Razprave 
GOl\ 22$ 1 ns 9 ;;<; 1 ;s· ~ 1491 1 Z SneJ no~) 
Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Strueture of Upper Beech Timberllne Stand on Snežnik 
Nike POGACNIK', MaQaž PROSEN" 
lxvlet.ll<: 
F'ogaenlk, N . Proson, M.: Zgradba bukovega gom.o ob go<1lnl me; na SneinioJ Gazdalsl:i -ii. lllrl!MII V 
:olO>i~ntčlnls povutkom v angleM:Ill, tot. lot 15. 
fln1UZ1111U •mo xgrodbo ~>u~<oo~~ se«<Ijo ". >11""'1' _.,.,. me, "" SnežJ,o1lw t4 poiJc)4u......,..-..., ....., 
po•tovllllllol pt""lrvo 30 • 30m O...~; sta se na/11p11NI --~ aoom pod""""" moiega Sneb-M&. 
odve p& no -oullodnem ~ 150"' podgrtbetloltl,....SMttoo. ·SMmk.r::n-.,. J)losl<v&h.....,umer,. 
pnonl pr0111et dolOčil "'""". IOtialnl n~Zf8d ln~.....,_...,.,.,_.., OoloO& pdolaj dn!oolesa na oloskvl \JgDioWi omo. 
O. 10 plotkvo po ~ """ktui razlitt1e po-- pe ,.-"""' nismo ugolo'<ll med ~ na 
-41110d'*"poi)Cltju s--vsesiOjhjevel•o(Od 1 10900 ) .$« roahol<la<). Na\'Sel\plosl.vonoro~~~ 
bul<ov, votlnoo d,..,...,. ~ rzvaa. ~.",.,......., U1oQ1>, lef!lelinia>. ~in StadnjoV!tino lerlfod"" 
po-.. ..,..., ZA potr«>ot pMioloolcMIIIlanattz ."..,,.. vookl ~vi!Zinlllllri drevesa le< IZvedo deb61,.. anahze 
Razi ko • rHrW! ~ l<&!.,o no rmtne natavne POOO!e kOl 1U<II onllopcgene •1llwe na rOSI dreveo Ravnet~ttv _,.lopoa1a, ur )lo poentla or'ml!)ava doj.;oNI<fl\ JlCII'I)tOCnoll rN<IIIJ -do prvega 111\<gega on lrefiega s~ 
• IOOftlltnlml JXNptKniml rozdaljamr. 
KIJutnoiMHO.: bukev, DO:dNI meja. zgr11clba se&!Ofa, razmesUIOVdtevet,-~Snežnik. 
AIMlr'IOI' 
Pogaenlk, N , Pr.-, M St~re d Upoet a-t. Tinbetlrwo Sland on SnAJril. Gtmlanld-. No 10111l98.1n 
Slovene with o aummaty ln Engbsh, ~~ quol 15 
Wa tnefyoed 111e ot"'Cluoo ol-bMch -.tne Slar>d on Sne!nil< Wo placoclbl-~ on t>o $ll;lpt ol. 
MaH Sne bilk. Thlloqmpto 1>1o11 wert 30 • 30m. Two I*><S wwe on.,.-- 1100 m -pak. Ibe olher -'*"' 
ware on lilo-t~o~~eoiMol ~-~ roclgl. 150m....,., Ilo n<lge.~ ea<11 plo("" .,......eda diafno 
elel ane! hllghc ol ol"-wo - ---.--o/Ini a-..(Q"Pt•- <Jogree. N\lmber<lu.es ""ef'l 
Ngh (from l.llalllo 3li.U ptt_, •al tour ~*><S ..._pari d •-.., from COWIC• sllools. We 
catoo!a(odll""'*'!' aiOd<, bolMI-. ..., - INI"..." ...,lOp 1101g111 ol s-. On e8th plot we tut and ana-
lysod ""' tree. 11--. -.".,Ilo ~1« -· • c!>ll<ooniOfl oac.h plol and rhol""' oovld""' find any 
~-- nllooQN ......... - Nl!wd and rowtn plot Com!>oMon ol growrh curves snowed tha1 
gr-. rodlioo • ...., ~ o; 1 iiCIII IK1or1 on plols oro O<~enonl Cornporfoon ol llt!Uii end thel>•o~cal av&rage di .. 
tance !mm 11-e 1re0 10 11ot line. -"' anc!IWd neighbour tonlltm lhlt 11!8ngomont oo troos on ploto is ot"ster<>d. 
Koy-~ "....... _."_ .1 .................. Ci llOI>!'C"Voooll .... olsoedlingorigln, Snežnik. 
1 UVOD 
I'IITROOUCTIC411 
Gozd je lista obiOka voqelac~" ko 1e MJITli'f'J opre<nenJellll on 1e Nlfblo!i4 
naravo·, V S~·eno, so v proda\/f\of\1 ~Ztl<wl po~n•alo s<oraj vse po-.Hije. 
razen vodnih pclYf$on. >IOdolokov slen. mel~ ler 511'o'8da pavrtln nad lQOfT1IO 
goz<lnomeJO~OUNC/RUGANt >9981 Z•a..""ll!emon.tt.&,e~~ zlltel 
spo-~"'"Jalll.udo SWJI' ol<olje lllapot ll5llt dMI, ko 50 ballallf' OO.!Opfllln 
pcmer~ za ŽJIIIno<"JJ '" pol,ecleiSlVO I())Ub !Alt,• dosl0pl105lll" oddat1e· 
OOSb od nase!~ so SI past., PDBkll' ~ nokl tucll Md Zg<lf/110 ljOZ<IIlO 
m..,.. Ta<o se je tače<o Sl>femil'14"!t ZOO"')t pozdl'4 meJe z nepreavidlll· 
\-mt posfeCM::aml Sne..trw plaz:ew~ :so zatea OQra.l.al• cele vdsi lt!rndtt$kl 
p14z.,.., on l'loooun>olu ~ :.aslpaveu plodnD polJ~ ' nltlnl Prebivalci Alp, k1 
so v alpsl<lh tr alah Vldeh le novw taslull<~ 10 <at$11 vllljjali ~1avu bogastvc 
~a ~ iastnlfl VVI)e"' P<:obočja OoiOtn<lo" on Cen1ratn1h Alp se dobesednc 
pttptedena s tavrs1rwm1 zatt1:am •• va~1 pA &o ob<.Mnc s pravcatnm obz•<J11. 
1<1 S(l os~1U. on nas se •z časa Turkov 
• N P , 11•[11 1nt go trl Gez:· 
dartk• lntf•1ul Sloveniji VetRa 
uot ~. tOOO l!vb~ana SLO 
oo... p 11<~1 !At lf<lld l\l:· 
mova po~! e .. ,~ llnUSIIti"'CC 
SlO 
444 
Pogačn i k , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniki.J 
1.1 Splošne značilnosti zgornje gozdne meje 
1.1 Typical characteristics of the upper timberline 
Mehanizmi razvoja ln ohranitve življenjskih združb delujejo v smeri pri-
lagajanja naravnim pogojem, ko pa pogoji postanejo preveč zahtevni in so 
prilagoditve nemogoče, združba izgine. Takšen kraj je tudi zgornja gozdna 
meja. Gozd potrebuje za svoj obstoj neke minimalne pogoje, ki nad gozdno 
mejo niso zadovoljen i. To so številni ekološki dejavniki in glede nanje delimo 
zgornjo gozdno mejo na več tipov (MLINŠEK 1 POČKAR 1 STRITIH 1987): 
1. Orografska gozdna meja nastane zaradi povsem neprimernih reliefnih 
razmer za rast. Sem prištevamo prepadne stene, stalne plaznice in 
hudourniške struge. 
2. Edafska gozdna mej.a je pogojena z neugodnimi ta/nimi razmerami. 
Nastane na robu močvirij, preveč skalovitih območij in melišč. 
3. Klimatska gozdna meja je definirana kot črta, kjer gozd preneha rasti 
zaradi neugodne klime. Ta meja naj bi bila potencialno najviše. Prava 
klimatska meja je možna, kjer so edafski in orografski pogoji ugodni. 
4. Antropogena gozdna meja nastopa na mestih, kjer se je človek vključil 
v preoblikovanje okolja in s pašo in turizmom spreminja obliko naravne 
gozdne meje. 
Za preučevanje zgornje gozdne meje je osrednjega pomena klimatska 
meja. Tranquillini (1979) opozarja na tri možne vzroke, ki določajo preži-
vetveno mejo v gorah: 
- negativna bilanca ogljika, 
- zadržani fenološki cikli, 
- nezadostna odpornost proti škodljivim dejavnikom. 
Ključni dejavnik naj bi bila zimska izsušitev ali mraz na suša. Na določeni 
višini je vegetacijska sezona prekratka, da bi poganjki oleseneli. To tudi 
pojasnjuje, zakaj je zgornja gozdna meja tako povezana z izoterma 1 O oc 
(povprečna julijska temperatura), še tesnejšo korelacija pa dobimo med 
zgornjo gozdno mejo in srednjo dnevno maksimalno temperaturo 11,1 °C 
v rastni periodi. Kotar (1998) našteva dejavnike, ki negativno delujejo na 
produkcijo biomase oziroma fotosinteze: 
- nižja temperatura zraka in tal. 
