici občuduje se vstrajnost in spretnost poročevalca Lienbacherja, ki je y 14 dnevni nepretrgani razpravi zmiraj pozoren, zmiraj pripravljen, krepko stal za postavo, ne zgubivši mirnosti in celo soljeno zavrnil je tu in tam kakošno nepremišljeno opazko nasprotnikov, tako je zavrnil štajar^kega „brata" Foregger-ja, ki je zagovarjal posilno telovadbo pri učenkah rekši, da bode vsled te postave trpela lepota pri ženskah, poročevalec pa ga je zavrnil s tem, da so bile uže lepe ženske, ko še telovadbe v šolah po imenu niso poznali; tako krenil je še marsikaterega nasprotnika.
Prav divjal je levičar Heilsberg, ter ministra Con-rada primerjal z Judežom, ki je Boga izdal ; minister vrnil je napad z besedo „infam" (brezčastno), konečno se pa vendar nista stepla, ampak sta preklicala „in-famije". Blizo tako divjala sta Reschauer in Sturm, konečno pa je mladi Plener še vendar vse prekosil v strastnem divjanji. Ta obral je zaporedoma vse dele desnice z vsakovrstnim očitanjem, največidel so dobili Galicijani, za njimi pa Čehi. — O lastnem stanji zborniške levice spoznal je strastno obupan. („Stanje, katero tukaj imamo, je danes slabo, ako hočete, strastno obupano"). — Vso svojo jezo in strast pa je Plener zbral za sedanjo vlado rekši:
„Ta vlada je Avstriji več škode prizadela, kakor bi bilo kedaj mogoče storiti tej državi najhujšemu unanjemu sovražniku. — Ta vlada pričela se je iz sovraštva zoper našo stranko. — To stranko hoče se za vsako ceno končati, hoče se spraviti ob njeno politično veljavo, ob njeno stanje v deželi. — Ker se pa vendar velik političen program ne more zidati na samo sovraštvo, iznašle so se besede: „Spravain porazum-ljenje". Te besede naj bi zakrivale kar pomeni sovraštvo in iz besedi „sprave in porazumljenje" nastala je narodna vojska vseh. — Kaj je vladi mar za našo
armado--in sklenil je govor: „kdor pri tem trpi,
je le država, ki se na prodaj postavlja strankam na trgu, saj je le Avstrija, kateri škodujete."
drugi seji zavrnil je minister Taafe Plenerja
odločno in ojstro dvakrat pozval
Ljubljane. (Prihod presvitlega cesarja na
redu.
Kremsa ob Donavi
predsednik pa ga je koj in to Kranjsko.) Včerajšnja uradna „Laib. Zeitung
u
raz
aprila.
glaša sledeči najviši potrjen program za predstoječe bi
Prebivalci na- vanje presvitlega cesarja na Kranjskem:
šega med krasnima vinskima gorama tik Donave ležečega mesta, bili so přetečeni teden silno razburjeni nad umrlim baronom Wertheimom, ker jih je pozabil
y svojem testamentu.
V sredo dne 11. julija! ob
17
IUIV J *	I <2
hod na deželni meji v Trbovljah
uri popoludne
Popolud
Milijonar France baron Wertheim. kateri je 3. m. na Dunaji za mertvudom umrl, bil je rodom Krem-
Zveč
ob
ob 4 %
uri
prihod v Ljubljano
uri
bakljada s petjem
četrtek dne 12. julija: v Ljubljani
sar, sin trgovca, a postal je baron. Rojen 3. aprila 1814. Ostal je pri svojih starših do svojega 24. leta, potem je obhodil razne tuje dežele ; vrnivši s popotovanja , kupil
si je fabriko za kose v Scheibs-u na Štajarskem, katera je slovela po domačih in tujih deželah zarad kos. Slo-
pa postal po iznajdbi najtrdnejših železnih hra-
Zjutraj ob 8. uri: slovesna sv. maša Dopoludne ob 10. uri: Poklanjanje deželnih poslancev, dvornih dostojanstvenikov itd. na najvišem dvoru.
vec
nilnih omar po imenu
Popoludne ob
Zvečer ob
uri
Najviše ogledovanje.
uri
Predstava v deželnem gledišči.

Wertheimkasse", katerim tudi
V petek dne 13. julija: v Ljubljani.
ogenj ne škoduje. Ta iznajdba povzdignila je moža do barona. Razposlal je svoje tako imenitne hranilne omare po vseh deželah. Tako je oddal leta 1857. v Konstanti-nopel do 5000 kas. Akoravno do 6 milijonov bogat, ni se spomnil svojih sorojakov tudi ne revnih v svoji oporoki. — ampak razdelil je svoje premoženje med žen-
Zjutraj ob
uri
ogledovanje vojaške posadke.
