Us\io-k£/m^.-fU-v ik ti ot \ cu postale Ljubljana, petek tt. aprila 1943-XX1 Cena cent. 80 Jpravtiifevo UuMnoa hKcumm alta S. Teleloo h. *l-22 41-23 »1-24 uoseratni «ldelefc Mubttana fucanitara afr ca i - lelefoc k 31-25 31-26 'odruinica Nove mesto: Lmhltaoska cesta 42 KiAni a t.tuMiaoskr pokra tinc on po Si no čekovnem a vodu k. 17 ?49. a »tale kraje ItaliK Semno (.oot. Con Po« No 11-3118 IZKLJUČNO iA.Molt.TVO a ogla* e Ki Italiir i" inozemstva ima Unionr PuW>t»r«ta 'raltana S. A MILA NO Uredmitvo: Puccmi)ev» ahca ko. 9. kev 31-22 31-23. 31-24. _Kofcop»»i it ■« m bljciti di proveoiean italiana ad estera: Uoione Pubbliciti Italiana S A MILA NO živahna bojna delavnost vzdolž tuniške fronte Opetovaco odbit! sovražni napadi na zapadnem odseku Sedem nasprotnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. aprila naslednje 1055. vojno poročilo: živahna borbena delavnost vzdolž vse teniške fronte, zlasti na za;>d nem o soku, kjer so b il opetovano odbiti sovražni napadi, Id jih je podpirala jaka topniška priprava. V zračnih dvobojih so nemški lovci uničili dve letalj tipa »Spitfire«. Poleti, ki so jih izvršila anglo-ameriška letala nad Cagliari, so povzročili omejeno škodo v okolici mesta, žrtev med prebivalstvom ni bilo. Nasi lovci so takoj posegli v boj ter zbili »tiri štirimotornike. Neko drugo letalo se jje zrušilo, zadeto od našega obrambnega topništva. Najtrši odpor čet Osi Tunls, 14. aprila, s. O dogodkih zadnjih dni na tuniškem bojišču se zdaj lahko pove da so se italijansko-nemške sile iz južnega tn srednjega Tunisa umaknile v severni Tu-nis. ne da bi jih ang eško-ameriške armaue mogle cbkoliti ali jih ovirati pri premikm. Pc udariti je, da so osne sile odnesle tudi vse givoje orožje in celo rezerve živeža. Sovražnik in zlasti 8. angleška armada mora zaradi izgub v bitkah z zadnjim, stražami Os; prebroditi resne težave glede prehrane Da-*ies. ko so italijansko-nemške sile skrajšale : K>jišče ter se združ le za obrambo na obzirnem pasu, so lahke osredotočile vse svoje močne obrambne sile. Sovražnik, ki tueti I*>ira svoje orožje, se mora zaletavati v gorovje v pokrajini med Bizerto in Tunisom, kjer imajo italijansko-nemške čete v poi-itrogu svoje obrambne črte, na katerih so odločene nuditi najtrši odpor. London priznava izgubo rušilca fSHarvester" Lizbona. 14. apr. s. Angleška admir;Alte ta je zdaj objavila izgube o potopitvi rušilca »Harvester«, katerega so podmornice Osi potonile na Atlantiku. Po ugotovitvi, cfa. je bir rušilec dodeljen spremstvu nekega konvoja, obvešča admiraliteta. da te bilo z edinico izgubljenih 9 oficirjev. 133 mornarjev in uslužbencev vojne mornarica vojske ter letalstva Italijanske čete so se v Tunisu odele z novim! lovorikami slave in časti Službeni pregled o razvoju bojev pri Marethu in o operacijah med Marethom in Akaritom Dnce sprejel nac. svetnika Bottaia Rim, 15. aprila s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Bottaia, ki je Duceju poročal o znanstvenem in založniškem udej-stvovanju spopolnjevalne šole pri Kr. univerz; v Rimu. katere ravnateljstvo je osebno zopet prevzel. Duce je hotel spoznati podatke o delovanju šole od leta 1939/40. to je od ustanovtve do danes Bottai je očrtal ureditev korporativnih študij in predloži.] Duceju. naj se vzporedijo vseuči-Vške ustanove, ki pripadajo zavodu, kakor se je že zgod'lo v ostalih panogah znanosti. Duce je odobril obrazložene misli in odredil, nai se naredi načrt za poseben 7*3 vod. Ob tej prilik-' ie Duce omenil ob-š;rno delo tovariša Bottaia za fašistično šolo v 6 letih njegovega delovanja v ministrstvu za narodno vzroin in z1ast; njegovo sodelovanje pri šolski listini in oblikovanju nove srednje šole. Duce je končno v naprej naznanil, da bo nac:onalni svetn'k Bottai za svoje delo odlikovan z zlato zvezdo na področju šolstva. Mussolinijev korperativizem Berlin, 14. aprila, s. Današnji uvodnik lista sVolkischer Beobachterj. je posvečen ideji in razvoju italijanskega kerporativiz-ma. članek ima naslov »Izkustva s korpo-rativno državo v odnosu s socialnimi vprašanj našega stoletja«, člankar govori o italijanskem ali bel je Mussolinijevem kor-porativizmu in strogo razlikuje med demokratsko marksitičnim socializm-m ter fašističnim sind kalizmom, ki s1 oni na stvarnih načelih iesn'čne socialne pravičosti. Prikaze na. aije odnose dela v Italiji, v industriji in peljedeljstvu med delodajalci in delo jemale ter prikazuje ob koncu nevo itali ansko gospodarstvo, katero se izvaja j po zakonskih i. k repih ki tvorijo gosp dar- j sko socialno okostje velike faš stične korpo- , rativne ideje, katera se postepoma razvija ! in spcpoltijuje. Močen sovjetski napad krvavo zavrnjen Nemški uspsh na kubanskem odseku — Erzi čelni so zadali angleškemu bro&ovju hude izgube v Kanalu I* Hitlerjevega glavnega stana, 15. apr. 'Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču je Izvedel nasprotnik z več divizijami in številnimi al iopnimi vozovi n>očan napad, ki je bil krvavo zavrnjen. V ostalih odsekih vzhodne fronte ni bilo nobenega bistv«sie~a bojnega delovanja. Na tuni-Oii frenti so se izjalovili š evilni krajevni napadi in sunki sovražnika v hu-ilh borbah. Posamezni manjši vdori so bili razčiščeni v takojšnjih protisunkih. Bojna letala in letala za borbo iz bližine so napadala na fronto odhajajoče motorizirane sile sovražnika ter prizadejale kolonam občutne izgube. Nemški hitri čolni so v noči na 14. aprila v Rekavskem prelivu napadli angleški konvoj. Brez lastnih izgub ali poškodb so potopili dva angleška rušilca ter poškodovali en stražni čoln in hitri topniški čoln tako težko, da jih je treba smatrati za izgubl„e-ne. Razen tega so potopili še lOOOtonsko petrolejsko ladjo, ki je ob potopitvi potegnila s seboj v globino še eno manjšo ladjo. Dva torpeda sta za:lela drugo 4000tonsko ladjo, ki je v potapljajoČem se stanju izginila, iz vidika. Razen vznemirjevaJnih napadov na vzhodno nemško ozemlje so sovražna letala preteklo noč n? padla Stuttgart. Zaradi bomb, odvrženih na stanovanjske predele mesta, je imelo prebivalstvo izgube. Nočni lovci io protiletalsko topništvo so sestrelili najmanj 23 angleških bombnikov. Pet nadaljnji sovražnih letal je bilo sestreljenih nad obalnim ozemljem nemškega zasedenega zapadnega ozemlja. Močan oddelek težkih nemških bjnih letal je v noči na 15. aprila silovito napadel irdustrijsko mesto Bredford se ver no vzhodno od Londona. Zaradi številnih odvrženih rušilnih in zažigalnh bomb so nastali v mestu veliki požari in razdejanja. Boljševiške letalske fzgube Berlin, 14. apr. s. Kakor se doznava iz vojaškega vir*, je nemško letalstvo tudi včeraj podnevi n ponoči z uspehom nadaljevale nanade proti zbirališčem sovražnih čet in sovjetskim topniškim postojankam predvsem na severnem odseku vzhodnega bojišča Drug' uspesm na-oadi so bili izvršeni proti prometnim žilam za oskrbovanje bojišča v sovražnem zaledju. Bombe velikega kalibra so zadele industrijske naprave v mestu Kirovsku na skrajnem severu. V vodah Ribiškega polotoka so nagla bojna le= ta!