- krajša vegetacijska doba, 
- nižja koncentracija co2, 
- večji učinek fotooksidantov, 
- večja nevarnost pozeb v rastni dobi, 
- močnejši vetrovi. 
Postopno slabšanje ekoloških pogojev, potrebnih za uspevanje gozda. 
se kaže v obliki prehodnega pasu nad sklenjenim sestoj em. Ta pas imenu-
jemo prehodna ali bojna cona. Tranquillini (1979) v tem primeru razlikuje 
tri meje: 
- sestojno mejo, 
- drevesno mejo, 
- mejo pritlikavega drevja. 
Obstajata dve teoriji. Prva trdi, da je postopen prehod posledica slabšanja 
rastnih pogojev z dvigovanjem nadmorske višine. Drevesa lahko uspevajo 
samo posamič, saj le tako dobijo dovolj svetlobe (FRANKHAUSER 1 
TRANQUILLINI 1979). Druga teorija trdi, da kjerkoli rastejo posamezna 
GozdV 56 (1998) 10 
Pogačnik,, N., Prosen , M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
drevesa lahko raste tudi sklenjen sestoj. Sestoj namreč oblikuje ugodno 
mikroklimo. ki pomaga posameznim osebkom preživeti, osebki zunaj sestaja 
pa hitro propadejo. (SCHARFETIER J TRANQUILLINI 1979). Novejše 
raziskave govorijo v prid drugi teoriji, saj so skoraj v vseh primerih, ki so jih 
raziskovali v Alpah, prevladovali ob zgornji gozdni meji strnjeni, deloma 
zelo gosti sestoji (TRANQUILLIN 11979). 
Klasična delitev govori o alpskem in dinarskem tipu zgornje gozdne meje. 
Razlike naj bi pogojevala predvsem količina padavin. Zaradi atlantske klime 
naj bi bila graditeljica dinarskega tipa bukev. kontinentalnejša klima Alp pa 
pogojuje smreko in macesen. Na vzhodnem delu Alp je smreka primešana 
macesnu, na zahodnem pa dominira nad njim (GAMS 1976, LOVRENČAK 
1977). Po mnenju večine raziskovalcev naj bi bifa zgornja gozdna meja v 
Sloveniji zaradi antropogenega vpliva za 200-400 m znižana pod naravno 
gozdno mejo (CIGLAR J WRABER 1 PLESNIK 1 GAMS 1 DIACI1998). 
1.2 Zgornja gozdna meja v Sloveniji 
1.2 Upper timberline in Slovenia 
Pestrost Slovenije se odraža tudi v pestrosti gozdne meje. Pestrim tal nim 
in klimatskim dejavnikom se je pridružila tudi pestra zgodovina: različne 
države, ki so vsakič zarisale nove meje in nove lastniške odnose. Slovenija 
je izjemno pisana krajinska šahovnica in zgornja gozdna meja ni nobena 
izjema. Kamniško- Savinjske Alpe so nekoliko drugačne kot Julijci, Trenta 
nam kaže popolnoma drugačno podobo kot Bohinjski kot, nekaj popolnoma 
drugega je zgornja gozdna meja na Trnovski planoti, na Snežniku ali na 
Pohorju. Pregled nad tem mozaikom zgornjih gozdnih mej v Sloveniji je še 
v povojih, potrebno bo še veliko dela, da bomo imeli pregled nad dogajanjem 
na zgornji gozdni meji na območju Slovenije. 
2 METODE DELA 
2 METHODS OF WORK 
Za analizo zgradbe bukovega gozda ter za spoznavanje razmestitve 
dreves na zgornji gozdni meji smo na zahodni in severozahodni strani 
pobočja Snežnika v strnjenem sestoju izbrali 4 raziskovalne ploskve. Plosk-
ve so bile v horizontalni ravnini velike 30 x 30m in so se z zgornjo stranica 
dotikale rušja. Na osnovi naklona terena smo korigirali dolžino stranic 
posamezne ploskve. Za izhodišče koordinatnega sistema ploskve smo 
vedno izbrali levi spodnji kot. S pomočjo vrvice smo ploskev razdelili na 9 
kvadrantov velikosti 1 O x 1Om. Z merilnim trakom smo vsakemu drevesu v 
kvadrantu izmerili koordinate X, Y. Nadmorsko višino smo dofočili na meter 
natančno na vogalu kvadranta, potem pa glede na nagib interpolirali za 
vsako drevo. Podatke po kvadrantih smo uskladili tako, da so ustrezali 
koordinatnemu sis1emu ploskve. Vsakemu drevesu smo določili drevesne 
vrsto, izvor, izmerili prsni premer ter določili socialni položaj po Kraftovi 
petstopenjski lestvici in velikost krošnje (petstopenjska lestvica). Na osnovi 
zbranih podatkov naj bl s pomočjo različnih statističnih testov in diskrimi-
nantne analize potrdili ali zavrnili hipotezo, da se sestoji na ploskvah na 
osnovi opazovanih vrednosti (višina, prsni premer) med seboj statistično 
razlikujejo. Zanimale so nas predvsem razlike v višinski in debelinski struk-
turi sestojev. Na osnovi zbranih podatkov smo izračunali tudi temeljnico, 
oblikovno število in s pomočjo teh vrednosti še lesno zalogo. Zanimale so 
nas tudi razlike v srednji in zgornji višini sestojev in ra:zlike v srednjem 
GozdV 56 (1998) 1 O 445 
446 
Pogačnik . N .. Prosen. M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
premeru. Na osnovi ocene socialnega položaja dreves smo določili število 
in izvor dreves, ki tvori streho sestaja. 
Ker na vseh ploskvah prevladujejo panjevci za katere je značilna polegla 
rast in zelo različno število osebkov, ki rastejo iz istega panja, smo merili 
tudi koordinate panjev. 
Za potrebe prirastoslovnih analiz smo na vsaki ploskvi izbrali štiri drevesa 
ter izvedli debelne analize. Zanimale so nas predvsem razlike v višinski in 
debelinski rasti posameznih dreves znotraj šopa, ter razlike med panjevci 
in semenovci. Pomembne pa so bile tudi razlike v starosti dreves na posa-
mezni ploskvi. Individualne podatke posamezne ploskve smo združili in jim 
priredili izravnalne krivulje. 
Način razmešča nja osebkov smo določili z razdaljo od oseb ka do prvega, 
drugega in tretjega soseda. Dejansko razdaljo in standardni odklon razdalje 
od oseb ka do prvega, drugega in tretjega soseda smo primerjali s teoretično 
razdaljo in standardnim odklonom pri sistematični razmestitvi. Na osnovi 
te primerjave lahko sklepamo na način razmeščanja osebkov v sestoju in 
osebkov znotraj šopa. 
3 REZULTATI IN DISKUSIJA 
3 RESULTS ANO OISCUSSION 
3.1 Zgornja gozdna meja na Snežniku 
3.1 Up per timberline on Snežnik 
Po opisih rastlinskih združb na območju Snežnika v letu 1957 se ruševje 
začenja na nadmorski višini 1.550 m (MANOHIN 1957). Snežnik pokriva 
širok pas rušja, ki je na južnem pobočju širok skoraj1.000 metrov, na se-
vernem pobočju pa od 200 do 500 metrov. Pod pasom rušja imamo sestoj 
skrivenčene bukve panjastega izvora. za katero je dolgo casa veljalo, da je 
rezultat naravnih pogojev. Združbo smo uvrščali v skupino predalpske bukve 
(Fagetum subalpinum). Vendar pa obstajajo bistvene razlike med do sedaj 
proučevanimi naravnimi gozdnimi mejami in gozdno mejo na Snežniku. 
Skupne značilnosti, ki veljajo za zgornjo gozdno mejo po Tranquillniju (1979) 
so: 
-Zaradi surovih pogojev, ki vladajo na zgornji gozdni meji, sestoj gradi 
običajno le ena sama drevesna vrsta. 
- Na zgornji gozdni meji prevladujejo strnjeni zelo gosti sestoji, brez 
grmovnega in zeliščnega sloja. 
- Obstaja ozka cona do 50 m, ki jo gradijo drevesne skupine, brez gr-
movne plasti. Med temi skupinami so mozaične krpe subalpskega pri-
tlikavega rastja. 
- Cona pritlikavega subalpskega rastja največkrat ne tvori strnjenega pasu 
ampak v naravnih razmerah oblikuje le skupine, v katere se vrašča 
vegetacija subalpskega travinja. 
če primerjamo te ugotovitve s stanjem na Snežniku odkrijemo naslednja 
razhajanja: 
- Zgornjo gozdno mejo na Snežniku gradi bukev, smre~a. jelka, gorski 
javor, jerebika, makovec in vrbe. 
- Zeliščni sloj je dokaj bogat, na nekaterih mestih imamo celo pravcate 
gozdne jase s skupinami rušja. 
GczdV 56 (1998) 10 
Pogačnik, N., Prosen, M .: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
- Gozdna meja je ostro zarisana, vanjo se ne zajedajo krpe rušja. 
- Rušje tvori izjemno širok strnjen pas v katerega se posamično vrivajo 
osebki smreke, jelke, bukve, jerebike in vrb. Vrivanje poteka kot nekak-
šna "kolonizacija" po celotni površini pasu rušja. 
