A
MLADI STRAŽARJI
Smiljan Smiljanič:
Mornar.
Of, plava po morju mi barčica kot ptica po nebu vesela; in njeni boRl so pisani in njena Jadra so bela.
A mlad mornar oložno zre na zeleno obrežje; odmika se bolf In bolj barčica, srce mu Je iežfe in težje.
Glej, famka) sloje in zro za nfim z otožnimi srci in lici: njegova slva mamlca In bralec pri seslrici.
Seslrica in bralec mu zadnjlč roke v pozdrav otožnl vlhtita, a majka stoji, nepremično siojl, kol bila bi kamenila.
Krog barčice pa šume, Sume li zeleno-modri vali: ,,Oh, marl bi bil doma oslal prl mafkl na rodni obalL
Jaz tiranim premnogo biserov, a Jlh ne tvranim za le — bogaJe so daljne luje zemlje, a niso za le bogale.
In fam le nlkdo lolažil ne bo, ko plakal boS v boli pekoči — oh, mari bl bil doma ostal lam v borni rodni kočl__"
In mlad momar oiožno zre na zeleno obrežje; odmlka se bolj In bolf barčica, srce mu Je iežje in ležje. Vrlec 1S07.
106