« pctopila 2000tonsko tovorne ladjo Včeraj 90 boljševiki izgub li 48 letal, medtem ko se samo 2 nemški letali nista vrnili Bambe na Kirovak Berlin, 14. aprila s. V zapadnem delu polotoka Kole so nemški bombniki bombardirali preteklo noč vojaške objekte pri mestu Kirovak. Odvržene so bile bombe j na elektrarno in na razne tovarne. Nem- j ška letala so na povratku lahko opazovala ; obširne požare v severnem in srednjem j delu mesta. Maršal Antonescu pri Hitlerju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. aprila s. Hitler je dne 12. aprila t. L sprejel šefa rumunske države maršala Antonesca o priliki ob!ska, ki je trajal nekaj dni. Razgovori o splošnem političnem položaju in o raznih vprašanjih, ki se nanašajo ns skupno borbo proti boljševizmu in angle-škoameriškm plutokracijam. ki so z njim povezane, so se vršili v duhu nemško-ru-munskega prijateljstva in nespremenljive^ ga bratstva v orožju, ki veže narode, ki so pristopali k trojnemu paktu. Razgovorov sta se udelež;la tudi nemški zunanji minister von R bbsntrop in šef vrhovneoa po-velistva nemških oboroženih sil Keitel. H:tler in šef rumunske države sta potrdila svoj nespremenljivi skleo. da odločno nadaljujeta borbo proti sovražnikom Evrope br«rz komorom:sov in z uporabo vseh razpoložljivih sil. Rumunski narod bo ramo ob rami z narodi ve;esil Osi nadaljeval borbo do končne zmage da s tem z«odo-vinsk;m dopr nosom k neodvisnosti Evrope zagotovi bodočnost rumunskega naroda. Maršala Antonesca so spremi i al,i šef vo-iaškega kabineta maršal Davideseu in ofi-t cirj: rumunskega fflavneea stana. Razen te-ea sta sp sestanka udelež:la tudi nemški opolr-omočeni mr^ster v Bukarešti in romSV; pener?i Hansen. Visoka madžarska odlikovanja hrvatskih ministrov ln oficirjev Budimpešta, 14. apr. s. Ob drugi obletnici neodvisnosti Hrvatske je madžarski regent odlikoval z velikim madžarskem križem reda za zasluge hrvatska ministra Loi-koviča in Artukoviča, generaJa Stan-zerjta in Lako, s kotmendatorskim križem tega reda pa številne druge hrvatske oficirje. Odlikovanja so bila izročena danes med sprejemom, ki ga je priredil malžarski minister v Z.errebu Marossy, ki je v kratkem nagovoru podčrtal vzajemnost madžarskega in hrvatskega naroda. Izšlo je uradno poročilo o bitki pri Ma- ; rethu in o premikanju od Maretha do ! Akarita. Poročilo se glasi: 1. V noči na 17. marca sta dve tretjini ! britanske 8. armade po topniški pripravi, | ki jo je po silovitosti, trajanju, številu baterij in streliva mogoče primerjati samo z bitko pri E1 Alameinu v oktobru lanskega j leta. začeli napad na Marethovo črto. Istočasno je tretjina sovražnih sil preko slabih puščavskih poti grozila obkoliti naše desno krilo, onkraj džebelskega grebena Matmate. ki ga ščiti majhno višavje Melab Tebasa. Od 17* do 23. marca Po šestih dneh srdite borbe na obalnem odseku, je sovražnik dosegel le skromne uspehe v primeri z uporabljenimi sredstvi in krvno ceno: prva armada, ki je do tedaj odbijala sovražnika v glavnem z neprestanimi, sprotnimi in bliskovitimi protinapadi oddelkov na postojankah in z ognjem svojega topništva, je tedaj prvič postavila b:tko na raven protinapada velike edinice 15. nemška oklopna divizija, ki je bila v ostalem zaradi prejšnjih bojev v drugih tun:ških odsekih skrčena na eno tretjino svojih efektivov, je v zvezi z drug mi ita-lijansko-nemškimi silami na Marethovi čr+i v dneh 22. in 23 marca v korenu uničila sovražni klin. ki je bil zabit v naše črte. Ta veliki protinapad je stri vso nadaljnjo britansko napadalnost na Marethovi črti Osma armada, ki je nedvomno podcenjevala odporne sposobnosti naših čet, kakor to potrjujejo ujetniki, in odporne sposobnosti same RTorethove črte, pa se ni še odpovedala borbi: z glavnino svojih efektivov je ojačila edinice na pohodu proti našemu južnozapadnemu odseku in spremenila v glavno akcijo, kar naj bi bilo po prvotnem načrtu samo vzporednega pomena. Napad ie bil izvršen v noči na 22. marec, in sicer po oklopn;h predstražah prvega britanskega oddelka; tudi tu ie bila borba izredno huda, toda z naše strani so bili že izdani protiukrepi, ki so b:li časovno neposredno y zvezi z razvojem angleškega manevra. Takoj je prihltel na kraj velik del 21. oklopne d;vizije. ki ga je stavilo na razpolago poveljstvo armadne skup "'ne, medtem ko se je nadaljevalo premikanje 164. pehotne divizije, umaknjene iz vojne črte. S temi in drug;mi oboroženimi silami, ki so bile odvzete iz Marefhove črte. je b:lo mogoče položaj na južnem odseku takoj obvladati in ga nato nadvladati. Ko ie v okviru strateškega položaja, ki je zajemal vse oborožene sile Osi na srednjem in iužnem tun:škem odseku, prva armada prejela povelje, naj se umakne, je povelinik predlagal, naj bi se najprej zaključka bitka v teku. ki driM«?-io poveljstvo če'am; v okviru skromnih sredstev se ie skušal izboKSati materialni po-ložai vojaka: naeio ie bila obnovljena in preure:ena intendantska služba, poveli-s+vom velik!h e^'nic ie bila vrniena njih neomejena tak+'čna. orsancka in oskrbovalna naloga, ki se je med tem izgubka po =ictemih ooveli^pv. kakršni so sicer izvedljivi v inozemskih vojskah, a ki jih je morala naša vojska nujno zavreči. »Maginova puščavska črta«4 Tako vojaki, kakor častniki in poveljniki so spoznali, da se po slavnih,'a bridkih minulih dogodkih začenja nova faza, v katero je mogoče gledati, če ne že z gotovostjo zanes.lj.ve zmage, pa vsaj z mirnm zaupanjem. Postojanke, ki so bile določene prvi armadi, so znane po nezasluženem slovesu tako zvane »puščavske Maginotove črte«. Ta Maginotova črta je bila v bistvu sestavljena iz kak h 30 bunkerjev v obalnem ravninskem pasu. kjer je zapirala glavne prometne ži.le; dobre so bile seveda postojanke v gorskem pasu, a povsem odprt je bil teren zapadno gorovja, kjer je kakih 13 km širok prag tvoril le majhno oviro za premikanje oklopnh si L Po francoski