Dopoludne ob 10. uri: Splošne avdijence (zašli
šavanje).
Popoludne ob Popoludne ob tem ljudska veselica.
uri uri
Najviše ogledavanje. Slovesno streljanje in po
ske in njih otroke, skaterimi je živel.
vipavske doline 28. aprila. (Nezadolžena l
J.
;
tihotapstvo: naš poslanec.) Te dni je hodil c. k. finančni
gold.
(da ne bode treba hoditi do okrajnega crlavarstva v Po
stojno) kot kazen zaracl zamujenega posebnega naznanila prodaje slanine. Imenovani nadzornik se caval na neki ukaz od leta 1877, po kterem
nadzornik krog tukajšnjih trgovcev ter zahteval
uega glavarstva
soboto dne 14. julija: v Ljubljani.
Zjutraj ob 7. uri: Najviše ogledovanje vojaštva. Dopoludne ob 10. uri: Pokladanje temeljnega kamena „Rudolfinum-a".
Dopoludne ob 11. uri: Najviše ogledovanje.
Popoludne ob 3. uri: Najviše ogledovanje.
skli bi moral
vsak trgovec naznaniti, da slanino prodaja. A ker se ta ukaz kakor se čuje nij nobenemu trgovcu naznanil, se toraj tudi noben oglasiti ni mogel, posebno pa pisatelju teh vrstic, ki je svojo trgovino pred dvema letoma pričel, še sanjalo ni, da se ima oglasiti še posebej zarad
nedeljo dne 15. julija: v Idriji
Ljubljani.
Zjutraj ob 6y2 uri: Vožnja na Spodnji Logatec, v Gornjo Idrijo.
Prihod dopoludne ob 10. uri: Najviše ogledovanje rudokopa.
se
prodaj
slanine, a kazen je moral z drugimi vred plačati
Popoludne ob 1. uri: Vožnja nazaj v Ljubljano.
Prihod ob 4V2
Kam
uri.
tapci
Huda nadloga za tukajšnje trgovce so tudi tiho
nik
V ponedeljek dne 16. julija: Ljubljana
kljub
vsi finančni in žandarmerijski straži
Kranj
Begnje
Bled.
vnesó iz bližnega Trsta na tisuče kilog. kave, sladkorja
Zjutraj ob
uri :
Kamnik. Najviše ogledo

ter vsakovrstnih reči; kar dela trgovcem, ki morajo
vanje.
obilne davke plačevati neizmerno škodo
Da
tako drzni, da si upajo o belem dnevu od hiše do hiše
dobrim vspehom
postali so Kranj.
Dopoludne ob
10
1
2
uri : daljno potovanje
v
ter svoje blago ponnjati
hoditi,
kajti malo je tako vestnih ljudi, da bi ne kupovali 20 do više ogledovanje.
Prihod ob 12. uri: Najviše ogledovanje.
Popoludne ob 1. uri: na Lesce v Begnje.
Naj
30 kr. ceneje kilog. kave, sladkorj
itd
od tihotapcev
kakor od poštenih trgovcev, ki se z onimi klateži ne 4V2 uri.
morejo meriti, kajti morajo plačevati 52 do 54 ki nine od kilog
In kaj
Popoludne ob 3. uri: \
Bled.
Prihod tje ob
Zvečer ob
uri
Svečanost na jezeru.
i
sledi iz tega? da tako znane boljše hiše od tihotapcev kupujejo, in še več, da sami (brezvestni)
trgo\
torek dne 17. julija zjutraj: Odpotovanje.
(Razstava goveje živine.) Na drugem mestu da
so v zvezi z tihotapcem, se vé. da potem ložeje našnjega lista nahajamo oklic kmetijske družbe kranjske izhajajo; pošteni vestni kupci pa gledajo v praznih pro- da namerava družba opriliki navzočnosti presvitlega ce
1
dajalnicah kako se tihotapstvo širi njim na kvai
ki
sarja na Kranjskem napraviti deželno živinsko razstavo
ogromne
iiaiVU OC Lili U LCI piatV KJ Oil 1 lij 1111 1111, IV v tu , xva """J" "" -----—	---- ""l" ---- -------- -—--------- ---------- ~
ote davka plačujejo. Skrajni'čas je, da slav. po izgledu okrajnih razstav, katere so bile v Novem-
vlada v obrambo trgovcev kaj stori
Nekaj
časa sem se širi go\
mestu, v Postojni in v Kranji, toda v veči meri, ker je da bode naš de- namenjena za vso našo deželo/ Govedini lepih in dobrih
želni zbor razpuščen, in to v krati
času
pra\
plemen pripoznala se bodo darila; ni pa dvomiti
?
da
saj ne bode nikdo žaloval po njem)
ter se bodo bodo kmetovalci naši radi poslali v razstavo vsakovrstne
razpisale nove volitve. Pri nas nam ne bode treb
nič
kmetijske pridelke in izdelke.
