Št. 13. V Gorici, dne 15. febmvarja 1898. Teejtf XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v štirih izdaiijili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldni.', izdaja za deželo pri ol> i. uri popoldne, in stanu z ,.(.os»o•— pol lota........' » :V- četrt k-tr. ...,-... ^ \\A) Posamično številko'stanejo (i* ];r. '";;" Naročnino sprejemu upravnistvo v (insposki ulici htv. !) v (iorici v -Conski Tiskarni A. lialu-ščok vsak dan od S. uiv zjutraj du li. zvečer; <>!> nodelj.ik pa <«l '.(. do 1:2. ure. !>a naročilu brez douoslune naročnino so ne oziramo. ,tlMtIMOKEl'a izhaja iieudvisuo od <&&> trikrat mesečno in stane vso leto crnia in l'ipan v uli<-i l'..ut. deli; FsiMu- _____ ... ._....._ (Izdaja za deželo)- Uredništvo iu odprovništvo so nahaja v Gosposki ulici št. D v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik spvejemljo stranVo vsak dan od li- do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljnjo lo uredništvu. Naročnina, reklamacijo in dni«? reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj 5e pošiljajo lo iipravnistvu. Neplačanih pisem ne spvejomlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se raciVMjo po petit.-vrstali, cc tiskano 1-kvat 8 kr., 2-kvat 7 kr., 3-krnt (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogoditi. — Večji; črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Ioco Goric;.. »Goriška Tiskarna" A. G-alirSček tiska in zalaga razen cjsoGcm in •Primorca* Se ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih ohsežnih 5 do (i pol ter .stane vseletno 1 -Id. 80 kr. — Oglasi v .Slov. knjižnim se racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. ->:>» Bog- in narod! €<«* A. Gabršček i . J. Krmpotič) tiska in zal. Za višjo omiko našega ženstva! »Najdražja reč na svetu jo—ne v odnos t!" To so kril:ily besede! Kdor jih jo izustil prvi, /.asluži večnega hv.de/.uoga spomina v.«<'h narodov iu časov! I tesnim toga zlatega roka so spoznali tudi slovenski rodoljubi v (iorici, ko »o ustanavljali otroške vrto in .šolo! Spoznalo pa so jo tudi. da i robu boljo poskrbeli za vzgojo naseda žetistva I Večjo omiko jo treba (udi pri ži-nslvu, da dobimo dovolj vsestranski izomikanih mater itd., polom so nam no bo bati za narodni obstanek ob jezikovnih mejah. V ta namen se je bila ustanovila nekaka vi^ja dekliška Šola v (iorici, ki nosi sicer skromen naslov: »Strokovna s o I a za umetno v oženje". Toda deklico dobi- v tej Soli vsestransko višjo izoniiko pole;? ^tokovnega znanja v ženskih ročnih delih itd. Šola delu o že tretje lolo. Deklic jo vedno toliko, kolikor jih je mogočo sprejeti. Opozarjamo slovenske stariše na to šolo. Tisti st.triši, ki hočejo dati svojim deklicam večje omiko poleg temeljitega znanja v ročnih dolih, naj jih po-ljejo v lo Šolo. Kvo nekaj črtic in določb o |.«j šob, kakor so u.disueue v ravnokar izšli »Zlati k i) j i y i" društva »Šolski dom": 1. Strokovna šola za umetno vozonjodrušlvn Sloge, v (iorici j<- po svoji sedanji osnovi prava strokovna šoh z;i umetno vezenje iu ..h enem višja š.dsi za ročna dela dekletom, ki so odrastki ljudski šoli. •-'. Kot strokovna šola za umetno vezenje namerava zavod izučiti gojeiike tehniko .umetnost iu ročnosti, ki se zahteva pri vezenju, toi izvežbuti je v nji. Kot višja šola za ročna dela ima namen, popoluiti pouk v ročnih delil:, ki so ;;:i učenke duliite v ljudski šoli, poučiti jih pop.dno v šivanju perila in obleke t<»r sploh pripraviti jih za sprotni' delavke iu razumne gospodinjo. Zavod namerni:, podajati ^oji-iikain razen kolikor mogoče velike roonosti v najvažnejših /..-tiskih delih tudi zadostno mero splošne in strokovno omiko. :!. Zavod ima zdaj dva letnika. Ali društvo, ki vzdržuje šolo, ima namen, da jo najkasneje s prihodnjim šolskim letom razširi v oliojvm pogledu, in sicer tako. da z ene strani ustanovi tretji letnik za umetno vezenje, z drugo strani pa tečaj za šivanje oblek in zajemanje mer. Ko BEM-HUR, Roman iz časov Kristusovih, ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK VVALLACE. Poslov. Podravski. DRUGA KNJIGA. (Dalje). ur. Jmlovii hiša. Od vhoda v sveto mesto, tam, kjer so sedaj vrata sv. Štefana, je držala ulica v dolino Tiropoen proti vshodu, tu pa je krenila na jug, na to znovič proti vshodu k ^ko imenovanim »vratom sodbe4, a od °»dot na jug. r>potnik, ali pobožni romar, kateremu JG kraj znan, lahko najde v njej del ono Via Dolorose, ki vzbuja pri kristijanih več bolestnih in svetih spominov nego katerosi-bodi drugo mosto na svetu. Na južnem njenem ovinku jo stala "velika, jednonadstropna tiiša. Bila je povsem SUrioglata in vsaka njena stena je bila 4'tf6 čevljev dolga. Sezidana je bila iz ogromnih, neotesanih kani na tih plošč, takšnih, kakoršne so prišle iz kamnoloma. Radi tega je bila videti nekako turobna; ko bi ne bilo oken »n zalega okrasja pred vralmi, lahko bi jo bodo okoliščine dopuščalo, odpre so gospodinjska šola, v kateri so bo učilo tudi kuhanje. •i. Zavod vzdržuje društvo Slogu-, kateremu pripada iinoii.iv.oije voditeljico ali voditelja ter potrebnih tičnih^iuočij. Tčitelji iu učiteljice, ki učijo na tej šoli, morajo hiti usposobljeni za ljudsko, meščanske, srednje ali strokovno šole, ali pa morajo svojo sposobnost za poučevanju v katerem predmetu drugače veljavno dokazati, ter se pri njih imenovanju naznanijo e. k. naliiestuišivn. Sedanja voditeljica iu učiteljica g.čna Kina Arko je dovršila svojo študije z odličnim uspehom na o. kr. strokovni soli za umetno vezenje na Dunaju. Za šivanje oblek se jo usjipsdbila g.čnn Klementina H rova t in na krojaškem obrtnem ličilišču g. Kunca v Ljubljani. V šolskih prednietil' poučujejo razen g. kateliota prof. .1. Mer buč ter učiteljice g.čne Ana Duv^in, Lavoslava KorSič in Av-V.usta Šantel. .-». Natančneje določbe ob osnovi iu razdelitvi pouku obsega učni načrt. V zavodu se rabijo le take učne knjige in učni pomočiti, katere je naučui minister dopustil za katero vrsto šol, posebno za obrtne lečaje. •i. Tčenke mi redne iu izredno ali hospi-tunlinjc; prvo obiskujejo ves vsakdanji pouk; zadnje le nekatere določene predmeti'. 7. Tčenke se sprejemajo pod pobojem, da so dovršile ljudsko šolo z dobrim uspehom, llospitantiujo morajo dokazati, prodno se sprejmejo, ono znanje in sposobnost, ki jo potrebna, dii «i' morejo udeležili pouka v določenem predmetu. s. fčenke iu hospitaminje so dolžne redno obiskovati šolo, ravnali se po predpisih, pridno delali in učiti se, pazili na snažnost br izkazovati pokorščino in spoštovanje vodstvu iu uči-teljstvu, kakor ituli spodobilo vesli se nasproti sončeiikam in vs"ir., ki obiskujejo šolo. !i. rčenke, ki zanemarjajo pouk brez zadostnega tizmkii, ali kise ne držč šolskega roda in predpisov, izključijo se po brezuspešnem opominjanju iz šole. Vodstvo ima vrhu lo-a pravico, ii» radi vočjt-a pregreška prepove , Ueenki tiikoj obi.