zamisli naj bi Maginotova puščavska črta predstavljala prvo oviro italijanskim silam v Libiji, ki so bile. kakor znano brez oklopnih sredstev, da bi se s tem pridobil čas za celo vrsto protipremi-kanj. V ta namen je bila za hrbtom glavnih postojank zgrajena gosta cestna mreža, ki sicer nudi protiofenzivne možnosti, predstavlja pa v pogledu obrambe temeljno napako: steka se vsa na področje Gabesa. ki predstavlja tako ožino, da bi njena izguba v primeru preboja Marethove črte utegnila spraviti v krizo vso obrambo v obalnem in gorskem pasu ter na južno-zapadnem odseku. Nova razvrstitev čet Ako ocenjujemo vse te čhvtelje skupaj, obenem z razvojem črte. k* ie bila le prevelika glede na skromne efektivne prve armade, bj se zdelo, da bi b:lo bolje izbrati za obrambo boli odmaknjene postojanke (Akarsrt), ki bi nedvomno nudfle pogoje boljšega varčevanja sil in boljšega odpora. Poveljstvo armade se je znašlo v dejanskem položaju in ga je sprejelo zato, ker čas in sredstva niso bili več na razpolago, da bj bilo mogoče drugje obnoviti pomožne obrambe, ki so bile že v naprej der ločene. Upoštevalo je prednosti in slabosti bojne črte in si je skušalo zavarovati njeno globino, da bi jo tako odvzelo sovražnemu obvladanju, pri čemer je oskrbelo oborožene sile na raznih odsekih v razmerju z notranjimi odpornimi sposobnostmi in verjetnim razvojem sovražnega manevra. o katerem je bilo že od polovice februarja dalje na razpolago nekaj konkretnih piodatkov. V zvezi s temi vidiki so močne in za obrambo organizirane čete zasedle navedeno gorsko področje in ga spremenile v prednjo postojanko, k' naj bi sovražnika prisilila v prve razvrstitve in zadržala zalet prvega napada. Na vsem obalnem odseku pa so bila izvršena poljska utrjevalna dela (žične pregraje in minska polja), večjim ed nicam gorskega pasu, od koder je bila umaknjena tudi ena divizija, čim se je sovražni manever pokazal že v vseh podrobnostih, pa so bili namenjeni obširnejši odseki. Za obrambo južnazapadnega odseka (na prelazu Debaga Melab) je bil zbran in oja-čen z razpoložljivimi silami saharski oddelek. Položaj je bil vnaprej kočljiv in poveljstvo mu je skušalo biti kos, kakor se je to dejansko zgodilo, s premikom gibljivih rezerv, kj jih armada sicer sama ni imela, a ki jih je zgotovilo preveljstvo armadne skup ne. Zlasti se je poskrbelo v tej razvrstitvi za uporabo topništva, ki naj bi glede na dobre postojanke in odlične opazovalne točke tvorilo enega izmed temeljev našega odpora. Glede na manjše število topov in slabšo oskrbo s strelivom v primeri s sovražnim topništvom pa je bilo treba v načelu osredotočiti ogenj samo na najpomembnejše cilje, pri čemer je bilo treba odmerjati število strelov v razmerju z nevarnostjo teh objektov.. Uporaba topništva, kakor je bila določena v vseh podrobnostih. je v celoti odgovarjala v vseh fazah bitke, tako v pogledu točnosti zadetkov, kakor nj hove moči in nagl:ce. tako da je topništvo tvorilo najvidnejšo, če ne že naj-boli bistveno oviro za sovražno napredovanje. Obnova energij V okviru obnove vseh materialnih in moralnih sil, je bilo treba spremeniti nekatere bojne metode naše pehote, ki so jih sicer v teoriji vsi zastopali, ki pa se v puščavski vojni niso izkazale, ker določa tu ritem borbe akcija tankov, protitankovskih sredstev topništva in letalstva. Pehota, ki je otrpnila v nalogah odpora na mestu, ni več napadala. Da bi se izpolnila ta vrzel in da bi se naši pešaki spet oživeli in dobili vero vase. je armadno poveljstvo skrbno uporabilo sleherno sredstvo vzpodbude, od vzpodbude same do nagrad, od zatretja do takojšnjega plačila: že takoj v prvih stikih s sovražnikom se je zahtevalo, da morajo vojak, četa. oddelek itd. takoj odgovoriti s protinapadom, in to v razmerju s sovražnim naskokom. To je bilo velikega pomena, ako pomislimo, da je bil sovražni napad, na katerega odboj smo se pripravljali, že takoj v začetni fazi poskus probojnega napada. Sredi marca naše priprave sicer niso bile takšne, kakršne bi si želeli, vendar so že rod:le znatne prednosti. Ostajale so sicer še vedno velike vrzeli, toda v celoti je imela armada, ki je bila obnovljena iz slavnih čet hrabrih vojakov, ki so se borili pri E1 Alameinu. v S;rtiki in v Džebe-lu. oživljena po novih silah, ki so vsrkali vžtse duha veteranov, in očiščena mnogega balasta, ki ga je povzročila izpraznitev Tri-politanije, sedaj svoj stil in svojo dušo ter je sprejela borbo, trdno odločena, da jo vzdrži do skrajn:h posledic na teh postojankah. ki eo bile zaupane časti naših vojakov. Sovražnikove priprave Sredi februarja so se britanske srednje straže, ki so zaman jn dejansko tudi brez prave' volje zasledovale naše čete iz Tri-politanije do Maretha, ustavile pred našimi postojankami ln začele majhne razpršene akcije, katerih namen ;'e bU, da se ugo-L vi potek naših bojnih črt. Od tega trenutka dalje so sovražne sile v metodičnem jn stalnem naraščanju, kakor je sproti oskrba začela normalno poslovati zsčele prihajati preko lib-jsfce mele in se razvrščale ob cesti in zapadno cd ce- Nadntlevanfe no 2» strani ~*2lika japonska zmaga pri Občutne angleške materialne in človeške izgube *Kerkenna= UJtUl/ -------. . .MMUV o Hammaje !#Wf;^«KebŠ'li ' MarelW |Djerbaj IZarzis i KsarGhilane®; Ve B.Gardan ®TatahouineE?uara Jferilo* l VBordjleicoV \ -.^".li.M too '" --1 Tokio, 14. apr. s. Japonski glavni stan je objavil rezultate kopnih m letalskih operacij v odseku Ak jaba. Poročilo ki se nanaša na ugo= tovitve do 10. t m., ugot ja, da je sovražnik •mel 4200 mrtvih, od teh 2000 Angležev Japonske čete so nadalje ujele 516 ovražnikov. Zajetih je bilo 156 topev. 374 lahkih in težkih strojnic. 4015 pušk. 50 tankov m oklopnih vozil. 