TEDNIK
LETO IL, št. 52  PTUJ, 27. decembra 1996   CENA 110 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Leto se izteka
Pred koncem smo. Izšla je zadnja številka Tednika v
letu 1996. Vse leto smo se trudili, da bi Vam, spoštovani
bralci, prikazali dogodke, ki so se dogodili v našem okol-
ju in širšem slovenskem prostoru. Tudi letos smo bili
priče dogajanjem, ki bodo prišla v zgodovino, in to smo
zapisali za Vas, pa tudi za zanamce, ki bodo prebirali
strani našega časopisa čez mnogo let.
Premalo prostora imamo, da bi vse dogodke vsaj ome-
nili, na kratko pa se lahko sprehodimo ob najvažnejših,
ki so zabeleženi v našem Tedniku.
Proslavljali smo peto obletnico samostojne Slovenije,
izvolili smo novi slovenski parlament, nismo izglasovali
nove volilne zakonodaje, na obisku je bil papež Janez
Pavel II., na olimpijadi smo dobili dve srebrni kolajni,
odprli smo odsek štiripasovnice proti Arji vasi, ptujski
podhod že daje novo podobo in skorajšnjo odstranitev
železniških zapornic, Ptujčani so bolj ali manj uspešno
reševali mariborski TAM, padel je kidričanski dimnik, v
Lenartu so slavili osemstoletnico mesta, številna društva
so se spominjala svojih začetkov in proslavljala visoke
jubileje.
Številni so v iztekajočem se letu izgubili svoje drage,
zapustili so nas nekateri znani Slovenci: dr. Anton
Trstenjak, dr. Bratko Kreft, dr. Vladimir Bračič, mnogi
delavci pa so izgubili svoja delovna mesta.
V prihajajočem letu vedno pričakujemo uspeh in
srečo. V vsakem primeru bomo dobili novo slovensko
vlado, pričakujemo novo davčno zakonodajo, upoko-
jenski zakon ...
Kakorkoli že, spoštovani bralci, v imenu naše družbe
za časopisno in radijsko dejavnost želim, da bi bilo čim-
manj takšnih dogodkov, ki nas žalostijo, in čimveč opti-
mističnih, veselih, ki bi nam nudili uspešen razvoj in za-
dovoljstvo.
Ostanimo prijatelji       _
in naj Vam bo novo   С1<У._ r
leto zdravo, srečno in     "/f^ <^ 'J/JLj^^"^-?
uspešno. '    '      '

Božiček in dedek Mraz sta se v
zadnjih dveh tednih pošteno spo-
tila, saj sta v glavnem obiskala že
vse pridne otroke. V vrtcih so ot-
roci staremu možu z dolgo belo
brado zaupali svoje skrivnosti in
mu zapeli že prejšnji teden, prav
tako otroci, katerih starši imajo
to srečo, da so zaposleni v kateri
od večjih delovnih organizacij ali
zavodov. Mnogi so srečali vse
leto pričakovanega moža v kateri
od ptujskih trgovin.
V imenu Društva prijateljev
mladine, Zveze kulturnih organi-
zacij in Centra interesnih de-
javnosti je ob majhnem plačilu
staršev podaril otrokom lutkovno
predstavo, nato pa še bonbone in
balone v gledališču. Gledališče bo
obiskal še danes, 27. decembra, ob
16.30 in 18. uri, ko bo podaril
predstavo Moj dežnik je lahko ba-
lon in še jutri, v soboto, 28. decem-
bra, ko bo ob istih urah predstava
Meh za smeh. Ob 19. uri se bo de-
dek Mraz pred gledališčem poslo-
vil od ptujskih otrok, organizatorji
pa bodo pripravili ob slovesu veli-
ko presenečenje.
Tisti pravi dedek Mraz (ali
Božiček), ki ga otroci pričakujejo
izpod visokih gora, ki živi
predvsem v njihovih srcih in ga ni
mogoče videti, pa obiskuje otroke
zvečer in ponoči, ko ti sladko spi-
jo. Vanj zaupajo otroci, zaupajo, da
jim bo prinesel tisto, kar si res-
nično želijo. Nekateri ga prosijo,
da bi imeli starši v prihodnjem
letu več časa zanje, da bi dobili
bratca ali sestrico, da bi bilo manj
šolskih nalog, drugi za manjše ali
večje darilo. V enem od prazničnih
dni jim ga bo nastavil pod domačo
smrekico. Če še ni prišel, bo to za-
gotovo storil do novega leta.
MZ
V teh dneh je mož z belo brado obiskal vse pridrne
otroke. Posnetek je nastal v vrtcu v Raičevi ulici na
Ptuju.
SREČNO '9 7
2.........
АИЈЏАШО
Petek, 27, december 1996 - TEDNIK
ALOJZ KAUCIC - ZUPAN OBČINE JURSINCI
"Naj bo tudi prihodnje
lefo talio uspešno!"
Občina Juršinci spada med slovenskogoriške občine in do
sedaj so tam zaostajali v komunalnem ter drugem razvoju.
Ob koncu leta radi pogledamo, katere načrte smo že ures-
ničili, in načrtujemo za naprej. "Na področju komunalne
infrastrukture ter na družabnem in športnem življenju smo
letos v občini Juršinci naredili veliko," pove župan Alojz
Kaučič.
"Modernizirali smo veliko
cest, seveda tudi s pomočjo pris-
pevkov občanov. V centru
Juršincev smo zgradili pločnik,
ulično razsvetljavo, uredili dve
avtobusni postajališči in prepos-
tili cesto skozi center Juršincev.
Gradimo telekomunikacijsko
omrežje za 410 novih naročni-
kov, v zemljo pa vgrajujemo
omrežje za 194 obstoječih
naročnikov. Tretjino teh del je
že končanih, zaključili pa bi jih
radi do 1. marca 1997. Montira-
mo novo digitalno centralo za
potrebe telefonskih naročnikov,
ki bo začela delovati že letos.
Občina in občani smo prispevali
za telekomunikacijsko omrežje
29.700.000 tolarjev. Občani bodo
morali še za telefonski
priključek Telekomu ob
priključitvi plačati 103.000,00
tolarjev. Pomembno je, da bodo
možnost za telefonski priključek
dobile vse vasi v juršinski
občini.
Veliko smo storili tudi na
področju urejanja javnega vodo-
voda. V Zagorcih smo zgradili
vodovodno omrežje, končani so
primarni in sekunarni vodi, v
prihodnosti pa bomo uredili
tudi 70 hišnih priključkov. S
končanjem del na telekomuka-
cijskem in vodovodnem omrežju
bo postala občina Juršinci ena
redkih slovenskih občin, v kate-
ri ima sleherno gospodnjstvo
možnost priključka na teleko-
munikacijsko   in   vodovodno
omrežje.
V letu 1996 smo pričeli sanira-
ti fasado starega dela osnovne
šole v Juršincih, nekaj denarja
smo namenili tudi za vzdrževan-
je občinskih cest, v dolžini treh
kilometrov pa smo sanirali po-
tok Krka. Popravili in na novo
smo zgradili nekaj mostov ter sa-
nirali štiri plazove in opravili
tudi sanacijska dela na elekt-
ričnem omrežju ter sofinancirali
štiri nove transformatorske pos-
taje.
Zastavljeni program za
letošnje leto smo presegli s
pomočjo občanov, ki so prispe-
vali s samoprispevkom in z indi-
vidualnimi pogodbami
precejšnja sredstva," z veseljem
ugotavlja juršinski župan.
V prihodnosti bi v občini radi
več proračunskih sredstev na-
menili za kmetijstvo, saj se z
njim zdaj preživlja 90 odstotkov
prebivalcev, drobnemu gospo-
darstvu, ker se je veliko njihovih
občanov vrnilo z začasnega dela
v tujini, ter turističnemu razvo-
ju. V prihodnjem letu namerava-
jo začeti graditi telovadnico in
večnamesko dvorano ter nekaj
prostorov k osnovni šoli, ki bi
omogočili devetletno šolanje.
"Zavedamo se, da bodo naši
mladi prebivalci ostali v Slo-
venskih goricah le, če bodo imeli
ustrezne razmere za življenje ter
možnosti kulturnega, družabne-
ga in športnega življenja. Zato si
bom prizadeval, da jim bomo v
občini nudili tudi na področju
izobraževanja, otroškega in
zdravstvenega varstva takšen
standard, kot ga imajo v razvi-
tem predelu naše države," dodaja
Alojz Kaučič.
In kakšne so vaše želje ob iz-
teku leta?
Alojz Kaučič: "Mojim
občanom bi se predvsem zahva-
lil za potrpežljivost, ker so pris-
pevali mnogo svojih finančnih
sredstev in smo tako lahko do-
končali načrtovane projekte ter
da smo izglasovali samoprispe-
vek. Zahvalil bi se jim tudi za to,
da razumejo občinski svet, da
vseh projektov ne moremo ures-
ničiti naenkrat. Želim jim lepe
in mirne praznike ter na vseh
področjih uspešno 1997. leto.
Predvsem pa jim želim veliko
optimizma."
MS
Alojz Kaučič, župan
občine Juršinci: "Letos
smo naredili veliko več,
kot smo načrtovali."
POGOVORI / FRANC BEZJAK, ŽUPAN OBČINE MAJŠPERK
Izteka se zelo
uspešno leto
Tudi za občino Majšperk je bilo letošnje leto izredno razgi-
bano, v kolikšni meri pa je bilo tudi uspešno in ali je bilo
dovolj moči in denarja za vse zastavljene naloge, smo
vprašali župana Franca Bezjaka.
"Če ocenjujem investicijske re-
zultate v občini Majšperk za leto
1996, potem lahko rečem ne
samo, da smo bili uspešni, am-
pak zelo uspešni. Poleg izvajanja
občinskih projektov smo uspeli
tudi z večjimi državnimi investi-
cijami, saj smo z doslednim do-
kazovanjem tudi za zagotavljeno
porabo pridobili v proračun do-
datnih 10 odstotkov sredstev. S
pripravljenostjo in deležem
občanov počasi končujemo vse
zastavljene investicije, predvide-
ne za to leto."
Med pomembnejšimi inves-
ticijami so nova lekarna, vrtec,
modernizirali ste precej cest,
sanirali strugo Dravinje, pri
gradnji vodovodnega omrežja
pa se je v Stopercah malce za-
taknilo. Zakaj}
"V Stopercah, kolikor vem, z
vodovodom ni nič narobe, saj je
končano novo zajetje, v katerem
se zbira zdrava pitna voda izpod
Donačke gore. Tako je sedaj za
vse priključke dovolj vode tudi v
sušnih obdobjih.
Nova lekarna v Majšperku pa
ne pomeni le nove zgradbe, am-
pak predvsem status samostojne
lekarne, ki zagotavlja za potrebe
občanov vsa potrebna zdravila.
Posebnost ponudbe so zdravilna
zelišča in strokovni nasveti o iz-
biri in pravilnosti njihove upo-
rabe.
V novem vrtcu Majšperk so
boljši pogoji za najmlajše in več
prostora za več otrok, asfaltne
prevleke je dobilo čez 8 km
naših cest, okoli 6 km cest pa je
še v gradnji. Od državnih inves-
ticij je bil zgrajen most na Dra-
vinji, gradimo naslednjega v
Zgornji Sveči na Skraški, poteka
modernizacija regionalne ceste
proti Slapam. Med večje uspehe
pa štejem pričetek regulacije
struge Dravinje, kar smo uspeli
po dolgih letih čakanja in
prepričevanja."
Kako ocenjujete zahtevo
Zetalčanov, razen krajanov Na-
dol, po ustanovitvi samostojne
občine in ali to ne ovira vaših
prizadevanj za gradnjo šole v
Zetalah, ki naj bi bila tik pred
zdajci?
"Vedno povem, da bom spošto-
val voljo ljudi. Moja prizadevan-
ja za to, da so Žetale dobile sta-
tus samostojne šole, so bila ures-
ničena pred pričetkom letošnje-
ga šolskega leta. in vse naloge za
izgradnjo nove šole normalno
tečejo, ne glede na govorice o
raznih variantah oblikovanja
nove občine."
Ste z delitveno bilanco z
bivšo občino Ptuj zadovoljni?
"Ne, ker je še ni. Upam, da ne
bomo čakali predolgo, ko vam
bom na to vprašanje lahko odgo-
voril kaj več. Občina Majšperk je
že ponudila organizacijo sloves-
nosti za svečan podpis tega de-
janja."
Kaj vas kot župana pri voden-
ju občinske politike najbolj
moti?
"Predvsem laži in podtikanja,
saj to škoduje slabo razviti
občini in onemogoča hitrejši in
skladnejši azvoj."
Kakšni so vaši načrti za leto
1997, čemu boste dali največ
poudarka?
"Čimbolj pomagati našim
občanom in drugim ljudem.
Pospeševati državne naložbe, za
občinske, kjer je kar precej
potreb in želja, pa bo moral
vrstni red določiti občinski svet.
Se zdaleč pa mi ni vseeno,
kakšen videz bo imela občina in
kakšno bo sodelovanje oziroma
povezovanje med občinami.
Izkoristil bi priložnost, da
vsem občanom občine Majšperk,
vsem sodelavcem ter vem bral-
cem Tednika iz srca zaželim pri-
jetno praznovanje božiča in no-
vega leta v krogu najdražjih. V
letu 1997 pa vsem veliko razu-
mevanja, sreče, zdravja, uspehov
in izpolnitev želja"!
M. Ozmec
Majšperški župan Franc
Bezjak
PRAZNIČNI POGOVOR / ALOJZ ŠPRAH, ŽUPAN OBČINE KIDRIČEVO
Nismo obljubllali, ampak delali
v občini Kidričevo živi več kot 6600 prebivalcev. Sestavljena^
je iz treh bivših krajevnih skupnosti: Kidričevo, Lovrenc in
Cirkovce. V občini prevladuje delavsko prebivalstvo, saj ima :
najmanjši, le 16-odstotni delež kmečkega prebivalstva/
Prav zaradi tega smo župana Alojza Špraha najprej i
vprašali, ali je pri vodenju občinske politike upošteval svoje |
predvolilne obljube.
"Pri vodenju občinske politike v
času rojevanja naše nove občine in
tudi sicer smo upoštevali
predvsem zastavljene naloge in
projekte bivših krajevnih skup-
nosti Nismo obljubljali, ampak
realizirali projekt izgradnje
mrliške vežice na pokopališču v
Kidričevem, pokopališče smo tudi
uredili. Zgradili smo pločnik v
Kungoti, brez poprejšnjih obljub
smo obnovili pročelje OŠ Cirko-
vce. Naše predvolilne obljube so
bile predvsem v strpnem urejanju
medsebojnih odnosov. Menim, da
smo že v tistem času pravilno oce-
nili, da bo temu področju
potrebno nameniti precej energije
za odpravo drugačnosti med nasel-
ji in takratnimi tremi krajevnimi
skupnostmi.
V lanskem letu ni bilo preprosto
pri spreminjanju organiziranosti
naše lokalne samouprave,
predvsem pri formiranju kra-
jevnih odborov. In upam si trditi,
da smo za naše razmere in za našo
velikost občine našli pravo rešitev.
Tudi pri varovanju in zaščiti
življenjskega prostora smo s sana-
cijo divjih odlagališč naredili ne-
kaj koristnega za našo pitno vodo."
V letošnjem letu ste uresničili
glavnino zastavljenih ciljev. Kaj
pa vam vendarle ni uspelo?
"V vsakem kraju občine smo le-
tos kaj uredili ali se je kaj dogajalo.
V Apačah smo v okviru prazno-
vanja 800-letnice obstoja uredili
stavbo, v kateri domujeta dom kra-
janov in gasilski dom, tudi
športniki so prišli na svoj račun.
Javno razsvetljavo smo uredili v
Apačah, Lovrencu in Pleterjah.
Modernizirali smo ceste v Lovren-
cu, Pleterjah, Župečji vasi, Njiver-
cah, Mihovcah, Dragonji vasi, Cir-
kovcah, Jablanah, Pongrcah,
Stražgonjci in Starošincah ter dve
ulici v Kidričevem, v Kungoti pa
uredili že omenjeni pločnik in ob
njem preplastili ceste. V
Kidričevem smo se ukvarjali s
problematiko daljinskega ogre-
vanja. V letošnjem letu smo imeli
v programu še nekaj nalog:
gradnjo vodovoda v Strnišču,
obnovo fasade na občinski stavbi
in preplastitev asfalta, a je to ostalo
za naslednje leto."
Na sejah sveta so pogosto izsto-
pali strankarski in krajevni inte-
resi posameznih svetnikov. V
glavnem ste pri tem odigrali po-
membno vlogo "mirilca strasti",
pa vendar ali ne gre za nesoraz-
merja med prilivom in odlivom
sredstev na posamezna območja?
"Bolj všeč mi je trditev, da se
svetniki na seji občinskega sveta
zavzemajo za interese svojega kra-
ja, še lepše bi bilo povedano za in-
terese volivcev, ki jih predstavljajo
in zastopajo. Potrebno je in ko-
ristno hkrati, da se različni pogledi
pri reševanju nekaterih problemov
rešujejo z doseganjem čim večjega
soglasja pri sprejemanju sklepov.
Precej energije vlagam za strpno
reševanje medsebojnih odnosov;
kako mi uspeva, ste ocenili sami.
Odgovor na konkretno vrpašanje
o odlivu sredstev na posamezna
območja pa je atakle: za področje
javne porabe, kot so šolstvo, social-
no varstvo, otroško varstvo, kultu-
ra, šport, zdravstvo, požarno
varstvo   ipd.,   je   razdeljevanje
sredstev določeno. Po merilih in
kriterijih se polnijo te postavke v
proračunu in to so strogo na-
menska sredstva, ki se na osnovi
dogovorjenih meril po področjih
delijo uporabnikom.
Za investicijska sredstva na
področju urejanja komunalne
infrastrukture za cestno področje
pa smo se na začetku našega
druženja v občini dogovorili, da
jih delimo na posamezne krajevne
odbore po številu prebivalcev, ven-
dar ne vsako leto sproti, ampak
mora v času našega mandata
vsakdo dobiti svoje glede na dogo-
vorjeni kriterij. Torej drugače po-
vedano, jih tudi združujemo v
določenem letu in tudi s sofinanci-
ranjem občanov povečujemo za
100 odstotkov.
Dogovorili smo se tudi, da bomo
prednostno financirali investicije
na področju oskrbe z vodo. Govo-
riti o nesorazmerjih med prilivi in
odlivi sredstev na posamezna
območja je skregano z našimi us-
meritvami in tudi sicer.
Vprašujem se, kako naj naselje
Strnišče finančno pokrije projekt
izgradnje vodovoda s svojim prili-
vom dohodnine. V koliko letih?
Strnišče omenjam samo kot pri-
mer. Razumem vaše vprašanje, v
katero smer me vlečete za jezik,
danes še toliko bolj, ker so mi zna-
na razmišljanja v zadnji številki
Tednika. Menim, da za časopisno
hišo ni produktivno njeno delo, s
katerim spodkopava temelje naše
občine na račun šal s hodnika.
Takšne trditve imajo veliko težo
pri naših nadaljnjih odnosih. Ne
razumem zakaj - volitve so mimo.
Zakaj enostransko poročanje o
delu občinskih organov?"
Katere pomembnejše naloge pa
vas čakajo v letu 1997?
"V novem letu 1997 želimo na-
jprej dokončati letošnje projekte,
pričeti gradnjo vodovoda do
Strnišča, urediti fasado na občins-
ki stavbi ter nadaljevati modern-
izacijo krajevnih cest po progra-
mu. Občinski svet je sprejel pobu-
do, da pričnemo v letu 1997 prido-
bivati projektno dokumentacijo za
izvedbo kanalizacije za celotno
območje občine. To je seveda le
nekaj želja za prihodnje leto.
Želim si, da bi bilo delo in
odločitve občinskega sveta,
občinske uprave v čim večje za-
dovoljstvo naših občanov, da bi
občani tudi v prihodnje s
takšnim razumevanjem podpirali
in sodelovali pri reševanju vsa-
kodnevnih nalog na področju lo-
kalne skupnosti.
Občanom občine Kidričevo
želim v prihajajočem letu 1997
obilo zdravja, medsebojnega
razumevanja, družinske sreče in
uspehov v zasebnem življenju.
Vesele božične praznike, čestit-
ko ob dnevu samostojnosti in us-
pehov polno novo leto 1997!"
M. Ozmec
Kidričevski župan Alojz
Šprah
TEDNIK ye naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d.
radijskega urednika). Martin
Ozmec. Marija Slodnjak in Milena
Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik: Slavko
Ribarič.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak, w 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj: = (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije št.
23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od pronità
proizvodov.