Misel, to razstavo pri
zbirati ter bodemo ostali pri starem našem poslancu rediti letos in ravno ob priliki, ko bode Ljubljana polna gosp. Mat. Lavrenčiču, kajti mož je poštenjak v vsakem domačega in unanjega ljudstva, pa tudi ravno pri veliki oziru, trdnega značaja, ki je hodil vedno z nepozabljivim deželni slavnosti je gotovo prav hvale vredna, ^ enkrat
rajnim očetom dr. Bleh\ ljedelstvu, izgledni vinorejec
ter
ki je strokovnjak v po- za to, da se glavni steber naše dežele : kmet, dostojno
est veren katoličan, pokaže pri tej svečanosti, pa tudi za to, ker bode raz
Njega tedaj bodemo ako Bog da tudi v prihodnj
olili
stava pri tej priliki tako obilno obiskana, kakor bi sicer
_____	Mi vabilo kmetijske družbe
po lepem'sioVenskem geslu : Vse za vero, domf cesarja! tedaj prav živo priporočamo našim živinorejcem in kme-
ker smo prepričani, da se bode ravnal tudi v prihodnje nikdar ne bilo mogoče.
rv A I Al*\ WA fll ATTAr\n If A1Y\ n'A n i n • \	n r G VDVA fînm PP caria f tarla.i nrftv živo nrinorn

144
tovalcem sploh, moremo pa tudi dostavljati vest, postavo in v tem podpiral namen levičarjev: razdvojiti
da
J e
izdatna državna podpora za to raz- desnico zborniško.
Dr. Trojan, tudi mladočeh
?
ostal
stavo gotova, kakor smo ravno izvedeli od je z namenom doma, ker zdaj je uže došel na Dunaj.
prav merodajne strani, ljajte se tedaj za razstavo!
Kmetovalci
?
priprav
Beligrad.
obsojena je na smrt.
Napadnica kraljevska Marković
Srbska kraljica doide jutri (v
(Mestni odbor ljubljanski) zboroval je včeraj pr- četrtek) na Dunaj, kjer se bode mudila teden dni.
vič po novih volitvah. Izmed protinarodne stranke bil
Ruska.
je navzoč samo
Doberlet ; navzoči pa so bili
Kronanje carjevo odločeno je zdaj na
?
po
27. dan t. m. ; vse gibanje vrti se zdaj krog priprav za
našem prepričanji prav po besedah in duhu ljubljan- svečanosti, katere se imajo vršiti pri tej priliki.
skega občinskega reda
Naj-
tu di novoizvoljeni odborniki, noveji čas se čuje, da bode našega cesarja pri teh slô-
Potrdile so se volitve in volili so se odseki, nam- vesnostih zastopal tajni svetnik grof Wilczek. reč: magistratni, osobni in pravni, finančni, stavbenski, gorski knez pojde baje sam tje. ubožniški, policijski in šolski odsek, in konečno tudi
Crno-
odsek za olepšanje mesta.
Nemška. — Časnik „Norddeutsche Allg. Zeitung", glasilo Bismarkovo, odločno obsojuje postopanje levičar-(Poroka) sina našega državnega poslanca grofa jev v avstrijskem državnem zboru pri razpravi šolske Hohenwarta, nadlajtenanta Hugo grofa Hohen- postave. — Umrl je znani državni poslanec, ustanovitelj warta z grofico Izabelo Marenzi, hčerjo feldmar- zadrug Schulze-D elitzsch v Potsdamu. — Sobbe
šal-lajtenanta Franc Anton Marenzi-a, bode pri- znani morilec pismonoša, bil je
»
hodnjo soboto dne
m. v cerkvi sv. Justa v Trstu.
obsojen na smrt.
Rim.
ozirom na ravno sklenjeno poravnavo
Bog blagoslovi občečastenih starišev nadepolna zaročenca ! med Vatikanom in Rusko, odlikovana sta minister G i e rs
__in grof Dim i try z velikim križem Pijevega reda. Nekateri časniki trdijo, da baje nemški cesarjevič pride obiskat laškega kralja v Rim; vendar pa brez vsega
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja
Krog nove šolske postave vrstilo se
oficijelnega posla.
Konečná obravnava zoper 22 zatožencev zarad de
je zadnji čas še vse govorjenje. Mi se sklicujemo gledé monstracij Oberdankovih prične se pred porotniki dne tega predmeta na današnji dunajski dopis in poseben 16. t. m. članek, in zoper
Vse bolj in bolj potrjuje, da je bil to boj za jrsko odgojo naše mladine, zraven pa tudi
Telegram
boj za ministerske sedeže.