72 avtomobilov in 500 konj. Potopljene &o b le: 1 lOOOtonska ladja n 4 500tonske ladje, poškodovanih ie bilo 14 lOOOtonskih in 15 500tonskih ladij Mnogo letal ie bilo sestreljenih ali uničenih na deh med napadi na sovražna letališča, ki so tudi utrpela hudo škodo. Japonci «o imeli naslednjo izgube: 202 va, 46 letal pa se ni vmilo na oporišča. Tokio, 14. apr. s. Komentirajoč dogodke zadnjih dni v južnovzhodnem Pacifiku, pripominjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da se aa obeh straneh zdaj bori z vel kim< silami za sego premoči ▼ zraku. Japonci izvajajo molilne akcije s skupinami bombnikov m uničujejo sovražne konvoje na morju, preden ti dosežejo pristanišča Sovražnik že nekaj tednov mrzlične ojačuje svoja prednja oporjča Med pomorsko bitko pri velikem zalivu Nov? Gvineje so bile uničene t potopitvam« ladij vdike količine potrebščin m ojačenj za čete. k: so bile namenjene v Buno. najsprednejšo postojanko sovražnika ob severnovzhodni obali No* v Gvineja Nadalfevanfe t U strani ste Medenine—Mareth. Pri tem se se med to cesto in gorovjem zaščitile s poljskimi obrambnimi napravami in z obdržanjeaa oklopnih avtomobilskih edinic na samem bojid&u in ob boku. Manjše pehotne edinice so otipavale našo prednjo črto tudi na grebenu Djebela—Ksoura, medtem kc so se pojavljale prve sovražne skupine z nalogo, da stvorljo in zaščitno prednje oporišče, v puščavskem pasu pri Ksaru Rhilaneju. kjer naj bi oskrbovale za obkclitev namenjeno kolono, ki naj bi se potem podala na prelaz med Tebago in Melabom. Očitno je bilo, da je sovražnik najprej utrdil obalni odsek, kjer je deloval 30. ar-mijski zbor, pod čigar nadzorstvo sta pn-ffli približno dve tretjin; osme armade: 50. 51. pehotna divizija, 2. novozelandska divizija, 1. in 7. oklopna divizija, čete ar-m:jskega in armadnega zbora, ki so jih v glavnem tvorile tri brigade pomožnih vozil (1., 23. in 24. brigada) in ki so bile dodeljene k pehotnim divizijam, nadalje stražna brigada, ki je bila dolcčena za uporabo pri 7. oklopni diviziji, potem polk, majhnega in srednjega topništva in manjša število indijskih čet 4 divizije. Ob kcncu prve tretjine marca je 30. ar-mljski zbor skoro dovršil razvrstitev svojih čet; ni se pa zdela še urejena organizacija oskrbovalnih služb te velike edinice, ki pa So vzlie temu že s polno paro delovale, zlasti pc obnc vitvi pristanišča v Tripolisu Počasnejši in ver-'etno nalašč zavlače-van pa je bil dotok sil proti južni razvrstitvi pri Ksouru. Dotlc' so prispele med Ksar Ghilane in Ftim Tatahuine degolistič-ne brigade Leclerca in Koniga z manjšimi gršk'mi oddelki, podprtimi od 4. lahke brigade- ki je bila cdvzeta od 7. oklopne divizije in ki je do tedaj delovala v okviru 10. armijskega zbora. Izjalovljeni angleški načrti Toda čas je pritiskal tudi 15. armijsKi zbor: letalsko izvidnštvo ki je bilo izvršeno nad dovoznimi žilami te velike edinice, je že 13. marca ugotovilo živahen promet na severnih in južnih ažebe'skih cestah v Tripolitanji in na cestah Tatahuina, Duirata, Ksar jn Ghilana. Dne 16. marca na predvečer napada 30. armi skega zbora nI bilo več dvoma, da je 10. oklopna divizija prekoračila prag pri Bir Amiru, 40 km južnozapadno od Tatahouine, od koder se je naprtila prot: našemu južnemu odseku, od katerega je bila tedaj oddaljena še kakih 5 etap. Tako je hilo mogoče ugotoviti 10. armijski zbor, ki je štel eno oklopuo divizijo in druge sile (degcliste Grke, Indijce), kar je odgovar-alo približno močni motorizirani pehotni diviziji. Sovražnik je upal, da bo to nepričakovano cgroženje zelo kočljivega odseka našega bojišča prisililo naše poveljstvo, da odtegne tja vsaj del naš;h rezerv, da bi bil s tem napadalni glavnini (30 armijskega zbora i olajšan proboj na odseku, ki ga je sovražnik smatral za odločilnega, na obalnem odseku. Znano je, da predstavlja osma armada najmodernejšo in skrbno opemljeno silo. ki jo je danes sploh mogoče ugotoviti na raznih bojiščih te zares svetovne vojne. Pehota, s katero razpolaga Anglija na Srednjem vžhodu, je sposobna pehota tako v fiz'čnem pogledu, kakor v pogledu izvažba-nosti in vojnega duha: njena oborožitev in njena cprema sta na čelu v tem pogledu in prekašata v primerjavi katerokoli pehoto na svetu, ka-iti nihče ne razpolaga danes s tako mogočno, številno in premakljivo protitankovsko oborožitvijo kakor britanska pehota. Angleško topništvo, ki na široko razpolaga z odličnim topom kalibra 87.6 modela 1939. ki ga prekaša samo nemški top kalibra 88, ima na razpolago tudi odlične srednje kalibre, kakor na primer 114 in 152, ter je bogato opremljena z oklopnimi ooa-zovalnimi sredstvi vseh vrst in ima možnosti naglih radijskih in telefonskih zvez. Angleške c klopne edinice so v pogledu kakovosti materiala, izvežbanosti in bogatega razpolaganja s sredstvi na višini najboljših oklopnih sil vseh modernih vojsk. Glede zvez, ki imajo pri moderni armadi ist pomen kot orožje samo- je osma armada na prvem mestu. Vsaka vrsta pionirjev je bogato založena z vsemi sredstvi, do podrobnosti izvežbana in tehnično pripravljena, da lahko izvrši kakršno koli tehnične taktično nalogo. Voditelji in glavni stani so preizkušeni in izbrani z vso strogostjo na samem bojišču, brez balasta težkih teorij, zgrajeni z naporom v zaprtih delavnicah abstraktnih špekulacij in izven bojne stvarnosti. Voditelji imajo prav toliko svobode kolikor odgovornosti in preobilice sredstev ki so jim zaupana. Oskrbovanja osme armade, ki razpolaga z desett soči avtomobilskih vozil in ki ji pomagata pomorske in zračno brodovje, je takšno, da bi bilo odveč izgubljati besede. Sodekvanje med britanskim letalstvom in kopnimi silami lahko služi vsakemu za zgled: Ono temelji na obilju letalskih in veznih sredstev, na praktičnosti metod, ki so bile preizkušene v 34 mesecih učinkovitega sodelovanja jn na požrtvovalnosti esebja britanskega letalstva, ki na opušča prvih bojnih črt, da bi jih povezalo z delujočimi letali, kakor tudi na enotnosti poveljstva in na železni disciplini. Poskus ponovitve operacij pri £1 Alameinu 4. Sovražnikov bojni načrt, o katerem smo omenili sovražno razvrstitev, je stremel po ponovitvi operacije, ki je' bila koristno preizkušena pri E1 Alameinu. Tudj tu, kakor že tam, naj bi osma armada izvršila dva napada: glavnega v obalnem pasu in stranskega na južnem puščavskem odseku. Načrt se je zdel povsem naraven, glede na tale dejstva: Angležem je bilo po skrbni in točni dekumentaciji. ki so jo nudilj degolistični častniki v Tunisu, ko so prešli v njih vrste, znano, da Marethova črta ne predstavlja za sredstva britanske armade nemogoče ovire; prodor pri Mare-thu bi iz prej navedenih razlogov postavil naše čete, razvrščene na vsej črti tja do puščavskega praga, v težak položaj; izguba ožine pri Gabesu bi odprla pot angleškim oklopnim divizijam za ono globinsko manevriranje, ki jc že pomenilo katastrofo pri E1 Alameinu (izgubo obalnih oskrbovalnih središč, obkolitev edinic, ki niso bile direktno pregažene). Vzporedni napad na našem južnem odseku pa je predstavljal ne le resno nevarnost za notranjo silo čet, ki so ble tam-kaj. temveč je obenem imel namen privleči na to skraJno bojišče naše skromne premakljive rezerve. Na drugi strani pa je