TEDNIK - Petek, 27. december 1996
3
POROČAMO, KOÊHMiniRAMO
Izvedeli smo
LEKARNA V MAJŠPERKU ODPRTA
Iz javnega zavoda Lekarne Ptuj so sporočili, da
so novo lekarno 23. decennbra odprli za upo-
rabnike.
USTANOVILI SEKCIJO
RAZISKOVALCEV
Vokviru društva za marketing Slovenije so pred
dnevi ustanovili sekcijo raziskovalcev. Usta-
novni člani so predstavniki podjetij, ki opravljajo
javnomnenjske in tržne raziskave. Težišče delo-
vanja sekcije bo na področju izobraževanja,
reševanja tekoče problennatike, obveščanja
javnosti o aktivnostih sekcije in pridobivanja
članstva. Uvajanje mednarodnih standardov v
javnomnenjske in tržne raziskovalne storitve bo
temeljilo na načelih kodeksa evropskega
združenja javnomnenjskih in tržnih raziskovalcev
ICC/ESOMAR. Na ta način bo sekcija zago-
tavljala kriterije, ki ločijo strokovno raziskovanje
od nestrokovnega - ljubiteljskega.
NAJVEČ SAMOSTOJNIH
PODJETNIKOV V OBČINI PTUJ
Konec novembra letos ¡e bilo v mestni občini
Ptuj že 1113 samostojnih podjetnikov ali
58,95 odstotka vseh na območju Upravne enote
Ptu|. V občini Kidričevo jih je bilo 200, v Vidmu
149, v Gorišnici 136, Majšperku 92, v Destrni-
ku-Trnovski vasi 73, v Domavi 72, v Juršincih 30
in v občini Zavrč 23. Skupaj je bilo konec no-
vembra na območju bivše občine Ptuj 1888 sa-
mostojnih podjetnikov.
LETOS MANJ ROJSTEV KOT UNI
Vptujski porodnišnici se je do 20. decembra
rodilo 771 otrok. Do konca decembra jih bo
predvidoma okoli 800 ali zo 25 do 30 manj kot
v prejšnjem letu.
NA PTUJSKI TV 28. DECEMBRA IN
1. JANUARJA
Zadnja oddaja ptujske televizije v letu 1 996 bo
imela dva dela. V prvem bodo prispevki o no-
vostih v ptujskem prostoru (o odprtju novih
poslovnih prostorov Slovenske zadružne kme-
tijske banke, novem mostu v Brstju, šestem
ptujskem zborniku, o izidu 10. zvezka Enciklope-
dije Slovenije, izdaji priročnika Podravje, 20-let-
nici Ptujskega noneta in o drugih dogodkih), v
drugem, ki ima že čisto novoletni pridih, pa bo
občane mestne občine Ptuj nagovoril župan dr.
Miroslav Luci, Ptujčani bodo predstavili svoje
želje v novem letu, za veselo razpoloženje bodo
poskrbeli številni znani slovenski pevci in pevke
ter pevske skupine.
Televizija Ptuj bo izjemoma oddajala tudi prve-
ga januarja. Ob 1 7. uri se bo pričela novolet-
na glasbena oddaja, v kateri bodo nastopili na-
jpomembnejši predstavniki slovenske glasbene
scene.
Pripravila: MG
UUTOJVIER / NA OBISKU.PRI ZUPANU LUDVIKU BRATUSI
Veliko idrovia in tnAuo sreče/
v Ljutomer nas pot nekoliko redkeje zanese. Ob novem letu pa
je kar pravšnji čas, da to spremenimo in župana Ludvika Bra-
tuša povprašamo, kaj je bilo storjenega in kaj načrtujejo v pri-
hodnje.
Kateri projekti so zaznamo-
vali iztekajoče se leto?
L. Bratuša: "Kljub relativno
zaskrbljujoči situaciji v pričetku
leta in kljub številnim notranjim
napetostim v občinskem svetu je
bil proračun dovolj zgodaj spre-
jet in izvedeni so bili vsi projek-
ti, ki so bii predvideni. Med zah-
tevnejšimi projekti je gotovo iz-
gradnja kanalizacijskega sistema
in čistilne naprave v Veržeju. To
je prva čistilna naprava v naši
občini, njena izgradnja pa je bila
po tehnični plati zelo zahteven
projekt. Krajevna skupnost
Veržej je dolga leta vlagala ogro-
ma sredstva v kanalizacijo in
projekt nam je uspelo dokončati.
Pričeli smo tudi izgradnjo kana-
lizcije oziroma kolektorskega
omrežja v mestu Ljutomer in
urejevati vso potrebno logistiko
za gradnjo čistilne naprave v
Ljutomeru. To je zelo velika in-
vesticija, ki bo gotovo presegla
milijardo tolarjev. Letos smo
zgradili tudi dva nova vodnjaka
v Lokavcih, tako da sedaj s kva-
litetno vodo oskrbujemo že sko-
raj celotno občino. Upali smo, da
bomo letos že dokončali preiz-
kušanje ljutomerske vrtine ter-
mal 2, pa žal ni šlo. Pri vrtini glo-
bine 4051 metrov (temperatura
vode je 174 stopinj Celzija) je vse
pripravljeno za začetek preiz-
kušanja, pa je to preprečil
povsem upravni problem zaradi
nedokončanega denacionaliza-
cijskega postopka. Na cestnem
področju smo dokončali cesto
Ljutomer-Krapje-Veržej. To je
bila nekoč zelo pomembna cesta,
saj je bila glavna povezava za
Krapje in naprej za Prekmurje.
Po izgradnji ceste Veržej-
Križevci-Ljutomer je ostala
prvotna cesta neurejena, make-
damska in zelo težko jo je bilo
vzdrževati. To je tudi pomem-
bna povezava do kopališča Bano-
vci, ki se vedno bolj razvija. Ure-
jena je bila tudi Mestna hiša, vsi
prostori so zasedeni, zaživel pa je
tudi individualni podjetniški
del."
Kako pa je leto preživelo lju-
tomersko   gospodarstvo?   So
bile kakšne težave?
L. Bratuša: "Letos smo imeli v
občini stečaj podjetja Tehnost-
roj, ki pa je že prodan s celotnim
poizvodnim programom, novi
lastnik pa je prevzel tudi zapos-
lene. Precejšnjo težavo
predstavlja tudi MTT, ki je
včasih zaposloval delavke z
območja Ljutomera, Ormoža,
Radgone, sedaj se ta proizvodnja
počasi ukinja."
In načrti za leto 1997?
L. Bratuša: "Prihodnje leto bo
mogoče proračun pripraviti prej,
ker so znana že vsa izhodišča. Si-
cer pa bomo nadaljevali investi-
cije na področju infrastrukture.
Na področju oskrbe z vodo nas
čakajo v prihodnjem letu velike
investicije. Pričeli bomo gradnjo
novega cevovoda od Noršincev
do Ljutomera in potem postopo-
ma naprej do Jeruzalema, kjer se
bomo povezali z ormoškim
omrežjem, da bomo te hribovite
predele lažje oskrbovali z vodo.
V februarju bodo najbrž tudi
uradno končana dela na gimna-
ziji. Notranjost je že urejena,
tako da pouk normalno poteka.
Ljutomersko gimnazijo obiskuje
sedaj že več kot 400 učencev in
na ta način smo rešili prostorsko
stisko. Istočasno je bil obnovljen
tudi dom TVD Partizan. Ker se
povečuje   število   otrok,   bo
potrebno zgraditi tudi vrtec na
Cvenu. Ostaja pa tudi želja po
gradnji doma za ostarele občane.
Ta projekt je bil pred leti že ak-
tualen, v novem letu pa bi želeli
na tem področju nekaj premak-
niti, saj so posamezniki izrazili
interes po individualnem vla-
ganju v projekt.
V prihodnjem letu se bomo s
sosednjimi občinami morali do-
govoriti o deponija komunalnih
odpadkov. Dogovore bi morali
pripeljati tako daleč, da bi se lah-
ko lotili konkretnega prostors-
kega planiranja. Seveda bomo
nadaljevali izgradnjo cest. Čaka
nas ureditev ceste Moravci-Go-
mila, ki je pomembna povezava s
sosednjo občino Juršinci in
najbližja pot na Ptuj."
Kako pa bo v prihodnje z lokal-
no samoupravo in pokrajino?
L. Bratuša: "Glede lokalne sa-
mouprave je bila želja KS Raz-
kižje in KS Veržej jasno izražena
že v letih 1993/94. Obe krajevni
skupnosti sta vložili vlogo za
lastno občino, pa ni bila nobena
potrjena v državnem zboru.
Kako se bo to izteklo, je težko
reči. Če želijo živeti v svoji
občini, imajo seveda to pravico,
moja osebna želja pa je, da se
občina ne bi delila zaradi slabih
izkušenj nekaterih občin, pa
tudi zaradi transparentnosti do
sosednje Hrvaške, znotraj Prle-
kije in tudi do Prekmurja. Že
leta 1995 smo občine Prlekije,
Spodnjega Podravja in Slovens-
kih goric podpisale memoran-
dum, po katerem se povezujemo
predvsem pri izvajanju global-
nih projektov, ki zadevajo celot-
no pokrajino. Tesno sodelujemo
tudi s poslanci, ki zastopajo inte-
rese našega območja v državnem
zboru. Še tesneje bi se morali po-
vezati na področju infrastruktu-
re, gospodarstva, turizma,
družbenih dejavnosti in medi-
jev.
Veseli me, da se Ljuto-
merčani z našo problematiko
lahko najdemo v Tedniku, in
upam, da bo naše sodelovanje
še tesnejše. Bralcem želim v
novem letu veliko zdravja in
trohico sreče ter da bi v novo
leto zaplavali s kozarcem na-
jboljšega v roki."
vk
Ludvik Bratuša, župan občine
Ljutomer
6
PRAIMKMI иТШМШ
petek, 27. december 1996 - TEDNIK
VIDEM / POGOVOR Z ŽUPANOM FRANCEM KIRBISEM
IVa/vec pezomosft* m sre-
dstev жа mhtÊSinddwo
Videm je teritorialno največja nova občina, nastala na
območju nekdanje občine Ptuj. Velikost in raznolikost
območja sta prinesli s seboj tudi veliko nerešenih
življenjskih vprašanj, za katera iščejo ljudje odgovore v
novi občinski upravi. "V dveh letih je bilo na področju iz-
boljševanja življenjskih razmer narejeno veliko delo, pred
nami pa so še večje naloge," pripoveduje župan, ing.
Franc Kirbiš.
"Takoj po nastanku nove
občine Videm smo imeli precej
težav z upravnimi prostori, kar je
bilo večini drugih novonastalih
občin prihranjeno. Po polletnem
prizadevanju smo v dogovoru s
KZ Ptuj našli začasno rešitev in
se lahko začeli posvečati drugim
problemom. Občina obsega štiri
krajevne skupnosti, vse so na ne-
razvitem območju, dve tudi
obmejni. Žal je tako, da država
nerazvitim in obmejnim
območjem ne daje več denarja,
sredstva za demografsko
ogrožena območja pa so daleč
preskromna. V dveh letih našega
dela smo največ pozornosti in de-
narja namenjali komunalni infra-
strukturi. Na novo smo asfaltirali
več cestnih odsekov, precej pa
jih preplastili. Dela smo izvajali
po vseh krajevnih skupnostih,
kolikor se je dalo enakomerno
porazdeljeno.
V izgradnji so bili in so v tem
obdobju trije vodovodni sistemi.
Prvi je na območju Videm - Dra-
vinjski Vrh z 20 novimi priključki.
Drugi, najzahtevnejši vodovodni
projekt je med Leskovcem in
Trdobojci. Gre za izredno fi-
nančno in tehnično zahtevno nalo-
go, zato traja gradnja že več kot
leto dni. Na tem območju Haloz
bo dobilo vodo več kot 50 gospo-
dinjstev. Tretji je vodovod v Štur-
movcih, ki je še edino ravninsko
območje brez pitne vode iz vodo-
vodnih cevi. Tam smo pridobili
nekaj nad 40 vodovodnih
priključkov. Naša pomembna na-
loga je tudi dokončanje večna-
menske občinske zgradbe. To bo
edini objekt v centru občine za
skupno rabo, pred začetkom
gradnje pa smo morali urediti
precej denacionalizacij skih in dru-
gih odprtih vprašanj. Na področju
telefonije je največ pridobila KS
Podlehnik, ki je za to zagotovila
svoja sredstva oziroma so sredstva
prispevali krajani. Tudi v KS Vi-
dem je prišla telefonska napeljava
do haloških gospodinjstev, potre-
be na tem področju pa so še v delu
KS Dolena in Leskovec.
Aktivni smo bili tudi na
področju ekologije. Samo v
lanskem letu smo odpeljali 110 ka-
mionov kosovnih odpadkov. Ne-
katere vasi so že vključene v sistem
rednega odvoza odpadkov, prob-
lem pa je v naseljih, kjer zbiranje
in odvoz odpadkov še ne delujeta.
Na področju ekologije imamo tudi
pomembne načrte. Sanirati name-
ravamo več divjih odlagališč, med
njimi gramoznico v Selih in odla-
gališča ob Polskavi.
Odprto imamo vpršanje
zdravstva. Ambulanti v Podlehni-
ku in Leskovcu nista primerno
urejeni, center občine pa ambulan-
te sploh nima. Tako imamo v
načrtu v Vidmu odprtje ambulante
in lekarne. V tem času smo odprli
oddelek otroškega varstva. Potreb
in ponudb za nove oddelke v za-
sebnih hišah je še več, vendar
občina za vse nima dovolj sredstev.
V prihodnjem obdobju naš čakajo
pomembne investicije v šolstvu,
saj moramo obnoviti in dograditi
štiri šole: Leskovec, Podlehnik,
Sela in mansardne učilnice v
Vidmu.
Pred kratkim smo ustanovili ga-
silsko zvezo, v katero se lahko
vključijo vsa društva v občini. Vsa
društva bodo v naslednjih dneh
povezana z brezžičnim alarmnim
sistemom, kar bo velik prispevek k
učinkovitemu obveščanju in alar-
miranju.
V letošnjem letu smo po volitvah
na novo formirali štiri obstoječe
krajevne skupnosti, peta, KS Sela,
pa je v ustanavljanju. To so pravne
osebe, ki bodo sedaj prek svojih
svetov prevzele del razvojnih in
organizacijskih nalog.
Pred nami je nekaj zelo aktual-
nih nalog: pridobitev gramoznice,
ureditev financiranja gradnje šol
na nerazvitih območjih in financi-
ranje razvoja obmejnih in manj
razvitih območij. Tu pričakujemo
pomoč države in z našimi stališči
smo že seznanili poslanca v držav-
nem zboru, ki zastopa naše
območje. Med našimi prednostni-
mi nalogami je zagotavljanje pitne
vode haloškim gospodinjstvom, v
prvi vrsti na relacijah Majski Vrh-
Podlehnik-Gruškovje-Strmec in
Gorca-Rodni Vrh ter Veliki Okič-
Belavšek. Dvorane po vaseh mora-
mo opremiti s kurjavo, naša stalna
naloga pa je gramoziranje cest in
opravljanje zimske službe. Proble-
mi so tudi v Gruškovju, kjer kakim
30 do 50 gospodinjstvom povzroča
težave neustrezno postavljen me-
jni prehod. Nekaj problemov je
tudi v sami občinski upravi, kjer
bo potrebno zagotoviti višji stro-
kovni nivo, urediti torej kadrovska
vprašanja in seveda v doglednem
času odpraviti prostorsko stisko.
Potreb in želja je res dolg spisek.
V vodstvu občine se zavedamo, da
bo potrebno za hitrejši napredek
najti dodatne vire financiranja, saj
zgolj proračunska sredstva ne
zadoščajo.
Vsem občanom se zahvaljujem
za razumevanje in sodelovanje.
Posebno priznanje in zahvala
vsem, ki so v uresničevanje raz-
vojnih načrtov občine prispevali
svoja sredstva. Občanom želim
prijetno praznovanje, v novem
letu 1997 pa obilo osebne sreče in
uspehov na vseh področjih. '
i. Braili
Zupan občine Videm
Franc Kirbiš
POGOVOR / DORNAVSKI ZUPAN MAG. TONE VELIKONJA
"ZauptÊJmo vase
in v aomaii kraf*
Občina Domava sodi na širšem ptujskem območju med
manjše. V njej je 12 naselij, v katerih živi 2650 prebival-
cev. A bi Dornavčani, kljub temu da so majhni, radi do-
segli vsaj osnovno vsega tistega, kar imajo v razvitih slo-
venskih občinah.
"Zavedamo se, da bomo na ko-
munalnem in drugih področjih
največ morali prispevati sami.
Mogoče so se prav zato občani
odločili za samoprispevek v nas-
lednjih petih letih," je v uvodu
povedal župan občine Domava
mag. Tone Velikonja in nadalje-
val:
"V letošnjem letu smo si na
področju komunalne infrastruktu-
re zastavili obsežen program, še
posebej na območju Polenšaka,
kjer smo modernizirali nekaj cest,
seveda pa ne toliko, kot smo
načrtovali, ker nismo od države
dobili toliko sredstev, kot smo
pričakovali. Potrebovali bi okrog
180 milijonov, pričakovali smo
vsaj 30 odstotkov tega, dobili pa 5
milijonov tolarjev. Obnovili in
razširili smo tamkajšnjo mrliško
vežico ter modernizirali nekaj cest.
Izgradnja cest je še zlasti na tem
področju draga in vseh projektov
ne bi mogli uresničiti brez sofi-
nanciranja občanov, ki so prispe-
vali 20 odstotkov potrebnih
sredstev. Na tem območju smo
kljub zahtevnemu terenu zgradili
deset tisoč kvadratnih metrov ces-
tišč."
Kako usklajujete razvoj glede
na to, da se del občine razprostira
v ravninskem delu, drugi del pa v
Slovenskih goricah in so potrebe
različne?
Mag. Tone Velikonja: "V Dor-
navi in Mezgovcih živi nekoliko
več prebivalcev, po površini pa je
večji polenški predel. V
občinskem svetu in v vaških odbo-
rih smo se dogovorili, da bomo vsa
sredstva, ki jih dobimo iz države,
enakomerno porazdelili. Res pa je,
da so potrebe prebivalcev v
ravninskem delu drugačne od hri-
bovitega predela.
Letos smo začeli urejati doku-
mentacijo in adaptirati osnovno
šolo v Domavi. Uspeli smo sanira-
ti centralno napeljavo, saj je naše
šolarje lansko zimo v učilnicah
zeblo. Iz državnega ministrstva za-
enkrat nismo dobili posebno
spodbudnih odgovorov za sofinan-
ciranje. V letu 1997 bi radi začeli
gradnjo druge faze. Upam, da se
bomo dogovorili za delno sofinan-
ciranje z mestno občino Ptuj, saj iz
njihove občine obiskuje našo os-
novno šolo 130 učencev. Radi bi
zagotovili vsem učencem enake
pogoje, razmišljati pa moramo
tudi za potrebne normative za de-
vetletno šolanje.
Kraji v slovenskih goricah pa
najbolj zaostajajo v razvoju komu-
nalne infrastrukture, saj je še
vedno brez javnega vodovoda 120
gospodinjstev. Letos smo uspeli
dokončati vodovod v Preradu, v
naslednjih letih bomo širili vodo-
vodno omrežje v Žamence, Streja-
ce. Brezovce, Slome in Bratislavce.
Ta investicija bi znašala okrog 80
milijonov tolajev in prav zaradi
tega se je naša občina odločila za
dodatno takso pri ceni vode.
Izboljšali bi radi tudi telefonsko
povezavo, saj obstoječa centrala ne
omogoča novih priključkov in
kvalitetnih storitev. Nova digital-
na telefonska centrala je že prispe-
la in po zagotovilih Telekoma bo
še letos začela delovati, ta pa naj bi
omogočila tudi širjenje sistema
predvsem na področju Polenšaka.
Morali pa bomo tudi položiti nove
vode, saj obstoječi ne omogočajo
širjenja sistema, kar pa bo po-
dražilo ceno telefonskega
priključka na okrog dva tisoč
mark. V Domavi bomo skupaj z
vaškim odborom spomladi začeli
graditi pločnike po desni strani
cestišča. Ob tem bi v zemljo prese-
lili tudi kable za kabelsko televizi-
jo in električno napeljavo. Investi-
cija bo znašala okrog 20 milijonov
tolarjev. Žal zaenkrat še ni denarja
za izgradnjo potrebne kanalizacije.
Zaskrbljen sem, kaj se bo z
našim baročnim gradom, čeprav
nismo njegovi lastniki. Država
namreč zdaj ne namenja nobenih
sredstev za njegovo vzdrževanje.
Zaradi njegove dotrajanosti pa bi
bilo potrebno vedno več sredstev.
Upam, da nam ga bo uspelo rešiti
pred propadom."