Kaže, da je gozdna meja na Snežniku umetno pomaknjena navzdol do 
nadmorske višine, ki dopušča pester sestoj z bogatim zeliščnim slojem, 
omogočeno pa je tudi postopno napredovanje gozdne vegetacije. Zaradi 
antropogenega nastanka je gozdna meja zelo ostra, napredovanje pa se 
zaenkrat kaže kot individualno pojavljanje dreves v pasu rušja. 
3.2 Zgodovinski razvoj zgornje gozdne meje na Snežniku 
3.2 History of the up per timberline on Snežnik 
Snežnik je dobil svoje ime po svojem plešastem temenu, ki ostane 
zasneženo še daleč v pomlad. Vrh Snežnika pokriva šaš (Carex alpinum) 
z različnimi vrstami sviščev, planike in ostalega gorskega cvetja. Tu ni sledu 
o kakšnem naseljevanju grmovja ali drevja. 
V 17. stoletju so bili snežniški gozdovi v lasti družine Shčnburg-Walden­
burg. Ker še ni bilo cest. je bilo izkoriščanje gozda omejeno na lov in servi-
tutne pravice. Pastirji, ki so svoje ovce poleti iz Istre gnali na bolj sočne 
pašnike, so s požiga njem povečali alpsko tra to na celotno pobočje Snežnika. 
Za potrebe planine- ogrevanje in izdelava sira, so sekali bukov sestoj na 
robu travnika, ki se je potem panjasto obnavljal Deformirana rast, ki je 
značilna za subalpsko bukev. je v primeru Snežnika rezultat intenzivnega 
izkoriščanja panjastega bukovega gozda na robu pašnika. 
Leta 1848 so lastniki Snežnika po zemljiški odvezi prepovedali pašo. 
Zaradi ureditve gozdnega gospodarstva so vse gozdove kartirali in posto-
poma opuščali pašo. Tako so pašo v revirju Snežnik opustili leta 1880, v 
revirju Mašun reta 1889, v Go mancah pa so pasli še do leta 1900 (KINDLER 
195 7). Rušje je začelo preraščati pašnik. Da je proces zaraščanja počasen 
kažejo fotografije, posnete po prvi svetovni vojni, na katerih je pobočje 
Snežnika še vedno golo. Proces zaraščanja je po 150 letih še ved no v teku. 
saj so večje travnate krpe na grebenu še v fazi zaraščanja z rušjem. 
Sestoj na meja je na pobočju Snežnika izrazita in lepo vidna. Sklenjen 
sestoj prehaja v izrazitem in zelo kratkem prehodu v rušje. Pas ruševja je 
širok do 1.000 m in poteka do vrha Malega Snežnika ter skoraj do vrha 
Snežnika. V ruševju se po celotni površini vrivajo posamezna drevesa 
bukve, smreke, vrbe in jerebike. 
Prva in druga ploskev ležita na zahodnem pobočju malega Snežnika, 
približno 600 mod vrha Malega Snežnika. tretja in četrta pa na SZ pobočju 
Malega Snežnika, 150 m pod vrhom Malega Snežnika. Nakloni in skalovitost 
je na vseh ploskvah velika. Druga ploskev se nahaja v zavetrni legi, prva, 
tretja in četrta ploskev pa so na prepihu, s tem da sta tretja in četrta ploskev 
najbolj izpostavljeni. Vse ploskve z gornjim robom mejijo na rušje. 
Kaže. da je veter, ki je na Snežniku zero močan, pomemben. dejavnik, ki 
oblikuje zgornjo gozdno mejo. Pod grebenom, kjer veter piha najmočneje, 
je veliko poškodovanih debel, ovirana je rast v višino, sestoj ne nudi potrebno 
mikroklimo za vznik novih dreves. V zave trni legi je omogočena rast v višino, 
sestoj pa ustvarja potrebno mikroklimo, ki tako zagotavlja večji delež dreves 
semenskega izvora. 
GozdV 56 (1998) 10 
Slika 1: Subalpinsko bukovje na 
Snežniku leta 1957 (Tregubov 
1957) 
Figure 1: Suba/pine beech st and 
on Snežnik in year 1957 (Tregubov 
1957) 
447 
~ N PrOSllfl. M Zgraol>abukovega !l""daobgozdnl meJI naSnelll,ku 
3.3 Splošne znači lnosti sestojev 
1 Plo!Prl'll Plot 
Noid<l10flil<ll vl~lno1 SllQOn)O!Iilmba 
3 J Gane•ai earar;terist•cs oflhe forest 
S polno j:)l'emerbo d1eves na vzor .. ~nlh ploskvah smo oobili vpogteC v 
drevesno sestavo se slojev.· ... debal1nsko 1n \ltšm~kc· strukturo sesto,ev let" 
$(ruk turo sesw1ev glede ne:- sooama razrede (pet soo~ln1h razrede..,· po 
Kraflu}. 
1 2 3 4 \' L~ \=" 
1.530 1 520 1.550 1.561 
+liiiglit <tll<lve~rut IIMII ~~ ~"' •dtltr dl pint~ 
PO'olr$11"1 ploskVe .(m")/ Plolfll~rl (N11) 900 900 900 9:10 
ISt, d!'ll-M hn 1 Numporo/ tle69 pnrhu 3.400 1989 3.~ J.J89 3.180 :362 
Suk-v lll<t11;11 3.144 1978 3.878 3.J76 3.095 349 
(72.4 %) (70.2%1 (37,7~) (90.4 'Yoj 
Gonskl)avol 1 Alptno uwp(u 122 11 67 ,, 
(27,2 14) 10 ... ) [33.3) tO%) 
Jorelllk6/ ~cwa11 tOO o o o 
(77,7 !41 (O 'Ilo) (O 'Ilo) (Gilo) 
Mc>I(OV®I Wh!lobo~m J3 o o o 
(100 %) lO '!!o l (O%) (O '!loj 
ISfovllo oanjev<ltw 1111 h• 2.422 1.1119 3.422 3..056 2572 3atl 
NumbOrol tross from copp!Ce snoot~tPor n• 
% pan[ev.etW 1 %tr oo s !mm C®DiCO -$ /1 70 8/ ~ 79.5- 45 
DebelfnskB: sttuith.t.ra '1 DJmntJ!rlc$lttJt1lura 
1 Stovik>dmv'dS z dt ;1;> 9crr~ 
N111nt~r oftfBBS w11h d. > P cmmn 
2.000 1.5117 1.118& 1211 I.M!' Is.! 
% cirav.e& z d, ,> 9 cm 59 19 48 JIS 55,S 7,9 
% oftteOS wjj/r d, 1> 9 cm 
% ~nrovoov zd,.l > 9an, 51 78 47 rO 4 12 
% itees ftom cop:)/ce shool~With d ... ,. 9cm 
VjšinskastrukUtra 1 He~Jtt sttuelum 
1 Stevilo drlivesll1ss h < 6111 J.ll;7 ..... 2.1~ 1889 1.A36 328 
Nttml)erolt~sporhn wtlhh ~lim 
% panjO'Icev s~ < 6 m •• 2;2 55 56 41 1 % irevsltom r:opplce ·"'-• .v.t/t /1 < 41nr 
ISI!wilodrevesllta«h >10m 
Numberollrees/h31or,jhJ» 10m 
956 1211 eoo Jel! 11!0 1>1 
% psnjevcevs:fl > 10 m :Ili 61 IS 8 28 10 
%1reesfrom oopJ]ioo siloo!S Wrlhh > f0m 
~'"""""' 1 OsncM1c PQila(J.,r " 
~ahtnses.;ojlh ne QC:ISC:~~n. 
plosiM 
- 1 aa..;.,.. . ~..". ..-.1 
forest Otl O'Of.S 
~. PreollovcloJopa"' :ved>L>oo'flillo odStoto:• ~r:-.-ew 
Nt;J#c ~ tr1: fY/K~ Df&S&f"J(~ ~ Dl tfdt..-lt' frCm CI)~O« .ll(l()IJ 
Na Vt>eh ploskvah J8 gradlleillca •esiOtB llukev Y rnarr1!em ~levliu so 11 
p<1nte5an< le gorSk• ta""'· J<Oret>oa ,r, moko•ec (pteglednoee t), N&Jve6Ja 
pnme.s drugih lrstavce• J8 na prv1 p/<Jsl<v1 naJffi!lnJSB pa"" 2 '" 4 ploskvi. 
Delelp;>nf':',, ... J'!"na ~h ulos~•allvelo~. MJVeGJ· pa 1a na te trti plosk·Ji. 
lu le.b 1'\clfVl~ rna Mf\'lti'..fl naklon ~ren& 1n te naj bol~ rzpos1avl1ena ve Iru 
V sr P'l11 na$teti Ce)avr,,;., lani< o otež•..je,ro po,av semanovcev. Na eks11en\M 
razmere na tfi.Jrh ploskvf pa k.a!eta tudi v1~mska •n debelinska shuklura 
;.esto)a (p<eglednoca 1 grafi~on 1. 2). Z2nim1vo Je. da na tet~l plosKv:. klet 
re kar go 'Al panjevcev. le 10% oan)evcev dosega prerner nad 9 cm in je le 
S 'lo, <ran,e-K.f11; viS,ih od 10m Glede na to. de 1e ludi !tevliD creve• veliko 
Pogačnik , N. , Prosen , M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
(3.389 dreves/ha). bi lahko sklepali, da gre za mlajši sestoj, vendar je starost 
analiziranih dreves na tej ploskvi od 116 do 1561et (preglednica 6). Velik 
delež panjevcev na vseh ploskvah zelo prepričljivo potrjuje domnevo, da ti 
gozdovi niso naravnega, temveč antropogenega nastanka. 