-kovnilje šole, dokler 11.....lloči slalno o tem učiteljska seja. to. Hedne učenke dobivajo za zdaj orodje in bla-o za delo brezplačno od zavoda, llospitantiujo morajo same priskrbeti si bla-jo in priprave, pripravi', orodje iu blu-io, katere daje zavod učenkam, namenjene so samo za rabo v zavodu in morajo min ostati. Priprave za pisanje in risanje si morajo oskrbeti učenke same. Zdaj dobivajo tudi to od zavoda. 11. Šolsko lolo začenja Iii. septembru in končuje t.\ julija naslednjega lota. 1-J. Poučuje se, izvzemši dva popoldne v tednu, vsak dan «>d s. do iu. in od -J. do 4. oziroma od ;:. do ."i. popoldne. bil smatral za trdnjavo. Na vshodni strani so bila Slin" okna, na severni .samo dve; mod njima so so nahajala velika vrala, zavarovana z močnimi železnimi okovi in zapahi. Kmalu po svoji poslovil vi z Mossalo je Juda potikal na ta vrata, ki so se mu takoj odprla. Vstopil jo urno, kratko odzdravi vši vratarju na pozdrav, na dolg, obokan hodnik s pobarvanimi stenami. Na obeh straneh hodnika so stale kamenito klopi. Nekoliko stopnic je držalo na preddvor, ki jo bil, izvzemši vshodno stran, zaprt od vseh stra-nij z dvonadstropnimi stavbami. Na drugem nadstropju so bili n a r o ž n i k i, obkoljeni z močno ograjo. Na preddvoru je bilo vse živo; tu si čul ropot žrnov, mukanjo živino, katero so napajali v velikih koritih; po ribniku je plavala perutnina, ljudje so so kre-tali, presipavali zrnje ali sušili perilo. Bilo je to oeividno dvorišče le ogromne hiše. Na vshodni strani so je dvigal zid, za katerim se je nahaj"al isto tako ozek hodnik ; dalje drugi preddvor, osenčen z grmič.jem in vinsko trto. Zal vodomet je tu hladil ozračje. Po stopnicah se jo dospelo na narož-nike, nad katerimi so bili v varstvo prod solnčnimi žarki obešeni baldahmi. Druge stopnico so držalo, raz narožniko na streho; 13. Ob sklepu .šolskemu lota razsluvijo se delu učenk. Tudi liospitantinje morajo prepustiti svoja delu za čas razstave zavodu. • U. l>eln rednih učenk so, v kolikor kažejo pot !c iičenj.i, n. pr. prti uzorci, njihova lastnina. I/.eotovljouu praktična dola ostanejo zavodu u.-t razpolago. Zavod sprejemu tudi naročilu ter jih izvršuje točno in po ceni. Ki. Šolnina znaša za učenko in liospitantinje po dva goldinarja na mesec, Neproiuožne prosilke s,« oproščajo šolnino na pol ali scolu; do danes so.vse oproščeno. Hi. Vodstvo izdaja učenkam lotnu in od-liodiiii spričevala; Iiospituutiujaui pa obiskoval na spričevalu, v katerih so navedeni predmeti, v katerih so so poučevale. Slovenci in mednarodni promof. ilziirru il.ii.N i/, a., l.miii.lvtji-i. Podlaira našim ",on|mhIui\nIuiii (c/ujaiii. (Dalje). V Egiptu uro za to, kako pomnjjnli IV-lahoin . zeiiiljodeleom, kmetom v nilski dolini, dovolilo seje iimo^o, ua katero stališče nuj se postavijo specifično o^iptsko !i»rarno težnjo. Žid je >>ovoril o napredku iu uioderui kulturi , kristijan o krščanski pravičnosti iu tnoliamo-danee o mohamodanski pravičnosti ter o njo-hoko ukoreninjenem mosliuiskem čutu voj>iptski ljudski masi Vsakomur jo jasno, da so morajo postavili agrarne težnje, gospodarsko vprašanje v K;',i|itu, lui.mosiimsko stališče, na temelj e|. korana , če so hoče. in < t v o j o.¦>, da so pojmi zbistrijo. Kar ima na slovenski zemlji Lah in Nemec v posesti, to ni našo. Odštejmo vso avstrijsko, laške iu nemške interese in oglejmo si, kar ostane specifično slovenskega, tu hodi jedinn domena nnšo koncentracije. Obrt iu industrija na naši zemlji, ki ni v naših rokah, nas prav nič ne lirika, kajti, čp jo podpiramo, porabljala bo svojo gospodarsko moč proti nuni. Oglejmo si tedaj svoje posestvo. Vsi napori naj se zjoiliuijo na specifično slovensko stališče; ozirujino se ](> toliko na splošno avstrijsko ntu-lišče, kolikor nam jo kot, dobrim državljanom treba, kajti j;osi)odarski interesi splošnn-av-strijski so tako zamotani iu od naših specifično siovcnskili večinoma toli različni, delnimi nam kvarni, da se pri tem le. pojmi mešajo, navadno tako, du prozrcino popolnoma svoje spoelfičiio stališče. Specifično slovenski gospodarski luto.« resi so miš narod, celokupiiu slovenska kmečka masa. Treba je, da slovenske Interese amalizujoino. V krogu specifično slovenskem vladajo zopet veliko razlike. Korošec se preživi s prodajo živine in lesu: Štajore ima manj lesa in živine, pa pokriva nedostatek z vinom, žitom in sadjem; Kraševeo nima no lesu ne živiiW kot Korošec, (Joreiijee in kmet Soško doline, drži «-u tria iu posamezne domače ohrti, n. pv, kamnu-lomi. Piolean ima les, pn nima prikladnih komunikacij i t. d, Vidimo torej skoro v vsakem okraju po naravni legi različne gospoiinrskrt priliko, s katerimi bo treba v pi-v! vrsti računati. Vseslovensko gospodarsko zjodinjoiije je torej mogočo le po analizi posameznih okrajnih prilik, Te okrajno luzliko so naša veliku srčen, ker omogočijo izoV.Cio trgovino v slovenski sferi, ali vsekakor menjuvo med kmetom in kmetom, zjedi«.jei!im v raznih zadrugah. Korošec nima vina, Krašovec, liinia losa, direktna m-.Mijava med kmetom in kmetom je v vseh sličnih slučajih mogoča, čeravno se po navadi zvrši potoni denarja in ne ,blaga .samega. Le združenju in pripravno organizacije je In treba, in vsa reč, ki ima različnost pridelkov v jiod-lauo, pojde sama. No verjamem, du bi bila menjava v bla«;u mogoča, pa to je -popolnoma postranska reč. glavna naloga je: kraje z različnimi pridelki zvezati in v komunikacijo spraviti, jih gospodarsko in kompenzaiorično združiti, zadrugo z zadrugo. Koč je nova, ni še upo-čona, velikih težkoč krije to vprašanje več kot so prvi mah misli, a ni težkoč, ki bi bHe>-ne.i premagljive. To bi bilo naše n o tr an j e,tg.o-s p o d a r s k o v p r a sanj e, ktero gre rešiti v prid ljudski kmečki masi. Odprijmo oči! • Težiti samo na ^/lase kmetom davek zniža, ali da se mu ta žarad,| slabe letino odpiše, da so priuči polje boljo' obdelovati, z lesom gospodarili, da se strokovno olika, ni glavna naloga notranjega našoga gospodarstva. Taka nastojanja so.vedno lo pivt>- Vprašanja Amre in zlasti njen lihi, vznemirjajoči so glas, s katerim ga je ogovarjala, jo kazal, kako prisrčni odnbšaji so vladali med njima. Položila mu jo roko na čelo in nekoliko pomirjena:,odšla iz sobe. Čez malo časa se jo vrnila; nesoča na lesenem pladniku vrč z mlekom,'-'pšeničnega kruha, medu, soli, pečene kokoši, srebrno kupo, napolneno z vinom*/ter prižgano svetilnico. Pri luči sveliinice je bilo moči opaziti dolgo in ozko sobo, čije stene so bile pobeljeno z apnom, tlak je bil -sestavljen iz belih in plavih iamčričfcoVi---NekQh'kg.i'šijb|ov i levjimi tacami ter nizek. naslonjač,-popet; s plavim suknom, je bila vsa (njena";oprava. Bila je to spalnica. _ -'-•,,';;'.<.-.. • j-V;..,{j.. Amra je postavila pladhik. na^ol Ur pokleknila pred Juda/pa mu stre«la^ ;!", Bila je to blezo petde^Ml%«lei?s^,s temno poltjo in s črnimi, ^tstguIi}ij.5očmi^'^ 'u.derih je v tem hipu odseval^ iu|,, mat«wn§k?e ljubezni. Beli turbaii 'L'»-je''pokrival glavo, izpod katerega je->kukal dolnji konec ušesa, prebitega z debelo ostjo v znamenje služab-ništva. Bila je sužnja, Egipčanka, toda ta njena sužnost je bila sladka, kajti, ljubila je Judo kakor svojega sina. Dojila "'ga je,iko je bil še majhen otrok, negovala pozneje v otroških letih —torej ga je smatrala sesedaj ^otroka,... ljubljenca. • ¦ blematične vrednosti, ker po navadi le posameznikom koristijo ogromni večini ljudske mase pa ne donašajo stalnih koristij. Ti» gre pa le ono imenovati, kar donaša stalnih, širših koristij. V čem so te koristi? Jaz obrnem vprašanje tako-le: Od česa živi naš kmet? Od tega, kar pridela? Ne. Od tega, kar proda. Tovarne, ki izdelajo, a ne prodajo, imajo v manjšem razmerju slabo kampanjo, v večjem pa pogin in likvidacijo. Čistimo pojme. Ustanavljati za kmete konsumne zadruge in prodajalnice, ima le postransko vrednost, to se pravi vso reč na glavo postaviti. Gospoda, kako pa bojo kmetje pri vas kupovali, dokler ne morejo svojih pridelkov redno in vedno prodajati, od kod denar, ee tudi znižana cena, pa vendar vedno denar, ki ga zahteva i konsumna prodajalnica? Tako se ne rešuje naše gospodarsko vprašanje, najprej ^ mora glava v Wev,potenr pride šff le rep, to ne narobe. Ali drugače: najprej se mora rešiti vprašanje, %kje in kako naj p r o d a j a naš kmet, in potem pride še le drugo, veliko bolj postransko, kje in kako naj kupuje. Kmet ni tovarnični delavec, kojega delo se plačuje v denarju, kmečko delo plačuje zemlja v poljskih pridelkih, a to ni denar, morda je neko sigur-nejie stališče, polisa proti stradanju, a denar ni. Če hoče tedaj kmet, recimo, če tudi v zadružni prodajalnici kaj kupiti, mora imeti denar, to je, mora svojepridelke poprej prodati. Specifično slovensko gospodarsko vprašanje gledfi naše kmečke mase ima se tedaj na transakcijo naših zemeljskih pridelkov v denar koncentrovati. Kako in kje naj naš kmet prodaja svoje pridelke, to je in bodi glavna prva točka našega gospodarskega vprašanja.Vsaka druga stran jeza zdaj potrata časa. Naši gospodarski izvedenci naj nam ne kalijo pojmov! Ne imenujte mi svojih profesorjev, pustite znanstvene fraze in eksaktne otrobi; to so stvari, s katerimi mi Slovenci ne vemo, kaj začeti; stvari brez koristi. Znanstveno narodno gospodarstvo in Darwinizem, ki priznava prirodni zakon, po kojem močnejši potisne slabšega in ga uniči, ki hoče ves svet ozdraviti s svojim: «laisscz faire», ^tak nauk ni za nas, bodi še toli znanstven in eksnkten. Jalov je vsake podrobne inicijative. (Dalje pride). Dr. Karol Pečnik. DOPISI. 8 PonikoT na Tolminskem, 8. svečana. — (Novi zvonoVi). •— Skoraj vse sosednje duhovnije so napravile svojim cerkvam nove zvonove, čemu bi jih mi Ponikovei ne napravili. Prejšnji duhovniki so tudi vedeli, da so potrebni novi zvonovi za našo cerkev, a so se menda bali truda, ki bi ga bili imeli s tem, ter nič storili v tem oziru. Sedanji naš dnšni pastir, prečasliti gospod Ivan Kodromac, je pri nas komaj en mesec, a je že uvi-del, da je res potreba naši cerkvi novih zvonov, ter to svojo misel naznanil duhovnja-nom. Ker je videl, 4a so duhovnjani zadovoljni, če se napravijo novi zvonovi, je začel delati potrebno v ta namen, ne vstrašivši se truda, ki ga bo imel s tem. — Naj bo tu izrečeno, da smo Ponikovei z novim dušnim pastirjem bili zadovoljni v vsakem oziru. (Dostavek ured ištva.— Vprašanje je, ali so pametneje delali prejšnji duhovniki ali pa sedanji, ker ne vemo, ali so novi zvonovi zares neizogibno potrebni ali bi se dalo z dosedanjimi še shajati toliko časa, da bodo imeli Ponikovei par tisočakov odveč .... Zvonovi stanejo, denarja, mnogo denirja, katerega je povsod premalo še za najnujniše potrebe* Stavili bi glavo, da imajo Ponikovei marsikako večjo potrebo nego so novi zvonovi l — Dotaknili smo se lega zelo kočljivega vprašanja, ker je nastala zadnja leta neka manija v tekmovanju, katera cerkev bo imela večje in boljše zvonove. Skrb za čast božjo je res lepa lastnost, toda Bogu bomo bolj služili, ako opustimo stare grehe in razvade, katerih je tudi na Ponikvah obilo. — Ako so novi zvonovi res potrebni in ni na Ponikvah druge večje potrebe, potem seveda le odobrujemo gorečnost g. dopisnika, drugače pa ne!) Iz Idrije nad Kanalom, 5. febr. — Okoli leto dni je bila kuracija Marijino Celje vdova, bili smo Idrci brez svojega duhovnika. Slednjič smo ga dobili v osebi preč. g. Franca šmida, dotedanjega kaplana v Cerknem, koji je koj po nastopu svoje službe šel v Gorico napravit župnijski izpit. Že na prvi pogled se nam je prikupil ter si pridobil v najkrajšem času srca^ vseh duhovnjanov tako, da ga vsi brez izjeme resnično ljubimo in ga hočemo ljubiti do zadnjega diha svojega. ] Kako se je blatilo in črnilo uboge za- ; puščene Idrce, tega ne bom opisoval, škoda za dragi čas! Le to naj opomnim tistim, ki so ta »častiti posel" opravljali, in jim polagam na srce, da le ljubezen rodi ljubezen, odurnost in preziranje pa le mlačnost in mržnjo! Naš gospod župnik kaže in izvaja veliko zapoved Gospodovo: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe!" To vestno iz-polnuje v cerkvi in zunaj nje, bodisi v dušno kakor telesno prid vernikov. »Dober pastir pozna svoje ovce in ovce slušajo glas svojega dobrega pastirja !• Tako je, hvala Bogu, sedaj pri nas l Cerkev je ob nedeljah polna! Otročičev gre v cerkev kar od kraja! Glas harmonik - kolednikov je potihnil! Idr-i ne puste jim še pred hišo gosti ne — češ: »Tega naš gospod ne mara !" A da je on to dosegel, ni napravil na nobeno oblastnijo tožeb; le rekel je raz loče: »Temu sem jaz nasproten!" in ljudstvo ga uboga! In tako je prav! Ples po zakotjih prinese le žalost in bridkost ter sprazni vrhu tega še mošnjiček! Letošnji pust so morali iti koledniki z dolgim nosom naprej! A kako skrbi naš dušni pastir za blaginjo svojih občiuarjcv, je razvidno iz tega veselega pojava: »Dne 30. jan. 1898. je raz leče opomnil ljudi, da bi bilo koristno in potrebno, da bi se ustanovilo vzajemno podporno društvo za 'zavarovanje goveje živine za kuracijo Marijino Celje in vikarijat Zapotok s sedežem v Ligu, in da naj pridejo gospodarji na Svečnico r šolsko sobo po blagoslovu, da se jim pravila preberejo in pojasnijo. Ob napovedanem času še je nabrala polna šolska soba gospodarjev. Z veseljem so poslušali nagovor in pazljivo sledili branju in razlagi pravil ter se jih koj v družbo upisalo 83 gospodarjev. Pravila so že podpisana in odposlana vis. c. kr. namestništvu v Trst v potrdilo. Koj, ko bodo pravila potrjena, ustanovi se stalen odbor, in društvoprične delovati. Najbrže se ustanovi v Kostanjevici miekarnica. Bog dal! Na Srednjem tudi! V Ročinju se ustanovi kmetska zadruga! In pri vseh teh vspodbuja naš preč. g. župnik! Tako je prav. Le ven iz sakri-slije, kakor kliče najvišji pastir, stavni Leon XIII. Le ven med ljudstvo, tam mu pomagati in celiti rane! Ali ne dušni pastir? Ce se tudi gre ven samo zajce streljat, bolje je, nego pa kozle! Slednjo opazko bo že razumel, komur lice!" Opazovalec. (V dopisa smo črtali oziroma preme-nili nekaj izrazov, ker preveč diše po nekem čudnem osebnem kultu. Želimo stvarnih dopisov, stvai sama naj tudi hvali delavca, a s tistimi »preljubljent*, nmogozaslužni itd. v vsakem drugem stavku — nam prizanesite ... U r e d n.) Domače iti razne navice. Ilfuieii. — Gospodična Olga Kofol, hči gosp. davkarja Fr. K o f o l a iz Kanala, se je poročila 14. t. m. z gosp. Jankom C e r n e, c. kr. poštnim oficijalom v Trstu. — Čestitamo ! Maskovaulut Lahononi, ki nameravajo ponočni napad na mojo osebo, naznanjam, da prvega, ki se mi sovražnimi nakanami približa, ga bodo morali odnesti izpred mojih nog v bolnišnico...... „Saj veste kdo". Vpisana tvrdka. — Ker plačuje naša tiskarna nad 30 gld. izravnega davka (brez doklad), je bil gospodar pozvan, da mora svojo tvrdko vpisati v trgovski vpisnik na c. kr. okrožnem sodišču. To se je zgodilo. Naša tvrdka je torej odslej pravoveljavno vpisana in se glasi: »Goriška tiskarna A. Gabršček". Veljaven podpis je: A. Gabršček pod pisano, tiskano ali vlisneno celo prej označeno tvrdko. — Vsled pooblačila gospodarji« pa je veljaven podpis tudi vodje tiskarne g. Josipa Krm poliča, in sicer za vse ra č u n e ali pobotnice o izdelkih tiskarne vsakoršne vrste. Enako za naročnino vseh časopisov. — Toliko na znanje slavnemu občinstvu! Shod r Solkanu. — Prvi shod »Trgovsko - obrtnega pospeševalnega društva" v nedeljo popoldne v Solkanu je kaj lep začetek nadepolncmu delovanju. Udeležba je bila številna. O vseh treh točkah dnevnega reda je obširno in izborno govoril dr. Turna. — Članki dr. Pečnika v „Soči'k so zbudili misel o mizarski zadrugi, ki se ustanovi, (če bo treba tudi brez Sol-kauccv!) Rodoljubi v Aleksaudrij so že pripravljeni na pripomoč. — Dr. Turna je že tudi preskrbel pravila. — Solkanski mizarji se snidejo ta teden, da prerešetajo ta pravila z ozironi na krajevne razmere. Ko oni do-vrše to delo, potem bo naloga novega društva, da izvrši prelepo misel. Torej: mizarska zadruga z živahno kupčijo v orijentu je na vidiku! Naprej! Javna varnost v Gorici. — V nedeljo so bili na Goriščeku (pri Katariniju) napadeni in r *olčeni neki Slovenci. Prosimo, da bi ^ javili pri nas, ker bi radi natančno vedeli, kak6 je bilo. — Znano nam je, da jeden Slovenec je bil hudo po-tolčen. — Več Slovencev se je pritoževalo zadnje dni, da na ulici niso varni pred zasramovanjem in celo pred dejanskimi napadi. Ako je Slovenec le količkaj bolj znan in »zaznamovan", že ni varno, da gre zvečer sam in brez orožja po ulicah! —. Tako daleč smo v Gorici! Kdo je vsemu temu kriv? Edino le — skrajna očetovski neumna ljubezen in pri-zanesljivost merodajnih činiteljev! Lahonsko »Ali se še spominjaš Messala ?" jo vpraša mladenič. »Pred nekolikimi leti me je pogostoma obiskoval". »Spominjam se ga". »Bil sern danes pri njem. Vrnil se je iz Rima*. Stresel se je, kakor bi ga pičila kača. »Kazžalil te je, kaj ne da ? Nikdar nisem imela rada tega Messala. Povej rni, sinko, kaj ti je učinil?*. »Spremenil se je popolnoma. Vse, kar je naju nekdaj vezalo, je pretrgano... Vzemi ta. krožnik, Arara, že sem sit, torej pojdem k materi". Čilatelj že ve, za kaj so služile prebivalcem strehe na vshodu. Vročina letnih dnij sil! prebivalce Sirije iskati zavetja v polmrač-nih sobanah; za to pa oni v topli, zvezdnati noči j Želeči ohladiti se, na svežen zraku, odidejo na ravne strehe; — tu imajo svoje salone in spalnice, .tu se .zabavajo in molijo. Kakor prebivalci mrzlejstfv krajev rzalšajo notranjščine svojih hiš, tako ljudje na vshodu zalšajo strehe. Na strehah lahko proučiš njih kiparsko umetnost'; zlato in bager se lesketata tu na razpetih šotorih, noga ti stopa po mehkih, vzornih preprogah. Juda je odšel po ozkih stopnicah na streho svoje rojstne hiše. Na severnem njenem koncu, podpiran s štirimi stebri, je bil narejen iz bogate tkanine mičen šotor, podoben majhini čveterooglali hišici Skozi spuščene zavese je prijetno duhtel z vonjavo prenasičen poletni zrak. V tem šotoru je ležala na vajšnicah ženska okolo štiridesetih k'I. Odmev korakov jo jt, prebudil iz globoke zamišljenosti. »Ali si ti, sn;:'" je vnašala z zvonečim glasom. »Jaz sem, mati*, odvrne prišlec ter poklekne k njej. Objela ga je okrog vratu ter si ga pritisnila na prsi. IV. Judova inati. Mati se znovič opre ob vajšnice, sin pa sede k njenim nogam, podpira je si glavo ob kolena. »Cula sem od Arare, da si razžaljen?* ga je vprašala, božaje njegove črne kodre. »Ko jej moj Juda bil še otrok, se je smel žaliti z malenkostmi; toda sedaj je možak ter ne sme pozabiti — tu je postal njen glas nenavadno sladek — da mora biti moj junak*. Govorila sta v jeziku, ki je že pojemal med ljudstvom, čegar čistost pa so čuvali predstavitelji odličnih rodbin, v jeziku, v katerem sta še Rahela in Rebeka prepevali sinu Benjaminu. barabstvo ima vse zaslombe! Saj se nič ne zgodi, ako ni prav od sile in dovolj veljavnih priči Vse se potlači, kar ni v čast »aviti eolturi". Pod takim pokroviteljstvom pač bujno cvete — lahonsko barabstvo! Slovenska potrpežljivost, kako dolgo te bodo še zlorabili?! Pustna prostost v Gorici je letos posebno obsežna. Naše redarstvo je bilo pred par leti strašno strogo, da se n. pr. v riijedni krčmi ni smelo nič zapeli... Letos pa bri-jejo po Gorici pustne norce sami šmrkovci, otroci in mladiči, največkrat nedostojno in v nadlego meščanom, a kaj za to, saj je vse le v podporo italijanskemu licu Gorice! Slovenci namreč ne uganjajo takih r.čij, zatd ima laško barabstvo proste roke, da dela, kar hoče. Da so lampijoni vedno demonstrativno v italijanskih barvah, kaj za to V! — Rečemo še enkrat/da nas Slovencev ital. barve ne bodejo v oči, toda nekega lepega dne naj ne kliče nikdo nas Slovencev na pomoč zoper take — »otročarije". Dostavek. — Doznajemo, da razne demonstrativne obhode po mestu prirejajo laški dijaki! Lepe reči to! — Redarstvu niso neznani razni udeleženci.,. <. Predpust v slovenskih društvih. — Čitalnica in Sokol v Gorici že razpošiljata vabila za čitalnični veliki ples v nedeljo iti za Sokolovo maskarado v torek. Oba plesa obetata biti sijajna. Za Sokolovo maskarado je mnogo zanimanja. — Neudje si morajo pravočasno preskrbeti vstopnice. Na večer pri vstopu ni več čas za tak posel. Novačenje leta 1808. na Primorskem. — Novačenje se bode vršilo to leto po sledečem redu: V Trstu dne l„ 2., 3., 4„ 5., 7., 8. in 9. marca. V pokneženi grofiji Go-riško-Gradiščanski: v Gradiški dne 7. marca; v Korminu dne 9. in 10. marca; v Gorici (za mesto) dne 23. in 24. marca; v Gorici (za okolico) dne 17., 18, 21. in 22. marca; v Ajdovščini dne 14. in 15. marca; v Kanalu dne 11, 12. marci; v Bovcu dne 30. marca; v Tolminu dne 20. in 28. marca; v Cirknem dne 1. aprila; v Sežani dne 2. in 3. marca; v Komnu dne 4. in 5. marca; v Cervinjanu dne 27., 28. in 29. aprila; v Tržiču dno 25. in 20. aprila: v Istri: v Piranu dne 17. in 18. marca; v Kopru dne 11., 12., 14. in 15. marca; v Rovinjn dne 21. marca; na Voloskem dno 4., 5. in G. aprila; na Krku dne 12. in 13, aprila; v Solu (Lošinj) dne 18. aprila; v Pulju dno 19., 20., 21., 22. 23. aprila; v Labinjit dne 31. marca in 2 aprila; v Poroča dne 23. in 24. marca; v Bujuii dne 5(>., 28. in 29. marca; v Buzetu dne 7., 8. in 9. marca; v Motovunu dne 10., 11: in 12. marca; v Pa-zinu dne 2., 3., 4, in 5. marca; v Podgradu dne 14. in 15. marca. Drama slov. pesnika. — Drama v jednem dejanju »Za h č e r" iz peresa g. Ant. Funtka je prišla pret. teden na oder v Zagrebu in v Pragi; v ponosnem »Narodnim divadlu" je bila igrana celo dvakrat. V Pragi je bila sprejeta s posebno pohvalo. Češki listi delo hvalijo. »Pražske Novinjr" pravijo, da po tej drami sode: tudi pri Slovencih prodira moderna književna struja (moderni proudv literarni), a pisatelj da kaže »silmf a obratni talent*. — V Ljubljani pa sodijo drugače, in sicer ljudje, ki o gledišču ne o književnosti nimajo niti pojma, a imajo vendar marsikje prvo besedo. Zat6 pa gre vse tako, kakor gre! Kuhali so psa s perjem. — V Gorici znan pristaš italijanske stranke se je nekoč v okoličanski gostilni pridružil dvema mu znanima gospodoma, od katerih pa nikdo laško ni znal — in lahon se je jel produ-kovati s svojo nemščino. Gospod je zelo zgovoren in je prevzel kmalu vodstvo vse zabave in pripovedoval vse mogoče in nemogoče dogodke. Prišla je na vrsto tudi Mladenič se zdrami iz zamišljenosti. »Danes, o moja mati!" reče, ,sem prvokrat prisiljen misliti o stvari, o kateri še poprej nikdar nisem mislil. Povej mi, mati, kakšen stan si mi namenila?" »Rekla sem ti že, da moraš biti moj junak". »Tako je! Hočem in moram biti tvoj junak, draga moja, samo pokaži mi pot. Ka§ naj dalje učinim? Mar naj čuvam čredo? orjem domačo zemljo? Mar se naj zaglobiui v sveto pismo in v knjige prerokov? Dobra, ljubljena mati, pokaži mi pot". Ženska se zamisli. »Gamaliel je prepovedoval danes v svetišču", je rekla. »Nisem ga slišal*. »Bil si gotovo pri Simeonu. Kakor pravijo, je on vreden sin svojega očeta". »Ne. Bit sem na trgu, a ne v svetišču — pri mladem Messalu*. Skrbna mati je zapazila, kako se mu je spremenil glas pri teh besedah. Neka zlobna slutnja ji je stisnila srce. »Bil si pri Messali, in ta te je razžalil. Kaj ne?« »Messala je sedaj Rimljan« To, kar mi je povedal, je bilo razžaljiva že samo po sebi, a še bolestnejše, nego besede, je bilo njegovo ošabno obnašanje, njegovo roganje, nad katerim se kar zgraža moja narava. Pravijo, da so ponosni vsi veliki narodi, toda ošabnost Rimljanov je vzraslla tako, da se rogajo celo svojim bogovom. Messala se je že od otroških let odlikoval od drugih. Večkrat sem cul, kako se je rogal tujcem, katere je celo Herod sprejemal s spošlovanjem ? toda takrat je še spoštoval,Tudejo. Danes si je prvokrat drznil rogati se našemu Bogu in našim običajem. Povej mi, draga mati, ali imajo Rimljani pravico nas prezirati? Ali smo res manj vreden narod nego oni? Ali nismo isto tako plemeniti, kakor so oni? Ali je naša slava manjša od njihove? Čemu naj se jaz, žid, smatram poleg njih za sužnja ? Čemu, dasiravno imam dovolj junaštva in moči, ne morem pograbiti orožja? Čemu se ne smem proslaviti kot pesnik? Svobodno mi je, postati pastir ali kupec, čemu ne morem postati umetnik? Povej mi, draga mati, čemu sin Izraela ne more delali vsega tega, kar dela Rimljan?6 Ženska ga je poslušala z oči vidno pozornostjo. »Na tvoje vprašanje", reže po daljšem pomisleku, »ti kot ženska ne znam odgovoriti. Dovoli, da pokličem učenega Simona". (Dalje pride). Rhislorija*S kako so nekdaj v neki okoli-Canski vasi psa z dlako in kožo vred kuhali i — A tu ga je njegova nemška znanost za--; pustila — »die Kerls haben gehalten wort nnd haben gekocht deti H u n d •¦ mi t f e« dern*. — In ker sta se ona dva gospoda strahovito smejala — kar krč ju je vil, — zatrdil je še dvakrat, trikrat, da so res psa s. p er j etn kuhali. ' '. Reforme glede oddaje poštnih pošiljatev. — Od slavnega, e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli nastopni:: razglas : Povodom reform v poštnem obratu tostranske državne polovice, ki so se uveljavile s 1. svečanom 1898., so nastopile za občinstvo "glede oddaje poštnih pošiljatev sledeče, spremenibe: •-»*--..-«. 1. Na vseh onih poštnih uradih, kjer so za različne pošiljatve (priporočena pisma, denarna pisma, poštne nakaznice itd.) posebni oddelki, imajo stranke, poslužujoče , se poštno prejemne knjige, določiti v le-tej za vsak oddelek poseben predel, ali si pa za vsak oddelek nabaviti posebno prejemno knjigo. 