Dornavski župan mag.Tone Ve-
likonja je ob koncu ob prazniku
voščil svojim občanom: "Najprej
bi se vsem občankam in občanom
rad zahvalil za konstruktivno delo.
Želim jim, da bi ohranili vero in
zaupanje v vase in v domači kraj.
Da bi se lepo imeli, obilo zdravja
ter uspešno sodelovali doma v
družinah, v soseščini in v celotni
občini. Veliko delovnih uspehov
ter dobrega počutja in dobre med-
sebojne odnose."
ms
Mag. Tone Velikonja
PRI IGNACU TOŠU IZ ZAGORCEV  Piše Ivo Ciani / 2
Od vini€ar¡a cío gospodario
Od viničarja do gospodarja
Toda tista krpica zemlje je bila
zdaleč premalo za preživetje,
denarja od nje pa niti v sanjah ni
bilo mogoče pričakovati. Zato je
mati, ko ni z garanjem v gorici
odplačevala streho nad glavo,
hodila še bližnjim večjim kme-
tom v dero (dninarsko delo). Le
za Ignaca se je sedaj obrnilo ne-
koliko na bolje, saj od tod do
šole v Juršincih ni bilo več tako
daleč, le deset minut hoda. Niti
slutil ni, da se bo prav tu, nekaj
let kasneje, na presenetljiv način
začrtala njegova nadaljnja
življenjska pot.
Čez dve leti se je vojna
končala. Še tisti dan so z vseh
hiš zaplapolale zastave, ki jih
doslej še ni videl. Na moč se je
čudil, kje so jih ljudje tako hitro
sploh dobili in kje skrivali, če so
jih imeli pripravljene. Nemški
učitelji, ki so še pred tednom v
rajdhoznah (jahalne hlače) z vso
ošabnostjo hodili po vasi, so kar
čez noč skrivnostno izginili. Od
nekod so se vzeli muzikantje in
igrali, da je kar vabilo iz hiš. Od
vsepovsod se je razlegalo vris-
kanje in petje in ljudje so iz vseh
koncev kar sami od sebe vreli
proti središču Juršincev. Veselje
je bilo nepopisno. Zopet je tukaj
Slovenija!
Ignac je sedaj že toliko odra-
sel, da je lahko že sam poprijel
za težja dela. Zgarant materi je
bil tako v veliko pomoč. Kopal je
v gospodarjevem hektar in pol
velikem vinogradu, ga gnojil,
vezal, kosil travo med vrstami,
škopil ... In bil prepričan, da bo
večno tako.
"Niti zamisliti si nisem mogel,
da bi lahko bilo kako dru-
gače!"je začel glasneje in trše.
"Svet je pač razdeljen na dvoje,
smo bili prepričani. Na eni strani
smo tisti, ki nimamo nič, na dru-
gi pa tisti, ki imajo vsega dovolj;
včasih tudi preveč. Siromaki, če
hočejo jesti, pa pač morajo de-
lati pri njih, čeravno pod najbolj
poniževalnimi pogoji, kar sploh
ni bil redek pojav!" Glas mu je
postal še višji, skoraj kričav, lica
pa mu je oblila rdečica. Telo se
mu je stresalo od razburjenja in
sunkovito je privzdignil kapo, da
si je popravil lase, ki so mu ušli
na čelo.
Umolknil je. V hiši je postalo
pošastno tiho. Celo dežja odzu-
naj ni bilo več slišati. Je mar ne-
halo deževati po tolikem času?
Vendar si nenavadne tihote ni-
sem drznil prekiniti z glasnim
vprašanjem.
"No, midva sva imela še
srečo!" je nadaljeval, ko se je
nekoliko pomiril. "Najin gospo-
dar ni bil surov in je z nama na
splošno lepo ravnal. Kadar koli
je prišel, nikoli ni prišel praznih
rok. Celo očeta mi je skušal na-
domeščati, ko me je vzgajal v
ljubezni do dela in zemlje. Še
danes sem mu za to hvaležen.
Notri pa me je vseeno grizlo, ker
je celoletno delo bilo brez haska
za naju in ker sadovi, ki sva jih
pridelal, niso polnili najinih so-
dov!" Globoko je zavzdihnil in
zamahnil z roko, kot bi hotel
odgnati neprijetne spomine.
"Vseeno je bilo ..hudičev   če
danes premislim!" je zategnil.
"Ta najina prekleta siromaščina,
ko nisva imela kaj obleči, ko
mati včasih razen kake repe ali
zelja niso imeli kaj v lonec dati!"
Nič čudnega torej, če si je Ig-
nac že pri petnajstih, šestnajstih
letih želel svojo zemljo. Hlepel je
po njej. Kakor obseden je bil s to
mislijo. Z njo je hodil spat, z njo
se je prebujal. Le kos zemlje,
kos kmetije, toliko, da bo na
svojem, da bo lahko gospodaril,
obračal svoj grunt in od njega
živel. A kaj, ko se v tej dolini še
ni primerilo, da bi sin želarja in
matere viničarke postal kmečki
gospodar, pa se tudi sedaj ne
bo, čeravno oblastniki na vsa
usta kričijo, da zemljo tistemu, ki
jo obdeluje. Že, že, si je mislil, le
kdo mu jo bo pa dal?! A se je
zgodilo tudi to. Nihče mu je si-
cer ni poklonil, a je do nje ven-
darle prišel.
Tisti hip sva z druge strani kot-
la, kjer je iz vode prihajala spira-
lasta bakrena cev, zaslišala
kapljanje v prazno posodo. Že
naslednji trenutek je po tanki nit-
ki, ki je visela iz cevne odprtine,
pritekel droban, nepretrgan cu-
rek.
"Aha, začelo se je"! je rekel Ig-
nac in vstal izza kotla. Po hiši je
zadišalo po žganju, ko se je
sklonil k posodi in jo nekoliko
potrese! sem in tja. "Kar vse sem
zmetal v kotel, jabolka, hruške,
slive, tropine, vsega pomalem.
Pa to sedaj, to žganje, prunt mu
pravimo po domače, še ni
dobro, je premočno in primerno
le v domačem zdravilstvu!" me
je podučil. "Ponavadi ženske
vanj namočijo cvetje divjega
kostanja, da se izluži, nato pa je
phmerno za masažo. Šele kas-
neje, ko bo začelo cankati,
počasi, po drobnih kapljicah,
šele tisto žganje bo užitno!"
Od bogve kje je na mizo nena-
doma postavil kolač rženega
domačega kruha in glineno
skledo sočno pečenih svinjskih
rebrc. "Čas je, da nekaj malega
prigrizneva, saj je že pozno!" je
dejal in z nožem naredil zna-
menje križa na hrbtni strani kru-
ha, predno je zarezal vanj.
Pošten kos si ga je odmeril, nato
pa kolač ponudil še meni.
Čudno, toda na mizi ni bilo
običajne ročke z vinom. Ignac
pa kot da tega ni niti opazil in je
pripovedovanje svoje življenjske
zgodbe kljub jedi nadaljeval.
Ko je obiskoval poslednji raz-
red juršinske šole, je bila njego-
va razredničarka učiteljica Julika
Nedič. Na poševnini hriba, tik
nad viničarijo, v kateri je prebi-
val, je imela sadovnjak in veliko-
krat je potrebovala pomoč. Na-
jbolj pri roki je bil seveda Ignac,
zato ji je marsikaj postoril. Čistil
je drevje, rahljal zemljo, jo gnojil
... Ko sta na jesen družno pobi-
rala jabolka, sta se veliko pogo-
varjala in čisto po otročje ji je
zaupal svoje skrite želje po
zemlji in kmetiji. Razumela ga je
in se zamislila. Rekla pa ni nobe-
ne.
Nadaljevanje prihodnjič
TEUHÍK-petek, 27. december 1996
NAŠI KRAJI IN UUDJi
7
NOVOLETNI POGOVOR / PTUJČAN DANILO HOJNIK, PILOT VLADNIH LETAL
Ce bi lahko še enknrf izbiraj bi prav tako poslal pilot
Ko novinarji poročajo o obisku predsednika države Mila-
na Kučana in članov vlade v kateri od evropskih ali sever-
noafriških držav, držav Bližnjega vzhoda ali bivše Sovjets-
ke zveze, je običajno zraven tudi Danilo Hojnik ali pa ka-
teri izmed drugih petih pilotov vladne letalske službe. Da-
nilo Hojnik je Ptujčan, ki je pričel leteti pred tremi deset-
letji na travniku v Moškanjcih, danes pa je za njim že
5500 ur, ki jih je preživel v zraku z jadralnimi in motorni-
mi športnimi letali ter letali poslovne aviacije. Zadnjih
deset let je "njegov" avion ameriški lear jett 35, letalo, s
katerim potujejo najpomembnejši državni predstavniki.
Danilo Hojnik je že poldrugo
desetletje poklicni pilot s sko-
rajda vsemi dovoljenji, ki jih
lahko pilot pridobi. Je učitelj
jadralnega in motornega letenja,
poklicni pilot s prometnim do-
voljenjem, inštruktor za po-
klicne pilote, kapetan dveh
različnih vladnih lear jettov in
kapetan instruktor za lear jett
35. Z ženo Marijo in sinom
Luko živi v Ljubljani, vsakih
šest mesecev pa odpotuje na
izpopolnjevanje znanja v Ameri-
ko. In kljub temu je Danilo Ho-
jnik po srcu še vedno Ptujčan, na
Ptuju, predvsem pa na ptujskem
letališču v Moškanjcih pa ga lah-
ko srečamo vsaj dva vikenda v
mesecu.
Zapišimo še, da je bil Danilo
Hojnik nekaj let tudi uspešen
ptujski tekmovalec, ki je osvojil
državno zlato v akrobacijah leta
1978 in drugo mesto na ev-
ropskem aeroreliju skupaj z
Otom Verbančičem. V ptujskem
aeroklubu je izšolal nekaj gene-
racij jadralnih in motornih pilo-
tov, saj je bil v Moškanjcih nekaj
let celo zaposlen kot učitelj le-
tenja. Letos se je na ptujsko leta-
lišče ponovno vrnil kot učitelj -
skupino pilotov vadi akrobacije.
ŽEUA PO LETENJU
ŽE IZ OTROŠTVA
Kaj vas je pred skoraj tremi
desetletji pripeljalo na letališče
v Moškanjcih?
Danilo Hojnik: "Kot vsak ot-
rok sem gledal letala, ki so letela
nad nami, in vedno sem želel, da
bi lahko tudi sam letel. Leta
1967, ko sem imel 17 let in sem
obiskoval drugi letnik srednje
tehnične šole, se mi je prvič
ponudila prilika spoznati letala
od blizu. V Aeroklub Ptuj sem se
najprej vključil kot padalec in
napravil v naslednjih letih 140
skokov, že jeseni leta 1967 pa
sem pričel leteti z jadralnimi le-
tali, nato pa še z motornimi. Z
jadralnimi letali sem naletel
blizu 500, z motornimi pa do
danes blizu 5000 ur. Na letališču
so se mi uresničile vse želje."
Pot, ki ste jo pričeli s 17 let,
vas vodi tudi danes. Sedaj vozi-
te vladno letalo lear jeet. Ali je
velika razlika med tem letalom
in letali, ki ste jih spoznali
čisto v začetku?
Danilo Hojnik: "Brez prvega
začetka ne bi šlo, ne bi se dalo le-
teti v teh zahtevnejših, hitrejših
letalih. Letenje je enako z mali-
mi ali z velikimi letali, le da so
opravila pilotov malo bolj zaple-
tena in zahtevnejša. Majhna
športna letala zahtevajo nekaj
manj dela, nekaj manj
pripravljenosti. Večja in hitrejša
letala, posebej ta, s katerimi op-
ravljamo polete pri vladi, zahte-
vajo določen pristop do naših
potnikov. Vozimo naše tri
predsednike ter ministre in
člane ministrstev. Imamo dva
lear jetta, ki letita na podobnih
višinah in s podobnimi hitrost-
mi kot vsa druga potniška letala.
Prav tako kot druga potniška le-
tala so tudi opremljena, tako da
se normalno vključujemo v pot-
niški promet po Evropi in širše."
NATANČNO ZA
SNEMANJE IZ ZRAKA
"Na vladnih lear jettih sem na-
letel približno 3000 ur, in sicer
približno 1000 ur na lear jettu
24, to je 22 let staro letalo, eno
prvih poslovnih letal, ki se je
sploh pojavilo v poslovnem le-
talstvu, 2000 ur pa na lear jettu
35, ki smo ga pripeljali v Slove-
nijo iz Amerike pred dobrimi 10
leti. Ta letala lahko prepeljejo od
6 do 8 potnikov, obvezno morata
biti v posadki dva pilota. Že
2000 ur sem naletel v Aeroklubu
Ptuj in na Geodetskem zavodu R
Slovenije v Ljubljani. Tam sem
naletel približno 1000 ur na dvo-
motornih letalih, s katerimi smo
snemali za geodetske potrebe. S
temi letali smo leteli tudi po tuji-
ni, nekaj časa smo bili v severni
Afriki, kjer smo opravljali zah-
tevne naloge po Sahari."
Kaj je bilo najpomembneje
pri letenju za potrebe geode-
tov?
Danilo Hojnik: V posadki sta
vedno dva pilota in snemalec, ki
je za kamero, ter navigator. Na-
loga pilota je, pripeljati letalo na
določeno področje, kjer se bo
snemalo, naloga navigatorja pa,
da pripelje letalo na mikroloka-
cijo, kjer je bilo potrebno de-
jansko snemati. Običajno smo
leteli tako, da smo z letenjem po
vrstah prečesali teren, kamer-
man pa je ves čas snemal. Tako
so nastali celi redovi slik, ki so se
med seboj prekrivale, služile pa
so za to, da so strokovnjaki izri-
sali teren, risbe pa uporabili za
načrtovanje gradenj in drugih
posegov, ki se uporabljajo v geo-
deziji.
Pomembno je, da pilot izjem-
no natančno odleti vse prelete
terena. Govorim o stopinji levo
ali desno. Tu je zelo pomembna
koncentracija in pozornost pilo-
ta. Leteti ni mogoče vedno, saj je
v delno oblačnem vremenu teren
prekrit s sencami, te sence se
poznajo na posnetkih in lahko
preprečijo dobro interpretacijo
posnetkov. Zato smo po navadi
leteli za snemanje ob popolni
oblačnosti ali ob povsem jasnem
vremenu."
POKLICNI USPEH SE
PRIČNE NA
ŠPORTNEM LETALIŠČU
Kako ste pravzaprav prišli s
travnatega, torej športnega le-
tališča do poklicnega pilota?
Kako lahko fant uspe v tem po-
klicu?
Danilo Hojnik: "Menim, da
vsak, ki je postal pilot, nosi v
sebi željo po napredovanju. V
klubu sem pričel leteti, potem
sem bil v šoli rezervnih oficirjev
letalstva v JLA, kar je bil kasneje
eden od pogojev, ki mi je poma-
gal pri nadaljevanju. Takrat še
ni bilo šol za poklicne pilote,
kasneje pa so jih ustanovili v
Vršcu, Zagrebu in Ljubljani. Ta-
krat sem že poklicno letel in pri-
dobil vsa potrebna dovoljenja za
opravljanje tega poklica."
Ampak piloti niste izbrani
ravno po javnih razpisih ...
Danilo Hojnik: "Običajno je
tako, da se za pilote, ki so
opaženi na tekmovanjih in v
klubih, zanimajo v letalskih fir-
mah. Lažje je pilotom, ki imajo
za seboj nekaj izkušenj in uspe-
hov. To je velikokrat ena od
možnosti prebiti se mlajšemu v
letalsko podjetje."
Kako ste postali vladni pilot?
Danilo Hojnik: "Do službe pri
Geodetskem zavodu sem prišel
razmeroma enostavno, ta služba
pa je bila osnova za to, da sem
prišel za pilota k takratnemu
Izvršnemu svetu R Slovenije.
Izkušnje, ki sem si jih nabral
dotlej, so bile odločilne in zelo
potrebne. Na Geodetskem zavo-
du so mi nudili vse, kar je bilo
potrebno, da sem prišel k njim."
NAJPREJ NA
USPOSABUANJE V
ZDA
Kolikor se spomnim, so vas
takoj, ko ste prišli k Izvršnemu
svetu, poslali na usposabljanje
v Ameriko. Zakaj?
Danilo Hojnik: "IS je ravno
takrat kupoval novo letalo, to je
bilo pred desetimi leti. Se ko
sem bil v službi pri geodetih,
sem vzel dopust in šel v Ameriko
na prešolanje za novo letalo, to je
lear jett 35, ki ga imamo še danes
v svoji floti. Po dobrem mesecu
usposabljanja smo z letalom pri-
leteli iz Arizone čez Kanado in
Reykjavik v Ljubljano. Takrat
smo se presolali na novo letalo
trije."
Kaj ste se učili na prešolan-
ju?
Danilo Hojnik: "Prešolanje se
sestoji iz dveh delov. Prvi je teo-
retični del, na katerem spozna-
vamo vse lastnosti letala v
podrobnosti v učilnici, to ime-
nujemo ground school. Ni bilo
presenečenj, pač pa veliko dela,
učenja podnevi in ponoči, da
smo obvladali to zahtevno letalo.
1 akrat smo se v učilnicah vsak
dan 9 ur ukvarjali s teorijo,
ponoči pa smo se še kakšnih pet
ur pripravljali na izpite. To je
bilo veliko resnega dela. Po dveh
tednih smo šli na simulator,
napravo, ki na tleh simulira
obnašanje letala v zraku v vseh
podrobnostih, tudi požar in po-
dobne stvari, ki jih na letalu ne
moreš preizkušati. To je trajalo
dober teden, nato smo pričeli le-
teti z letalom in se praktično
izšolali. Z letalom sem naletel ta-
krat slabih 30 ur in bil s tem
pripravljen za prelet v Sloveni-
jo."
Kakšen vtis je naredilo takrat
na vas letalo lear jett 35?
Danilo Hojnik: "Najprej sem
bil presenečen, kako lepo se to
letalo odziva na želje pilota, na
krmiljenje, ki je bilo zelo na-
tančno. Nisem pričakoval, da bo
letalo, ki leti s hitrostjo 850 kilo-
metrov na uro, sposobno tako
natančno poslušati voljo pilota.
Na hitrost, letalo je do trikrat
hitrejše od letal, s katerimi sem
letel do takrat, sem bil
pripravljen. Od takrat potujemo
v Ameriko vsakih šest mesecev
na obnavljanje znanja, ki smo ga
v začetku pridobili. Vedno ugo-
tavljamo, da ne vemo vsega, pač
pa še vedno, tudi po desetih letih
letenja, odkriješ kaj novega na
letalu, se kaj novega naučiš."
S POTNIKI SE MED
LETOM DOBRO
SPOZNAMO
Kakšen je vaš pilotski delov-
ni dan? Kaj morate vse napra-
viti, preden poletite, ko letite in
preden se vrnete domov?
Danilo Hojnik: "Naše delo se
v veliki meri razlikuje od dela
pilotov v rednem linijskem le-
tenju. Pri tem mislim na pripra-
ve na polet in na tisto, kar sledi
po poletu. Samo letenje je zelo
podobno. Piloti, ki letimo na
poslovnih letalih, si moramo ve-
likokrat organizirati denar, ki ga
potrebujemo za pot, gorivo,
skrbeti moramo za prtljago, za
vkrcanje potnikov. Vse te stvari
moramo sami urediti. Ko prista-
nemo, poskrbimo, da potnike na
dovolj primerni ravni odpravi-
mo z letališča do njihovega cilja.
Zelo zahtevno je to, da moramo
tako rekoč dnevno leteti na
različna letališča. Linijski piloti
imajo možnost spoznavati leta-
lišča skozi delo svojih kolegov,
preden samo pristajajo tam, nato
pa iste destinacije ponavljajo, jih
poznajo in zato je delo lažje.
Nam se dogaja, da gremo danes v
Lizbono, jutri v Bratislavo, po-
tem Talin, Vilnius ... Vsa leta-
lišča Evrope, severne Afrike,
Bližnjega vzhoda in bivše
Sovjetske zveze moramo obvla-
dati."
Kadar nas torej po televiziji
ali radiu obvestijo, kje je
predsednik države ali državne
delegacije, ste tam tudi vi ali
kateri od vaših sopilotov?
Danilo Hojnik: "Pilotov nas je
šest. Menjavamo destinacije in
potnike. Velikokrat sem pri pro-
tokolarnih dogodkih tudi sam
zraven."
Drugega osebja razen pilotov
ni na letalu?
Danilo Hojnik: "Kadar gremo
od doma za manj kot 24 ur, leti-
va dva pilota, če pa za več, ima-
mo zraven še spremljevalca -
tehnika, ki mora pregledati leta-
lo tam, kjer pristanemo. Eden od
pilotov pospremi potnike na
krov letala, kadar pa je zraven
spremljevalec, jih pospremi on.