število dreves je v teh sestojih na zgornji sestojni meji veliko. Bukov 
sestoj na dobrem rastišču in pri zmernem redčenju ima pri starosti 60 let 
1.205 dreves/ha, pri starosti 1 OO let pa le še 405 (KOTAR 1986). Po den-
drometrijskih analizah je starost analiziran ih dreves na ploskvah od 85 do 
184 let (preglednica 6), število dreves/ha pa je od 3.944 do 1.989. Tako 
veliko število dreves je posledica slabšega rastišča, ekstremnih razmer in 
naravnega razvoja sestoje v v zadnjih 80 do 1 OO letih. ko se je la gozd 
razvijaL 
Vse ploskve v nadmorski višini ležijo na pobočju Snežnika, na približno 
enaki nadmorski višini (razlika med najnižje in najvišje ležečo ploskvljo 
znaša le 31 m), zalo nas je zanimalo, če se zgradba sestojev na ploskvah 
med seboj razlikuje . Primerjali smo debelinsko in višinsko strukturo med 
ploskvami. Z Brand-Snedecorjevim testom smo ugotovili, da so razlike med 
ploskvami v debelinski in višinski strukturi statistično značilne s tveganjem 
p < 0.01 . V naslednjem koraku smo s 'T lestom medsebojno primerjali 
ploskve . Pri primerjanju debelinske strukture ploskev je test potrdil razlike 
med vsemi ploskvami. Pri primerjanju višinske strukture ploskev lest ni odkril 
statistično značilnih razlik med 3. in 4. ploskvijo. Diskriminantna analiza po 
Fisherju je potrdila, da lahko populacije (v našem primeru ploskve) med 
seboj razlikujemo na osnovi premera in višine (p < 0,05). z izjemo 3. in 4. 
ploskve, kjer so razlike v višinski strukturi statistično neznačilne in višine 
ne moremo uporabiti za ločevanje teh dveh ploskev (F = O, 158808; m
1
= 
658). 
Ploskve se po debelinski strukturi med seboj močno razlikujejo (grafikon 
1 ). Za 1., 2., in 4. ploskev je značilna pozitivna asimetrija, oziroma veliko 
število osebkov v nižjih debelinskih razredih . Podobno sliko kaže tudi vi-
šinska struktura (grafikon 2). 
Grafikon 1: Debelinska struktura 
dreves na posamezni ploskvi 
Graph 1: Tree diameter sfructure 
onpfots 
162 
135 
1 OB 
81 
54 
"' "' 
27 
"' 
o (}o . 2 
.ci 
5 
~ 
"O 
162 
·U) 
135 
lOB 
81 
54 
27 
GozdV 56 (1998) 1 O 
3 5 6 
PLOSKEV 1 PLOT 
PLOSKEV 1 PLOT 
3 
7 
7 
lc==]DD 
9 o 1 2 3 5 
9 o 
PLOSKEV 1 PLOT 
5 6 7 8 9 
PLOSKEV 1 PLOT 
D~belinska st. 1 Diame ler class es 
449 
Pogačnik , N., Prosen , M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
"' 
132 
11 o 
88 
66 
44 
~ 22 
2 3 5 6 7 8 9 o 2 8 9 
PLOSKEV 1 PLOT 
3 s 6 
PLOSKEV /PLOT 
2 
132 
110 
88 ···· ··· ··· ·· 
66 
1·. ' ~· .... ' 
44 .... : 
22 
o 
o 2 3 5 6 7 8 9 o 2 3 s 7 8 9 
PLOSKEV 1 PLOT 
3 
PLOSKEV 1 PLOT 
4 
Grafikon 2:Višinska struktura dre-
ves na posamezni ploskvi 
Graph 2: Tree height structure on 
parlicular plot s 
Preglednica 2: Zgradba sestojev 
gleda na prsni premer 
Table 2: Strucfure of stands ac-
cording to diameter 
V•Sinske sl. 1 Heighr classes 
Rezultati kažejo, da se razmere lahko na kratkih razdaljah močno spre-
minjajo in tako vplivajo na zgradbo sestojev. Višinska rast je bolj odvisna 
od zunanjih dejavnikov, kar je potrdila tudi višinska struktura na tretji in četrti 
ploskvi, ki imata zelo podobne naravne razmere (lega, naklon terena, iz-
postavljenost vetru). 
3 .3.1 Srednji pre mer sestojev 
3.3.1 Stand mean diameter 
Videz gozda na sestojni meji velikokrat zavede k razmišljanju o eno-
mernosti ali celo enodobnosti sestojev. Srednji premer, izračunani standar-
dni odklon in koeficient variacija, kažejo popolnoma drugačno sliko (pre-
glednica 2). Manjši je koeficient variacije, bolj sestoj leži k enomernosti glede 
na prsni premer. če je koeficient variacije manjši od 10 %, potem imamo 
sestoj za enomeren glede na prsni premer (KOTAR 1991 ). Zanimiv je tudi 
srednji premer dreves, ki tvorijo streho sestaja. Ker je srednji premer v veliki 
odvisnosti od gostote drevja v sestoju in od negovalnih ukrepov (KOTAR 
1986), je pričakovati nizke srednje premere, saj sestoji niso negovani, 
dreves pa je veliko. 
Rezultati kažejo, da ne moremo govoriti o enomemosti glede na prsni 
premer pri vseh drevesih na posamezni ploskvi, kot tudi pri drevesih, ki 
Srednji premer Standarenl od~leA KV% 
Mean diameter Standard deviatkm Coe'f/icient-efvariatiefil (%) 
Vsadreve.sa 1., 2., 3. sec. raz. Vsaerevesa 1., 2., 3. S0C. raz. Vsaerevesa 1. 2 .. 3. see. raz. 
All trees 1., 2., 3. soc, class Alltref!S 1 .. 2.~ 3. soo. class Alf trees 1 ., 2,, 3. sec. class 
Pl0skev 1 1 P/Qt 1 13,9 17,1 6,6 6,6 1 47,5 38,7 
Ploskev 2 / Plot 2 20,9 23.,2 9,5 7,6 45,6 32,7 
---, 
Pleskev 3 / Plot 3 11 ,6 13,7 5,6 5,5 48,2 1r 40,1 
Ploskev 4.1 Plot 4 10,1 10,4 5,3 5,6 52,9 53,6 
-· 
450 GozdV 56 (1998) 10 
""P""*- .. - u ~bo·-~~obgaLQI>""'P""Snem~ 
rvor,o sbello sesiO!" iPO Ksallu dre-.~ 1 < '" 3 scoa•ooga raYeda) 
IP'~~ 2) ....,..Kla ra!f>OikoslvO<~memje na 4 I>IOSicvl, najnožja 
~ naOIU<l'piOOI(\1 Za~ plois<-"'JI!~-oaJe \lfe,;eoozgom~stranM:i 
Ih'• ~."'met-n.~ ~·tel"'~ .n ::bsega llfelZIIo man1Se preme re 
.at dre-,e oo 1ljlOO<'to sUniCl pjoslwe Ta pr~hoo 10 na,boli izrazil na 4 
~ -.,. ~ l;lhl.o ·~ro& la ~<~Ico~· koetioerot van~to)e prsnlh premero•t 
NJIIO""'Jia r&21Ju med.,.....,.." p<emerorn ·.rseh dreves''' srednjim pre-
"*011' or~ ~~ rvor,o flreho. je na 4 plosk"". kar pome<>• da tudi drevesa 
!Jtche •Heat• mt dosegato 1etph c:ttmenl.JJ Oendrol'ne;rijska analiza 
poMkonohor.-·n)o oo~a:a~ oa le drevesa oo slarosli močne razlikujejo 
mad woqip<wg- 5) Ker 1" p<emer ··oovezavi(r,, ~ 0.3168) s s1aros1jo 
<It$ .... nem .,..,~. tRl~ • nrsnoh rr .. meroh pet~ ujejo dcmr.evo. da sesJoji 
".~ enoooDn4 
3 3 2 Srtdnja ln &gornja vitina setiOJev 
3 3 1 IN.N'I AM lop helghl el slaM 
Z. piOlkve smo> ouatunelo srecn1c "''•no ko predsla\~ja 1fthlano arilmo-
bf.no llenrnn \'&ft~ droveanlhVIloo ., sestOJ V (POr. dor 1ft l•meljnir.a) on jo PO-
s.ted.ea v.ltntkeAtt cnrott:ar.ja dreves. e tud• nar t~vnoga IZiota"'ta drovos 
111 nogcwaJn•h 11kreopov tK O TAR 1986). ko J'h v na!om pnf'01{lru n• Poteg sr&d-
njt '"'ne smo ~ot•h tudi ZQ011'(0 "'&ono kol ""no 100 najllobo4oj~.r. drelie!> 
na NI klar (K0TAI'l1981lr 
2oan-.ovi~N 
TOPi..toN 
Stodnlo vlllr1o 
A.lo,.;/loWoM s_,""'""'"· Sla!""""..,......., 
Proglodr1n;e l ~ """""" v.Sna. staodi:li'Or. ocJdOn 10 "oeo\ 
<oH'I """"""' Tol>le ) /.kor, ON! "'9 "<''V~ 
~:,""-"n.-AtiCI"'arte~ .. 