moral sovražnik pričakovati, da bodo naše eborežene sile v obrambi Marethove črte po umiku dobrih 2500 km to razvrščene v težkem strate- Zvezni tajnik v Kočevju Ustanovitev prvega Ženskega Fašija v pokrajini — Obiikal je tudi ranjene borce in se poklonil slavno padlim Ljubljana, 13. aprila. Tiskovni urad Zveze Fašijev poroča: V torek zjutraj 13. t. m. je Zvezni tajnik obiskal Kočevje. Hotel se je od blizu prepričati o delu Fašija in okrožnega nadzorstva. Spremljali so ga Zvezni podtaj-nik, Podpoveljnik GILL-a. zaupnica Ženskih fašijev in zaupnica odseka kmečkih gospodinj. Inšpekcijska potovanja Zveznega tajnika po Pokrajini si bodo sledila drugo drugemu. Tako bo prebivalstvo čutilo delovanje in zanimanje Stranke na vseh odsekih svojega življenja v tej pokrajini, ki je še pred dvema letoma poznala fašizem tako. kakor mu ga je s slabim namenom slikala v temnih barvah protiitalijanska propaganda beograjske vlade. Neposredni stik najvišjega pokrajinskega Strankinega Hie-rarha s prebivalstvom bo dal nedvomno >e dobre rezultate Toliko bolj. če pomislimo na resnično misijonarsko delo. ki ga opravljajo Fašiji tudi v najbolj oddaljenih krajih, med katerimi so nekateri čutili komunistična barbarstva in so znali napraviti iz partizanskega banditstva nujne zaključke tudi glede na nekatere utopistične zamisli. s katerimi skušajo moskovski sate. liti zakrnkati svoje sramotno delovanje. Na postaji v Kočevju so Zveznega tajnica in druge H-erarhe sprejeli General poveljnik hrabre divizije okrožn: nadzornik ložil venec. S pokopališča so gostje odšli v vojaško oolnišnico. kjer jih je pr čakoval upravljajoči častnik Med ob skom v bolnišnici sta se Zvezni tajnik in General Giardina ustavila pri vsaki postelji, na kater je ležal hraber ranjeni ali bolni borec Obisk Hierarha m strankina darila ki jih je prinesel seboj, so še enkrat pokazali hrabrim bolnikom bratovsko ljubezen ki vla. da danes bolj kot kdaj v duši vsakega rtalijana do svojih borcev N? vsakega bolnika je bilo naslovljeno vprašanje in vsak je povedal vedno nek? j novega Nekateri so se spominjali dogodkov, v katerih so bili ranjeni, nekateri so povedali, da so rojeni na oddaljeni Siciliji ali pa v Abrucih, drugi pa so končno odgovarjali, da predstavlja fotografija, postavljena zraven njihove postelje, sliko žene in otroka, ki sta tedaj nedvomno drhte prl-čakovafla obvestil o njegovem zdravju Pred odhodom iz bolnišnice je Zvezni tajnik razdelil med junaške ranjence vsoto denarja za najnujnejšo izpodbudo. Nato so gostje in zastopniki krajevnih oblasti obiskali Dcpo>l"voro Oboroženih Sil Obiskovalci so se ustavili v dvoranah Zvezni tajnik pa se je zanimal za delovanje in je dal smernice za obsežnejše delo na nekaterih področjih. GILL je pričakoval Zveznega tajnika s svojimi člani na majhnem trgu izven mesta. Navzočih je bilo okoli 350 org^niziran-cev, velika večina v uniformah Ob prihod" obiskovalcev so pokazali svojo vojaško pripravljenost tako, da so takoj izpolnjevali povelja svojih učiteljev. Poleg otrok so stale tudi družine nekaterih ln s svoio navzočnostjo dokazovale svojo hvaležnost režimu, ki vzgaja mladino po načelih higi-jene in zahtevah rasnega zdravja. Zvezni tajnik je preglelal oddelke in z očitnim zadovoljstvom poslušal petje GILL-ove himne. Ustanovitev ženskega Fašija O.l tam so odšli gostje m zastopniki krajevnih oblasti v prostore Fašija, kjer so jih pričakovali kočevski Fašisti. Po hitrem pregledu prostorov, ki so poleg urada, je S/vezni tajnik otvoril v naeočnosti Fašistov, Obranih v ja.rvečji dvorani, kočevski ženski Fašlj, prvo skupino fašist, ki se je »snovala v Pokrajini. Zvezni tajnik je izvršil ustanovitev Izgovarjajoč besede vere. >L.stanovitev tega ženskega Fašija. prvega, Ki se je oblikoval v Pokrajini in kateremu bodo sledili drugi. je rek»l. pomeni priznanje misijonarske vere fafiistov v prv< črti, ki tudi tukaj v Kočevju doprinašajo polno mero t., ega. kar lahko vera doprinese za dejanja. Slediti prebivalstvu v njegovih potreban, biti oorcem blizu z udarnim ln bratsko naklonjenim srčen, lajšati bolečine biti vzor, ie naloga fašistov v prvi črti ln med njimi italijanskih žen, ki so »čudovite po svoji disciplini in državljanskih krepostih«. Za Zveznim tajnikom je spregovorila pokrajinska zaupnica Ženskih Fašijev, ki je v svojem govoru dala tovarišici Timpano, zaupnici ženskega Fašija v Kočevju, smernice za delo, ki ga je treba opraviti. To delo je namenjeno v največji meri borcem in njihovim družinam. Besede tovarišice De Vecchi, posebno tiste, ki so se nanašale na delo, ki ga je treba opraviti za družine borcev, so globoko ganile vse navzoče. Tista, ki jih je govorila, je mati, ki jo je prizadela silna bolečina Izgube sina v Afriki, kjer je Izpolnjeval vojaške dolžnosti. Bile so to rimske besede ln vredne časa ln Mussolinijevega duha. Pokrajinska zaupnica ženskih Fašijev je ostala v prostorih in sprejemala nekatere kmečke gospodinje ter poslušala njihove želje. Zvezni tajnik ln zastopniki oblasti pa so odšli na divizijsko poveljstvo, kjer je v uradu Generala poveljnika Zvezni tajnik izrekel prisrčne in bratske pozdrave Fašistov Zveze v prvi črti hrabrim borcem davne divizije. Odgovoril mu je General Giardini ter mu vrnil pozdrav, zagotavljajoč ga, da so Fašisti kočevskega okrožja popolnoma verni njim zaup.Ki n-logi in da njihovo tovarištvo do vojakov njegove divizije krepi vedno bolj vezi, ki družijo Stranko z Vojsko. Poleg divizijskega poveljstva stoji poslopje. v katerem se hranijo šolarji. Tja so fakoj nato odšl Zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po pregledu prostorov se je Zvezn Tajnik dolgo mudil nr.ed otroci in jim razdelil davila V očeh otrok manj premožnih iz Kočevja, ki uživajo ugodnost prehrane po volji Duceja. se je -r.oglo čitat i hvaležnost in zahvalo za se. kar se napevi za nje Tud molitev opravljena predno so se vsedli k mizi, je dobila > tem prortoru mm sc večji o~men otioc so se zahvaljevali Bogu za dobrote k so ' m bie dane po Dureiu in Stranki Z ob sknm na okramem glavarstvu, kje' teokrožn- nadzornik in civilni komisar r? Kočevje spremna! Zveznega tajnika p jrad:h 'n ga poučil o njihovem ieiu sf-;e zaključil delovni dar Hierarna. Sestanek univerzitetne podpsrne organizacije Po-J preclsodstv m rektorja univerze tn v navzočnosti zaupnika univerzitetne or^-n-zacije v Ljub'jani se je sestal direktor';! krajevne univerzitetne podporne organih c * Vzel je z zadovoljstvom na znanje