List 27.
Kert je koristna žival!
Kar so Novice že enkrat pisale, de po mnogih skušnjah je kert koristna živalica, je poterdil tudi sloveči angležki kmetovavec Ise v svojim poslednjim delu, rekoč: „Kert ni škodljiva, ampak ena nar koristniših žival za kmetovavca; kertine, ki jih po senožetih ali njivah naredi, so nar boljši, nar rodovitniši perst za travo ali žito, če jo priden kmetovavec raztrosi po senožetiali njivi. Res je, de preveliki kertovi kupi zaduše mlado travo; tega je pa nemarni kmetovavec sam kriv, če kertin ne razgrabi. — Perva korist kertov je tedej, de so pridni orači, ki dobro perst verh zemlje obračajo. — Drugi dobiček, ki ga kert kme-tovavcu prinese, je, de veliko kebrovih červičev in druziga podzemeljskiga merčesa pokonča , ki je travnim in žitnim koreninicam škodljiv. Večkrat so že kertarji našli ilovnat hram pod zemljo, ki si ga je kert napravil, in silno veliko v glavo vgriznjenih červov v njem, ki jih je kert pomoril in tu sem spravil. Takih zalog se najde nar več spomladi, ker si morebiti kertica takrat živeža nabera,de ji ga potem, kadar ima mlade, ni treba deleč okrog iskati. — Kert in kertica se ne pritakneta ne ene koreninice, ampak živita od cervov in kebrov, ki so rastljinam škodljivi.
Ko bi na kaki senožeti silno veliko kertov bilo, bi bili utegnili nadležni in škodljivi biti; tega se pa ni treba bati, zakaj sove, vrane, lesice,ježi?
kune, dihurji, mačke, psi i. t. d. jih pridno zalezujejo in morijo. — Kmetovavec naj pa nikdar tega ne stori, ampak hvaležin naj jim bo, de mu senožeti in njive boljšati pomagajo, tode len naj ne bo, in naj raztrosi rodovitno zemljo, ki mu jo je kert zastonj kviško peroral.