2. Ce se oddaja' na pošto voč tovarnih pošiljatev (maksimalno število je 3) z jedno samo spremuico, zadostuje jedna sama spremil tciti le .tedaj, če sopošiljatva jedtuske vrste, nikakor pa ne-za pošiljatve različnih vrst n. pr. ob jednem za vrednostne pošiljatve (z vrednostjo nad 20 for.) in za navadne pošiljatve (z vrednostjo do vštetih 20 for. ali pa brez vrednosti); z jedno samo »premnieo se morejo torej odpošiljati le do 3 vrednostne pošiljatve ali pa do 3 navadne pošiljatve. 3. Od gori označenega dne naprej mora se tudi pošiljatvam do 50 gr. teže pridevati poštna spremnica, kakoršnaje predpisana od poštne uprave. 4. Ker se tovorne pošiljatve v bodoče ne bodo, več kakor doslej spremljale z lističi z utisnienim imenom oddajne pošte, marveč le z lističi, na katerih bo uaznačeuu dotična zadnja železniška proga, mora biti kraj, kamor je pošiljatev namenjena, kolikor mogoče natančno napisan; radi tega imajo tudi poslujoči uradniki nalog, zahtevati od strank, da se le-te ravnajo v tetn oziru strogo po tem predpisu. 5. O določanju teže pri pošiljatvah brez vrednosti, upoštevali se bodo od t. svečana t, 1. naprej 1«- celi ali pol kilogrami, dočim se bodo teže matije nego pol kilograma zaračunavale za pol kilograma. Pri vrednostnih pošiljatvah se bo teža, kakor doslej, določala po kilogramih in gramih; prebitki pod 1 gramom se ne bodo upoštevali. ..Edinost*. Neumestno se nam zdi, da c. kr. trž, poštno ravnateljstvo prezira vse goriške slov. liste. Saj je pač tudi v interesu same c. kr. pošte in njenih uslužbencev, da se slovensko občinstvo , potom Časopisov pouči'" V takih premembah pri odpravljanju blaga. In vendar nam e. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu dosledno ne pošilja dotičnih občinstvu namenjenih okrožnic. »Kinematograf'. — Podlistek g. prof. Jakoba Čebula rja po tem naslovom v »Soči" je ponatisnil dosiovno tudi »Popotnik*. — To je dokaz, da taki popularno pisani sestavki ugajajo in da so koristni. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru. — Evo denarni p r o m e t prvega leta: dohodki gld. 27.278-83. (Med temi: hranil, vlog gld. lo.269'50, vrnjena posojila gld. 1521-15, obresti od dolžnikov gld. 471)*99); izdatki gld. 20.353*77 (med temi posojila gld. 12.925-2G, prejete hranil, vloge gld. 47(.)7, naloženi denar gld. 4220-47); gotovina koncem leta gld. 925-OG. — B i-1 a n c a kaže : I aktiva: inventar gld. 177-07, jiosojila gld. 11.402-11, zaostale obresti gld. 2*79, naložen denar gld. 223.97, koleki gld. 5-81, delež pri »Ljudski posojilnici v Ljubljani*' 2 gld., gotovina kakor zgoraj. — II. pasiva: deleži 140 gld., hranil, vloge in obresti gld. 10.603*86, izpo-sojila gld. 1710, predpl. obresti gld. 171*01, čisti d oh i ček gld. 47*94 Dostavljamo, da te številke« smo posneli po »Prim. Listu". Y Št Andrežu se je našel lovski pes, mladič, barve rujave pred 14 dnevi. Kdor ga je zgubil,,naj se oglasi pri g. Lutmanu Jožefu SL 100 v Št. Andrežu. Iz BrdL — Vsi Brici se veselimo ve-lepotnenljive zmage g. B u d t n a, — zares je vredna trajnega spomina I — A ta Nanut --- ki je sin očeta Slovenca in matere Nemke, ki je med duhovščino zlezel s podporo Slovencev ~ ta je zdaj zut. A. Z. Županstvo t Devinti je imenovalo častnim občanomprejašnegagospoda Aleksandra kneza Thurn in Taxisa radi zaslug, katere si je stekel v tamošnji občini. Diplom je izvršila naša tiskarna. Vabilo k veselici, katero priredi »Bralno m pevsko društvo" v nedeljo 20. svečana 1898. v dvorani gosp. M. Gerbeca v Ročinju s tem vsporedom: 1. A. Nedved: Naša zvezda, mešan zbor. 2. Pozdrav. 3. Mihova ženitev, možki zbor. 4. 1. Alešovee: Nemški ne znajo, burka v 1 dejanju. 5. rt/arV. B!e^" mesec» mešan zbor. 6. Žive l "'' Ha.i°St. Petru;v poslopju Blaža Pisk; zgorel je senik/škoda ni znana. — Goriški ognjegasci so drdn-li na lice požara. Z Vipavskega smo prejeli dopis, o skupni veselici »Šturskega 'pevskega društva"/ in ajdovskega faihburaškega zbora v Buda n j a h pri gospej Mariji ud. F a b j a ni, ki je-v ta namen tudi veliko žrtvovala. So--, delovala sta pa tudi pevska zbora iz B u -d a n j in P o d r a g e. —- Veselica se je »prav dobro spon&aia ,v„ j-jjakejn oziru. Dopisnik jako hvali tamburaše in pevce, po-sebe pa pevke-! — Veseli nas ta uspeh združenih društev! Le tako naprej! — Dopisnik dalje prav toplo zahvaljuje "gospo F ab tj a ni. — Dalje govori o «p.ir nevo-šljivcih*. o «Pulsk.em judu», ki vedno huj-škajo župuua itd./ a ta del dopisa nam je nerazumljiv in tudi oseben! Zato naj zadošča le toliko! Na LjulmNj) jem pri Kobaridu je umrl 3. t. m. po dolgi mučni bolezni obče "spoštovani posestnik Anton Sivec p, .d. Barel. Rajnik je bil dolgo let cerkveni ključar, bil je župan, dokler mu zdravniki niso ukazali, -da mora ta -prctilrnriljivi posel odložiti. Bil je rajnik tudi cerkveni orgljavoc in marsikatera lepa pesem "se'je pod njegovim vodstvom Bogu iii Mariji v čast zapela. On ni imel sovražnika — in zalo je ob njegovi smrti vse žalost«« vzdihnilo: škoda moža. -- Bog mu bodi miloslljiv. Ob njegovem grobu zdihuje vdova s sedmimi neodraslimi olročiči; zdihuje občina, zdihuje cerkev, zdi-hujejo posebno reveži — katerih oče je bit rajnki. N. V M. P. («l\ L.») Iz 1'odiuelea. — Politično društvo »Zavednost* je imelo svoj občni zbor dne 23. januarja t. I. Predsednik Štefan Božič je olvoril zbor ob 2. popoldne krepko in navdušeno priporočajoč udom, naj bodo v resnici zavedni! Volil se je uov odbor in sicer: Ivan Kuštrin, predsednik. A. Plesničar, tajnik, .Štefan Božič, podpredsednik, Jožef Brelih, Martin Ilumar, Fr. Šorli, Tomaž Kriigelj, odborniki, Jožef Guljn, Miha Golja, Miha Kragelj. namestnikom. Bog daj novemu odboru obilega blagoslova, da ne bo društvo »Zavednost" le : glas vpijočega ~ po Bači! — («Prim. LisU). , Šolski dom*'. — Opozarjamo še en-kral, da občni zbor lega ilni^tvabo v četrtek ob 11. predp. včitaluiških prostorih, S« jndiin za sklep. (Po Jlriveti*.) Ko se je vrnil katehet Nanut z Dunaja v Gorico, je letal po vsem mestu s svetilko, da bi našel slovensko šolo. In'ko ju v ulici Jiarzellini strmeče gledal napis »Slogini zavodi", ga je nekdo vprašal: »Gospod nune, kaj gledate ?* Nanut: Ne vem! ' Prvi: Saj vendar iniale1 oči''in'glavo ?v Nanut: Ne vem! Prvi: Ali veste, da ste živ V Nanut: Ne vem ! . Prvi: Ali vam ne pravi -vosi, da vsi oni »ne vem" v dunajski sodni dvorani so grešni V N a n u t: Ne vem! P r v i: Pojle se solit! N a n u t: Ne vem — kje je to! Naročnike moramo vedno drezali, drugače nič ni! Opozarjamo, da v marcu bomo razpošiljali poštne plačilne naloge, s kateri poterjamo zaostalo naročnino. — Kdor ne mara plačevali poštnemu slugi, naj pošlje vse zastanke nam v Gorico! , Dopisnice s fotografijami. — Fotograf Anton Jerk tč v Gorici izdeluje dopisnice s fotografijami trgov in zanimivejših vasij na vsem Goriškem. Kedor jih hoče imeti v razprodajo, naj se obrne naravnost do gosp. Jerkiča. 