"'-"' 
'tiN ..... \ 
CooGi<illacfvrttfttlrtJr 
v .. .,hdr VJ.H•dr 1 1 l 11010 "" IIU~ICt 1 2. l ""' ,.,., v..-..r 1 2..J.m:.raz. 
ANI!OOI Alt!r•t":. T.?I!IOoO.~ "'""'"' 12)11XCIIS 
- .... 1/Pf<>ll 12,8 lo,l 10.8 3.5 J,.l 
Ploskev 2 r P1CI ? 13.0 11,3 13.3 4 .0 1.1 
Plookev31Pbl3 12,0 101 11 1 li ~.7 
Ploske\0 41 P1CI ( o 7,1 9.1 2i 2,1 
lgomJ<l .Wna JC na PMh !rfth ;>lookvah prdl1nc 8MU od"'OC>a le tel'\i 
ploskev kjefjezgom~~te8.3m\P(~ll PodoOno ~oosmaugo 
,.,..,., t~ pn su•d"ffl"1 pr...."., '""ka 11.11< ' """""" W<n UQ01ovm0 "" so 
ll'Me<14'J8 na četno Oi06INI ar~ZMO~ ~oo ne OlaiW> ven ~1·ah ~
vanaCIJf! kaže. da majO dr......sa' ""'"*' ~ """"''u" enorn4!1~4SII taz-
""""""'~<a~e vv.!.nolo l(oelloent ~je CIOCIOOoo ..o\foflSII<Injem 
fVI'ml!nJ nai"'Sfi r.a 4 '*>sk.vl Ica IC lnl1llo poslediCA"..".".""'" M lQCmfl!m 
robU plosk.., n ~na spo>:J'1pl' roov [)f~ 1 .• 2 n l SO•o.lfNQ<I rwedo 
k~ZI'!,I<> ....ep eno<:ll!fTlOSI glede """"""' \Ilir vendar Udo • tem """""" ne 
~mo go.or>~o o e""""'1"0$11 $C$IO,CV gll!(l<> na ·•~lt\0 
3.3 3 Socialni razredi in velikost krošnje 
3 3 3 Soaar dasses aoo sue of eaoopy 
VMkemu dre..ew na plo6~vt smo dolocll• sorJalno mz red tl)tllllnpentsk.l 
lestviC& po Kraftui in utesnjenc~l !lr~Oft 
Po nau. ocenah nobeno drevo"' •melo prl'.llleirke <r0$f1\e.le 0.4 11. dr$ves 
1• melo nour.alno veliko 1n •llrnelr•tno kro§nJO, največ dreves je ImelO 
normalno veok,, on aslfT1elrično krošnjo (60 1 '!'o), t 5.J "- dre·•es JO melo 
~malflnc k.ro!nto in ~~ 24,1 '% dreves te ""~'t!lo izredno .nathno 'tolup 
To st.lnje je oosledoca velrkeg3 šlevila dreves in velike ul•.snjenosl! k•c~on; 
laka ra.tporcdllev krošent" 5 razredov je znat;1na za vso št1n fazrs-.,ovalne 
~~· 
AU""" • i. l .,.;. Ciii:sS 
~.1 36.6 
42.2 15,1 
55,7 .l2,0 
$3,7 :lll,2 
... 
Pogačnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Grafikon 3: Porazdelitev dreves po 
Kraflovih socialnih razredih na po-
samezni ploskvi 
Graph 3· Distribution of trees on 
plots according to Kraft's social 
dasses 
Preglednica 4· Stevilo dreves, ki 
tvorijo streho sestaja 
Table 4: Number of trees in st and 
canopy 
452 
Pri ocenjevanju socialnih položajev nismo v 1_ socialni razred uvrstili 
nobeno drevo. Naša odločitev je temeljila na dejstvu, da so sestoji na vide:z: 
izredno enomerni, kar se sklada z našo oceno velikosti krošenj. Na vseh 
ploskvah je veliko dreves v četrtem in petem socialnem razredu (grafikon 
3). Taka razporeditev dreves po socialnih razredih je posledica velikega 
števila tankega in podstojnega drevja, pretežno panjevskega izvora. 
Nekaj teh dreves v 3. in 4. socialnem razredu je že semenskega izvora 
(15,7 °/o na 1. ploskvi, 11 ,7% na 2. ploskvi, 9,2% na 3. ploskvi in 3,9% na 
E so 
~ 
.ul 60 
40 
20 
P11 P/2 PI 3 Pl4 
Ploskve 1 Plo/s 
~ 3 4 5 
4. ploskvi). Najmanjši delež (39 %) podstojnih dreves je na drugi ploskvi, 
kjer je manjše število vseh dreves, le ta pa dosegajo večje preme re in višine. 
Streho sestaja sestavljajo v večini drevesa panjevskega izvora, največji 
delež semenovcev je na prvi (32 %) in drugi (30 %) ploskvi. Relativno majhen 
Plbskve 1 Plots 1 2 3 4 
š tevilo dreves v 2. in 3. soc. raz./ha 1.356 1.222 1.322 1.633 
Numeroftrees in 2. and 3. soc. elass/ha 
% od vseh dreves 1 % of all trees 40 61 34 48 
% -panjevcev v 2. in 3. soc. raz. 68 70 88 88 
% of trees frCJm ceppice s}u.iJ@ts in 2. ane 8. soc: e/ass 
% bulwe v 2. in 3. see. raz. 88 99 97 99 
% heech in 2. and 3. soc. elass 
delež dreves tvori streho sestaja, kar je lahko posledica napačne presoje 
pri razvrščanju podstojn1h panjevcev z izrazito poleglo rastjo. 
3.3.4 Lesna zaloga, temelj nica in oblikovno število 
3.3.4 Growing stock, basal area and stem form 
Rezultati meritev pot~ ujejo v zadnjem času že večkrat potrjeno ugoto-
vitev. da sestoji na zgornjih sestojnih mejah dosegajo presenetljivo visoke 
lesne zaloge, kar se je izkazalo tudi v primeru notranjskega Snežnika 
(preglednica 5). 
Največ debelejših dreves je na drugi ploskvi. kar se odraža tudi v najvišji 
skupni temeljinici. Najnižja je temeljnica na 4. ploskvi, ka~ je posledica 
velikega števila tankih, še pod merskih dreves. Podobna je tudi situacija pri 
lesni zalogi, saj je na_ivišja lesna zaloga na 2. ploskvi (preglednica 5), kar je 
glede na debelinsko in višinsko strukturo sestaja (grafikon 1, 2) razumljivo. 
Najnižja je lesna zaloga četrte ploskve, zaradi številnih drobnih in nizkih 
GozdV 56 (1998) 10 
Pogačnik , N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Temeljniea Lesna zalog FI Oelež v skur>ni lesni zalogi (9/o) 1 Share of grewing stock (%) 
Basa/area Growing stock B~;.~kev 
m2/ha mJ/ha Beech 
Ploskev 1 1 Plot 1 52,1 252,7 90,7 
Proskev 2 / Plot 2 68,9 406,9 99,3 
Ploskev 3/ Plot 3 41,9 170,1 98.6 
Ploskev 4 1 Plot 4 27,1 83,6 99,7 
'Od ostalih listavcev se pojavljata le jerebil<a in makovec. 
' Other deciduous trees are only rowan and whilebeam. 
G. javor Ostali listavei., 
Alpine maple other declduous 
trees 
2.7 6,6 
0,7 0;0 
1,4 o 
0,3 0,0 
dreves, ki so večinoma panjastega izvora, kar potrjuje tudi velik delež 
panjevcev v lesni zalogi. Bukev v lesni zalogi na vseh ploskvah močno 
prevladuje, le na prvi ploskvi je nekoliko višji delež javorja in ostalih listavcev. 
Na vseh ploskvah večji delež lesne zaloge prispevajo panjevci . Drevesa, 
ki tvorijo streho sestaja, prispevajo večji delež k lesni zalogi na vseh plos-
kvah, z izjemo 4. ploskve, kar je zopet posledica zelo velikega števila 
podstojnih dreves . 
Za izračun lesne zaloge smo na podlagi debelne analiza izračunali 
obllkovna števila dreves na ploskvi . Povprečno oblikovno število za vseh 
16 dreves je 0,5 (oblikovno število se giblje od 0,4 do 0,6); to vrednost smo 
uporabili za izračun lesne zaloge sestojev. 
3.4 Razmestitev dreves na ploskvah 
3.4 Arrangement of trees on sample plots 
Za ugotavljanje načina razmeščanja dreves na ploskvah smo izbrali 
metodo, pri kateri se način razmeščanja dreves določa na osnovi razdalj 
od oseb ka k njegovim prvim trem najbližjim sosednim osebkom. V primeru, 
da je razmeščanje sistematično oziroma teži k sistematični razmestitvi, bo 
srednja razdalja do najbližjega soseda večja, standardni odklon pa bo 
bistveno manjši. Podobno je tudi z razdaljami do drugega in tretjega soseda 
(KOTAR 1993). 