Posadke se ne predstavljamo
potnikom, ker se poznamo. Ko
se rokujemo in kasneje skozi ser-
vis, se zbližamo, se spoznamo."
PILOT ODLOČI, ALI
BO DELEGACIJA
ODPOTOVALA
Kaj delajo vaši potniki, ko
morajo ure in ure preživeti v le-
talu?
Danilo Hojnik: "Ni jim lahko,
ker veliko potujejo, veliko ob-
veznosti imajo. Poskušamo jih
čim hitreje in čim varneje pre-
peljati na cilj. Med poletom se
naši potniki velikokrat
pripravljajo na aktivnosti, ki jih
čakajo, ko pa se vračajo, utrujeni
zaspijo ali preberejo kakšen
časopis."
Pilot je tisti, ki odloči, ali bo
letalo in z njim vladni ljudje šlo
na pot ali ne. Ali ste bili veliko-
krat prisiljeni zaradi vremena
ali česa drugega odpovedati po-
let?
Danilo Hojnik: "Velikokrat se
je zgodilo, da nismo mogli opra-
viti vsega tako, kot smo želeli, ali
pa smo morali leteti pozneje.
Spominjam se dneva, nekaj let
pred osamosvojitvijo, ko so bile
razmere že napete. Našo delega-
cijo smo peljali v Beograd, kjer je
imela tam kot vsako leto predno-
voletni sestanek z delegacijamo
drugih republik. Do dveh popol-
dan smo čakali na Brniku, ker
zaradi megle nismo mogli pole-
teti. Ob dveh smo se le odločili.
Naša delegacija se je spraševala,
ali bomo lahko prišli domov ali
pa bomo morali preživeti novo
leto v Beogradu. Takrat je gos-
pod Milan Kučan rekel: Kadar-
koli sem šel v Beograd, še vedno
sem prišel domov.' In res smo se
še tisti večer vrnili na Brnik in
kljub megli pristali."
Ali vaši potniki zelo pritiska-
jo na pilote, da bi kljub težjim
vremenskim razmeram vseeno
odleteli?
Danilo Hojnik: "Ne, nikoli.
Imamo srečo, saj naši potniki
razumejo naše delo in odgovor-
nost. Ne silijo nas v odločitve, ki
bi lahko pripeljale tudi do
kakšnih neljubih dogodkov.
Glede tega smo popolnoma sa-
mostojni. Res pa je, da moramo
razmišljati, da opravimo prevoz
tako, da je čim ugodneje za pot-
nike. Če pa ne gre, ne gre."
Nekateri ljudje ne prenašajo
dobro letenja. Ali je med
vladnimi ljudmi, vašimi potni-
ki kakšen takšen in kako mu
pomagate?
Danilo Hojnik: "Odkar letim
za vlado, nismo imeli primera,
da bi bilo komu slabo na letalu
ali da bi se slabo počutil. Potniki
so kar vzdržljivi. Morda je to
tudi zasluga letal in pilotov."
IMAM ŽEUO: LETEL
BI Z BALONOM
V službo torej ne hodite vsak
dan. Kako pogosto letite?
Danilo Hojnik: "Letim po
planu dva ali trikrat tedensko.
Ko sem prost, sem najraje v na-
ravi, ob kakšni reki."
In v prostem času prihajate
veliko tudi na Ptuj...
Danilo Hojnik: "Prihajam
vsakih štirinajst dni ali vsaj en-
krat na mesec. Na Ptuj se radi
vračamo, tudi sin, ki je odrastel
v Ljubljani, ima tukaj prijatelje.
Ptuj je najlepši kraj v Sloveniji."
Piloti ste zelo hitro blizu up-
kojitve. Koliko vam še manjka?
Danilo Hojnik: "Star sem 46 let
in čez 4 leta bom upokojen. Za
eno leto dela imamo priznanih
18 mesecev, kar pomeni, da gre-
mo približno s 50 leti v penzijo."
Kaj boste takrat počeli?
Danilo Hojnik: "Na to še ne
mislim. Najbrž bomo ostali v
Ljubljani. Večjih sprememb
najbrž ne bo, pač pa se bom in-
tenzivneje vključil v delo kluba."
Će bi bili ponovno stari 16,17
let, bi še enkrat zavili na letals-
ko pot?
Danilo Hojnik: "Bi."
Je ostal še kak vaš letalski cilj
nedosežen?
Danilo Hojnik: "Da, rad bi
poletel z balonom."
Milena Zupanič
Danilo Hojnik
Pred vstopom v letalo. Potniki, na sliki predsednik
države Milan Kučan, se dobro poznajo s piloti.
V pilotski kabini ameriškega letala lear jett 35 v letu
z Brnika na Malto junija 1992, Danilo Hojnik na des-
nem sedežu.
Vladni letali, ki ju vozi tudi Danilo Hojnik: 22 let star
lear jett 24 In 10 let star lear jett 35. Naloge vlade v
samostojni Sloveniji zahtevajo prostornejša letala,
saj potujejo vladni možje dalje, za dlje časa in zato z
več prtljage.
8
petek, 27. december 1996 . TEDNIK
PO HASIH KRASIH
DESTRNIK / SREČANJE SOŠOLCEV
Po 35 letih spet slaipa¡
Sošolci so se srečali prvič po 35 letih.
Konec leta je čas spominov in inventure, ko premislimo, kaj
se je dogajalo med letom. In tako je v naše uredništvo pris-
pela fotografija s krajšim tekstom, ki so ga prav gotovo
spodbudili prijetni spomini.
Sončnega oktobrskega po-
poldneva so se zbrali na prijaz-
nem Lackovem gričku na
Drstelji nekdanji sošolci in obu-
jali spomine na šolska leta pred
35 leti na destrniški šoli.
Srečanje je bilo še toliko bolj
prisrčno, ker so si vsi zbrani že
srečno podali roke z Abraha-
mom in se z njim tudi sprijazni-
li. Skupaj so se zavrteli ter
kramljali do poznih jutranjih
ur. Ko so se razšli, so si obljubi-
li, da se spet srečajo. Za tako
dobro organizacijo gra zahvala
sošolcema Frančku Murku in
Janku Cehu.
Sošolki Luika in Jožica
Foto: Tone Lenart
ORMOŽ / SEJA SVETA ZA
PREVENTIVO IN VZGOJO
Za varnejše cesfe
Minuli teden se je na svoji 3. seji sestal
nedavno ustanovljeni svet za preventivo in
vzgojo v prometu občine Ormož. Sestanka
sta se poleg članov sveta udeležila tudi
župan Vili Trofenik in predstavnik UNZ,
inšpektor Drago Steklar.
Pogovarjali so se o programu dela sveta in
obravnavali finančni načrt, za katerega pa se je
izkazalo, da ga bo treba še predelati. Prizadevali
si bodo sodelovati iz vzgojno-varstvenim zavo-
dom in osnovno šolo v obliki prometne značke,
kolesarskih izpitov, predavanj, prometnih
krožkov, pri zagotavljanju varne poti v šolo, pri
različnih tekmovanjih "Kaj veš o prometu" in
podobno. Akcije se bodo izvajale v sodelovanju
z učitelji in mentorji. Poseben poudarek pa bo
na izobraževanju občanov v smeri prometne
vzgoje in etike, saj so starši neposredni učitelji
in vzorniki svojih otrok tudi na prometnih
površinah. Svet bo sodeloval pri izvajanju akcij
za večjo brezhibnost vseh vozil v prometu, so-
delovali bodo pri izboljšanju prometne signali-
zacije. Tudi za odrasle nameravajo pripraviti
različna predavanja in usposabljanja, s predlogi
pa bodo sodelovali tudi pri ureditvi cestnopro-
metne signalizacije.
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v
prometu Dragan Krstič je povedal, da so
obravnavali tudi predloge za 220 otrok, ki naj bi
zaradi nevarne poti, po kateri hodijo v šolo,
izpolnjevali vse pogoje za brezplačen prevoz v
šolo, čeprav od nje stanujejo manj kot 4 km.
vk
PTUJ / NA OBISKU PRI MARIJI ARNUS
Sreianie z Danko Godet
Kar nekaj mesecev je moralo preteči, tudi ob poslušanju
programa radia Ptuj, še posebej pa Orfejčka, da se je Mariji
Arnuš iz Kraigherjeve 17 izpolnila skrita želja. V minulem
tednu jo je obiskala Danica Godec, znanka z radijskih va-
lov, s čimer je Mariji izpolnila željo in ji ob prijetnem pogo-
voru polepšala še en dan v življenju.
Za obisk je "kriva" bližnja
soseda Silva Razlag, ki je med
drugim tudi že deset let
predsednica komisije za social-
na vprašanja. Arnuševa matika,
tako jo v soseski bolje poznajo,
se je leta 1904 rodila v Rogozni-
ci, v zakonu povila štiri otroke,
z možem praznovala tudi zlato
poroko, danes pa je našla svojo
najboljšo prijateljico in oskrbni-
co kar v krogu družine - hčerko
Ano. Čeprav je Marija že v letih,
pa še vid in sluh ji nagajata, je
bila na dan našega sicer napove-
danega obiska prijetna in
nadvse živahna sogovornica. Že
dolgo je bila njena velika želja
srečanje z Danico Godec, ji stis-
niti v roko in pokramljati z njo.
Pa se je prejšnji četrtek tudi
zgodilo tako, kot si je Marija
želela, saj jo je Danica obiskala z
božičnico v rokah, predsednik
mestne certi Ljudski vrt Milan
Osterman in Silva Razlag pa s
košaro dobrot. Arnuševa matika
je pripovedovala zgodbe svojega
življenja in večkrat vmes morala
spomniti na prvo in zagotovo
nepozabno srečanje z Danico.
Danica in matika pa sta si oblju-
bili, da se bosta v novem letu
1997 zagotovo še srečali, do ta-
krat pa bo matika lahko
Daničin glas slišala po radijskih
valovih.
Predstavniki mestne četrti
Ljudski vrt bodo v teh praz-
ničnih dneh obiskali še štiri
upokojence, stare nad 90 let. Sil-
va Razlag pravi, da večjih pris-
tojnosti komisija sicer več nima,
da pa je prav, da se večkrat na
leto spomnijo starejših v četrti;
prihodnje leto jih bodo kar 300
povabili na že tradicionalno
srečanje.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Danica Godec je obiskala eno do najstarejših
Ptujčank Marijo Arnuš
lep, zdrav in sproščen
nasmeh v novem
1997. letu I
vam želimo iz j
zasebne zobne ]
ambuianje
dr. STJEPAN
PINTARIČ,
POTRČEVA 33, Ptuj,
^ 772-%3
TEDNIK 27. DECEMBER 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 9
KIDRIČEVO / ŽUPAN OBISKAL NAJSTAREJŠO OBČANKO
Novoletni sprejem pri županu
župan občine Kidričevo Alojz Šprah je minuli petek obi-
skal najstarejšo občanko Marijo Unuk, ki bo 15. marca pri-
hodnje leto dopolnila 96 let. Pred koncem tega leta je pri-
pravil še prejem za tri najzaslužnejše občane: Igorja Klepa,
Vinka Veita in Janeza Horvata.
Najstaretša občanka Marija Unuk je bila vesela županovega
obiska
Najstarejša občanka Marija
Unuk je na dan županovega obi-
ska bila pri hčerki Viktoriji v
Kidričevem, čeprav ima svoj
dom v Pongrcah. Dočakala je vi-
soka leta, čeprav sama pravi, da
tega vendarle ni pričakovala. Za-
dravje ji dobro služi, zelo rada pa
vsak dan prebira časopise in gle-
da televizijo. O politiki in aktu-
alnostih zna veliko povedati, si-
cer pa si kdaj najde še kakšno
manjše opravilo v stanovanju.
V zakonu je povila tri hčere,
danes pa so ji v največje veselje
trije vnuki in ravno tako trije
pravnuki. V občini so zanjo pri-
pravili praznično darilo,
predvsem pa ji zaželeli sreče in
zdravja v novem letu.
POLNE KOŠARE ZA
USPEŠNO DELO IN
TEKMOVALNE USPEHE
Na Igorja Klepa, odličnega
matematika in sedaj že tudi štu-
denta prvega letnika fakultete za
matematiko in fiziko, so v ki-
dričevski občini še posebej po-
nosni. Župan Alojz Sprah je iz-
razil zadovoljstvo ob Igorjevem
uspehu na svetovnem tekmo-
vanju iz matematike (julija letos
v Bombaju), kjer je Igor dosegel
tretje mesto. Stane Šenveter,
njegov mentor, profesor v Šol-
skem centru na Ptuju, je ob tej
priložnosti povedal, da si takega
matematika, kot je Igor, na Ptu-
ju lahko samo želimo.
Vinku Veitu je župan izročil
košaro dobrot za dosedanje zalu-
ge na mnogih področjih v
občini: zraven je bil povsod, kjer
so gradili, saj je po županovih
besedah Vinko gradbenik z dušo
in srcem. V občini so bile po nje-
govih zaslugah zgrajene nove
mrliške vežice, največ prosto-
voljnih ur del pa je vložil v svoji
vasi Apače.
Janez Horvat si je županovo
pozornost pridobil predvsem
kot letošnji dobitnik naziva
državni prvak na tekmovanju z
lovskimi psi.
Kot zanimivost pa smo na
srečanju pri kidričevskem župa-
nu še izvedeli, da sta Vinko Veit
in Janez Horvat nekoč bila sko-
raj soseda na Destrniku, po dol-
gih letih pa se je priložnost za
srečanje ponudila šele pri župa-
nu.
T. Mohorko
Za izjemne dosežke na tekmovanjih in zasluge v občini je
župan na priložnostno srečanje povabil Igorja Klepa, Vinka
Veita in Janeza Horvata
PTUJ / LICENCE ZA PREVOZE V CESTNEM PROMETU
Prí¡ave do I3# ¡anuaria
Do konca leta 1997 morajo avtoprevozniki, če bodo še naprej želeli opravljati svojo dej-
avnost, izpolniti pogoje za pridobitev licence. Izmed pogojev jim najbolj dela skrbi tisti, ki
zahteva uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti.
Ker so nekatera podjetja, ki se
ukvarjajo z izobraževanjem, želela
to priložnost izkoristiti za mastne
zaslužke, so se pri Obrtni zbornici
Slovenije odločili, da bodo izo-
braževanje organizirali sami in
predavanja organizirali v posa-
meznih Območnih obrtnih zbor-
nicah. Sekretar Območne obrtne
zbornice Ptuj Janez Rižnar je po-
vedal, da bo v Ptuju seminar 25. ja-
nuarja. Prijave bodo sprejernali
najpozneje do 13. januarja. Čla-
nom avtoprevozniške sekcije, ki že
opravljajo to dejavnost, bodo v ce-
loti poravnali stroške izobraževan-
ja, vsi bodo tudi prejeli ustrezno
gradivo. Denar za izobraževanje
obrtnikov pri ptujski zbornici zbi-
rajo namensko, nekatere sekcije ga
pridno porabljajo in se udeležujejo
vseh možnih oblik izobraževanja,
druge manj. Da bi članom avtopre-
voznikom pri pridobivanju licenc
čimbolj pomagali, bo vsak, ki se bo
prijavil v izobraževanje, dobil tudi
vsa potrebna navodila. Seminar v
Ptuju je Območna obrtna zbornica
Ptuj razpisala v sodelovanju z
Inštitutom za varstvo pri delu in
varstvo okolja Maribor. Potekal bo
v dveh delih - splošnem in poseb-
nem. Udeleženci seminarja, ki bo
v prostorih Šolskega centra Ptuj,
Volkmerjeva 19, morajo izpolniti
prijavnico za seminar in prijavnico
za preizkus za pridobitev licence
za prevoze v cestnem prometu.
MG
Ocf ffecf Iff tom
TRNOVSKA VAS
Ф Koliko je
divjih odlagališi
v četrtek, 19. decembra, so se
na 7. redni seji sestali člani sveta
krajevne skupnosti Trnovska
vas. Sprejeli so sklep, da oddajo
Obdravskemu zavodu za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj v na-
jem bivšo pisarno KS. Veterinar
v teh prostorih dela vsak dan od
ponedeljka do petka med 8. in 9.
uro in izdaja zdravniška potrdila
ter svetuje pri izdaji zdravil.
Obravnavali so vlogo društva
kmetic za prostore in ureditev
kuhinje. Kot trenutno rešitev
predlagajo društvu, da se poveže
z gasilci iz Bisa ali Lovsko
družino Trnovska vas, kjer ku-
hinji obstajata. V prihodnje pa
bodo ustanovili komisijo kot
svetovalno telo, ki bo pripravila
program razvoja celotne krajev-
ne skupnosti Trnovska vas. Pod-
predsednik Anton Potrč pa je
poročal o sestanku z direktorjem
Zdravstvenega doma Ptuj Hen-
rikom Žlebnikom o možnosti
pričetka obratovanja zdravstve-
nega doma v Trnovski vasi.
Govorili so tudi o problemu
elektrifikacije novega naselja in
za pogovore z Elektrom Ptuj
imenovali posebno komisijo.
Imenovali^ so tudi inventurno
komisijo. Člani pa so sprejeli na-
logo, da do naslednje seje
popišejo v svoji vasi divja odla-
gališča, zbrane podatke pa bodo
posredovali občinskemu odbor
za okolje in prostor.
Zmago Šalamun
DORNAVA Ф
Delavno slovo
od leta
Dornavski svetniki so na
zadnji letošnji seji po dokaj dolgi
in burni razpravi s številnimi
pripombami sprejeli odlok o
ravnanju s komunalnimi odpad-
ki ter potrdili osnutek pravilni-
ka o cenah in povračilih za zbi-
ranje, transport ter odlaganje ko-
munalnih odpadkov.
Ugotovili so, da je na njiho-
vem področju še veliko divjih
odlagališč ter drugih odprtih
vprašnj s tega področja. Predla-
gali so, da bi tudi v dornavski
občini imeli komunalnega
inšpektorja. Na seji so se s člani
gradbenega odbora iz Prerada
pogovarjali o modernizaciji cest
na njihovem področju in pristo-
pili k soustanoviteljstvu javnega
zavoda Zgodovinski arhiv Ptuj.
MS
DESTRNIK -
TRNOVSKA VAS
Ф Razpravljali
o gasilski zvezi
V ponedeljek, 16. decembra,,
se je ponovno sestal iniciativni
odbor za ustanovitev občinske
gasilske zveze v občini Destrnik
- Trnovska vas. Pred sestankom
je predsednik iniciativnega od-
bora Alojz Fekonja sklical po-
svet z županom in predstavniki
društev. Na odboru so dodelali
statut nove OGZ ter ga poslali
vsem štirim društvom v občini v
potrditev. Društva naj bi novi
statut sprejela do 6. januarja.
Sedež nove zveze so določili v
Trnovski vasi. Za ime nove zve-
ze sta dva predloga: OGZ Biš-
Destrnik-Desenci-Vitomarci ali
OGZ Destrnik - Trnovska vas,
vendar se vsi bolj nagibajo k
prvemu predlogu. Računajo, da
bo ustanovni občni zbor zveze v
prvi polovici januarja. Največji
problem v novi zvezi bo financi-
ranje, saj bo potrebno za njeno
delovanje zagotoviti precej sred-
stev.
Zmago Šalamun
TRNOVSKA VAS
# Zdravstvena
dejavnost
februarja
v letu 1988 je bila na osnovi
inšpekcijske odločbe zaradi neu-
streznih prostorskih razmer
zdravstvena dejavnost iz Trnov-
ske vasi začasno prenesena v
ptujski zdravstveni dom, v
Trnovski vasi pa so pričeli gradi-
ti zdravstveni dom. Ta je sedaj v
končni fazi.
Objekt je pred tehničnim
prevzemom, zato so se na sestan-
ku pri direktorju Zdravstvenega
doma Ptuj dr. Henriku Zlebniku
zbrali župan občine Destrnik -
Trnovska vas Franc Pukšič,
podpredsednik sveta KS Trnov-
ska vas Anton Potrč in dr. med
Franc Šuta. Dogovorili so se, da
bi s februarjem zdravstveni dom
lahko pričel obratovati. Narejen
mora biti tehnični prevzem,
zdravstvena organizacija pa si
mora pridobiti uporabno dovol-
jenje. Opremo za zobozdravstve-
no ambulanto bo zagotovil
Zdravstveni dom Ptuj, opremo
za ambulanto splošne medicine
pa dr. med. Franc Šuta sam. V
februarju bi pričela zdravnik dr.
Franc Šuta in zobozdravnik de-
lati dvakrat tedensko. Kot je po-
vedal dr. Šuta, razmišlja o prido-
bitvi statusa zasebnega zdravst-
vene delavca, zato bo prostore
splošne zdravstvene ambulante
opremil sam.