uredbo številka 33 V s~.kega komisarja z dne 2o marcn r preureditvi akademskih domov r> kateri Cirilov akademski dom. Dom visoko-§olk in Jegllčev akademski dom preidejo ood neposredno vodstvo diktorija pocrp ror organizacije Reš 1 je nekatera vprašanji brezplačne zdravstvene pomoči akademikov in razpravljal o nekaterih prošnjah za po.J-Doro k! so jih vkžili akademiki Najzasluž-ne šim in na^pntrebnejš m je od bril pod-porne prispevke škem položaju, ki je bil vsakomur jasen, nudile le medel odpor saj jih je bremenilo toliko negativnih činiteljev. Toda prav v tem pogledu je moral sovražnik zabeležiti svoje najbridkejše presenečenje. Bridko razočaranje za Mcntgsmeryja Ko bo Montgomeryjeve sile po šest:h dneh strahotne borbe, v kateri so bila »angleška trupla nakopičena pred našimi postojankami« n ki je uničila edinice prvega reda. kakor »brigado straž«, bataljona »Black Watch« in »Dur-ham Light« ter 50. in 51. diviz:jo, ki je na= dalje razkosala 150 tankov 23 pomožne oklopne brigade, ki je onesposobila nad 100.000 topniških strelov in ki je požrla pol milijona bomb britanskega letalstva na vseh boinih črtah in v neposrednem zaledju, ogledovale naokrog in razočarane iskale čudovite obljubljene uspehe, k* jih niso dosegle, so se odpovedale nadaljnji borbi na tej peklenski Marethovi črti in se odločile za boljšo rešitev s tem da so se usmerile k zapadnemu krilu naše razvrstitve. Tako je imel sovražnik do večera 20. marca jasen občutek, da Marethove črte ni mogoče zlomiti in se je sovražno poveljstvo opr jelo zato zamisli Frvberga. poveljnika 2. novozelandske divizije, po kateri naj bi se glavnine ob= oroženih sil premaknile na južnozapadni odsek, kjer naj bi se vzporedni napad spremenil v glavnega. To pa je pomenilo umik, ki ne bi mogel ostati brez izrednih posledic. Premakniti je bilo treba 1. oklopno in 2. novozelandsko divizijo 6 24. brigado pomožn'h tankov, kar je predstavljalo mogočno silo približno 12 motoriziranih bataljonov, 6 oklopnih bataljonov ter 150 topov z vsemi potrebnimi pritiklinami. Premikanje te vrste, izvršeno v neposredni bližini naših postojank, ne bi seveda moglo in tudi ni moglo ostati prikrito našemu opazovanju. ki je takoj spočetka ugotovilo spremembe britanskega zadržanja. Navedene ob« orožene sile so za svojo pot do praga Obaga Melah razposlale le s slabimi gorskimi prehodi, ki so bili na hitro vzpostavljeni po naših uničenjih. Potrebno je bilo nadalje, da se večina izmed njih s področja pri Medenini in Fata-huinu umakne za približno 100 km do praga Bir Amir, od koder naj bi skozi ožino Tebaga p» poti kakih 150 km na različnem terenu pro drlo naprej kar bi vsekakor predstavljajo težak pokret če bi bil že vnaprej določen kai šele. če so ga izzvale slučaine razmere Da bi ne naletelo na oskrbovalne težave, je poveljstvo osme armade moralo odvzeti sredstva n opremo silam, ki so še ostale na Marethovi črti s čimer jim je seveda bila odvzeta mož-nast nadaljnjih naglih in odločilnih posegov v bitko. Bila ie zares naih"?ša smola. d* n'<^rio rno do čez dan zabeležili 17.2° C. Včiaa^J zjutraj je bilo natančno 1* C. Jutro je bilo apet jasno in se je sonce že zgodaj veselilo pere-dramljene prirod«. Vedno "eč je cvetja in sprehajalcem se nudijo lepi prizori, naj se obrnejo v katerokoli smer. u— Velika razstava del Ivana Vavpotfta. pokojnega in nepozabno zaslužnega mojstra slovenskega slikarstva, bo zbrala na iniciativo prireditelja Narodne galerije izbor najboljših umetnikovih del od najzgodnejših let do usodnega 11. I. 1943. Vavpotiča je ugrabila smrt sredi dela v starosti 66 let Izredna plodovitost v*-stranost umetniškega ustvarjanja in neprecenljive Vavpotičeve zasluge za pro-speh slovenske umetnosti so napotile Narodno galerijo, da se je odločila že danes za razstavno prireditev v počastitev velikega graditelja in ustvarjalca nale umetnosti. Narodna galerija vabi občinstvo na otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 18. aprila, ob 11. uri. u— Sinočnja produkcija Glasbene Katice, ki je bila pod naslovom »Koncert ▼ družini«, je vzbudila veliko zanimanje. Bila je prav prijetno presenečenje v načinu izvedbe naših javnih produkcij. Ker Je naslednja — sedma — javna produkcija tudi pod naslovom »Koncert v družini« in ima prav tako tri različne koncertne sporede, vabimo na to produkcijo, ki bo jutri, v soboto, dne 17 aprila, ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice. u— Razstava slikarja Rika Debenjaka v Obersnelovi galeriji je že ob otvoritvi zbudila največje zanimanje. Slikar Debenjak je eden redkih naših slikarjev mlajše generacije, ki ni podlegel zapeljivim vplivom mode, temveč je svoj način izražanja zgradil na trdni risrrslci pollagi ln vestnem študiju narave, kar omogoča nenavadna sli» k ovito podajanje upodobljenega predmeta. Razstavo odlikuje tudi odlična razporeditev, lepa oprema v okusnih okvirih ter prav smiselna ločitev slik in grafike, ki sta vsaka zase razstavljeni v dveh g-aflerijskih prostorih. u— Ljubljanski godalni kvartet bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek, dne 19. t. m. med drugim tudi Respighijev Quartetto dorico. Respighi je bil eden najpomembnejših pa tudi najplodovitejših italijanskih skladateljev sedanje dobe. Posebno se odlikujejo njegova simfonična dela, izmed katerih uživajo največji sloves: Fontane di Roma. Respighi je bil rojen v Bologni, kompozicijo je študiral med drugim tudi pri Rimskem Korzakovem v Petrogradu in pri Bruchu v Berlinu. Od leta 1923. dalje je b:l ravnatelj akademije sv. Cecilije v R;mu. Niegov Quartetto dorico je krajša skladba za godalni kvartet ima samo en s*avek. a delo je Izredno krepko in močno. Poleg Respighija bomo slišali še i Mozarta, Čajkovskega in delo domačega i skladatelja Petriča. Koncert bo v veliki ! filhfrmon:čni dvorani. Začetek točno ob | doI 8 uri zvečer Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. u— Za razstavo prof. I. Kosa vlada živo zanimanje. Z razstavo v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika, na kateri je po daljšem presledku razstavil svoja najnovejša dela, je prof I. Kos vzbud;l živo nozornost med ljubitelji naše upodablja- i joče umetnosti. Na ogled je postavil 18 najnovejših akvarelov. u— Ljubljanski športni klub sporoča, da 'oo redni letni občni zbor v petek 30. aprila t. 1. ob 19 uri v lovski sobi restav-ncije Slamič z običajnim dnevnim redom Za primer nesklepčnosti bo pol ure pozneje (ob pol 20. uri) pri vsakem številu •''plombo Offhnr. u— Prihodnji teden, n« veliki četrtek ln vel ki petek, bo izvajala Glasbena M^tea Tomčevo kan^aio: Kržev pot za soli. zbor in orkester. Kako Je zgrajeno to najnovejše Tomčevo delo? OblJko je dala že pesnitev sama: 14 ločenih postaj brez medsebojne zveze z uvodom in sklepom, ki si vsebinsko odgovarjata. Večina točk (10 postaj) je v izvedbi poverjenih mešanemu zboru, dve postaji poje ženski zbor, po j dve alt, oziroma bas-solo. Mediger, ki bi vezale posamezne postaje, ni. Vso težo te najnovejše slovenske kantate nosi zbor. čigar zvočne možnosti so do dobra izrabljene in oa solista. Glede izrabe zbora je to delo edinstveno v naši glasbeni literaturi. Orkester podp-ira zbor in solista, včasih rahlo ilustrira nima pa prvenstvene vloge. Za slog cele skladbe je b'l merodajen deloma čas nastanka slik (1766), deloma pa tudi vidiki, ki so vodili pesnico pri njenem delu. Ker bodo na tem koncertu v kratkih pavzah med posameznimi deli kan-tate projicirane na platno Berganlove slike, bomo imeli na koncerinem večeru v resnici pred seboj tri činitelje. po katerih zaslugi je to delo nastalo: sliko, besedo in glasbo. Delo bo prvič izvajano na veliki GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 16. aprila, ob 18.30: V obisku- nja. Rel A Sobota, 17. aprila, ob 18 30: V čaeu obiska. nja. Izven. Cene od 20 L navzdol Nedelja, 18. apri a, ob 15.: V času ob;!*ka-nja. Izven. Cene od 20 L navzdol Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 L navzdol. • E. Gregorin: »V ča>u obiskan ja«, pasion- ska Irama v šestih slikah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik Peter — Bratina, Juda — Na .cist, Magdalena — Sancinova, veliki du-neven — Plut, Kaifa _ P. Kovič, Ponoij Pilat — Pečfk, Petronij — Drenovec, Veronika - Sirnčičeva. Sodeluje veliki del dramskega fiifembla Režiser: E. Gregorin; scenograf: iu Franz; scenska glasb* prof. M. Tome <4, N ;rkS :: - Krdela Italijanskih lovcev na vojnem poleta nad Sredozemljem Spored delavskih tekem Ob zaključku vpisovanja je prireditvena komisija za tekme dela določila naslednji spored za tekme: V nedeljo 18. aprila ob 8 dop.: tekma za krmarje pri tvrdki Rot, Mestni trg 5; tekma za modistke pri tvrdki Selej, Prešernova 23; tekma za pletilje pri tvrdki Lazar, Rimska cesta 21/a. Sreda 21. aprila ob 8. tekma za slaščičarje pri tvrdki Pelicon, Wolfova ulica 14. V nedeljo 2. maja ob 8. tekma izložbenih aranierjev za moško obleko pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva cesta 22; tekma za izdelovalce sn»jc v tehnični doli, Aškerčeva ulica; tekma za vezilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica. V nedeljo 2. maja ob 14: tekma za trgovske pom» ninsko gospodarstvo, dr. Mile Bu-iak za bolezni prsnih organov in Držislav Švob za hrvatsko nartdno zgodovino (ostane pa še nadalje ravnatelj Hrvatskega državnega zgodovinskega muzeja). Nadalje so imenovan1: skladatelj Zlatko Grgoševič za rednega profesorja mojstrske šole na konser-vatoriju, Marin Tartaglia za rednega profesorja na akademiji likovnih umetnosti (oddelek »za osebe«), dr. Alfred Leitner in dr. Nikola Peršič za izredna pr;fesorja na ekonomsko-komercialni visoki šoli. Zaradi bolezni je upokojen dr. Ljubo Karaman, konservator Hrvatskega državn-v* Konser-vatorskega zavoda. Za d: cente hrvatskega vseučilišča so postavljeni: dr. Tonko Šoljan za zoologijo, dr. Filip Dražančič za ginekologijo in porodništvo ter dr. Zvonimir Kopač za patološko anatomijo. Nemški znanstevnik dr. Viljem Stepp. rodni profesor medic nske fakultete in šef prve medic ri--ke klinike v Monakovem, je v četrtek 15. t. m. predaval zagrebškim zdravnikom o nekaterih posebno važnih vprašanjih raziskav^nja vitaminov. Po predavanju je bi družabni sestanek v »Grad-skom pcdrumuc. Na progi med D°bovo In Zagrebom do-vršujfjo nov tir. V teku zadnjih dveh let je bil zgrajen železniški most na Krapinl in dva } edinstveno knjigo delo svetovno znanega italijanskega kirurgu dr. Andrea Maiocchia »Kirugovo življenje« Edinstvena je ta knjiga zato. ker je kirurg opisal v nji svoje življenje in doživetja in sicer na poljuden, lahko bi rekli skromen način Kirurgija ie pač najzanimivejša panoga medicine, in zato je razumljivo zanimanje ki ga ie vzbudilo to delo ne samo v zdravniških krog h. temveč v vsej javnosti sploh Življenje in doživetja iz zdravniške prakse so prikazana povsem nevsiljivo vendar pa na zelo zanimiv nač'n. Piscu se pozna, da spada med tiste zdravnike, ki se znajo približati bolniku kot človeku, ne pa kot objektu znanosti To ie prvi primer da opisuie k;rurg svetovneea slovesa na poljuben način svoje življenje in delo. svoje doživiiaie. iz katerih se zrcalijo mnoga sicer širok: javnosti prikrite tragedije in zdravniškega ooklica Knjiga, prevedena že v vse glavne evropske jezike, prikazuje življenje velikega kirurga od dijaških let do slave, od prvega začetka šolanja, izbiranja poklica in stroke do dolge poti težkega odgovornosti oolnega poklica preko bolesti in razočaranj, do tihega zadovoljstva ob uspehih v življenju in človeštvu storjenih dobrih delih. »Življenje kirurga« je knjiga bolesti, trpljenja naporov in dela. ki človeka poučuje in hrabri, obenem pa tud; razvedri. Bogastvo zdravniških izkušenj, znanja in doživetij prevzame slehernega čitatelja t« lepe in koristne knjige, prežete z duhom borbe in odpora prot: boleznim in smrti, z duhom dobrotljivosti človeka do sočloveka 157 kavarn v Budimpešti v Bolgariji 331 urednikov Radio Ljubljana PETEK, 16. APRILA 1943-Xxl 7.30 Slovenska glasba — 8 Nape ved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa — 13.10 Por Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Rad jske pesmi — crkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Na harmoniko igra Vlado Golob — 17.35 Komorna glasba — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Na-ooved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Predavanje v slovenščini — 21.15 Orgelskj koncert Pavla Rančigaja (prenos iz cerkve sv Petra v Ljubljani) — 21.55 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec — sodeluje sopranistka Valerija Heybal — Operna glasba — 22.30 Chopinova glasba — 22.45 Poročila v italijanščini V milijonskem mestu Budimpešti ni toliko kavarn, kakor bi člove'K m;slil in tudi židovskih kavarnarjev ni več toliko kakor bi se dalo sklepati po židovskih gostih v njih. Iz letnega poročila Zveze bu-dimpeštanskih kavarnarjev je razvidno, da ima Eudimpešta 157 