Vsem drevesom na ploskvah smo izmerHi koordinate, zato smo lahko 
izračunali dejanske povprečne razdalje do prvega, drugega in tretjega 
soseda. Že pri delu na terenu smo opazili izrazito šopasto strukturo, ki je 
bila najbolj izrazita na tretji in četrti ploskvi (grafikon 5), kjer je iz enega 
panja raslo tudi do 1 O dreves. Šopasta struktura bo v bodoče še bolj izrazita, 
ker smo merili vsa drevesa na ploskvi, tudi tista pod merska. Na drugi ploskvi 
(grafikon 4) je drevje večje in debelejše, zato ni več tako izrazite šopaste 
strukture. Šopi z velikim številom drobnega in nizkega drevja so značilni 
predvsem za zgornje dele ploskev (ob zgornji stranici ploskve). 
Vse dejanske povprečne razdalje dreves do prvega, drugega in tretjega 
drevesa so manjše od teoretičnih (preglednica 6). Tudi dejanski standardni 
odkloni so manjši od teoretičnih , kar dokazuje, da se osebki na ploskvah 
ne razmeščajo slučajnostno, temveč tvorijo šope. Ker so dejanski standardni 
odkloni manjši od teoretičnih, lahko sklepamo, da so osebki znotraj šopa 
razmeščen/ naključno. Taka razmestitev osebkov je lahko posledica dejstva, 
da osebki, ki tvorijo šope izhajajo iz istega pa nja. Semenovci pa praviloma 
rastejo sami in ne v šopih. Ker je opazen dvig povprečne razdalje od drevesa 
do prvega in tretjega soseda lahko sklepamo, da je več šopov samo s tremi 
drevesi. Največje razlike med dejanskimi in teoretičnimi povprečnimi raz-
daljami so na tretji ln četrti ploskvi, kjer je tudi največji delež panjecev. 
GozdV 56 (1998) 10 
PanjeV,ci Kraft 1, 2, 3 
Trees from Kraft cJasses 
coppice shoots 1, 2, 3 
64,8 61,8 
74,0 75,9 
82,0 85,4 
85,4 55,4 
Preglednica 5: Lesna zaloga in 
temeljnica na ploskvah 
Table 5: Growing stock and basal 
area on plots 
453 
Pogačnik , N .. Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Ploskev 1 1 Plot 1 f>loskev 2 1 Plot 2 Ploskev 3 1 Plot 3 Ploskev 4 1 Plot 4 
Dej .I'Aet Teor./ Thoor. Dej.!Act. Teor./ Theor. Dej./Act. Teor. / Theo!. Dej./Act Teor./ Theor. 
/) 0,718 
s{ n 1 ) a( n.' ) 0,184 
n,, 1 '111 
s( n ) a( n ) 0,251 
/)1 1,442 
s( 1 > ) cr( 1)1; ) 0,357 
Preglednica 6: Povprečne razdalje 
od drevesa do njegovih pNih treh 
sosedov ter pripadajoči standardni 
odkloni za deJansko in teoretično 
naključno razmestitev 
Table 6: Average distance from any 
tree to ils first, second and lhird 
neighbour and corresponding 
standard deviation for acfual and 
theorelica/ random regu/ar ar-
rangement 
Grafikon 4: Tloris prve ploskve 
Graph 4: Ground plan of first plot 
454 
0,857 0.710 1,121 0,490 0,796 0,621 0,859 
0,448 0,325 0,586 0,109 0,416 0,236 0;4489 
1,28 1,198 1,682 0,775 1,194 0,959 1,288 
0,467 0,455 0,610 0,166 0,434 0,370 0,468 
2,75 1,546 2,102 1,089 1• 1,483 1,291 1,610 
0,473 0,512 0,618 0,404 0,439 0,450 0,474 
]),', Povprečna razdalJa od drevesa do pNega soseda 1 Average distance from any tree lo 1rs 
first ne1ghbour 
s( 1 ),: ) Standardni odklon razdalj cd drevesa do pNega soseda 1 Standard devJa!ion of d1slanca 
from any tree to !IS first neighbour 
O,~ Povprečna razdalja od drevesa do drugega soseda 1 Average disiBnce from any tree to 
1ts second neighbour 
s{ IJ,; ) Standardni odklon razdalj od drevesa do d11.1gega soseda 1 Standard deviation of dts-
tan':e from any tree lo its second neighbor 
o,:· Povpreena razdalja od drevesa do tretjega soseda 1 Ave rage distance from any tree to il s 
third nerghbour 
s( n;; ) Standardni odklon r2zdalj od drevesa do tretjega soseda/ Standard devi al ion ofdisiance 
from any tree fo ils th1rd neighbour 
3.5 Dendrometrijska analiza dreves 
3.5 Dendrometric analysis of trees 
Na vsaki ploskvi smo analizirali 4 drevesa. Ker so nas zanimale razlike 
v starosti dreves znotraj šopa ter razlike v starosti semenovcev in panjevcev, 
.... .. 
~c 
oo 
o:t-
+ o o A4 
0++ 
-+o 
o 
~ 
cc o ... 
o o + o 
o o 
:) 
OPOMBE/ NOTES 
o 
o 
o 
o eP 
-<i;)O 
+ 
a 
... + 
o o 
o 
A: Bukovi panjevci 1 Beech -trees of coppice shools 
B : Gorski javor 1 Alpine map/e 
C: Panji 1 Tree stump 
D : Drugi \istavci ! Other brodleavs 
E: Bukovl semenovcr 1 Beech- free s of seedling origin 
~ ~+ 
+ oo 
o o 
+ 
o o 
o 
c· o 
+ 
o 
o A 
o B 
.. c 
" D 
t. E 
GozdV 56{1998) 10 
Pogačnik , N., Prosen , M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni mej i na Snežniku 
oo 
o 
o8 
+ " .'>. -' 
~" 
o 
o 
o 
~ 
.. o 
+o o 
"" o 
o 
o 
.. IQ-;-
0 
+ o 
+lJ. o 
1 ~ 
+o o 
o 
+ 
o o +" ... oo 
3 o e o 
+ o 
+ J .:~+oo 
'" ~ 
.. l> ... 
...;- A 
o 
+ o 
~ 
to 
~ 
o o o ~ l> o 
.!. 4 
o -lv~ rf • 11. 
OPOMBE 1 NOTES 
A : Bukovi panjevci 1 Beech -trees of coppice shoofs 
B : Gorski javor 1 Alpine maple 
C: Pan)i 1 Tree stump 
D : 8ukov1 semenovci 1 Beech -trees of seedling origin 
o A 
o 8 
,. c 
"" D 
smo na vsaki ploskvi izbrali dva drevesa. ki sta rasla iz istega šopa ter vsaj 
enega semenovca . Pri dendrometrijski analizi posameznih dreves smo pri 
vsakem drevesu odrezali prvi kolobar na višini 0,3 m, drugega na višini 1,3 
m nato pa smo določili enakomerno dolge sekcije debla na katerih smo 
odrezali kolobarje. Ker so pašo prepovedali v drugi polovici prejšnjega 
stoletja smo pričakovali, da bo starost panjevcev sovpada la s tem obdobjem, 
medtem ko naj bi bila starost semenovcev nižja . 
Grafikon 5: Tloris druge ploskve 
Graph 5: Ground plan of second 
plot 
Preglednica 7: Osnovni podatki o 
analizirani drevesih 
Table 7: Basic data of anatysea· 
trees 
Ploskev Drevesna vrsta Izvor nas!ank~ analiziranega drevesa Premerd,,3 (cm) Višina (m) Stamst 
$(!)tee 0/ 0rigin of anqjysed tree Diam!3fet ri ,.3 (cm, Height(m} Plets Tree speaies Age 
1 Bukev 1 Beach Semenovec 1 Tree of seedling origin 11,8 8,3 140 
1 Bukev 1 Beeeh Panjevec 1 Trees from coppice shosts 9,4 10,8 105 
1 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Tt:ees from coppice shoots + 8,8 9,3 154 
1 Bukev t Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shoots + 8,2 8,2 104 
2 Bukev 1 Beech Panjevec 1 Trees from coppice shoots 16,9 12,3 184 
2 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shoots + 19,5 15,6 128 
2 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shGJots + 14.4 12,2 118" 
2 Bukev 1 Beech Semenovec 1 Tree of seedling origin 11,6 10,5 94"' 
3 Bukev 1 Beech Panjevec 1 Trees from coppice shoots 12,4 8,7 117 
3 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shoots + 7,6 9,1 106 
3 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shoot.s + 12,8 9,6 130 
3 Bukev 1 Beech SemenoveG 1 Tree of seedlfng origin 8,8 7,5 94 
4 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shoots + 11,5 6,9 156 
4 Bukev 1 Beech Panjevec + 1 Trees from coppice shoots + 10,6 6,6 154 
4l Bukev 1 Beech Seme novec 1 Tree of seed!ing origin 18,6 6,9 128 
4 Bukev 1 Beech Seme novec 1 Tree 0f seedl;ng origin 15,7 9,5 116 
Opcmbe 1 Notes : +drevesa znotraj ploskve, ki rastejo v istem šopu 1 Trees from the same plot wflich grow fmm same stump 
• Drevesa z gnilim jedrom na višini 0,3 m 1 Trees with rolf en core at the height of 0.3 m 
GozdV 56 (1998) 1 O 455 
456 
Pogačnik . N., Prosen, M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Premer se s starostjo povečuje, vendar pa odvisnost premera od starosti 
ni velika (korelacijski koeficient r = 0,3168). Tesnejša je odvisnost med 
višino in premerom (r = 0,4861 ), najmanjša pa je odvisnost višine od starosti 
anali2iranih dreves (r = 0,0167). 