Župan občine Franc Pukšič se
je z dr. Žlebnikom dogovoril, da
se bosta v januarju pogovarjala o
soustanoviteljstvu ZD Ptuj in
strategiji razvoja zdravstva v
občini Destrnik - Trnovska vas.
To je nujno potrebno, ker v
mreži javne zdravstvene službe,
ki je bila sprejeta leta 1992, ni
zdravstva v Trnovski vasi. Po-
trebno bo skleniti pogodbo o
upravljanju, lastnik pa je KS
Trnovska vas.
Zmago Šalamun
PTUJ / PRIPADNIKI CIVILNE ZAŠČITE PRI ŽUPANU
Novoletni sprejem
Božično-novoletni prazniki
so priložnost za srečanja z ne-
katerimi, ki so v iztekajočem se
letu vidno sodelovali na po-
dročju zaščite in reševanje. Iz
besed župana mestne občine
Ptuj dr. Miroslava Lucija je
bilo razvidno, da se spreminja
sistem vrednot in da postaja
"varnost" kot vrednota ena te-
meljnih človekovih potreb. Da
bi zagotovili te potrebe, bi mo-
ral prispevati vsak svoj delež,
ob tem pa obstaja sistem civil-
ne zaščite, ki v Mestni občini
obsega preko 1500 pripadni-
kov. Tokrat je bila posvečena
večja pozornost pripadnikom
štaba CZ, ki ga vodi Janez
Belšak, gasilkam iz GD Haj-
doše, ki so bile v iztekajočem
se letu državne gasilske prva-
kinje, predstavnikom Gasilske
zveze Mestne občine Ptuj, ne-
katerim sodelujočim upravnim
službam in humanitarnim ter
društvenim organizacijam.
Kljub temu da v iztekajočem se
letu ni bilo večje naravne ali druge
nesreče, pa je bilo mnogo manjših
nesreč v prometu, pri delu, poplav,
neurij in toče ter plazov. Tudi te
nesreče so za tistega, ki ga prizade-
nejo, lahko katastrofalne, zato je
toliko pomembneje, ko do nesreč
pride, obvladati situacijo. Ob ope-
rativnih nalogah so uspeli v ptuj-
ski občini urediti načrte, ocene
stanja in popolnjenost enot.
Župan dr. Miroslav Luci se je
zahvalil vsem, ki so sodelovali na
področju zaščite in reševanja z
željo, da bi bilo takšno sodelovanje
tudi v bodoče. V znak zahvale so
povabljeni prejeli majhen spomi-
nek.
Mag. Janez MERC
Nove pomembne
telefonske številke
REŠEVALCI, GASILCI IN CEN-
TER ZA OBVEŠČANJE ODSLEJ
NA ŠTEVILKI 112, POLICIJA
113
Na zadnji letošnji seji §o člani
regijskega štaba civilne zaščite
Ptuj, ki mu poveljuje Drago Klo-
bučar, v sredo, 18. decembra,
obravnavali in sprejeli načrt
zaščite, reševanja in pomoči ob
poplavi, porušitvi pregrad in
požaru. Sprejeli so oceno
ogroženosti zaradi suše. Ob tem
so opozorili, da je treba ločiti
ukrep>e po suši v kmetijstvu, ki je
značilna za nižinske predele, in
ukrepe zaradi padca gladine in
posledično pomanjkanje pitne
vode, ki je značilno za Haloze in
Slovenske gorice. Seznanili so se
tudi s problematiko regijskega
centra za obveščanje s sedežem v
Ptuju, ki naj bi tako kot drugih
12 slovenskih regijskih centrov
pričel delovati s 1. januarjem, pa
je žal še veliko nedorečenega.
•OM
10 - PO NAŠIH KRAJIH
11. DECEMBER 1996 - TEDNIK
TRNOVSKA VAS / SREČANJE S PESNIKOM MARJANOM
POTRČEM
Slovenskim gorUam v pozdrav
Tako je Marjan Potrč naslovil svojo prvo pesniško zbir-
ko, ki joje domačim ljudem predstavil letos jeseni. Začel
je kot mlad ustvarjalec pri sedemnajstih letih, ko je na
služenju vojaščine zapisal prve verze z navdihom domo-
tožja in prve ljubezni. Domov je prinesel tri zvezke pre-
prostih, a iz srca povedanih pesmi. Svojo prvo zbirko je
naslovil Slovenskim goricam v pozdrav, v njej pa zbral
pesmi, napisane v zadnjih dveh letih, še veliko pa jih je
pustil v svoji pesniški kamri.
Pravijo, da so pesniki občudo-
vanja vredni ljudje, ki opazujejo
in vidijo našim očem nevidno,
vse to pa potem zapišejo v pe-
smi. Pri Marjanu so tega navaje-
ni njegovi prijatelji in domači,
ki ga poznajo kot skromnega
Trnovskovaščana. In prav zara-
di njih se je odločil povedati
svoje skrbno pripravljene pesmi
tudi drugim, pri strokovnjakih
pa poiskati mnenje in kritiko.
"Doma slišim največ kritike in
pohvale, kajti žena in obe hčeri
mi ob moji ljubezni - pisanju
pesmi - stojijo ob strani. Včasih
moram kaj popraviti, če je
kakšna rima bolj slabo zložena,
ampak ponavadi so že doma za-
dovoljni z mojim pisanjem. Ni-
koli prej nisem pisanja pesmi
vzel tako resno, šele zadnja leti
so me prijatelji nagovarjali, naj
se odločneje lotim pisanja. Ta-
krat nisem razmišljal kaj dosti,
ob pravem času sem vzel v roke
svinčnik in napisal nekaj ver-
zov, ki so kar privreli na plan.
Prvič sem jih povedal svoji
družini, dan za dnem so nastaja-
le nove in drugačne pesmi, tudi
po vsebini, vse manj začetniške,
drugačne od tistih, ki sem jih
prvič zapisal na služenju
vojaščine v Sarajevu; ampak tis-
te ostajajo samo v mojih spo-
minskih zvezkih," je pripovedo-
val Marjan Potrč in ponosno
držal v rokah svoj prvi pesniški
sad.
Marjanove pesmi so odsev
življenja, izpoved srca, kjer je
veliko prostora za domače ljudi
in slovenskogoriško pokrajino.
Tudi zato je dal svoji prvi pe-
sniški zbirki (izdal jo je v samo-
založbi) naslov Slovenskim go-
ricam v pozdrav. Njegova roka
je zapisala vse tisto, na kar slo-
venskogoriški ljudje prevečkrat
pozabljajo. Marjan pove, da
moraš imeti za domači kraj in
ljudi dobro oko, čeprav z njimi
deliš vse žalostne in vesele tre-
nutke življenja.
"Pripravlja, že pesmi za drugo
zbirko, ki bo daljša, v njej bo več
modernejših, po vsebini žalost-
nih in s čustvenim navdihom
povedanih pesmi. Pripravil sem
že osnutek za prvo stran, izbral
naslov zbirki, a naj raje ostane
skrivnost," je dodal pesnik Mar-
jan Potrč.
Njegovi domači in prijatelji
mu bodo gotovo pomagali tudi
pri pripravi druge pesniške
knjige v letu 1998, še prej pa bo
moral poiskati kje kakšno de-
narno pomoč. Svoje prve bralce
bo zagotovo našel v domači vasi,
čeprav je knjiga v manjši nakla-
di namenjena tudi drugim bral-
cem.
Vsak mesec se katera od pesmi
Marjana Potrča znajde v občin-
skem glasilu Občan, Marjan je
postal tudi reden pisec člankov.
V pesmih je našel zadovoljstvo,
od njega si obeta le skromnega
zaslužka, po poti prihodnosti pa
stopa kot skromen človek s pe-
mijo v srcu.
"Ko boste prebirali pesmi
Marjana Potrča, vedite^ da ima-
te v rokah košček srca. Se veliko
tako lepih in preprostih pesmi
naj nastane v tvoji pesniški
kamri," je pesniku v spodbudo
zapisal prijatelj Danilo Muršec.
Besedilo In posnetek:
Tatiana Mohorko
Pišem, kar piëem, srce mi
pove ■ iz duše se pesmi
rode," pravi pesnik Trnovske
vasi l\/lar}an Potrč.
PTUJ / SLAVNOSTNA PREDSTAVITEV 10. ZVEZKA ENCIK-
LOPEDIJE SLOVENIJE
Pomemben znanstven
nI in kulturni dogodek
v viteški dvorani ptujskega gradu je 19. decembra
založba Mladinska knjiga skupaj z Mestno občino Ptuj in
Pokrajinskim muzejem Ptuj predstavila 10. zvezek Enci-
klopedije Slovenije, ki predstavlja za Slovence pomem-
ben znanstveni in kulturni dogodek. Predstavitve zvez-
ka, ki vsebuje gesla od Pt do Savn, se je udeležil tudi
predsednik države Milan Kučan. Med gostije bila še kul-
turna atašejka v ambasadi ruske federacije v Sloveniji
Galjina Igorjevna Zamijatinova, kajti najobsežnejše ges-
lo tega zvezka so rusko-slovenski odnosi, v njem pa so
obravnavani politični in gospodarski, predvsem pa kul-
turni odnosi med Rusi in Slovenci. Pri nastanku novega
zvezka enciklopedije sta sodelovala tudi dva ruska
znanstvenika. ^__________
Besedilo je ustvarjalo 384 av-
torjev, skupaj z ilustracijami ob-
sega 416 strani in 834 gesel, od
tega 423 stvarnih in 411 biograf-
skih, ilustracij je 951. Na pred-
stavitvi 10. zvezka Enciklopedi-
je Slovenije je bilo še posebej
poudarjeno, da kljub vsem spre-
membam, ki smo jih v Sloveniji
doživljali v zadnjem času in ki
so spremljale tudi nastajanje
največjega slovenskega
knjižnega projekta, Enciklope-
dije Slovenije, od njenega
začetka leta 1987, je urednikom,
avtorjem in številnim sodelav-
cem vsako leto uspelo izdati nov
zvezek; Deseti je izšel v nakladi
18.500 izvodov, njegova cena pa
je 19.593 tolarjev. Glavni in od-
govorni urednik Enciklopedije
Slovenije Dušan Voglar je ob
izidu predstavil nekatera gesla,
ki pritegnejo še posebno pozor-
nost. Pri Ptuju je še posebej po-
hvalil del o arheologiji in pri
tem omenil arheologinjo Mojco
Vomer - Gojkovič. Omenil je
tudi nekatere dogodke, ki še ni-
majo znanstvenega ovrednoten-
ja in ki so ob nastajanju novega
zvezka enciklopedije spodbujale
nova raziskovanja. Poleg zgodo-
vine Ptuja je skrbno obdelana
tudi zgodovina Radovljice,
Ptujske Gore, Rogaške Slatine
in Ruš. Izjemno vrednost pred-
stavljajo tudi podatki o življenju
Slovencev v Radgonskem kotu,
Reziji in Rožu. Gre za gesla, Jci
obravnavajo naseljena ozemlja
onkraj državne meje Slovenije.
Po svoji temeljni zasnovi nam-
reč Enciklopedija Slovenije
obravnava tudi osebnosti in po-
jave v zamejstvu. S tem kopiči
sklad podatkov o Slovencih v
Avstriji, Italiji in Madžarski, o
njihovem položaju in
ogroženosti. 10. zvezek ES pri-
naša za nekatera področja velika
sintetična gesla o posameznih
pojavih in dejavnostih, kot so
radio, rastlinstvo, redovništvo,
rudarstvo, tem pa se pridružuje-
jo velika stvarna gesla, kot so ra-
ziskovalna dejavnost, samou-
pravljanje ...
Predstavitev novega zvezka
Enciklopedije Slovenije v ptuj-
ski viteški dvorani sta z ubra-
nim igranjem obogatila violo-
nistka Vesna Čobal in kitarist
Matjaž Stošič.
MG
Med gosti sta bita tudi predsednik države Miian Kučan in
atašejka za kulturo v ambasadi ruske federacije v Ljubljani
Galjina Igorjevna Zamijatinova. Foto: Kosi
HAJDINA / LITERARNI VEČER IN RAZSTAVA
Obudili spomin na rojalia F. Jeza
v predprazničnih dneh so se na Hajdini spomnili svoje-
ga velikega rojaka - literarnega ustvarjalca Franca Jeza. V
sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo so v soboto, 21.
decembra, v farni cerkvi sv. Martina pripravili zanimivo
in prijetno literarno-spominsko srečanje, Jakob Emeršič
iz knjižnice Ivana Potrča paje v župnijski dvorani pri-
pravil pregledno razstavo pomembnejših Jezovih publi-
cističnih del.
Franc Jeza je bil rojen 30. de-
cembra 1916 na Hajdini, tako da
bo te dni minilo 80 let od njegove-
ga rojstva. Šolo je obiskoval v
domači vasi, gimnazijo na Ptuju,
imiverzo pa v Ljubljani. Leta 1§43
se je vključil v osvobodilno fronto,
vendar so ga pozneje ujeli domo-
branci in ga zaprli. Kmalu po
končani vojni se je umaknil v so-
sednjo Italijo, ker ni prenesel dik-
tature. Bil je pomemben literarni
ustvarjalec, saj je napisal tri knji-
ge: Moč Ljubezni, Nevidna meja
in Spomini iz taborišča. Poleg tega
je veliko ustvarjal tudi na radiu
Trst. Napisal je 16 iger za otroke in
9 za odrasle, kot narodno zaveden
publicist pa je napisal tudi mnogo
pomembnih člankov. Umrl je 20.
januarja leta 1984 v Trstu.
Rado Simonie je v imenu pri-
mestne četni Hajdina izrazil
obžalovanje, da se velikega rojaka
Franca Jeza spominjajo šele sedaj
in ne pred leti, ko bi mu z veseljem
povedali, kako ponosni so, da je
njihov rojak. O Jezovem ustvarjal-
nem opusu je govoril tudi avtor
razstave Jakob Emeršič, ki je med
okoli 2000 enotami zaradi po-
manjkanja prostora in vitrin izbral
le najpomembnejše. Poudaril je,
da je bil Jeza pesnik, pisatelj in
dramatik, predvsem pa zaveden
Slovenec, do konca življenja pre-
dan slovenstvu, čeprav je vso po-
vojno obdobje preživel v Trstu.
Spomine na Franca Jeza pa sta
zbranim prijetno obudila tudi nje-
gova vrstnika in ginmazijska
sošolca Franc Goličnik iz Maribo-
ra, ki je že pred sedmimi leti spom-
nil na svojega velikega prijatelja (o
njem je pisal tudi V Tedniku) in
Jezov tovariš in prijatelj Franček
Majcen. Pogovor z njim bomo ob-
javili v eni prihodnjih številk Ted-
nika.
-OM
Literarnega večera in odprtja razstave se je udeležilo precej
Hajdinčanov in gostov od drugod. Na desni avtor razstave
Jakob Emeršič. Foto: M. Ozmec
PTUJ
v Mihellievl
galeriji
razstavlja
A. Bozli
Ptujčan Andrej Božič, član
Likovne sekcije DPD Svoboda
Ptuj, razstavlja svoje najno-
vejše akvarele v Miheličevi ga-
leriji. Andrej Božič je tudi lani
pripravil razstavo svojih del v
prednovoletnem času.
Andrej Božič ob odprtju
razstave v Miheličevi galeriji.
Tokrat si lahko ogledamo ci-
klus akvarelov, na katerih je
upodobil drevesa in hiše. Dre-
vesa so nastala v likovni koloniji
na Štatenbergu, hiše pa v bližini
avtorjevega doma v tako imeno-
vani Pesji grabi. Razstava bo
odpna do 5. januarja.
MZ
DORNAVA
Izjemno glaS" \
beno doživetje
v vsakem kraju po svoje tudi praznujejo in doživljajo^
utrip praznikov. Skupina občanov iz Dornave je v nedel- ■
jo pripravila v tamkajšnji lepo okrašeni cerkvi občanom:
prijeten kulturni dogodek. Za to presenečenje soi
poskrbeli izvajalci božično-novoletnega koncerta. i
Utrinek s koncerta
Slišali smo izjemne mlade
glasbenike iz zasebne glasbene
šole Nocturno, ki jih vodita Si-
mona Žgeč Veselic in Lidija
Žgeč. Pod vodstvom zborovod-
ke Metke Zagoršek so se z
venčkom božičnih pesmi pred-
stavili pevci osnovnošloskega
mladinskega pevskega zbora.
Dlani in srce so ogreli člani
dornavskega okteta, ki pod
umetniškim vodstvom Simone
Žgeč-Veselič prepevajo eno leto.
Ob spremljavi cerkvenih orgel '
je pod vodstvom Silva Kmeta •
zapel domači cerkveni zbor. ;
Prostor pa je napolnilo petje j
Metke Zagoršek, Slavice Bra-|
tuša, ki je tudi povezovala pro- ■
gram, glasbene družine Franca, i
Lidije in Simone Žgeč ter Mar- i
Jana Veselic. j
Da si Dornavčani in okoličani
takšnih dogodkov želijo, so do- '
kazali s številnim obiskom, saj i
je bila cerkev za vse, ki so prišli ^
na koncert, pretesna. '
MS i
TEDNIK - 27. DECEMBER 1996
NAŠI KRAJI -11
PTUJ / NOVI PROSTORI SLOVENSKE ZADRUŽNE KMETIJSKE BANKE
Brnika odski v Tislenjidiovi uBrí
Sredi prejšnjega tedna so v
Trstenjakovi ulici v Ptuju
odprli nove prostore poslovne
enote Slovenske zadružne
kmetijske banke. Na otvoritvi
je govoril direktor banke Milan
Knežević in predstavil mesto
Slovenska zadružne kmetijske
banke v slovenskem prostoru:
od 33 bank je Zadružna kmetij-
ska banka po obsegu poslovan-
ja na 15. mestu. Poslovna enota
v Ptuju ima 2 tisoč rednih ko-
mitentov in je najuspešnejša
poslovna enota, z novimi pros-
tori pa se obeta širitev njene
dejavnosti.
V ureditev poslovne stavbe v
Trstenjakovi ulici je banka
vložila nad 60 miliojonov tolar-
jev. Župan mestne občine dr. Mi-
roslav Luci pa je spomnil na
dejstvo, da je imel Ptuj v
srednjem.veku zelp pomembiio
vlogo, imel je celo kovnico de-
narja. Menil je, da je vračanje
bank v staro mesto obenem
vračanje pomembne vloge mesta
na finančnem trgu. Izrazil pa je
tudi zadovoljstvo, da je banka z
ureditvijo svoje poslovne stavbe
prispevala k urejenosti mesta.
JB
Lepo urejena poslovna stavba Slovenske zadružne
kmetijske banke v Trstenjakovi ulici v Ptuju
MAG. ALFONZ PODGORELEC, DIREKTOR POŠTE SLOVENIJE
Gradnia nadomestnepošte
v Ptuiu ie v letu 199/
Direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec je sredi
predzadnjega tedna letošnjega leta novinarjem predstavil
novosti in rezultate poslovanja Pošte Slovenije v letu 1996.
Med drugim je povedal, da je projekt novih poslovnih pros-
torov, v katere naj bi preselili dosedanjo osrednjo ptujsko
pošto in Telekom, tik pred sklenitvijo fìnancne konstrukci-
je. Mestna občina Ptuj zagotavlja komunalno urejeno
zemljišče na prostoru med sodiščem in sedanjo pošto. Pošta
Slovenije je za nove prostore pripravljena nameniti nekaj
čez 300 milijonov tolarjev, svoje pa je pripravljen sofìnanci-
rati tudi Telekom Slovenije. Tako bodo prizadevanja za
porušitev sedanje pošte, ki je bila leta 1960 zgrajena na
ruševinah nekdanje minoritske cerkve in ki ne sodi v to ok-
olje, končno rodila sadove.
O novih odnosih med pošto in
uporabniki je mag. Podgorelec po-
vedal: "Kot je znano, se je Pošta v
začetku lanskega leta ločila od te-
lekomunikacij in se takoj lotila za-
postavljenih zadev v dotedanjem
PTT sistemu, predvsem poso-
dabljanja in racionalizacije poslo-
vanja ter tržne naravnanosti. Za-
posleni v Pošti se moramo otresti
pojma monopol in v naše ospredje
mora priti uporabnik, saj smo na-
menjeni predvsem njemu. Tako
smo že lani, predvsem pa letos iz-
boljšali dostavo poštnih pošiljk,
kar 144 poštam smo na željo krajev
in občin spremenili delovne čase.
Pospešili smo prenos poštnih
pošiljk med poštnimi centri, re-
konstruirali poštno številko, ki na
videz ni nekaj posebnega, dejan-
sko pa je velikega pomena. Uvedli
smo tudi avtomatsko sortiranje
pošiljk."
Tudi v Ptuju smo čutili ločitev
pošte od Telekoma v pozitivnem
smislu, kajti praktično smo dobi-
li dve novi pošti - prvo na Bregu
in drugo v BTC centru na Rogoz-
nici. Je pokritost sedaj zadovolji-
va.'
