polju pod Triglavom. V ta namen se je pri Turi- stični zvezi Slovenije osnoval odbor, ki naj pro- uči problematiko izbrane lokacije. Predsednik tega odbora, tovariš Marijan Ž a g a r , asistent Geografskega inštituta univerze v Ljubljani, nam je v tej zvezi za Geografski obzornik posredoval nekaj zanimivih podatkov o načrtih za preobrazbo lica te pokrajine. Velo polje z Velsko dolino v srednji nadmor- ski višini 2000 m, ima odlične pogoje, ki se od takega objekta zahtevajo. Sneg tu neredko zapade že v septembru in pogosto obleži tja v poletje. Podrobno sedaj proučujejo morfologijo, snežne in skalne plazove ter trdnost skale, da bi vedeli, kje trasirati spust 111 slalom, kje postaviti skakalnico, kod potegniti žičnico ter speljati oesto, kje naj stoji hotel in podobno. Smučarska skakalnica za skoke do 50 m je že zgrajena na Malem polju pod Vodnikovo kočo. Za 70-metrsko pa je prostor izbran na pobočju Ver- narja. Proga za smuk. ki se bo vila izpod Ka- njavca po Velski dolini, doseže na Velem polju dolžino 3430 ni in višinsko razliko 832 m. Ona s Škrbine na dolžini 3170 m pa ima 780 m višinske razlike. Za to progo bo do planin, doma Planike zgrajena sedežna žičnica. Pozneje bodo potegnili podobno žičnico tudi pod Kanjavec. Proučujejo tudi predlog, po katerem bi se namesto pod Hkr- bino smuk pričel na Zaplanji in bi se tja gor speljala tudi žičnica. Na Zaplanji. pod zapadnim ostelnjem samega Triglava, je na višini 2400 m imeniten in prostran smuški svet. Nekdanjo itali- jansko kasarno, ki danes tam propada, bi spreme- nili v hotel. Mišeljska dolina, ki na južni strani Mišeljskega grebena spremlja Velsko dolino in se izteka na •Malo polje, bo prav tako vključena v to celoto. Po njej bodo, razen spustov, začrtane predvsem steze smuškega maratona. Za dostop na Velo polje imajo organizatorji v mislili več variant. Najbližji in najprikladnejši je pač dostop iz Bohinja, ki naj bi se v bodoče raz- vijal v naše ključno turistično izhodišče. Odtod je treba zgraditi oesto na planino Voje. od koder bi se v ključih preko planine Grintojce vzpela na Velo polje. Od tod bi jo pozneje po pobočju Mišeljskega grebena speljali do prelaza na Doliču. Gesta bi na tem področju služila gledalcem kot imenitna galerij a — imeli bi pred led nad celot- nim tekmovanjem v tej veličastni zimskošportni areni. Z Doliča se bo potem cesta spustila v do- lino Soče. Na odseku od planine Voje do Velega polja se ji bo kasneje pridružila žičnica. Drugi načrt predvideva podaljšanje že obsto- ječe ceste, ki gre z Bleda in iz Bohinja preko Pokljuke do Rudnega polja. Odondod bi okrog Tosca nadelali 10 km nove ceste do Velega polja, kjer bi se priključila oni na Dolič. V perspektivi je dalje zamišljeno, da se z Doliča cesta dvigne pod triglavske vršine in se čez preval Konjske planine v okljukih spusti v dolino Krme ter tako poveže Bohinj s Savo Dolinko. To pa je z da- našnjih vidikov vsekakor najteže izvedljiv načrt. Zato si bomo predhodno pomagali z žičnico iz Zgornje Krme na Bohinjska vratca. Tako bodo med prvimi naj verjetneje ostvarjeni dostopi po cesti iz Voj in z žičnico iz Krme. Nekoč pa bodo tu prav gotovo pristajala tudi športna letala in helikopterji, prestavljajoč ljudi v enem skoku z bližnjega letališča v Lescah na dvatisočmetrsko višino. Na Velem polju bo seveda treba zgraditi tudi hotele za nastanitev tekmovalcev in obiskovalcev. Poleti, ko se bo Velo polje spremenilo v stekališče in izhodišče množičnega turizma, bodo ti objekti služili turistom in letoviščarjem. I Ustvarili bomo idealno visokogorsko rekre- ativno središče v naročju ina j privlačnejših prede- lov' našega planinskega sveta. Izbran je ¡najlepši prostor na snegu in soncu, dobre volje in marlji- vih rok je na pretek, le potruditi se je treba in pohiteti. Z E M L J E P I S N O IZRAZJE ZEMLJEPISNA LEGA Ocena Kranjec-Lebanovega učbenika „Zemlje- pis Jugoslavije" (v GO, VI./3—4) ter odgovor, ki je objavljen v tej številki, sta pokazala, da si nismo edini o pomenu gornjih dveh izrazov. V oceni tega učbenika omenjani namreč med drugim tudi to. da je na primer ..še vedno po- membnejša zemljepisna lega kakor pa zemljepisni položaj". Na to odgovarjata avtorja takole: „Ta očitek je povsem nejasen, kajti besedi .lega' in .položaj' pomenita (vsaj po Pleteršniku) isto in tudi Melik uporablja obe v istem pomenu (na primer Jugoslavija, str. 7). Da bo odgovor bolj prepričljiv, prepustimo besedo o tem vprašanju kar S. Kranjcu, da naj- ZEMLJEPISNI POLOŽAJ prej sam spregovori — tokrat seveda iz drugega učbenika (Bohinee-Kranjec-Savnik, Občni zem- ljepis, Ljubljana 1949. str. 28): „Vsaka točka na Zemlji je natanko določena, če povemo, na ka- terem vzporedniku in na katerem poldnevniku leži: ta lega v stopinjski mreži je njena zemlje- pisna lega'"'. — Naj poudarim: Zemljepisna lega je torej zgolj lega v stopinjski mreži. Ta lastnost nekega kraja je razmeroma enostavno določljiva, saj je takorekoč stalna in zreducirana zgolj na matematični podatek o zemljepisni širini in dol- žini. Nekateri geografi jo zato tudi imenujejo m a t e m a t i č n o - z e m l j e p i s n a ozir. z e m - l j e p i s n o - m a t e 111 a t i č n a 1 e g a. Tudi S. Kra- 67 njec je čutil podobno potrebo, ko je v odgovoru na oceno uporabil izraz, „zemljepisno (matema- tična) lega". V učbeniku sta avtorja zemljepisno lego Jugo- slavije skušala označiti tudi še v drugem pomenu, eaj pri tem omenjata na primer podonavsko, me- diteransko oziroma balkansko lego naše države. Razen tega pa govorita pisca tudi o takozvani „politični legi, to je legi nasproti sosednjim dr- žavam". Ta lastnost pa v bistvu ni nič drugega kakor zgolj ena izmed komponent geografskega položaja, podobno kot je na primer prometna lega države nasproti sosedstvu druga komponenta taistega geografskega položaja. Avtorja torej dobro poznata dvojni pomen zemljepisne lege. Problem oziroma nejasnost je le v tem, da tema dvema različnima pomenoma enega in istega izraza ne dajeta tudi ustreznega terminološkega razločka. V čem je tedaj drugi pomen tega izraza? Zemljepisni položaj je karakteristika zemlje- pisne lege, oziroma je njeno vrednotenje glede na sosedstvo in to bodisi v prirodnogeografskem oziroma prometnem, gospodarskem ali političnem pogledu. „Zemljepisni položaj"' je torej mnogo bolj zamotan in mnogo teže določljiv, ne le zato. ker ga sestavlja nešteto komponent, temveč tudi zato, ker se z razvojem spreminja tudi sam zemlj. položaj (kraja, pokrajine, države in podobno). Prepričljiv dokaz za spreminjajoči se geografski položaj je v zadnjem času Island s svojo narašča- jočo strateško-prometno funkcijo. Kolikokrat nam na primer šele oznaka oziroma vrednotenje zemlj. položaja osvetli ustrezno vrednost določenih geo- grafskih potez neke pokrajine ali države. — Pri zemljepisnem položaju naše države bomo na pri- mer podčrtali, da ima Jugoslavija različne geo- grafske enote, kar ji daje raznolik prirodni značaj in pestre možnosti gospodarske strukture. Nada- lje