45 10 1 Razgled po svetu. Dunajskim listom se je pisaln iz Pulja, da odpluje v kratkem bojna ladija na vshod varovat koristi avstrijskih državljanov in kupčije. Italijanski poslanci v Trcntuso zgubili mandate, ker do 8. t. m. niso prišli v deželni zbor. Enako se zgodi laški petorici v Dalmaciji. Narodnostni zakon. — Z ozirom na glasove^ da; vlada nameravo razglasiti še ta mesec nove jezikovne naredbe, izjavlja glasilo Čeških realistov, ,,G a s'1, da je proti vsakoršnim naredbam, ker jezikovno vprašanje je rešiti ž zakonom (in sicer za celo državo in ne le za Čehe, dostavljamo mi!) „Č a s" je pred vsem za deželni zakon vsled državnopravnega stališča Čehov, ali zadovoljen bi bil tudi z državnim zakonom — „jestliže jej (ako ga) udelame my". Kova pridobitev Matljarov. — Nadvojvoda Oton se v kratkem sadno nastani v budimskem kraljevem dvoru. Prevzame tudi poveljstvo honvedov po nadvojvodi Josipu, ki namerava odstopiti. »Extra Hnngarium non est vita11. — Mudi se jim, silno se jim mudi! Madja-rijo, kar se le da pomadjariti. Sedaj so na, vrsti železniški uradniki. Pred nekaj leti je bilo zalikazalo prometno ministerstvo, da se mora vsak železničar v gotovem roku priučiti madjarščiui, sicer bo ob kruh. Sedaj pa so zaukazali vsem onim železniškim uradnikom, ki ne nosijo madjnrskih priimkov, da si svoje1'slovanske, nemško ali rumunske priimke takoj pomadjarijo, in je preskrbela vlada že ftaprej vsakemu uslužbencu mad-jaeski .priimek.. Kdor ne bi se hotel pokoriti, vbo o,b, — kruh, — Deputacija nemških gospa iz Sedmograškega je bila prišla na Dunaj in je prosila avdijencije Lri cesarju, da bi izprosila /preklic postave, s katero Madjari brezobzirno madjarijo nemška krajevna imena na Sedmograškern. — Naravno, da cesar depnfacije ni sprejel, ker bi sicer moral odstopili ~ Banffi, Značilno je, da se Nemci v rajl.iu m naši Nemci malo ali nič ne briga: o"Br svoje stiskane brate na Sedmo-graškem!'Nemška politika in madjarska stremita) po uničenju Slovanov, in zato se Nemci ne protivijo politiki roadjarski in prepuščajo svojo-od glavnega debla odsekano vejico — madjarskemu žrelu. Selitevy „Severoaiiieriškc Zjedi-njenc države" je vsled nove naselbinske postave dokaj otežkočena. Dne 17. jan. t. 1.. je sprejel senat postavo, ki določa, da se naselitev ne sme. dovolili vsem onim osebam, ki so sicer telesno zdrave in nad IG let stare, ^a ne znajo citati in pisali angležko" ali kak drug »jezik. Osebe pa, katere so nad 50; Jel staro in so oče ali mali, stari oL# ali stara;'nmati sposobnega, več kakor 21 let • slarejga, naseljenca,. se smejo naseltU, in, žj-, ž'lvf#;,.y %.«-*'"' ,21 let starega ,nase1jpnqa» Imhčbne znajo citati iii pisati, ta olajšava' velja llUli zažene in tnale otroke, kisov spremstvu svojega moža ali očeta, kateri'-pa inora bili zmožen čilauja in pisanja. Ouvenier na Kreti najbrže ne bo niti gvški princ Jurij, ker ga Sultan noče pripoznali, liusija pa otlnehava od te kandidature. Razgled po slovanskem svetu. Šolski niu/.ej v IJuhljaiii. — O tej prelepi- nameri »Zaveze slov. učiteljskih društev*' smo že poročali. Dostavljamo, da deželni zbor kranjski je dovolil v ta namen 1100 gld. podpore v 10 letih. — ,l>ppol-n ikY JIHjavlja v 3. Slov. poziv slovenskemu in isfersko - hrvaškemu učiteljstvu, da pripravne reči za muzej je pošiljali g. Jakobu .Dimniku, mestnemu učitelju v Ljubljani. 'Opozarjamo na ta poziv! Kranjsko. V Ljubljani so imeli zopet potres. V soboto 5. t, m. ob 2 in 55 pop. sla sti čutila dva močna sunka, tako, da so se pokazalo na zidovju rnzpokline. Polog 30.000 gold. za javno bolnico v Krškem je darovala gospa Hočevar še ii 0 0 (M) goid. hiralnici [tri sv. Jožefu v Ljubljani 'Via' Ustanovo, v korist onemoglim deklam. ' '/atislil grad na Dolenjskem so kupili tnehlhi (Mslercijatiei in se nastanijo v nje m < po'letos. Okrajna sodnija in davkarija in diftigi v-gradn nastanjeni uradi se bodo ;nior-al; uinaknili iz Zatičine in se preselili ali v bližnji Št. Vid ali v Višnjo Goro. iPoieujska železnica. -- »Glas Naroda, glasilo slov. delavcev v Ameriki1*,,po vprašuje, če d bi e n j s k a ž e 1 e z n i c a sploh še vozi ali rie, ker že nekaj časa ni bilo čuti, da bi se bilo na njej kaj polrlo ali da bi bili koga povozili. — Zares »amerikansko 1* Štajersko. — Pri občinskih volitvah v šentpeterski občini v Savinjski dolini, kjer je do sedaj županoval nemški poslanec Lenko, so zmagali v vseh 3 razredih sijajno Slovenci. O tej zinugi pišejo celo dunajski lisli. Kajpak! Prišla je iznenada. (•iraška podružnica družbe sv. Cirila In JI Moda ne more dobiti prostora za otti-čajno vsakoletno veselico. Nemški burši so zagrozili z bojkotom gostilničarnem, ako bi kateri hotel dati svoje prostore za to veselico. .Pomemben pojav v Dalmaciji. - V deželnem zboru dalmatinskem so bili zopet enkrat po bratski edini Hrvatje in Srbi. Združila jih je vez slovanske ljubezni. Proti škandaloznim pojavom na visokih šolah v Gradcu in na Dunaju se je namreč oglasil tudi deželni zbor, in to na način, da more veselo zairipati vsako slovansko srce. — Poročevalec dr. K1 a i č je dejal med drugim: »Kakor so se Nemci združili v jeden tabor proti Slovanom, tako je nam dolžnost, da se pokažemo proti njim kakor trdna falanga; ki se je odločila, da brani pravo Slovanov. Ako se Nemci poživljajo na 40 milijonov ^prodnjkov, bivajočih onkraj mej, pa naj ne pozabijo, da bi jim mi mogli pokazati na milijone in milijone Slovanov, ki so isto tako tdVikraj" meje*. Za njim je krasim govoril Biankini, ki je .taborno ožigosal nemško divjanje proti Slovanom. — Srb B a 1 j a k je primerjal, kako se postopa v tej državi z Nemci in kako z Slovani. Vskliknil je konečno: Povejmo še, da se ne zavedamo le svojih pravic in dolžnosti kakor državljani svobodne, pravne državer ,a m p a k da se z a .v e d a m o tudi svoje nioči kakor Slovani. Predlog odseka se je vsprejel soglasno in ob neopisnetn navdušenju zbornice in galerije, na kar je spregovoril posl. Čingrija: Naša zbornica se morda ne snide nikdar več o taki^nrilpžnosti. To je velik trenotek, Sn jaz bi predlagal, da se zaključi današnja seja. V ta namen, da izrazimo svoje sočutje naši mladini'in-slovanskim bratom