"Zagotovo, kar se tiče poštne
mreže, je Ptuj sedaj dobro pokrit
in vsaj do leta 2000 ne pričakuje-
mo odprtje kakšne pošte. Nova
pošta na desnem bregu pokriva z
dostavo celotno Hajdino,
Dražence ter kraje ob Mariborski
cesti vse do Hajdoš."
Kako daleč pa so prizadevanja
za prestavitev sedanje osrednje
pošte in Telekoma na novo loka-
cijo, saj naj bi na tem mestu re-
konstruirali med vojno porušeno
minoritsko cerkev?
"Vse kaže, da bo to kmalu posta-
la realnost. Menim, da ste se v Ptu-
ju pravilno odločili, da je treba po-
praviti krivice, ki so bile storjene
Cerkvi, torej minoritskemu sa-
mostanu. Okoli leta 1960 je bila
namreč na mestu porušene mino-
ritske cerkve zgrajena stavba za
potrebe pošte in telekomunikacij,
ki stoji še danes in se arhitekton-
sko prav nič ne vklaplja v prostor.
Po nastopu demokracije so se poja-
vile upravičene zahteve Cerkve in
občine, da se ta zgradba odstrani,
da bi lahko zgradili približno
takšno cerkev, kot je bila pred
porušenjem.
Pošta in kot mi je znano tudi Te-
lekom to odločitev spoštujeta. Smo
v fazi intenzivnih razgovorov tako
s predstavniki občine kot z neke
vrste investitorjem ali koordina-
torjem, ptujskim Gradisom, da se
že prihodnje leto pristopi h gradnji
stavbe, kjer bo dovolj prostora za
pošto, Telekom, in kolikor je
slišati, tudi za potrebe sodišča.
Računam, da bi konec leta 1997 v
glavnem to moralo biti nared.
Pošto bo to veljalo nekaj čez 300
milijonov tolarjev. Sicer pa je do-
govor, da bo občina Ptuj nosila
stroške komunalno opremljeneg»
zemljišča in stroške izdelave prot-
jekta, mi, torej Pošta in Telekom!,
pa bomo pokrili stroške zgradbe 1л
notranje opreme.
Sedanji prostori centralne ptujl
ske pošte tudi sicer ne zadoščajo in
niso funkcionalni. Če bi ta stavba
še ostala, bi pošta morala opravita
bistven poseg oziroma remont,
tako da nam, če sem iskren, ta
odločitev tudi s tega vidika pride
prav."
Je lokacija nove poslovne
zgradbe Pošte in Telekoma že
znana?
"Da, nova zgradba bo stala v ner
posredni bližini sedanje centralni
pošte - za sodiščem, bi lahko rekel.
Sama stavba bo zelo lepa, kolikor
sera uspel videti projekte. Urejeno
bo tudi nekaj parkirišč, skratka
tudi pošta si bo tako dolgoročno
zagotovila prepotrebne prostore,
nekaj čez 1000 kvadratnih metrov."
Slišati je, da bomo lahko že
prihodnje leto tudi na poštah
plačevali storitve s kreditnimi
karticami?
"Tako je. Z izdajatelji kreditnih
kartic se intenzivno dogovarjamo,
na kak način in v katerih primerih
bi bilo poštne storitve možno
plačati s kreditnimi karticami.
Tudi Pošta je zainteresirana, da je
čimmanj gotovinskega prometa."
Sredi prazničnih dni smo in
poštarji imate zaradi številnih
voščilnic dela čez glavo. Prihaja
do zastojev?
"Mislim da ne, kajti mi smo se
na to dobro pripravili. S študenti
in svojimi upokojenci smo bistve-
no ojačali posamezna delovna
mesta, prekinili smo sleherne do-
puste in z zadovoljstvom ugotav-
ljam, da smo gneči kos ter ji bomo
tudi v prihodnjih dneh. Seveda če
bo ostalo lepo vreme, če pa bo za-
padel sneg, pa lahko nastanejo
manjše težave pri pravočasni
vročitvi novoletnih voščilnic. A
upajmo, da hujšega ne bo.
naj ob koncu vsem našim upo-
rabnikom iskreno čestitam in
zaželim, da bi bilo novo leto 1997
za vse srečno, veselo, predvsem pa
zdravo. Obenem se zahvaljujem za
naklonjenost, ki so jo izkazali z
uporabo poštnih storitev. Pre-
pričan sera, da bo vsaj tako ostalo
tudi v prihodnje leto, trudili pa se
bomo, da bi uporabniki bili z
našimi storitvami še bolj zado-
voljni."
M. Ozmec
Mag. Alfonz Podgorelec.
direktor Pošte Slovenije
PTUJ / V PRIČAKOVANJU SILVESTROVEGA
Da bi ga preživeli
zdravo in veselo
čeprav bo po anketi enega od slovenskih dnevnikov okoli
70 odstotkov Slovencev vendarle silvestrovalo doma, je kra-
tek pregled po gostinskih lokalih v Ptuju in okolici pokazal,
da so še redki prosti sedeži za tiste, ki se bodo odločili
domače silvestrovanje zamenjati z gostinskim. V restavra-
ciji Pan v Kidričevem so 420 sedežev oddali že 20. novem-
bra, tudi hotel Roškar v Hajdošah nima več prostih mest, v
klubu Romantika so vse sedeže že oddali, nekaj gostom pa
bodo vrata odprli še ob enih zjutraj, tako da bodo prostor v
celoti napolnili, mladi bodo lahko silvestrovali tudi v disko-
teki Don Juan v Domavi. V motelu Podlehnik bo lahko sil-
vestrovalo do 350 gostov, na Gorci med 80 in 90. Nekateri
bodo novo leto dočakali ob morju, v hribih, ob Blatnem jeze-
ru, v Pragi, Parizu, zdraviliščih, na turističnih kmetijah. Da
bi se kdo pritoževal nad ponudbo silvestrskih zabav, je sko-
raj nemogoče, ponudba je resnično velika. Vsak bo izbral
žepu in počutju primerno. Za tiste, ki bodo ostali doma, pa
bo kot že nekaj let doslej veselo na Mestnem trgu v Ptuju.
Novoletno srečanje Ptujčanov je postala že tradicionalna
oblika druženja v prvem dnevu novega leta. Da bi bilo tako
tudi ob drugih dnevih!
MG
PTUJ / EMONA MERKUR IN PIKAPOLONICA ZA MALE BOINIKE
Vèse/f benulki za belimi ndom
v ponedeljek je bilo na
otroškem oddelku ptujske bol-
nišnice dvakrat posebej veselo.
Prvič dopoldne, ko je male bolni-
ke z božično-novoletnimi darili
razveselila Silva Volgemut z
možem iz prodajalne Pikapolo-
nica, saj je prinesla darilo oddel-
ku - družabne igre, ki bodo razve-
seljevale vse, ki se bodo na tem
oddelku zdravili v bodoče. Z nji-
hovimi darili je prišel tudi čarov-
nik Gusti Čoh ter pokazal nekaj
malih trikov in malim bolnikom
približal svet čarovnij. Med male
bolnike so iz prodajalne Pikapo-
lonica prišli zato, ker so pre-
pričani, da bi jih sicer ti obiskali,
če bi bili zdravi. Želeli pa so jim
tudi olepšati praznične dni, ki jih
bodo preživeli za belimi zidovi.
Zaželeli so jim, da čimprej ozdra-
vijo in se vrnejo domov k svojim
najdražjim. Prodajalna Pikapo-
lonica bo obdarila tudi prvo
Ptujčanko, ki bo rodila v ptujski
porodnišnici v novem letu.
Popoldne je male bolnike na
vseh oddelkih ptujske bolnišnice
z darili razveseUlo trgovsko pod-
jetje Emona Merkur. Skupaj z
dedkom Mrazom je delila darila
miss Slovenije Alenka Vindiš.
Njen prihod s spremstvom je v
imenu celega kolektiva bolnišnice
pozdravil direktor Lojze Arko.
Arnold Pavhnič iz Emone Mer-
kur - podjetja donatorja, ki že
dolgo sodeluje s ptujsko bol-
nišnico, lani na primer so poda-
rili dva televizorja, je povedal, da
je izredno vesel, da jih je dedek
Mraz izbral, da ob bližnjih praz-
nikih razveselijo male bolnike.
Za pravo presenečenje pa je
poskrbel direktor ptujske bol-
nišnice dr. Lojze Arko, ko je
Alenki Vindiš, ki končuje
srednjo zdravstveno šolo v Mari-
boru, izročil pisno zagotovilo, da
ji bodo podelili štipendijo na Vi-
soki zdravstveni šoli v Maribo-
ru. Obenem ji je zaželel obilo
osebne sreče in zdravja ter uspe-
hov v letu 1997. (Nasploh pa je
bil ponedeljek za Alenko srečen
dan, saj je dobila toliko želenega
modrega fiata punto.) V imenu
malih bolnikov se je podjetju
Emona Merkur za darila zahva-
lila glavna sestra oddelka Irena
Pulko in hkrati povedala, da jih
to podjetje nikoli ne pozabi ter
se jih večkrat spomni.
MG
Darila ptujskega podjetja Emona - Merkur je med
male bolnike skupaj z dedkom Mrazom razdelila
miss Slovenije Alenka Vindiš. Foto:Kosi
Prodajalna Pikapolonica
je pripeljala tudi čarovni-
ka Gustija Čoha, da je
otrokom prikazal nekaj
svojih čarovnij. Foto:Kosi
PTUJ / s TISKOVNE KONFERENCE OBMOČNEGA ODBORA ZLSD
Prihaja ias izgrajevanja stranke
v gostišču Antonius v Ptuju so člani predsedstva Združene
liste socialnih demokratov Ptuj - Območne organizacije
Ptuj v petek, 20. decembra, organizirali prednovoletni pogo-
vor, na katerem so predstavili kratko analizo volilnih rezul-
tatov stranke na Ptujskem, ocenili položaj stranke in govo-
rili o nekaterih trenutno najaktualnejših temah v mestni
občini Ptuj. Ob predsedniku Dragiju Stojadinoviču so sode-
lovali še predsednica volilnega štaba Anka Ostrman in kan-
didati ZLSD na državnozborskih volitvah Saša Štros, Jože
Tomažič in Anton Bratušek.
Na državnozborskih volitvah so
dosegli slabše rezultate od pričako-
vanih in slabše od tistih v letu
1992. Na Ptujskem so izgubili pet
odstotkov volivcev, pri tem pa ugo-
tovili, da bi pri sedanjem razmerju
političnih sil tudi težko iztržili kaj
več, glede na to da so druge opozi-
cijske stranke čas med enimi in
drugimi volitvami znale izkoristiti
za izgrajevanje rareže na terenu.
Združena lista pa niraa rareže na
terenu, zlasti še na podeželju ne.
Poleg dela glasov upokojencev so
izgubili tudi glasove delavcev in
mladih, ki so se preselili v LDS in
SDS, na Ptujskem in Dravskem
polju pa v SLS. Vodstvo stranke je
na državni ravni naredilo vrsto na-
pak, po izstopu iz koalicije pa tudi
ni prišlo do pričakovanega jasnega
izražanja stališč do aktualnih
družbenih vprašanj. Kot je na ti-
skovni konferenci povedal pred-
sednik Območnega odbora ZLSD
Ptuj Dragi Stojadinovič, so njihovi
kandidati v volilnih okrajih 9, 10
in 11 osme volilne enote dobili več
glasov povsod tam, kjer so jih bolje
poznali.
Ena od prednostnih nalog stran-
ke v bodoče bo njena vsestranska
prenova, organizacijska ureditev
in izgrajevanje imidža, to pa so po
njihovem mnenju glavni razlog, da
na državnozborskih volitvah niso
bili uspešni. Združena lista ima s
svojo socialno in solidarnostno
naravnanostjo dober program, a ga
ni znala dovolj poudariti. V
bodoče ga bo morala prodorno in
atraktivneje predstavljati. Njenega
programa niso slišali niti tisti, ki
jim je namenjen, to pa so delavci,
intelektualci in kmetje ter tudi
ženske. Od trenutno čisto ptujskih
tera je za ZLSD aktualno
vprašanje bodoče vizije Ptuja v no-
vih razraerah, ko je ptujski župan
dr. Miroslav Luci postal poslanec,
in kako se bo Ptuj lahko in raogel
uveljaviti kot regijsko središče in
kaj rau za dosego tega položaja še
manjka. V Združeni listi pričaku-
jejo podobno kot tudi v drugih
poslanskih skupinah pri mestnem
svetu mestne občine Ptuj, da jih bo
župan kmalu sklical za skupno
raizo in jira odgovoril na že oraen-
jene dilerae. Odgovor pa pričaku-
jejo tudi glede sanacije Pokrajin-
skega rauzeja, ali gre v tera prirae-
ru zgolj za finančno ali je raogoče
pričakovati tudi vsebinsko sanaci-
jo. Zelo slabo bo narareč, če se
bodo v raestni občini vseh vitalnih
vprašanj lotevali na ta način, kot je
to priraer rauzeja.
Tiskovne konference
Obraočnega odbora Združene liste
socialnih deraokratov Ptuj bodo
postale v bodoče tradicionalna
oblika srečevanj z novinarji, ki
poročajo iz ptujske in drugih no-
vih občin, tudi zato ker se navzven
zelo raalo sliši o njihovera delu v
mestnem svetu, kjer imajo dva
svetnika, Lidijo Hazabent in Vilka
Ceroviča.
MG
12 - NASI KRAJI IN LJUDJE?
11. DECEMBER 1996 - TEDNIK
DESTRNIK / PRIZIDEK GRADIJO TUDI V DECEMBRU !
Najprej bodo pokrili telovadnito
Telovadnico kot večnamenski prostor naj bi na Destrni-
ku še v tem mesecu spravili pod streho. Gradbeniki so v
teh dneh že pripeljali nosilno streho zanjo, medtem koje
v zaključni fazi priključitev na čistilno napravo. Naložba
v šolski prostor je vredna 300 milijonov tolarjev, v investi-
cijo apa je vključena še adaptacija stare šole. Destrničani
imajo zagotovilo za dokončanje gradnje do leta 1999, Ut-
rip na šoli je v zadnjih dneh letošnjega decembra praz-
nično obarvan.
Gradnja šolskega prizidka z
večnamenskim prostorom ne
predstavlja ovire učencem in
delavcem šole, saj ti kljub temu
opravljajo številne šolske obvez-
nosti. Poskrbljeno je za varnost
učencev, pouk športne vzgoje
imajo začasno na igrišču pred
gasilskim domom, občina pa jim
je spomladi obljubila še pomoč
pri ureditvi starega igrišča pod
šolo, ki se je ob gradnji precej
poškodovalo. Sicer pa sedanji
ravnatelj Drago Skurjeni pravi,
da bodo stari vadbeni prostor
ohranili, saj že imajo v načrtu
urediti še atletsko stezo,
predvsem pa želijo izboljšati po-
goje za vadbo. V jeseni so zaku-
pili še dve tenis igrišči pri Šte-
gerju, največkrat pa dodobra iz-
koristili naravni prostor. V zim-
skem času jim že nekaj let kot te-
lovadnica služi večnamenska
dvorana krajevne skupnosti.
"Prostorov za učenje nam sedaj
na primanjkuje, saj lahko ima-
mo enoizmenski pouk za vseh 13
oddelkov. Vsekakor pa bomo za
devetletno šolanje potrebovali
šolski prizidek, ki smo ga pričeli
graditi v letošnjem letu. Delavci
gradbenega podjetja Korpar za-
mujajo z gradnjo, saj so dela po
programu v zaostanku že dober
mesec. Precej težav je bilo z vre-
menom in z dežjem nalito
zemljo, vendar pa opažam tudi,
da je na gradbišču le premalo
delavcev. V občini je na voljo še
ravno toliko sredstev, da bomo
lahko na večnamenski prostor -
telovadnico še pred koncem leta
namestili ostrešje. Obnove je po-
trebna tudi sedanja šola, zato je
po načrtih predvidena adaptaci-
ja starega dela v sklopu gradnje
novih prostorov. Zamenjali
bomo vsa okna in vrata, v večjih
učilnicah bo prišlo do preuredit-
ve, v nekdanjem stanovanjskem
delu, kjer imamo danes pisarne,
pa naj bi pripravili prostore za
vrtec. Potreba po vrtcu se na
Destrniku pojavljajo že nekaj
časa,"je povedal ravnatelj OS
Destrnik Drago Skurjeni.
Vendarle pa se šola poleg
gradnje ubada še z neurejenim
šolskim okolišem, saj je opaziti,
da    število    učencev    pada.
Destrniška šola si na vsak način
prizadeva pridobiti tudi učence
iz naselij novonastale občine, ki
sedaj obiskujejo šolo v Grajeni,
Ljudskem vrtu in Domavi. Rav-
natelj Drago Skurjeni pravi, da
so s temi šolami povezani po ne-
kakšni tradiciji, do njih imajo
dobro urejene cestne povezave
in avtobusne prevoze, za to pa so
v tem letu poskrbeli tudi v
občini Destrnik - Trnovska vas.
Na Destrniku že prihodnje šol-
sko leto pričakujejo večji vpis,
po izgradnji šolskega prizidka in
telovadnice pa bodo tako imeU
vse pogoje za novo osnovnošol-
sko ureditev.
šolstvo v občini
nedorečeno
Sedanja občina bo morala z
ustrezno politiko urediti tudi
sistem šolstva, saj gradnja novih
prostor na Destrniku še ne po-
meni za vse ustrezne rešitve. Os-
tajajo težave v Trnovski vasi in
Vitomarcih, kjer za devetletno
šolanje še marsikaj manjka.
Destrniški ravnatelj Drago
Skurjeni ob tem dodaja, da bo
morala občina kmalu urediti us-
tanovitvene akte, čeprav si se-
danje krajevne skupnosti želijo
ustanoviti svoje občine. Tako v
Trnovski vasi kot v Vitomarcih
želijo imeti vse pogoje za devet-
letko, čeprav bi lahko nastopile
kadrovske težave. Drago Skurje-
ni meni, da bodo težko obstajale
samostojno, zato si obetajo v
občini enotno šolsko organizira-
nost. Sicer pa destrniška šola ne
želi posegati v odločanje o otro-
cih iz Trnovsks vasi in Vitomar-
cev, ki še zmeraj lahko po petih
razredih šolanje nadaljujejo v
ptujski Mladiki.
Tekst in fotografija:
Tatiana Moliorico
Šolski prizidek nas Destrniku kar raste
CIRKULANE / NARAVOSLOVNI DAN O KAJENJU
Za vzor so uHtelji nekadiUi
Ne kadim - zdravo živim je bil moto naravoslovnega dne,
ki so ga pred tedni pripravili učenci obeh sedmih razre-
dov na OŠ Cirkulane. S pomočjo mentorjev so izpeljali
anketo med učenci, ugotavljali učinke cigarete na zdrav-
je ljudi, zbrali pa tudi tiekaj misli o kajenju in zdravi šoli.
Mentorica tega naravoslovnega
dne je bila Darka Korošak,
učiteljica biologije in kemije na
OŠ Cirkulane, pri pripravi boga-
te razstave ana temo kajenja pa
so sedmošolcem pomagali še Ve-
rica Turk, Tea Pulko, šolska
knjižničarka, učiteljica Danica
Zelenik in tajnik Simon Simo-
nič (z njim so opravili računal-
niško primerjavo o porabi de-
narja za cigarete in vsakdanje
potrebščine). Po skupinah so go-
vorili o tobaku kot rastlini, poi-
skali so odgovore na vprašanje,
zakaj se mladi odločajo za ciga-
rete, ugotavljali vpliv kajenja na
srce, potem na naredili še pri-
merjavo o porabljenem denarju
za osnovne stvari in cigarete. Po
opravljeni kratki raziskavi so
prišli do podatka, da je nekaj od-
stotkov učencev na šoli že po-
skušalo kaditi, vendar pa so pri
tem odločno zapisali, da ne bodo
med tistimi, ki danes že kadijo.
Učenci so poudarili pomen zdra-
vega življenja v šoli, še najbolj
pri urah športne vzgoje, v mla-
dinskih delavnicah, pri vsak-
danji igri in povedali, da jih do-
bri prijatelji prav gotovo ne
bodo siUli s cigareto.
Nekaj risbic in pregovorov o
kajenju so izobesili na vrata
pošte, krajevne skupnosti in
šole, pripravili bogato razstavo,
ob vsem pa večkrat poudarili, da
si želijo obiskovati zdravo šole,
življenje pa bi bilo brez cigarete
mnogo bolj zdravo.