kavarn :n samo 16 židovskih kavarnarjev. To priča, da so bili židje na Madžarskem izločeni tud: iz kavarništva. Velike skrbi dela bud mpe-štanskim kavarnarjem ekspresna kava,, ki je prišla zelo v modo Prvotno so imele kavarne vedno polno gostov, ki so pil; ve činoma kavo, pozneje so se pa razvili pr. Kavarnah družabni in damski sestanki, tako da se večini gostov nikamor ne mudi. in da je povpraševanje po ekspresni kavi ponehalo } Bolgarske časopisno raznateljstvo je te dni objavilo l:sto vseh urednikov ki žive v Bolgariji Lista navaja 331 imen 217 urednikov dela v Sofiji 114 pa v pokrajini. Odkrit? tihotapljenje živil Dudimpeštanska policija je odkrila etiko ilegalno tihotapljenje živil Z občine Simcngat so odposlali na neko oudimpe-štansko tvornice usnja vagon živil. V napačno deklariranem vagonu -;e bilo okoli 3000 kg jajc, maščobe, moke. koruze in grašice. živila so bila zaplenjena, odpo-šiljatelji in osebe, ki so j-m bila namenjena aretirane. ><■>*-«' /■■JlV.iTv^-V'', .-v -.1 4 ... * - • „ » tr . "j » f i***- * f Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v petek 9. t. m. preminul po težki mučni bolezni naš ljubljeni soprog., oče, brat. tast in stric, gospod PAUL PAJ podpolkovnik v pokoju Zemeljske ostanke preminulega smo položili v ponedrij-k .12. t. m. k večnemu počitku na pokopališču v Tiiffer. Prosimo tihega sožalja. AUGUSTE PAJK, soproga; HA>NA .SCHORK-PAJK, hči; grofica MARIA KCNIGL, sestra; SCHORN GCNTHER, dipL jur., zet; grof KARL KCNIGL. vlad. svetmk, nečak. Tiiffer, Ljubljana, Graz, Reichenbcrg. Tiiffer, v aprilu 1943. A. ALEXA-\ DEK: 17 POZABLJENI NAPEV ROMAN »Seveda, gospod: vsi so bili navdušeni za gospoda.« »Gospod,« se je blaženo pretegnil med blazinami in z očitnim zadovoljstvom srebnil nov požirek vročega, dišečega punča. »Lepo je, če se takole ponaslajaš z ljubeznijo in vdanostjo svojih sorodnikov.« »Oh, pač res lepo!« je pritrdil Lux. Nato je vkljub svoji običajni redkobesednosti dodal: »Res krasno mora biti, če človek ve, da ga vsi ljubijo in spoštujejo.« Manhattan se je blago nasmehnil. »Veš, vse lepe besede, ki so jih nocoj izrekli o meni, bi rad zapisal v posebno knjigo z usnjenimi platnicami in zlato obrezo. To ti bo krasna knjiga, Lux; zmerom jo bom z vesel jem prebiral.« »O da, jako zanimiva knjiga, gospod,« je sobar pritrdil. »Ukazal sem ti bil, da dobro vleči aa uho in J zapomni vsako besedico, ki jo ujameš. Si storil tako?« »Seveda, gospod: marsikaj sem zapisal.« Izvlekel je drobno beležnico in jel obračati liste. »Daj, Lux, čitaj!« je zadovoljno vzkliknil Manhattan. »Radoveden sem, bogme da.« Lux se je odkašljal, stopil bliže k svetilki in jel počasi citati: »Prvič: gospodov nečak, Frank Leroy, je rekel nečakinji, gospodični Dori: .Velika dobričina je, samo da zna človek prav ravnati z njim; potem niso njegove muhe prav nič nevarne.' Drugič: gospodična Dora je odgovorila: ,Vsak človek ima svoje posebnosti: in povsem naravno je, da postane bogatin od same nezaupljivosti nazadnje čudak.'« »Muhe, čudak — izvrstno! Morda sta hotela reči: pomisleke, uprte misli... Teh izrazov vsekakor še nisem imel v svoji zbirki... Nadaljuj!« »Tretjič: gospa Isacik je rekla svojemu sinu Wil-burju: .Bedast je in neprebavljiv, a njegov denar je vreden tem večjega upoštevanja. Ker je tako star in nadložen, lahko vsak trenutek ugasne. Zdi se mi, da ga bo kaj kmalu kap odnesla ua oni svet.'« Manhattan je lahno zakašljal: »Kap, to ni slabo, ahm!... Tvoja zbirka obeta postati zelc bogata. Lux.« »Bogata, gospod, bogata,« je z neomajno mirnostjo pritrdil sluga. »Imaš še kaj zapisanega?« »O, seveda! A ti izrazi so skoraj vsi vzeti iz živalstva.« »Na primer.« »Gospod Ralph Wubbels je rekel, da je gospod stara, denarja lakomna hijena; gospod Charles de Wood pa vas je primerjal s kosmatim, poneumne-lim šimpanzom.« Manhattan se je tiho zahahljaL »Dobro, to zadostuje! Daj mi beležnico: čudoviti izrazi so v nji!... Tista lahkomna hijena na primer! Nikoli nisem vedel, da so tudi hijene lakomne na denar... A zdaj vidim, da manjka v zbirki tvoje lastno mnenje.« Lux je bil neprijetno presenečen. »Jaz sem pri gospodu v službi,« je resno in umerjeno odvrnil. »Nikoli si še nisem dovolil, niti si ne mislim dovoliti, da bi kakor koli sodil o svojem gospodarju.« Gospodar se je še vedno smehljal. »Nu, zaupno mi pač lahko poveš, kakšna bi bila tvoja sodba, da nisi pri meni v službi?« Sluga je dolgo premišljeval. »Bog se usmili vaše duše!« je rekel nazadnje s počasnim in mrkim glasom. »Kakooo?« je starec osuplo zategnil »Gospod Manhattan,« je slovesno rekel Lux, »deset let sem v vaši službi in v vaši službi ostanem, dokler ne odrinete nekam, kamor vas ne bom mogel spremiti. Tisti dan ne bom več v gospodovi službi in bom lahko svobodno izrekel svojo misel. že zdaj pa sem prepričan, da ne bom nikoli našel bolj primerne oblike, kakor je ta: ,Bog se usmili vaše du- še!" S pogojem, kakopak, da sam ne odrinem pred vami.« Manhattan, ki je bil drugače tako naglega jezika, mu ta mah ni vedel kaj oporečL 10. poglavje Rojstni dan Jima Costersa, eltingvillskega nočnega čuvaja, je bil baš 25. junija; ko bi bil padel na kateri koli drug dan v letu, bi bil Jim po vsej verjetnosti preživel noč s 25. na 26. junija 1928. Tudi pekovski vajenec, ki je vsako jutro za rana podil svoje zarjavelo kolo po eltingvillskih ulicah, ne bd bil na vogalu Rossvill Roada zagnal tistega glasnega, presunljivega krika, ki je spravil vso soseščino na noge. še mnogo let bi bil vrli Jim Co-sters vsako noč romal iz ulice v ulico, oborožen a puško in rogom, zavit v svoj sivi, ogoljeni dežni plašč, ki so ga vsi prebivalci dobro poznali, namesto da je dne 26. junija zjutraj ležal na obrazu sredi mlake črne, sesedene krvi, meščanom, ki so se bili zbrali okrog njega, v pomilovanje in radovednost. Res sreča je, da so ljudem pravi vzroki njihovih nesreč skoraj vselej neznani Da ni bilo tako, ne bi bila mogla vdova Jima Costersa še po mnogih letih kazati znancem moževo sliko, obdano s črno tenčico. pod katero je bilo zapisano: »Junaško umrl, ko je izpolnjeval svojo dolžnost Resnični in dokaj bolj vsakdanji vzrok njegove smrti je bil namreč nepremagljivi mik sodčka s sedemdesetodstotnim whif*kviem ki mu ga je bil podaril svak Reginald za rojstni dan. Urejuje; Davorin Ravljen — izdaja m konzorcij »Jutra«: Stanke Virant — Za Narodno tiskarno d. (L kot tiskarna rja; Fran Jeran — Za —torti dal je adgovoren: Ljubonui Volčič - Vsi ? Ljubljani