Preteklo soboto bila je pri lepem spomladanskem
vremenu velika vojaška parada v navzočnosti cesarja,
vseh nadvojvodov in velikega spremstva. Navzoč je bil zraven tudi nemškega cesarjeviča sin princ W il h elm. sta proti: Rechbauer in
11
Novicam".
Z Dunaja 1. maja ob 5. uri pop.
V splošni razpravi pri brambovski postavi govorila
za njima razložil je po-
?
Državni zbor zboroval je včeraj in pričel obravnavo men predložene postave jasno minister Welsersheimb
nove brambovske postave, katera v marsičem obteži tem se je službovanje brambovcev, pa tudi pomnoži stroške za-nje. razpravo
■■■■PHPHPiPVl >
veliko veČino prestopiti v nadrobno Bivši finančni vodja ljubljanski Christ ime-
sklenilo ; z
splošni razpravi govorila sta zoper postavo Rech- novan je za dvornega svetnika in finančnega vodja v Linen.
bauer in Schoffel, za postavo se ni oglasil nihče, ker je
esnici pretežko, še zagovarjati ono, čemur se človek
v
Listnica vredništva. Gosp. F. P. v G.. Hvala za po-
nerad podvrže kot neogibljivi pa težki naredbi za slano; pride v prihodnji list. — Gosp. J. N. v B.. Hvala
večo varnost domovine
brez prave druge podlage
kot one resnice, da vsaka država skuša drugo prehiteti in prekositi
Posvetovanje te postave trajalo bode
seje
lepa ! oglasite se zdaj kaj pred, mislili smo, da ste nas pozabili.
Gosp. Ž. v G.. Prav zeló ste nam ustregli ; pošljite na
kmalu še kaj pa z dovoljenjem, da priobčimo tudi Vaše ime.
prihodnji teden pridejo na vrsto nekatere manje reči
Gosp. M. R. v P. :
Srčna hvala za mnogovrstno pod-
konec unega tedna se bode zborovanje za to spomlad kmalu v redu.
poro, došle ste danes tudi dve poli popravka. Zdaj bo stvar
Gosp. V. v K. : Vašega dopisa nismo
pretrgala
Štajarsko
Tudi uradna „Grazer Zeitung" raz-
mogli porabiti, je vse preobširen in še velicega popravljanja bi potreboval. Vstregli nam bodete, ako nam ob priliki na
glaša program za potovanje presvitlega cesarja na sta- kratko naznite tamošnje dogodbe s posebnim ozirom na
jarskem
Po tem doide presvitli cesar v nedeljo dne julija v Gradec: dne 2. julija bo velika maša, potem sprejem deputacij in dostojanstvenikov, odtvor-jenje razstave, zvečer predstava v gledišči. Dne
kmetijstvo.
Popravki. V zadnjih ,,Novicah" na strani 130. naj se
j^ixjo	j, ___________ čita v 18. vrsti leve polovice od zgoraj „škatljic ali A
julija: ogledovanje posadke, avdijence in odtvorjenje (ne punčic); — na isti strani v 5. vrsti od spodaj pa
«S------X-----T*— " — 1 — -	™	'---Na 133. strani v levem oddelku v 91.
v« r/
pusic"
V)
od-
slavnostnega streljanja. Dne 4. julija: Ogledovanje
lije
(ne odbije).
vojaštva, ples industrijelcev. Dne 5. julija: Ogledo-	vrsti od spodaj gori čitaj: a jabolka in breskve (ne ma-
vanje pevske igre šolske mladine V mestnem gledišči.	relice) ; dalje v 8. vrsti iste strani in oddelka od spodaj gori
Dne 6. julija: Vožnja v Kôflah, Nemški Landsberg	pa: vedel in znal (ne videl in zna
itd. pa nazaj. Dne 7. julij
stavo
Dne
j u 1 i j a : Ljudska veselica
Ogledovanje, dirka
Dne
za
Radgono
V KJjLUJO» V JU CiUUClt-U, VJ X^IVjH^IIM^JL gj y J-l/CtVA^V
Spidfeld-Maribor. Dne 10. julija: Vožnj
z
j ulij a: Vožnja v Feldbach, Gleichenberg Stras
Maribora v Ptuj in Rogatec. Dne 11. julij a: Vožnja z Rogatca v Celje in Ljubljano
>
Žitna cena
v Ljubljani 28. aprila 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr
česka. Iz Prag
8 gold
Vsi narodno-konservativni 50 kr.
48 kr
turšice 5 gold. 40 kr
banaške
soršice 6 gold
rži 6 gold. 20 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
krogi odločno obsojajo postopanje mladočeskega poslanca
prosa 4 gold. 71 kr
ajde
gold. 39 kr
ovsa 3 gold
Tilšerj
ker
edini desničar, glasoval zoper šolsko
25 kr
Krompir 3 gold. 21 kr. 100 kilogramo
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani