Tudi v Šiški
Gašperjeva bralna značka
V Sloveniji že četrto leto teče akcija za Gašperjevo bralno značko. V tem šolskem letu smo se na po-budo občinske Zveze prijateljev mladine navdušeno priključili gibanju tudi v osnovnih šolah v naši občini. Osnovnošolci, zlasti čiani zgodovinskih krožkov, »tekmujejo«, eni za Gašperjevo bronasto bralno značko, drugi pa za Gašperjevo pionirsko bralno značko.
Do letošnjega marca je bila poglavitna ovira širje-nja števila bralcev za Gašperjevo bralno značko pomanjkanje knjig — tako Gamsov na plazu, kot Mi-klove Zale in Bevkove — Rož, Podjuna, Zila. Novi ponatisi so nam to oviro sedaj odstranili. Šopek Gašperjevih značk. ki jih bodo učenci s ponosom in mislijo na Korotan sprejeli in pripeli v maju, bo letos še skromen, toda v njem bodo zastopane vse osnovne šole v občini. In to je pomembno. Po-membna je zavest. da Gašperjeva misel živi prav v vsaki osnovni šoli. Tako bodo prvi značkarji Gašper-jeve bralne značke iz osnovnih šol v naši občini in njihovi mentorji širili živo vez do naših zamejcev on-kraj Karavank, poglabljali znanje o današnji sloven-ski Koroški, življenja v njej, spoznavali boje koroških Slovencev za narodni obstoj, za osnovno človeško in narodno pravico — izraziti svoje misli v materinem jeziku. Gašperjeva bralna značka bo med nami in Slovenci ob Zili, Dravi in Rožu, Podjuni, na Gurah in v Djekšah poglabljala in tkala nevidne niti zavesti, da smo en narod — Slovenci. Karel Prušnik-Gašper, koroški partizan, borec za narodno osvoboditev, bi bil tega iz srca vesel. On, ki se je moral leta boriti za
priznanje strešice nad š v svojem priimku, ki je za-vestno uresničeval idejo zedinjene Slovenije!
Učenci pri branju knjig za Gašperjevo bralno značko spoznavajo, da je poznavanje slovenske Koroške — zibelke slovenskega Korotana, njene zgodovine, bojev za zedinjeno Slovenijo ob koncu prve in druge svetovne vojne naša dolžnost, obvez-nost nas vseh. ki uživamo narodno svobodo. S tem kulturno izpolnjujemo in uresničujemo nemo sporo-čilo Frana Malgaja na njegovem spomeniku v Dobri-jah pri Ravnah:
A jaz ne spim,
le čakam čas,
in čakam vas,
da gremo skoz šent Vid,
med brate naše Zilo pit!
Malgaj je padel v bojih za Koroško aprila 1919. Njegovo sporočilo razumemo. Prav so ga razumeli tudi nasprotniki slovenstva na Koroškem ob Hitlerje-vem napadu na Jugoslavijo 1941. Hitlerjanci so
Malgajev spomenik razslrelili, misleč, da bodo zatrli slovensko misel. Malgajevo sporočilo je pravilno ra-zumel tudi Gašper in zavedni Korošci med zadnjo vojno. V NOB so koroški partizani izpod Pece, pa oni od Zile, žrtve v Selah, borci na Robežu, na Svinški planini in pri Gospe Sveti skušali skupno z ostalo slovensko partizansko vojsko uresničiti Malgajev cilj — zedinjeno Slovenijo. Plamen vstaje se je tako razžarel, da so bili začudeni okupatorji in zavezniki
9
Le kje so se vzeli ti partizani.
saj naroda vsega je komaj za pest!
je njih začudenje izrazfl pesnik — partizan Jože Mo-škrič
Žal so ob koncu II. svetovne vojne velesile s poli-tiko roke močnejšega spet zarezale na naši severni meji rano v slovensko narodno telo.
Toda Malgajev spomenik v Dobrijah spet stoji, slovenska misel na Koroškem živi naprej. Slovenski Korošci se v Avstriji v drugačnih razmerah naprej j bore za svoje narodne pravice. za Gašperjevo idejo o enakosti, svobodi, sožitju. vedno znova obnavljajo s šovinistično roko oskrunjene spomenike.
Sirjenje Gašperjeve bralne značke v matični Slo-veniji je podpora koroškim Slovencem v njihovih pri-zadevanjih, je topel žarek Ijubezni koroški vigredi. je naša narodna stvar. je vprašanje naše narodne za-vesti, je odraz slovenske misli v vsakem od nas, je kultuma povezava z našim Korotanom. je utež na tehtnici naše narodne moči, je lek za nezaceljeno narodovo rano na Karavankah. Tako se ob prebira-nju Prušnikove knjige Gamsi na plazu. ob učenju dvojezičnih imen za kraje na Koroškem, ob pregle-dovanju zemljevida Koroške, ugotavljanju, kjeteče bistra Zila, se dviga čokati Dobrač. pozdravljajo Osojske Ture. njih odsev daje Osojsko jezero, kje bi moral stati knežji kamen, pogovarjamo. Iščemo na zemljevidih na plečati Svinški planini ležečo najvišjo in najsevernejšo slovensko vas Djekše s starim proti-turškim taborom ob cerkvi, pa Knežo, in spet, kje pri-šumlja Labotnica v Dravo. kje je Peca s spečim kra-Ijem Matjažem, od kod je bila doma Miklova Zala. kod je partizanil Gašper.
Pri nas v osnovni šoli Valentina Vodnika izvodi knjig za Gašperjevo bralno značko krožijo od učenca do učenca. Odločili pa smo se za spoznava-nje partizanskih grobišč na Koroškem in učenje dvo-jezičnih imen krajev — vsi učenci. ki tekmujejo za bronasto in pionirsko GBZ. Delo smo si olajšali tako, da smo vsak teden spoznali pet novih imen. Zemlje-vid Koroške z dvojezičnimi imeni smo fotokopirali, na njem podčrtavali »nove« kraje. Učenje imen kra-jev smo popestrili z igrico — pozdravom. Ko se sre-čamo, se pozdravimo z imenom kraja na Koroškem. odzdravimo pa z njegovim drugim imenom, npr. če je pozdrav slovensko ime ROBEŽ, je odzdrav nemško ime RABESCH ali pa obratno. Seveda, naj-bolj zabavno je tako pozdraviti mentorico zgodovin-skega krožka. Včasih se ob tem prisrčno nasmeje-mo. hkrati med nami, značkarji, tako raste posebna vez.
Domenili smo se, da vsak učenec na določen dan posebej misli predvsem na ime kraja, ki mu je tisti dan pozdrav. Tako učencem dvojezična imena, vsaj ustno, ne delajo težav. Na ekskurziji po sloven-ski Koroški se bomo zdaj, ko poznamo tudi nemška imena, veliko laže znašli. Zavedamo pa se, da je učenje dvojezičnih imen krajev dokaz naše strpnosti in prizadevanja za sožltje in enakopravnost pripad-nikov obeh narodnosti naKoroškem, dajetotudidel boja, da bo koroški Slovenec lahko na glas in s po-nosom povedal, da je Slovenec. Učenci s pridobiva-njem Gašperjeve bralne značke vedno bolj čutimo, da smo s koroškimi Slovenci eno.
Mentorica zgodovinskega krožka
Osnovne šole Valentina Vodnika
iz Ljubljane: Marija Hren