ter našo solt-darriost« ž ukupnim življem slovanskim v tej ciržavi, predlagam torej, da se ta seja pretrgat ; : Dr. T.r o j a nov \ č je rekel v- pod-krepljenje^ tega predloga: »Treba, da pone-semp ndcoj najlepši utis, da smo v slovanski vzajemnosti pozdravili zjedinjeno mladino našo na vseučiliščih v Gradcu in na~ Dunaju. Osobito sedaj,' ko je toli žalostnih pojavov v državi, ko ¦ hoče katilinarsko-germanska-irredenta, da bi" nadvladah močneji slovahskl živelj, katerega' je bodočnost, treba,' da za-' pojemo, domov grede*: »Hej Slovani naša reč slovanska živoklije, dokler naše verno srce' za naš narod bije . . . Da:živi majka Slavija!" Frenelično ploskanja in neopisno navdušenje. Ko so poslanci ostavljali dvorano, so vsklikali' ob navdušenem odobravanju galerije: Živio'! Zivio! Nazdar! Živela slovanska vzajemnost! Živela Hrvatska! • ¦ frrovzrlSeiil vladika Strossmajer bo slavil jutri 16. t. m. GO-Ietnico mašništva ali dijamantne sv, maše-."'Ves {..ovanski sveh se bo spominjal jutri' lega Velikega;in slavnega' Slovana. Tudi'mi Slovenci ob najzapadntji slovanski meji' kličemo 'oduševljeno: Slava Bftii, na mnogaja ljeta'!' — »Posavska H r v a t s k a" od soboto "mu je posvetila krasen uvodni članek. Tudi v raznih drugih; hrvaških listih smo čitali že prav presrCno" pisane članke. •'' "• *• '••¦ ! ¦ ••' Rojen 4." iebruvilrja, 1615. v 0'aifikujo ondi dovršil gimnazijo, fildztllio na škofijskem 'liceju u Djakovu, a lela' 183.*: jo' biTv PčSti' ; pdvzdiguon 'v doktorja filozofijo;' novo' mašo' > 8i^n:,iG.Tobr:',T8;i8. 'DV kwiw&' jo'bir: kaplan v Pelrovafadinu, poleiit je'šct"na'diV., najski avguslihej,' kjer je bil p'pvzdign'6'n lblii' •18H. še y doktorja bogoslovja ,cum uplausn" .(z veliko odliko). Na'to' je bil profesor v Djakovu, a kmalu Je bil pozvan za ravnatelja' avgustineja na Dunaj, a ob enem je bit1 dvorni kaplan; dne 18.' doc. 1810. je bil, imenovar. škofom v Djakovu —in od tedaj pričenja njegovo blagodejno delovanje na slo- , vanškem jugu.'— Leta 1800, jo položil' temelj akademiji s BOlOOO gld., lela 1806.' s' 50.000 vseučilišču, sezidal katedralo v Djakovu za 1,200,000 gld., ustanovil galerijo slik v Zagrebu s 300.000 gld., podaril akademiji '/.nanosi! 110.000 gld. itd, Mnogo jo še svol pod 20.000 gld. — Slava lolikomn rodoljubu in dobrotniku naroda! Frančišek 1'alackv. — V moravskein deželnem zboru je predlagal dne 5, t. m. poslanec Skala,, da se proslavi stoletnica rojstva Praučišeku Paluekoga, ki Je, rojen naMo-i ravskem, vse svoje življenje posvetil češkemu narodu. Geški narod na Moravskom bi najlepše praznoval stoletnico z dovolitvijo podpor za preiskovanje mestnih, župnihin plemiških arhivov s posebnim ozirom na zgodovino, in drugič z ustanovilvijo štipendijev vsoučiliščnikoin, dokler Moravska ¦ no ' dobi svojega vseučilišča. Doktor Stanislav StoJalow.skl,,znani poljski radikalni vodja, je bil voljen v drzavj.il zbor namesto pokojnega poslanca grofa II o m p e š a;" dobil je 415* glasov, ¦njegoV1 nasprotnik pa 25......;.................».,. Rusija. — S posebnim carjevim ukazom se je preustrojilo ruško ministerstvo z a z u n a n j e z a d e v*c. Do sedaj je bilo to ministerstvo razdeljeno, ker so bile po- , krajine v Aziji pod posebnim samostalniki , »azijskim deparlementom". Sedaj pa je .ta »azijski deparlcmenl" prvi oddelek minir sterslva za zunanje zadeve. Dunajska borza 14. februvarja 1898. Skupni državni »Jolj? v nolak . . Skupili državni dol« v sreliru . . . , Avstrijska zlata renta ....'.., Avstrijska kronska renta 4«i . . , Ogci>ka zlata renta i«i..... Ogersksi kronska velita 4# . . . . ' Avslro-ogerskc liančne delnica . . Kreditne delnice........ London vis,ta........... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark........'. . . . 20 frankov.........¦ . . . Italijanske lire.............. C. kr. cekini.......... I02.,gld. : 102 , .' 122 , .' 100 iln 300 gld. mesečno jS*yjSR- R. vseh krajih s prodajo zakonito dovoljeni!- drž. pa-1 pirjev in srečk, «i da ni potrebna glavnica jiitni : nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 53,10—ž Otvorjerije trgovinel,.. Podpisani naznanja,:*:slavnemu slovenskemu', občinstvu v Gorici in ? dežele, ,da je otvorii* pri Sv.'Boku, na,ulici proti Št. v Petru, v lastni hiši št. 30 ' ; trpim z jeiiliiMaii v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po 1 pošteni trgovski ceni. Priporočaje se p. n. občinstvu za obila narpčila se beleži z vsem spoštovanjem udaru S. .50 8—2 Vinccne Podgornik. P. 37 S—1 •: ¦ trgovec; ' v Krojaški mojster ;i. FRA.NO ČUFER , v Gorici v ulici:sv. Antona.štv..I, i 'izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE za moške po meri, bodisi tihe ali (iriproste-M .•¦-*-• 10 52-5 '' Priporoča se svojim rojakoBi y <$m&. ' bi na deželi, posebno pa učencem ljudskih in srednjili šol za obila nartičila. Senzacijonclno sladilo!!! CUKERIN 350krat slajši od sladkorja kos za 21/, kr. 200 „ „ „ . . , IV, , 180 , , , , . . 1 , razpošilja najmanj ste kosov povzetjem JINDitICH VOJTfiCH, Nusle-Praha. Prekupcem in stalnim odjemnikom veliki popust S. U 8~(i P. 34 6 -2 Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, v Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vosf-eno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (»S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P ,cl.) Hajlepše darilo! y : frešereii - f oezijo, p s sliko slavnega slovenskega *4) ^'.^ _ A „ pesnika. Vezenje je elegantno fo%*M9W&J&J®jK& v usnji z zlato obrezo. — Cena ffi| ^¦LJfcadLdiMdfad samo g Id. /*— s poštnino mffm gld. 105. %ZM | Jenko limon, ____7_~ /. zvezek, s pesnikovo sliko in jgl^U Anton Potatzky v Gorici. * Na sred! KaStelja 1, * TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. > * Najceneje kupovališče nimberškeaa In drobnega * blaga ter tkanin, preje in nitij. « ¦ POTREBŠČINK :| za pisarnice, kadilce in popotnike. | Najboljše šivanke sca Šivalne stroje. * POTREBŠČIN'!-: t za krojače in čevljarje* t Svetinjiee. — Kožni venci. — Mnšiio * lilij I žice. » Hišna obuvala za vse letne čase. I P o s e h ii ost: ;•> Semena za zelenjave, trave in detelje. § Najbolje oskrbljena krošnjarje. prodajale ^ib»»,'i za kramarje. p<> sejmih in tr»ih leželi. -j :!.-, ;, Goriško pivo! Podpis . p-.M.lM.O (na Goriščeku II). lipo lobio nl^ 1 MOJIIII p. H. ••.Ijfllllll.-flll '¦""V l"v" »¦¦ijl'"lji«' kakovosiV dolIivVTv^odčekih !» /,.',. ' , m •/» II. kakor tudi v posebnih stekh-iieah. /.ijcdiio naznanjam, da sem v miiiolem letu