3.5.1 Višinska rast 
3.5.1 Height growth 
Najpomembnejši faktor. ki vpliva na višino neke drevesne vrste je ras-
tišče. Primerjali smo rast dreves med ploskvami in višinsko rast glede na 
izvor- panjast ali semenski_ 
Drevesa potrebujejo precej časa, da prerastejo višino dveh metrov. Tako 
na prvi ploskvi potrebujejo približno 40-60 let, na drugi ploskvi 30 let, na 
tretji ploskvi prav tako 30 let in na četrti 35- 651et, ne glede na izvor. Tako 
počasna rast v mladosti je lahko posledica zasenčenosti ali drugih ekstrem-
nih dejavnikov (sneg)_ Bistvenih razlik med doseženimi višinami glede na 
izvor drevesa ni. 
V višinski rasti izstopa druga ploskev, krivulje prve in tretje ploskve se 
skoraj prekrivajo_ Na četrti ploskvi so drevesa prvih 60 let rasla hitreje, nato 
se je rast upočasnila_ Kaže, da so pogoji rasti na drugi ploskvi bistveno 
različni od pogojev na ostalih treh. Panjevci rastejo nekoliko hitreje od 
semenovcev. saj imajo prednost v že oblikovanem koreninskem sistemu. 
3.5.2 Debelinska rast 
3.5.2 Diameter growth 
Debelinsko rast okolje močneje modificira kot višinsko. Primerjali smo 
debelinsko rast dreves med ploskvami ter razlike glede na izvor- panj ast 
ali semenski. 
Debelinska rast na vseh ploskvah je počasna in brez skokov, kar naka-
zuje, da v sestoju zadnjih 150 let (od prepovedi leta 1848) niso gospodariti. 
Na prvi ploskvi je debelinska rast semenovcev in panjevcev zelo podobna. 
Tudi pri debelinski rasti izstopa druga ploskev s hitrejšo rastjo. Dinamika 
rasti dreves na prvi in tretji ploskvi je v mladosti zelo podobna, kasneje pa 
je debelinska rast na tretji ploskvi hitrejša kot na prvi. Najprej je debelinski 
prirastek semenovcev nižji kot panjevcev, po letu 1908 pa postane višji in 
strmo narašča. S primerjavo debelinske rasti po ploskvah ugotovimo sle-
deče: druga ploskev nudi sestoju najboljše, prva in tretja pa najslabše pogoje 
rasti. Zanimiva je dinamika rasti četrte ploskve, ki je zelo podobna dinamiki 
rasti semenovcev. Taka podobnost je lahko posledica izbora dreves, saj 
smo na četrti ploskvi izbrali kar dva semenovca. 
Na vsaki ploskvi smo izbrali dva panjevca, ki sta rasla iz istega šopa. 
Dinamika rasti dreves v istem šopu je lahko zelo različna in ne nakazuje 
skupnih zakonitosti. Primerjave višinske rasti glede na debelina kažejo 
razlike med panjevci in semenovci. Semenovci rastejo počasneje kot pan-
jevci. Razlike so očitne na prvi, tretji in četrti ploskvi, na drugi ploskvi pa je 
rast bolj izenačena. Na drugi ploskvi so zaradi boljše lege, kjer veter ni bil 
več omejitveni faktor, drevesa v šopih začela z razslojevanjem. Slabša 
drevesa so odmrla, v šopu pa se je ohranilo le nekaj dreves. Tako imamo 
praviloma na drugi ploskvi v šopu živo le eno do dva drevesa. 11a tretji in 
četrti pa tudi do petnajst. Gostota dreves na drugi ploskvi je v 'primerjavi z 
preostalimi ploskvami nižja, panjevci so v konkurenčnem boju za prostor 
bolj izenačeni s semenovci, kar pogojuje podobno rast. 
GozdV 56 (1998) 10 
Pogačnik. N .. Prosen. M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
iS 
14 
13 
12 
11 
----·---··--------------. 
:[ 10 
~ 9 
l 8 
I 7 
.. 6 
.'i 
5 s 
o 
<O 
~ ~ "' "' ~ ~ 
<O Q) <O lO 11) "" .., ; o § N M a> ~ ~ "' 
H = S2 / (13.740 + 13217,98 x S- 6,522 x S'), 
2 H = S2 1 (8,344 + 7999.561 x S- 3,934 x S1), 
i 
3 H=S2 /(12,670+ 12241.420xS-6,025xS1), 
4 H = S2/ (11 ,365 + 10902.850 x S- 5,340 x S2), 
~ 
A H =- exp (1945,416- 544.739 x ln S+ 38,241 x ln? S), 
B H =S'/ (1948,459 -544,7390 x S+ 37,983 x S2), 
90 
80 
70 
I 60 
Ci 
~ 
.!!! 5() 
~ 
:[ 40 
E 30 
~ 
20 
H = S2 / (1 ,333 + 1296,178 x S- 0,627 x S2 ), 
2 H = S2 / (143,396 + 816,327 x S- 3,397 x S2 ), 
3 H=S2 /(1.390+ 1355,149xS-0,661 xS'). 
4 H = exp (778.047- 230,605 x ln S+ 16,849 x ln2 S), 
A H = exp (809,291- 237,272 x ln S+ 17,283 x ln' S). 
8 H = S2 / (1,136- 1083,869 x S- 0.527 x S2 ) . 
GozdV 56 (1998) 10 
a> a> 
"' 
,._ 
~ ~ 
-1 
-2 
-3 
- 4 
- A 
-B 
CD ~ CD 
~ ~ 
R = 0,929 
R = 0,905 
R = 0,891 
R = 0,890 
R = 0,929 
R = 0,810 
-1 
-2 
- 3 
- 4 
-A 
-B 
R=0,628 
R=0,803 
R = 0.675 
R = 0,756 
R = 0,748 
R = 0,810 
Grafikon 6: Višinska rast analizira-
nih dreves (1 - 4: št. ploskve; A: 
semenovci; B: panjevci) 
Graph 6: Height growlh of ana-
lysed trees (1 - 4: no. of plot; A: 
trees of seedling origin; 8: trees of 
coppice shoots) 
Grafikon 7: Debelinska rast dreves 
(1 - 4: št. ploskve: A: semenovci; 
B: panjevci) 
Graph 7: Diame/er growth of ana-
lysed trees (1 - 4: no. of plot: A: 
trees of seed!ing origin; 8: trees of 
coppice shoots) 
457 
Pogačnik . N .. Prosen. M.: Zgradba bukovega gozda ob gozdni meji na Snežniku 
Slika 2: Sestoj na prvi raziskovalni 
ploskvi (Foto M. Prosen) 
Figure 2: Stand on first sample plot 
(Photo by: M Prosen) 
Slika 3: Sestoj na četrti raziskovalni 
ploskvi (Foto: M, Prosen) 
Figure 3: Stand on forth sample 
plot (Photo by: M. Prosen) 
458 
4 ZAKLJUČKI 
4 CONCLUSIONS 
Gozdna meja na Snežniku je ostro zarisana, prehod med subalpinskim 
bukovjem in ruševjem je izrazit. Ruševje tvori izjemno širok pas. ki sega do 
vrha Malega Snežnika in skoraj do vrha Snežnika. V ruševje se posamezno 
in v manjših šopih vrivajo smreka, jelka, jerebika, makovec, vrbe. 
Raziskava obravnava rastne in razvojne značHnosti sestojev na štirih 
raziskovalnih ploskvah. Na vseh ploskvah prevladuje bukev. Večji del dreves 
je panjastega izvora, kar potrjuje, da je ta gozdna meja antropogenega 
nastanka in da so jo oblikovali v preteklosti pastirji, ki so sekali bližnje 
gozdove za kurjavo. 
Glede na debelinsko in višinsko strukturo se ploskve med seboj razliku-
jejo. Na splošno lahko zaključimo, da so premeri in višine, ki jih dosegajo 
drevesa na tej nad morski viši ni. majhne (srednji premer 1 O ,1 cm, sred nja 
višina 7,1 m). Kljub temu pa lesne zaloge niso majhne, saj je število dreves 
na hektar veliko (od 1.989 do 3.944). Glede na debelinsko in višinsko 
strukturo ter glede na število osebkov, bi lahko pričakovali, da so sestoji 
mladi, vendar pa je dendrometrijska analiza pokazala, da so drevesa stara 
od 94 do 184 let. Najboljše ekološke razmere so na drugi ploskvi, ki je v 
zavetrni legi, naklon terena je manjši. Na tej ploskvi so drevesa debelejša 
in višja, število dreves/ha je najmanjše (1.989 dreves/ha), lesna zaloga je 
največja (406.9 m3/ha), starost analiziranih dreves pa je od 128 do 184 let. 