bomo podčrtali, da posest podonavskega in jadranskega prostora, ki se na ozemlju Jugosla- vije inajbolj približata, ustvarja na primer naši državi določeno tranzitno prometnost in podobno. G e o g r a f s k i p o l o ž a j j e t o r e j o z n a k a — p o m o ž n o s t i n a j b i b i l o t u d i v r e d - n o t e n j e — , k i i z h a j a i z z e m l j e p i s n e l e g e . Iz gornjega je pravzaprav že razvidno, zakaj se zavzemam za to, da bi bil v učbenikih „geografski položaj" pomembnejši od „geografske lege". Zemljepisni položaj je namreč del „raz- mišljajoče, intelektualne geografije", zemljepisna lega pa je zgolj del „memorativne oziroma sta- tistične geografije". Dvojni pomen, ki se skriva v enem samem izrazu — zemljepisna lega — je torej več kot očiten. Prav tako je tudi razlika med zemljepisno lego in zemljepisnim položajem dovolj jasna. Zato menim, da ustreza danes izraz „zemljepisna lega" edino le za oznako geografskih koordinat, ustrezen bi bil tudi izraz „matemationo-zemlje- pisna lega". Termin „zemljepisni položaj" pa kaže pojmovati kot oznako oziroma vrednotenje zem- ljepisne lege določenega kraja ali večje arealne enote glede na sosedstvo. V podobnem pomenu uporablja „zemljepisni položaj" tudi S. IleŠič v Gospodarski in politični geografiji sveta, Ljub- ljana 1959. Slednjič nam preostaja še eno vprašanje ozi- roma dogovor glede ožjega ali širšega pojmov anja „zemljepisnega položaja". V ožjem smislu je lahko to zgolj oznaka zemljepisne lege, v širšem smislu pa hkrati tudi že njeno vrednotenje. Darko Radinja DROBNE UMETNA JEZERCA V gričevnatem reliefu s 100 do 600 m nadmorske višine se je v mediteranskem reliefu pričel pojavljati nov geografski element. To so umetna namakalna jezerca za borbo proti suši. Ta naj kmetijskim kulturam zagotove vodo za uspešno rast. V Italiji je organiziran poseben urad z nalogo, da v prvih desetih letih zajezi 7000 takih gričevskih jezerc (laghi collinari). Akumuliranih bo 450 milijonov kubičnih metrov vode, ki bo namakala 300.000 ha. V nadaljnji perspektivi je predvideno 40.000 jezerc za namakanje preko 1,000.000 ha. Iz tega je razvidno, kako pomemben agronomski faktor je ta akcija. Prav gotovo ne bi bilo napak, da bi se je lotili v večjem obsegu tudi v naših sušnih področjih. V Franciji gradijo taka jezerca s površinami 1 do 2 ha in vsebino 50 do 200.000 m3. Zajezijo jih z nasuto ze- meljsko pregrado do deset metrov višine. Iz jezerc so raz- peljani namakalni jarki, toda pogosteje namakajo z razpr- NOVICE sevanjem vode po načinu umetnega dežja, kar je tudi najbolj ekonomično, ker so izgube najmanjše. Uporablja se tudi način prevažanja vode z nizkotlačnimi agregati, ki zagotavljajo 1000 do 2000 m3 vode na hektar, v dveh do štirih obrokih v eni sezoni. Očitno je, da je tak način zelo primaren za gričevnat svet, kjer ni mogoče zemljo drugače namakati. Ce se razpo- ložljiva količina vode racionalno razdeli na kritična raz- dobja, ko rastje vlago najbolj potrebuje, bo znatno vplivala na povečanje donosa, dasiravno so namakalne zahteve po vlagi tri do štirikrat večje. V dosedanji praksi se je izlu- ščilo pravilo naj en hektar povodja namaka en hektar obdelane površine. Glede na celokupne stroške gradnje poedinega takega sistema namakanja, je cena kubičnega metra pridobljene vode razmeroma visoka. Toda ta voda je za sušne pokrajino sila dragocena, ker omogoča srednji kosmati donos, ki je štirikrat večji od letnih investicij za eksploatacijo in vzdrževanje. 68