T. Moliorico
PTUJ / IZBRALI NAJIZVIRNEJŠI ČAJ IN
SOK
OŠ Podlehnik se /e
najbolj izkaxaltÊ
V okviru meseca brez zasvo-
jenosti - novembra - so v
območni organizaciji RK Ptuj
izbrali najizvirnejši čaj in sok.
Komisijo za izbiro je vodil Ig-
nac Janžekovič, profesor bio-
logije, ki bo kmalu pridobil
tudi naziv specialista za upo-
rabne rastline - s tega po-
dročja pripravlja magisterij.
Pri delu mu je pomagal spe-
cialist za preživetje v naravi
Borut Cerkvenič,
Na razpis za najizvirnejši čaj
in sok se je odzvalo osem
osnovnih šol. Na osnovi krite-
rijev - izvirnosti oziroma tradi-
cije - sta ocenjevalca izbrala
najboljše, odločitev pa ni bila
niti malo lahka. Prvo nagrado
je za izviren "domači čaj" iz
turške melise pripadla OŠ Pod-
lehnik in hkrati za zdravilni
čaj, v katerem je zraven žajblja,
bezga in timijana tudi turška
melisa. Gre čajno mešanico, ki
jo priporočajo pri zdravljenju
težav z dihalnimi organi, ob
gripi, nahodu in drugih
prehladnih obolenjih. Prvo na-
grado je OŠ Podlehnik prejela
tudi za domači gosti sok. Tudi
druga nagrada je šla v OŠ Pod-
lehnik za mešani domači čaj
kuharice Pavlice in osvežilni
domači čaj tete Olge (tudi poi-
menovanje je po mnenju prof.
Janžekoviča zelo izvirno).
Tudi za naravni jagodni sok je
podlehniška šola prejela drugo
nagrado. Tretjo nagrado sta
ocenjevalca dodelila OŠ Destr-
nik za zimski čaj in OŠ Žetale
za šipkov sirup.
Na razpis za novembrske ak-
tivnosti brez alkohola je prišlo
več receptov in vzorcev čajev.
na osnovi katerih je prof.
Janžekovič lahko določil sesta-
vo čajnih mešanic. Posamezne
šole so se v akcijo vključile tudi
s plakati. Na razpis se je prija-
vila tudi občanka iz okolice
Ptuja, ki je v ocenjevanje posla-
la recept za zeliščni domači čaj
in ledeni domači čaj, ki je med
mladimi zelo priljubljena
pijača. Njen ledeni čaj dokazu-
je, da so ga radi pili že nekoč.
Občanka iz Dola pri Ljubljani
je prispevala recept za bezgov,
grozdni in breskov sok. Vse re-
cepte za čaje in napitke hranijo
na sedežu območne organizaci-
je RK Ptuj.
Zamisel za akcijo izbire izvir-
nega čaja in soka, ki jo je dala
dr. Zlata Ivetič - Drahotusky s
šolskega dispanzerja v Ptuju in
podprla Območna organizacija
RK Ptuj, je po mnenju prof.
Janžekoviča zelo dobra. Odziv
je bil pričakovan, bolj kot
mestne šole so se odzvale zu-
nanje. Osebno bo zelo vesel, če
bo dobil še kakšen recept, saj
so taki podatki nasploh zelo
dobrodošli za strokovnjake za
zdravilne rastline. V šolah
lahko v okviru naravoslovnih
dnevov in čajnih kotičkov za to
še veliko naredijo. Na osnovi
receptov ljudskega zdravilstva
je veliko uporabnih podatkov
dobila farmacevtska industrija.
Nagrade bodo izbrane šole
prejele na proslavi ob 130-let-
nici Rdečega križa Slovenije.
Pomembno je, da mladi še na-
prej iščejo v svojem okolju po-
zitiven navdih in se tako
odločajo za zdrav način živl-
jenja.
MG
SLOVENSKA BISTRICA
Likovna razstava
Gregorja Samastur¡a
v slovenjebistriški vojašnici
nadaljujejo tradicijo likovnih
razstav. Od minulega torka do
konca januarja razstavlja svoja
likovna dela Gregor Samastur,
član Likovne sekcije iz Ptuja.
Gregor, ki je danes zaposlen v
Zavodu Marjana Borštnarja v
Domavi, se je s slikarstvom
pričel ukvarjati 1988. leta. Nje-
gove slikarske stvaritve so
večinoma vezane na krajino, naj-
pogostejša motiva pa sta pejsaž
in veduta, a tudi tihožitja,
občasno pa se pri njegovih delih
pojavlja tudi figuralika.
"Gregor je neobremenjen z raz-
nimi intelektualizmi, ki jih kar
mrgoli v modernem slikarstvu.
Njegov likovni izraz je preprost,
neposreden, torej ljubiteljski v
najžlahtejšem pomenu besede,"
je ob odprtju razstave povedal
član Likovne sekcije Ptuj Franc
Simonie.
Sedanja razstava v bistriški
vojašnici je Samasturjeva peta
samostojna. Doslej je razstavljal
svoja dela v Rozmanovem hra-
mu, v banki v Slovenski Bistrici,
turistični kmetiji Medved v Ja-
blanah ter v Mestni hiši v Ptuju,
sodeloval pa je še na ex temporih
v Ljutomeru, Piranu in na Rav-
nah na Koroškem.
Vida Topoiovec
Gregor Samastur
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TiDN I KOVA KNJIGARN I CA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA
mavriine
knjige
Leto se izteka in založbe prav
tekmujejo med sabo v izdajanju
otroških slikanic. Mnoge knjige
so tako vabljive, da se jim tudi
odrasli težko upremo. Sploh pa
so to knjige, ki nudijo majhnim
in velikim obilo bralnega ter es-
tetskega užitka, in jih pripo-
ročam vsem starostnim skupi-
nam.
MAVRIČNA
RIBICA, NA
POMOČ!
Bleščeča in pisana ribica iz sli-
kanice Marcusa Pfisterja se je
bistveno spremenila. V prvi
pravljici, ki je bila prevedena
pri nas, je mavrična ribica mu-
koma razdelila svoje lesketajoče
se luske drugim prebivalkam
oceana.
Težko je doumela, da je rado-
darnost eden izmed pogojev
prijateljstva. Morda jo je spoz-
navanje pravega
rijateljstva spremenilo v iz-
jemno razumevajočo ribico, ki
edina pokaže naklonjenost do
majhne tuje ribice. Ta se je v
širnem oceanu izgubila, a jo jata
mavričnih ribic zavrne. Sama
samcata se majhna tuja ribica
podi za razposajenimi ribicami,
le Mavrična se spomni svoje
osamljenosti, toda ... Pripodi se
riba roparica in bleščeče ribice
švignejo v skrivališča. Kaj pa
mala tuja ribica?
Novo pravljico o Mavrični ri-
bici je izdala založba EPTA,
prevedla pa Polonca Kovač.
MODRA
POŠAST
je zvita zgodba, ki se ponavlja
v sleherni družini na tak ali
drugačen način. Te praznične
dni pa se razne pošasti kar bo-
hotijo po stanovanjih. Pravljica
pripoveduje o Maji, ki si za
rojstni dan želi pravega, živega
kužka. Kužka in ničesar druge-
ga! Staršev ideja o kužku ne
navduši in Maji to jasno poves-
ta. Hja in težave se začnejo: k
Maji se priseli veHka pošast. Ta
počenja vse mogoče: pije in je s
posodo vred, polomi naslonjač
v dnevni sobi, nori na Blaževem
rojstnem dnevu, poje še surovo
potico ... Slednjič Majina starša
ugotovita, da je že bolje imeti
pravega psička kot pošast.
Modro pošast sta napisali in
narisali Ingrid Ostheeren in
Christa Unzer, prevedla pa jo je
Jana Osojnik. Slikanica je izšla
pri založbi Kres.
MANDI
je zajček, ki se mu pogosto vse
sfizi. Zato je v družini dežurni
porednež in nerodnež. Tako po
nerodnosti razbije srnjačka iz
smrekovega storža, ki ga je na-
redila sestrica Lina. Enako je
podrl hiško iz paličic bratca
Manija.
Bratec Maksi si je izkopal rov,
pa ga Mandi nehote uniči. Ves
togoten se Mandi odpravi do-
mov, kjer ga zamikajo borovni-
ce iz shrambe. Medtem se vrne
cela družina in malčki tožijo o
Mandljevih grdobijah. Kako ga
peče vest, ko vse skupaj sliši v
shrambo! Hoče se prikupiti ma-
mici, toda ta ga vzpodbudi k po-
pravilu škode in po utrudljivem
delu so Mandi, Lina, Mani in
Maksi zopet prijatelji.
Avtorici slikanice sta Brigitte
Weninger in Eve Tharlet. Knji-
go je prevedla Jana Osojnik za
založbo Kres.
ANGELČEK
BREZ
PERUTNIČK
je avtorska slikanica Pirkke
Vainio, ki pripoveduje nežno in
čustveno novoletno pravljico.
Mnogokrat ostajajo odraslim
očem skrite pomembne reči. Še
posebej v prazničnem decem-
bru drvimo po opravkih in na-
kupih ter ne opazimo tistih, ki
jim življenje ni tako naklonje-
no. Mala Marja tako opazi
osamljenega možakarja, ko pos-
topa pred izložbami. Naslednjič
zagleda Marja istega starca, ki
hrani golobe v parku. Babica ji
pojasni,da je brezdomec.
Na božični večer se Marja od-
tihotapi v park in obdaruje
brezdomca.
Slikanico je prevedla Jana
Osojnik in je izšla pri založbi
Kres.
KREMPLIN
je novost izpod peresa pril-
jubljene slovenske avtorice
Dese Muck. Najstniški roman
je izhajal v nadaljevanjih v PIL-
u, kjer je Desa Muck hišna avto-
rica. Roman je podnaslovljen
romantična grozljivka, kar je
nekoliko humorna razlaga pri-
jetne in napete dmžinske zgod-
be, kjer se zaplete s poltergaj-
stom. Kremplin je mojster iz-
ganjalec nezaželenih duhov. Za-
bavna in mojstrsko napisana
zgodba je pravo branje za
učence višjih razredov.
Knjigo je izdala Mohorjeva
založba v Celovcu in ima 122
strani.
Delavci Knjižnice Ivana
Potrča želimo vsem bralcem
Tednika veliko lepega branja
ter zdravja in zadovoljstva v no-
vem letu.
Liliana Klemenčii
TEDNIK ■ 27. DECEMBER 1996
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 13
HAJDOŠE / GASILKE SE KONDICIJSKO PRIPRAVLJAJO
Haidošanke znova na olimpiado
Pred skoraj osmimi leti so gasilke iz Hajdoš bile druge na ga-
silski olimpiadi v Varšavi, nov olimpijski nastop pa jih čaka
julija prihodnje leto na Danskem. Tudi v gasilstvu se namreč
tako kot v športnih disciplinah meri uspešnost na mednarodni
ravni na gasilski olimpiadi. Letošnja sezona je ženski desetini
iz Hajdoš prinesla kar 24 pokalov, med temi enajst za prva
mesta in zmago na državnem tekmovanju. V teh dneh pa že
nabirajo kondicijske moči v telovadnici, fitnes centru in baze-
nu, na spomlad pa jih čaka še vadba gasilskih veščin po med-
narodnem gasilskem programu CTIF.
Lidija Terbulec, Krisdna Zajšek,
Renata Habjanič, Metka Vidovič,
Klavdija Kozoderc, Vesna Hren,
Suzana Žumer, Alenka Metličar,
Anita Polanec in Gabrijela Galun
so ciance PGD Hajdoše, ki bodo
od 6. do 12. julija v me§tu Hernin-
genu na Danskem nastopile na ga-
silski olimpiadi. Samo tri od se-
danjih članic so "stare" znanke
olimpiade izpred osmih let v
Varšavi, druge članice pa so se v
zadnjih letih nekajkrat zamenjale.
Za strokovno plat priprav gasilk in
svetovanje že nekaj let skrbita
mentorja Srečko Tominc in Ivan
Brodnjak, pri kondicijskih trenin-
gih pa se jima je pridružil še špon-
ni trener Franc Zupanič.
Sicer pa so imele hajdoške gasil-
ke letos številne kondicijske pri-
prave in preizkuse gasilskih veščin
že pred uradnim pričetkom gasil-
ske sezone, v kateri so uspele iz-
polniti normo za olimpijski nas-
top. Pravijo, da so se precej časa
pripravljale, po treningih pa je bilo
potrebno poskrbeti še za redno
vadbo dvakrat tedensko z gasil-
skim orodjem. Podpore v društvu
in posluha pri mentorjih je bilo
zmeraj dovolj, na začetku sezone
so dosegle nekaj boljših rezultatov,
na državnem tekmovanju pa jih je
čakala huda konkurenca. Zmaga
med članicami skupine A je bila
zanje samo uspeh več, ki ga bodo
morale z vso vztrajnostjo nadgra-
diti še v prihodnji gasilski sezoni.
TRUD BO POPLAĆAH
TUDI 1 DENARNO
POMOČJO
Po nekaj tednih predaha, vmes
so imele še sestanek z vodstvom
Gasilske zveze Slovenije, so sredi
novembra začele redne tedenske
kondicijske treninge, v decembru
pa vadbi dodala še plavanje v ptuj-
skih Termah in vaje v fitnes cen-
tru. Lidija Terbulec, v desetini
duša za vse, pravi, da bodo morale
biti članice za olimpijski nastop
dobro pripravljene tudi po stro-
kovni plati, kajti še pred odhodom
na Dansko jih čaka preverjanje
znanja in sposobnost pri opravl-
janju vaje skupaj z desetimi slo-
venskimi gasilskimi ekipami (vse
v olimpijski reprezentanci).
"Gasilska reprezentanca za olim-
pijski nastop je tako rekoč že ses-
tavljena, sedaj nas čakajo samo še
priprave po posameznih gasilskih
društvih, sami moramo poskrbeti
tudi za večji del finančnih sred-
stev. Vse je povezano z velikimi
stroški, kajti Gasilska zveza Slove-
nije bo pokrila samo stroške pre-
voza in bivanja za reprezentante,
za ostalo osebno opremo pa mora-
mo poskrbeti sami. V društvu se-
veda denarja ni od kod vzeti, zato
smo se že obrnili na nekatere nas-
love v upanju, da nam bodo kje
lahko pomagali. Tudi treningi in
nakup dodatne opreme za vadbo
so povezani z denarjem. Prav je, da
omenim, da si bosta morala men-
torja pot na Dansko in nekajdnev-
no bivanje plačati sama. Vendarle
pa imamo vse članice veliko volje,
v gasilstvo smo vložile že precej ur
prostega čas in se marsičemu mo-
rale kdaj odreči. Prav zato nam je
zadnji uspeh na državni ravni toli-
ko več vreden in na olimpiadi se
bomo potrudili po svojih naj-
boljših močeh. Prepričane smo, da
je včasih tudi za uspeh potrebno
imeti srečo, želimo pa si predvsem
dobrega rezultata," dodaja Lidija
Terbulec, ki je v zadnjih dneh v
imenu društva in članic desetine
že razposlala prošnje za denarno
pomoč pred odhodom na olimpia-
do.
Sicer pa bo držalo, da je v Haj-
došah gasilstvo kar doma, kajti od-
hod na olimpiado bodo v društve-
no kroniko zapisali že tretjič (vsa-
kih osem let): prvič so se gasilske
olimpiade udeležili mladinci, v
letu 1989 članice in enako pri-
hodnje leto, ko tja potuje deset
deklet in oba mentorja. V društvu
seveda z veseljem povedo o uspe-
hih domačih gasilk, ki so aknvne
še pri drugih opravilih. V štirih le-
tih priprav na olimpiado so
društvu prinesle veliko dobrih
uvrstitev s centrskih, občinskih in
regijskih tekmovanj, poznajo jih
domala povsod po Sloveniji, po ga-
silski pon pa bodo prihodnje leto
(julija) na Dansko ponesle še imel
Ptuja in Slovenije. V šali pravijo,
da se jih v društvu nikakor nočejo
znebiti, zato imajo volje in želja
tudi za gasilsko sezono v novem
letu 1997.
Tekst in fotografila:
Tatiana Mohorko
Žensko gasilsko desetino smo pred dnevi zmotili med trenin-
gom v telovadnici
KIDRIČEVO / NA OBISKU V PODJETJU VITAL
Zvezdni ¡edilniki sledijo luni
Antonija Krajne, direktorica podjetja Vital, d.o.o., iz Ki-
dričevega, je ena tistih direktoric, ki veliko razmišlja o lju-
deh in njihovem počutju ter si predvsem želi, da bi imela ve-
nomer opravka z ljudmi dobre volje. Skupaj s kolektivom si
prizadeva, da bi jim postregla s kvalitetno, zdravo prehrano
in to način, ki je drugačen od klasičnega, brezosebnega.
Že decembra leta 1995 so
pričeli pripravljati astrojedilnike
za delavce Taluma. Z letom 1997
jih prenašajo v restavracijo Pan,
torej za vse zunanje obiskovalce.
Vsak mesec bodo pri pripravi je-
dilnika upoštevali zodiakov
znak.
"Pomembnega vpliva na
prehranjevanje nimajo samo Lu-
nine faze, temveč tudi položaj
Lune v zodiaku. Gre za vpliv, ki
je izginil iz naše zavesti in ki ga
tudi strokovnjaki za prehranje-
vanje še vedno v celoti zaobidejo.
Ne samo otroci, vsi imamo čudne
'dnevne požrešnosti'. So dnevi,
ko se ne moremo ubraniti pred
debelimi kosi kruha, potem pa
pridejo na vrsto sadje, zelenjava.
To poželenje ponavadi traja le
nekaj dni. Pri tem ima glavno
vlogo Luna oziroma njeno poto-
vanje po znakih živalskega kro-
ga," je o vzrokih za pripravo
astrojedilnikov povedala njihova
avtorica Antonija Krajne. Janu-
arja bodo v restavraciji Pan pri-
pravljali jedi v znamenju kozoro-
ga. Z njim so pred dobrim letom
pričeli tudi za delavce Taluma.
Izkušnje so pozitivne, čeprav so
nekateri še vedno skeptični tako
kot pri drugih zadevah. Drugi so
bili neučakani in so komaj čakali
na svoj znak in "svojo" hrano. Je-
dilnik za vsak znak je napisan
precej šaljivo, namenjen pa je
tudi izobraževanju, saj uvodoma
govori o hrani, ki naj bo prvenst-
veno zdravilo za vsakega. Pogos-
to namreč veliko zdravstvenih
diagnoz odkrije neuravnoteženo
prehrano in težave z njoo. Astro-
jedilniki po besedah Antonije
Krajne ljudi spravljajo v dobro
voljo, dobra volja pa je osnova,
preden sedemo za mizo. Vsak je-
dilnik za določen mesec vsebuje-
jo tudi določeno značilno jed
znaka. Kozorogova značilna jed
je pripravljena iz treh krompir-
jev, ene čebule, govejega zrezka,
žlice olja, porcije stročjega belega
fižola, žlice vinskega kisa, popra
in polovice žlice timijana. Vsak
jedilnik vsebuje tudi podatke o
cvetju za določen znak. Kozoro-
ga na primer razveseljujejo šopki
svetlo in temno rumene, modre,
bele in rdeče barve. Rože, ki so
značilne za to praktično in preu-
darno, včasih pesimistično zna-
menje, so bršljan in divja
mačeha.
Astrojedilnik naj bi bil vsem v
korist in zabavo. Pripravili so ga
v prepričanju, da so prvi v Slove-
niji in ne samo v Sloveniji, ki
upoštevajo posebne ritme vesol-
ja. Pogosto pa je biti prvi po-
membneje kot biti najboljši.
Skrivnosti astrojedilnikov lahko
spozna vsak, ki bo obiskal restav-
racijo Pan v Kidričevem.
MG
PODGORCI / SREČANJE 41 -LETNIKOV
Dan prijetnih spominov
Le del nekdanjih učencev, ki so končali šolanje leta 1956
Nekdanji učenci OŠ Podgorci so
ob 40. obletnici izstopa iz šole in
pet let po srečanju z Abrahamom
ponovno    pripravili    srečanje.
Slavljenci so se zbrali z družinski-
mi pari in še živečimi učitelji brez
večjih pozdravov in nagovorov, le
s pesmico STOJI UČILNA ZI-
DANA
Ob 40 in več let starih fotografi-
jah je bilo kar nekaj ugibanja, kdo
je bil na njih, spomini so se preli-
vali drug v drugega - od "snežnih
vojn" v zimah, ki so bile še prave,
do spomina na violino sedaj že po-
kojnega ravnatelja Penka. Za
odlično vzdušje v gostišču "Marta"
v Cvetkovcih sta poskrbela muzi-
kanta in ni bilo pesmi, ob kateri
ne bi pritegnila svojega meha.
Ob jutranjem svitu, ko je bilo
srečanja konec, pa so si zbrani
obljubili: Še se bomo srečali, ne
srečali - srečevali. Če ne prej, pa
leta 1999, ko šola Podgorci praz-
nuje častitljivo 180-letnico.