Najslabše razmere so na četrti ploskvi, ki je na izrazito vetrni legi, naklon je 
največji, nadmorska višina pa najvišja (1.961 m n. v.). Na tej ploskvi je dreves 
več (3.389 dreves/ha), večina dreves ima premer pod 9 cm (64 % vseh 
dreves na ploskvi) in višino pod 6 m (55,5 %).lesna zaloga je majhna 83.6 
m3/ha, starost analiziranih dreves pa je od 116 do 156 let. Razmestitev 
dreves na ploskvah je šopasta, kar je potrdila tudi primerjava dejanskih 
povprečnih razdalj dreves do prvega, drugega in tretjega sosednjega dre-
vesa s teoretičnimi povprečnimi razdaljami. 
Opravljena raziskava ni imela namena posploševati značilnosti gozdne 
meje na Snežniku, pač pa opozoriti na veliko variabilnost sestoj ev na zgornji 
gozdni meji, osvetliti nekaj ekoloških značilnosti teh sestojev ter opozoriti 
na vpliv človeka na potek gozdne meje. 
GozdV 56 (1998) 10 
STRUCTURE OF UPPER BEE.CH TIMBERU NE STAN O ON SNEŽNIK 
summary 
The upper timbedineflltle Dinanc region tS lormed by a beeCh lree rnx wunapoomaple, rowan. wflite beam 
and 10 placeulso will> ~ruce and fir. '!lle tlmbetfl118 1s dear1ydelinoaled. IM ctOSSil9 between Sllbillpmelleech 
forest and lhe z:ooe ol dWarfpine Is qear. Owalf pi~ ouilds up e'Wido zone up 10.dle11op of Mala Soeb>k 8lld 
near1y \0 1118 lop <11 Snežnl1c. SpnJc:e, fit, 1'11\'o'ar\, whita !leam aod "illow llees a1e ~ndMd~ or in ~rilellgroops 
creep<ng Into llledwalf pir1e h lo:>oks T-l<u cclpolzalloO ol lhowhclnroo Ol awaopmzooa 
We Win inlwesled in lhO~e offotesl near to file zone Ol dwarf pil18,1hal w1rt..., seleded !oultrese<1rcll 
pjOis (30 x 30 ITI~ /Il each plot we meastJted the d!al1'91er and Mlgbt er a!l l!eOS. we also eslimaled the soelal. 
po61tlon01 11ees and size of canopy. Ateach plO! vre setecled roor~mesandwe earried llllldehdrometrie analysis 
of l!le5ft uees 
Beech domlnate at Clli i'Q<rplols.. The ma;ootyoflmes oto (1om eoppor,e si>Qol.s, wil ich eonfirmed the faettha1 
IM ~ h.as resUlled fmm past human aciMifes. 
Aalcld111910 dlametetandhelghiS\rucluce lhe~aro ~~~r~rom. We c:OtJfdn'l find anysrgnifw:antdilfepmce in 
llelg~t sltuctull! b~;~v~een tlle.lhirtland ri'U!h p!Qt We can oor>Ciude lhat dlam&l<!<$1!nd helghls of !rOOs on this 
t>of9nt~se.ele\oelaretJndelslzOO{m&andi<(n.,..ler 1(),1 cm, 'l'\&MI\Oighl7,1 m), Desplle thatgrOY.Ongstocks 
ote (IOII<W,', bec:aJJ!Ie the number of trees perheclme ls high (from 3.944 16 , .9a9). Aoebrijing to diameter and 
helgllt swoture and aeeording to the numberoftroes per l'leclare weoould osllmatethal tree slaods are in lbeir 
youn~r 5l119f! or developmen~ but dendromettlcal·aoalysls showed INil trees &IJO IS belweeo S4 ood 1$4 years 
BertarcoodiHoos are on lhe se<:ond plol, wfllch is..~~ellered from &!long wind, and lt)esiope IS shallawer. Oo 
Illis plo! trees have hlgh!lr diarn.eters and lleights, oumbet of trees iS small!ir (19891•-lha), gro\ving stocitls 
high (406 9 111"/lla), ago or nnalyzed treeswas from t28 1o 1'84. T~worstceod•Uoosam0!1 111cfoomll IJiot. wfiich 
Is e~IXJsed lo$1roog "'ind from the slope of MaH S!le!nlk. height abcwe.sea leVel was the nlghesl (1,961 mj. On 
lhls plot the nu!llber of trees was high (3,389 treeshla). the majonty eftnoes have a c!iamete< smalfer Ihan 9 cm 
(64 % of all treos)alld holghttower lhan6m (55.5 %),groo.'i>g stoctds loW(8l.6m'.l\9), age ar analyU!d~is 
from 11610 156 years AU lllese resUllsdemonstJate ihatsmal dd!!!iOi~Ce& fneoolog!Caloord.bonSin~Qd\So 
lanoes can wongly effect Lt\e developn"Jenl d. upper liTibet1ipe 
~1 ol trees on plolslsdUsteJed, wl1a1 can !le seen 'Mili naked eye Compallson of adual and~ 
recical <~IIIIIDQI! diStance rrom 3!11' uee ID hls lirst, sean! and lhitd ~nboUr oonfrm our obsetvatlons Trees 
from ihe same shJmp gmw 111 doslecs, bullrees of~ cngin gw.vsepara~ 
VIRI / REFERENCJ:S 
CEO'lNO( /l •'KOlAP, M 1~~ RIZJne$tltevc;He-·;es v s~topu.· ltx• "llkgo ... "d\4111iva '" lourat\11 ~0. -t 15-thJ 
(..QKl.lA 19aO Gotd.,.II;J.n lltsnt•nclv1-l~ JrirOC:ni1 ElF Oc;frle~ll t8Qf)lda'1t~v. )14 1 
; AKOP 1 1 1(0SMAC L 199 r Zgom,d go: dna Tltj.a na jt1in.err poboej•.J R1du"e • VIA,o!otJI<a dtp!Ofl"'~.kR M·loga. BTF 
~· t4gc:ud."•f'Vo rn~!f1VC91J'd"e .,..,,e, ~,as. 
!<.*.CU~ a, .IRUOANI r ,9'98 ZoomJ:t ooz.;!na mej& ... Nolr<\l'l jeR" Boh.lnJU.· OtrJinmt.t..n r llth), OF. Q(l(l('~k t A gr:,di'lr$lV~ 
ll"lobnoo"1;ove gozl:!n•""·e 113s 
KJNOLER V ~ o/.17 Zo•:KkY'l!nQ "lfZn~lf•h {IOt<JQv.· '•./: :lcel.Mr~!ni guZOlW• na Sncir.,~u VC~lae~,ik.e •n pct(J'.nogo upodi':-ski'l 
mo!I()Qrarlf'! S lm ko•lf'•.(l tn 1r'l ill'\$i'YII:M rleln C, lnStiM tanordno :n IP.!;nn ~)M(\OilSI A.Ivl'l $1t)vtntiC .l.;l•ht1ar.a . ~ R 1·1l4 
KOTAR, M . 19e8 . PtlmstoaJov,e • 6 TF, Oddelek za go; darst· .. ~ '" obnO' 'J•'<Ie gozdne vu o ~ubtjar1. ,96 ' 
KOTA~.M , , 993 Oc·IOCo10J•~~~na re.lnii)$Citve drevM VOC)timalnrr~z·.,o;nl faz• Zoom•kQCitO&~~n'Hw•l\1'• ~.i- 1S,N) 
KOTAR. M. 1997 S la!o!titn.t. ma 1nn,.. · ll nnma f109lavJa l'a ;:.cOplOfYl.st\i !fudiJ I)CZ.Urs.a...a. tnterr.o Qrl{lfvn 
KOTAR, M. 1998 Pror~vodno 'poaobno51 vtSokogorskJtt 1r S(..-baloms<•11 goz.dnl."'lilitd-1! lar ~'it nflho"NtOCJZdov· 
Gc·rs~• got ., t'Zb<ltn•tl rtlerato-.·. JU)( r.;.~ . uhtr~i b ooirskl Ot'ev'i) <> l!19·1 24 
lv\ARINČEK, l . , 1987. BukO'V19QldOVI na S.awuukem • Oe&a1o'S l..a enot.nosl lJJ:IfJana ~ Sl&. 
PoCo<AR B. iS 1 RITIH. J 1961 Slre~•l" •a<l> QOldll ,,. l<JO'"l' go..~ ""'J' """"''·"• mod~ .-. J"'-'""' 
A.IO~Tit · Q,ok:if'MtO 11tiO, Br. OQOelek lili ~~rit (,4 S 
TRANOUILLINI. \ V 1~''· otty.-;aco~ E.col4gy ol h .....,. • .., Timll<onr~ Tr.., Eeo&!Mot •·llogh """'""'-' w :h Speaol 
Rltftutonce IO ill'l(l tv'~"· "los S~ V~rl~ 112l 
TREGUSfYIJ V 1~7 Obi..~~U: .ul'tA1uf~ 11 ~W wednosl ~.lni\qnzdt'~Wt apoy V J)rlll!bnint ~rt~l na 
Soem~u '.iellalao,.... ., 1101~orsto ""'""'''•'VI S!to'<""" on , ....".... .. doli 4 \.j\llllooNI. • •99· IS' 
WRABE.F<. T. 199.7 SneZfttla 9('1"3 {1..0) li~~ Pro;.e..ss..9 ·~1. s ~00..4.2 1 
'1/RASF.R T 1997 V.W.... JWU<l SndTIM., "''"""" • Pm:.eusS/97, s. 314· l17