Mimica Korpar
PTUJ / AVTOREMONTNA SEKCIJA O EKOLOŠKIH ODPADKIH
Problem je sf roielr
Na seji članov avtoremontne
sekcije pri Območni obrtni zborni-
ci Ptuj 17. decembra, ki jo vodi
Marjan Hvaleč in ima več kot 50
članov v vseh devetih občinah na
Ptujskem, so se v glavnem pogo-
varjali o problematiki ravnanja z
ekološko oporečnimi odpadki, kot
so olja, filtri, mastne krpe in po-
dobno. Informativno pa so se sez-
nanili tudi z dopisom ravnatelja
Poklicne in tehniške strojne šole v
okviru Šolskega centra Ptuj Mila-
na Cimermana, v katerem jih sez-
nanja z razširitvijo izobraževalnih
programov, prilagojenih za obrt in
drobno gospodarstvo v šolskem
letu 1997/98 v tej šoli, mojstrskimi
izpiti in z jubilejem šole v letu
1997, ko bodo praznovali 30-letni-
co samostojnega dela in 120-letni-
co obrtnega izobraževanja. Želja
šole je, da bi Območna obrtna
zbornica Ptuj na eni svojih sei
upravnega odbora razpravljala o
problematiki obrtnega izo-
braževanja.
Pri ekoloških odpadkih je prob-
lem strošek, saj je na primer za
uničenje starega filtra potrebno
plačati tri nemške marke. Kot je po-
vedal vodja sekcije Marjan Hvaleč,
je podjetje za ekološko sanacijo Eko-
san, d.o.o., namestilo posebne poso-
de za odlaganje filtrov in želi imeti
po vsakem odloženem filtru omen-
jeni znesek. Ker to vprašanje ni
rešeno na ravni države, so se dogo-
vorili, da bodo te tri marke v bodoče
plačevali lastniki starih filtrov ozi-
roma tisti, ki kupijo novega. Pri ne-
katerih avtomobilih novi filter stane
več kot ekološki odpadek, kar je po-
poln nesmisel oziroma v nasprotju s
pričakovanji na ekološkem po-
dročju. V sekciji so se tudi dogovo-
rili, da starih filtrov ne bodo dajali
strankam, ker bi sicer prišlo do do-
datnega onesnaževanja okolja. V
takšno ravnanje (shranjevanje in
odlaganje starih filtrov) so prisilje-
ni, ker tudi Čisto mesto ne dovoli
odlaganja takšnih odpadkov na cen-
tralno deponijo oziroma takšnih od-
padkov tudi ne odvažajo. Zanima pa
jih, kako je firma Ekosan prišla do
takšne cene za odpadni filter oziro-
ma kdo jim jo je odobril. Pri tem
člani avtoremontne sekcije še pose-
bej poudarjajo, da se strinjajo z vse-
mi ekološkimi prizadevanji države,
ki pa mora te zadeve tudi dosledno
izpeljati. Stroške ekoloških odpad-
kov morajo nositi tisti, ki jih imajo.
Opozarjajo tudi na probleme, ki jih
imajo z mastnimi krpami, ker ne
vedo, kam bi jih odlagali. Lepo pa je
na primer rešeno odlaganje odpad-
nih olj.
MG
PTUJ / USPEH PTUJSKIH VETERINARJEV
£if CI prvih osfeosfff fez
pri opki v Sloveniji
Majhna opica (kapucinka) Vili, ki tehta borih kilogram in
osemdeset dekagramov (manjša od muce), se je 18. novembra
poškodovala. Čez tri dni je njen lastnik Marjan Lizzi iz Ptuja
(bolj znak kot čarodej Marlizz) ptujske veterinarje šel vprašat,
kaj naj naredi. Rentgenska slika je pokazala, da gre za komple-
ten prelom golenice. Odločili so se za osteosintezo, to je za ki-
rurško zdravljenje zloma s ploščico, ker kot je povedal dr. vet.
med. Emil Senčar, ki je bil eden od treh operaterjev (sodelova-
la sta še veterinarja Branko Veselic in Živa Klobučar), so
predvidevali, da Vili ne bo hotel imeti mavca na nogi, lahko bi
si ga tudi snel.
Tovrstna operacija je že zaradi
majhnosti živali (v tem primeru
Vilija) izredno težka, in kot je po-
vedal veterinar Emil Senčar, v
bistvu zahteva filigransko delo.
Uporabili so posebne instrumente,
ki so primerni^ tudi za operacije
majhnih muc. Še do nedavnega so
take operacije opravljali le v
Ljubljani. Sedaj pa se ponudila
priložnost, da tudi ptujski veteri-
narji dokažejo svojo visoko stro-
kovnost in se potrdijo kot enaki s
kolegi od drugod. Operacijo so iz-
vedli 23. novembra in je trajala tri
ure. Njen pomen je v tem, da je
Operiranec Vili pri enem od
svojih rešiteljev, dr. vet. med. "
Emilu Senčar ju.   Foto: Kosi
prva take vrste v Ptuju (pri opici)
in tudi ena prvih v Sloveniji. Da so
jo ptujski veterinarii lahko opravi-
li, gre zasluga dobri opremljenosti
z aparaturami in instrumenti am-
bulante za male živali in okrog
dvajsetim že opravljenim osteosin-
tezam pri psih.
V petek, na miklavževo, je šel
Vili v domačo oskrbo. Njegova
živahnost, zlasti še v gibanju, na-
poveduje, da bo vse v redu in da
zapletov ne bo. Rana je lepo zaras-
la, in kot kaže, Vilija ne moti. Ve-
terinar Emil Senčar je ob odpustu
povedal, da si nihče ni predstavl-
jal, kaj bo storil z rano. Lastniku
Marianu Lizziju je priporočil, da
mu vsaj še nekaj časa ne dovoli
skakati. Na pregled mora Vilija
pripeljati čez mesec dni. Mala ka-
pucinka je pri Lizzijevih že skoraj
dva meseca, stara je leto in pol. Ko
bo popolnoma zdrava, se bosta
pričela pripravljati na nastope.
Lizzi pričakuje, da bo to že čez
kakšno leto, vmes pa jo bo na
kakšnem od svojih čarodejskih
nastopov le pokazal.
DOBRA OPREMUE-
NOSTBODOČE
VETERINARSKE
BOLNIŠNICE PTUJ
Petkov obisk v ambulanti za
male živali Obdravskega zavoda
za vetermarstvo in zivinore)0 je
bil priložnost, da smo se z dr. vet.
med. Emilom Senčariem pogovo-
rili tudi o poteku oblikovanja ve-
terinarske bolnišnice Ptuj, ki jo
ustanavljajo glede na zakon o ve-
terinarski službi in ki zdravljenje
živali izrazito opredeljuje kot dej-
avnost v zasebništvu. Veterinar-
ska bolnišnica Ptuj bo organizira-
na kot zasebna. Kirurško so zelo
dobro opremljeni, imajo vso po-
trebno opremo oziroma stvari, ki
jih zahteva izvajanje težjih ki-
rurških posegov pri živalih. V fazi
razvoja pa je tudi dejavnost
zdravljenja zob, obzobnih tkiv in
čeljustne kirurgije. Za dejavnost
so pomembni tudi prostori, ki so
jih prav tako uredili. Prizadevajo
pa si tudi veliko prakso dvigniti
na raven bolnišnice.' Bolne živali
bodo lahko tudi hospitalizirali.
Na Ptujskem živi veliko ljubitel-
jev malih živali, psov je glede na
register okrog osem tisoč, mačk,
za katere register ne obstaja, pa je
po ocenah okoli dvanajst tisoč. V
domovih številnih družin bivajo
še drugi hišni ljubljenčki: hrčki,
morski prašički, papige in podob-
no. Kljub temu da so različne bo-
lezni med živalmi precej razširie-
ne, se njihova obolevnost po zas-
lugi vedno večje osveščenosti lju-
di zmanjšuje. Pes ni več samo
čuvaj. Najpogostejše bolezni med
malimi živalmi so kožne, sledijo
prebavne motnje, prehladna obo-
lenja, pljučnice in presnovne bo-
lezni.
Skrb za živali pa bi še pridobila
na kakovosti, če bi imeli v Ptuju
azil (trenutno že šest tednov iščejo
novega gospodaria za prijaznega
psička) in tudi primerne prostore
za varstvo živali, ko so Ijjadje na
dopustih ali kako drugače odsotni
in ne morejo skrbeti za svoje hišne
ljubljenčke.
Ptujski veterinari! so za potrebe
malih živali dosegljivi 24 ur dnev-
no, ambulanta dela cel dan.
MG
14 - OD TOD IN TAM
27. DECEMBER 1996 - TEDNIK
ORMOŽ / ZNANI NEZNANI ROJAKI
Profesor Franio Lukman
Odkar znanim rojakom v ormoški aleji pomembnih mož
postavljajo spomenike, smo se nekako zavedli, da je bil v
naših krajih rojen marsikateri pomemben človek, a ga je
pot zanesla izven dosega našega pogleda. V različnih tujih
krajih in deželah so postali pomembni strokovnjaki, priz-
nani umetniki in cenjeni someščani. Doma jih ne poznamo
in neredko se začudimo da je ta ali oni naše gore list ali na-
tančneje - naše trte grozd. Eden takšnih je tudi profesor
Franjo Lukman, inženir agronomije, s čigar imenom je te-
sno povezan razvoj jugoslovanskega sadjarstva med obema
vojnama, v povojnem času pa je odločilno sooblikoval po-
dobo slovenskega sadjarstva.
Profesor, ki je napisal osem
strokovnih knjig o gojenju sad-
nega drevja, ki je bil s svojimi
članki prisoten v številnih
domačih in tujih strokovnih re-
vijah, ki je vodil okrog 100 jav-
nih predavanj, je bil rojen na
Krčevini,(Miklavž pri Ormožu)
1. septembra 1897 v kmečki hiši
z razvitim vinogradništvom in
sadjarstvom. Pet razredov
osnovne šole je končal pri Mi-
klavžu, nato pa je šolanje nadal-
jeval v humanistični gimnaziji v
Mariboru ter jo med prvo sve-
tovno vojno - že kot vojak - z od-
liko končal. Vojsko je služil v te-
danjem 87. celjskem polku na
italijanskem bojišču, bil pa je
tudi med oficirji, ki so ostanke
polka pripeljali domov v Celje.
Nato se je prostovoljno javil v
novo jugoslovansko vojsko in
sodeloval pri končni osvoboditvi
Maribora v noči z 22. na 23. no-
vember 1918 in v vseh vojnih ak-
cijah na Koroškem okoli Veli-
kovca in Celovca. Zaradi nadal-
jevanja študija je bil leta 1919 na
svojo željo demobiliziran. Ker je
kot prostovoljec sodeloval pri
osvoboditvi Maribora in obram-
bi naše severne meje, je leta 1958
prejel spomenico, kasneje pa še
plaketo in spominski znak kot
priznanje ljubezni do domovine.
Po vojni se je Franjo Lukman
odločil za študij agronomije na
visoki kmetijski šoli v Pragi ter
jo 1924. uspešno končal. Prvo
prakso kot inženir agronomije je
opravljal v češkem mestu Hra-
dec Kralova, nato pa je nastopil
službo suplenta na takratni
srednji sadjarsko-vinogradniški
šoli v Mariboru., kjer je predaval
o varstvu rastlin, botaniki in mi-
kroskopiranju. Leta 1928 je z
odliko opravil profesorski izpit
na kmetijski fakulteti v Zagrebu,
nato pa je dobil mesto profesorja
na srednji kmetijski šoli v Buko-
vu pri Negotinu v Srbiji. V letih
1932/33 je na kmetijskem oddel-
ku banske uprave opravljal refe-
rentske posle za sadjarstvo in vi-
nogradništvo ter delo vinarskega
nadzornika za dravsko banovi-
no. Od leta 1933 pa vse do 1951
pa je bil prof Lukman na najod-
govornejših strokovnih
položajih za sadjarstvo in vino-
gradništvo v Jugoslaviji kot refe-
rent, inšpektor, glavni planer in
svetnik na ministrstvu za kme-
tijstvo v Beogradu. Med svojim
službovanjem je v veliki meri
spoznal in proučil problematiko
sadjarstva in vinogradništva ter
vinarstva. Kot referent za sad-
jarstvo pri banski upravi v
Ljubljani je sodeloval pri rajoni-
ziranju sadjarstva in vinograd-
ništva ter pri določanju sadnega
in trsnega izbora.
Leta 1933 je napisal knjigo
"Kmetijstvo dravske banovine",
dve leti kasneje pa je pripravil
prvi tekst rokopisa knjižice
"Trsni izbor in vinski tipi za
dravsko banovino". Sodeloval je
na različnih državnih in medna-
rodnih konferencah in kongre-
sih ter pri ustanavljanju prvih
sadjarskih poskusnih postaj. Od
1937 do okupacije je bil urednik
glasila "Agronomski glasnik" v
tedanjem združenju jugoslovan-
skih agronomov, istočasno pa je
bil v upravi istega združenja in
nekaj časa tudi generalni tajnik.
Franjo Lukman se je ukvarjal s
pomološkim preučevanjem, zato
je organiziral saditev 19 večjih
sortimentnih nasadov sadnega
drevja, orehov in leske v Make-
doniji in Srbiji ter sodeloval pri
nadzoru in njihovem strokov-
nem proučevanju. Opravljal je
tudi vzporedne poskuse s sušen-
jem češpelj v treh tipih malih
sušilnic za sadje. Za svoje delo je
prejel odlikovanje kraljevski or-
den jugoslovanske krone IV.
reda.
Po drugi svetovni vojni je kot
šef odseka za sadjarstvo in vino-
gradništvo pri ministrstvu za
kmetijstvo in gozdove v Beogra-
du      spremljal      zastopnike
UNRRE, ko so ugotavljali potre-
be za pomoč pri obnovi teh pa-
nog v Jugoslaviji. Za svoje delo
je bil od ministrstva pisno po-
hvaljen in je dobil poseben do-
datek k plači. Kot ekspert za
sadjarsko panogo je v tem ob-
dobju sodeloval v strokovnem
preučevanju kmetijstva v Make-
doniji. Od leta 1950 pa je bil kot
strokovnjak svoje stroke postavl-
jen pri državni arbitraži za mesta
Beograd in Zemun.
Že leta 1947 se je poskušal
vrniti v Slovenijo in je kandidi-
ral za profesorja sadjarstva na
ljubljanski fakulteti, vendar mu
takratne strukture niso bile na-
klonjene in se je vrnil šele po re-
organizaciji državne uprave leta
1951. Takrat je bil po krajšem
službovanju pri direkciji držav-
nih posestev v Ljubljani pre-
meščen na inštitut za sadjarstvo
v Mariboru. Tukaj se je ukvarjal
s pomološkimi raziskavami -
odredil je sorte v nasadih v
Brestrnici in opravil levji delež
pri načrtovanju predloga za ure-
ditev posestva sadjarsko-vinar-
ske poskusne postaje v Brestrni-
ci. Vse do upokojitve leta 1959 je
sodeloval pri žlahtnjenju ja-
bolčnih sort in vzgoji novih sort
drevja. Za svoje delo je prejel
različna priznanja in plakete, bil
pa je tudi častni član slovenske-
ga sadjarskega društva.
Tudi po upokojitvi je sodeloval
pri različnih aktivnostih, med
drugim pri ocenjevanju jablano-
vih in breskovih hibridov, poleg
tega pa se je veliko ukvarjal s pi-
sanjem, saj njegova bogata
zapuščina zajema rokopise treh
knjig ter rokopis sadjarske ter-
minologije v 12 evropskih jezi-
kih. Profesor Lukman se je nam-
reč sporazumeval v kar šestih
tujih jezikih, veliko pa je tudi
prepotoval. Upokojenske dni je
pogosto preživljal v univerzitet-
ni knjižnici, kjer so ga kot red-
nega gosta poznali tako obisko-
valci kot tudi uslužbenci. Rad pa
se je tudi sprehajal po okoliških
hribih, kjer je kmetom mimo-
grede priporočal primerne vrste
sadnega drevja ali popravil
kakšno nestrokovno opravljeno
rez.
V knjigah in knjižicah, ki
predstavljajo znane rojake, boste
njegovo ime zaman iskali ali pa
bo napisano z drobnim tiskom.
Morda zato, ker je že mlad odšel
od doma, morda, ker se je ukvar-
jal s popotnico iz naših krajev - s
sadjarstvom in ne čim bolj zve-
nečim. Morda pa tudi zato, ker
ga imajo vsi v spominu kot zelo
skromnega in študioznega go-
spoda.
viki klemenčič
V Lukmanovem sorodstvu je kar pet Francev: od leve stojijo
Franc Cafnik, Franc Lukman in Franc Gorjak, čepita pa Franc
Lah in njegov sin Franček.
Prof. Franjo Lukman
ORMOŽ / V VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU
Dan odprtih vrat
Minuli teden so v varstveno-delovnem centru pripravili dan odprtih vrat in razstavo iz-
delkov. Na ta način so želeli svoje delo predstaviti čim širšemu krogu Ormožanov, ti pa
so njihove lične izdelke lahko tudi kupili.
V varstveno-delovnem cen-
tru, ki ga vodi Tonček Prapot-
nik, se je v zadnjem letu marsi-
kaj spremenilo. Pravi, da sami
napredka ne opazijo, ampak na
razstavi sem opazila veliko šte-
vilo povsem novih, še lepših iz-
delkov. Odkar so dobili nove
stroje za šivanje in našivavanje,
napravijo veliko različnih
prtov in prtičkov, posebno po-
zornost pa pritegnejo ročno
našiti prti s svečanimi
božičnimi ali povsem vsakdan-
jimi motivi. Še vedno izdeluje-
jo kuhinjske krpe, predpasni-
ke, okrasne blazine, različne iz-
delke iz volne in obeske za
ključe. Nova pridobitev je tudi
okvirjanje, tako da sedaj sami
okvirijo svoje krasne gobeline.
Letos so prodali že zavidljivo
število novoletnih voščilnic.
Vsi izdelki so po novem
opremljeni z etiketo "ročno
delo" in imenom proizvajalca.
Marsikateri izdelek pa napravi-
jo tudi po naročilu.
V centru, kjer je poudarek na
varstvu ter pridobivanju in raz-
vijanju ročnih spretnosti, se
zbira 17 varovancev. V času
mojega obiska so bili prezapos-
leni s svojim vsakdanjim de-
lom. Potekale pa so tudi
živahne priprave za veliko za-
bavo s starši, zato je iz kuhinje
omamno dišalo po najraz-
ličnejših dobrotah.
vk
Kljub obiskom se varovanci niso dali motiti pri svojem delu
PTUJ / o DELU RK V NASEUU BRATJE REŠ
Sreianje stareßih
bo spomladi
Naša organizacija Rdečega križa spada v mestno četrt
Panorama, vendar organizacija RK dela samo na po-
dročju stare krajevne skupnosti bratov Reš, Poverjeniki
organizacije so obiskali v tem predprazničnem Času 156
gospodinjstev. Iz članstva je razvidno, da je to naselje
starejših, 156 gospodinjstev šteje 421 članov, to je pov-
prečno manj kot tri na gospodinjstvo.
Ob obiskih so nekateri člani
RK pripominjali, da v maju ne
organiziramo več zbiralnih ak-
cij oblačil in drugega blaga.
Res ne, toda kdor želi RK kaj
darovati, in če gre za večjo
količino, naj pokliče na tel.
771-542 in se lahko dogovori za
predajo. Še lepše in lažje pa je,
če podarjeno sam zapelje na
območno organizacijo Rdečega
križa, ki ima sedež v gasilskem
domu.
V preteklem letu 1996 je bilo
tudi nekaj naših članov
deležnih pomoči v prehrani in
oblačilih z območne organiza-
cije RK.
Navada je, da v tem času po-
vabimo starejše krajane na pri-
reditev in zakusko. Tega v
zadnjih decembrskih dneh ne
nameravamo organizirati, pač
pa bomo to storili v zgodnji
pomladi. Bolne in naše člane v
Domu upokojencev pa bomo
obiskali še pred novim letom.
Ob koncu se želim vsem čla-
nom RK pa tudi drugim kraja-
nom zahvaliti za plačano čla-
narino in prispevek. Istočasno
pa jim želim v imenu odbora
RK bratov Reš zdravo, mirno
in uspeha polno leto 1997.
Za KORK:
Mimica Korpar
ORMOŽ / SREČANJE REJNIC IN REJENCEV
Mama in tista mama,
líi¡etamnelí¡e
v ormoški občini je okrog 15 otrok, ki zaradi najraz-
ličnejših razlogov ne morejo živeti pri svojih starših. V spo-
razumu s starši jim socialno poišče primernejši dom, kjer
po zakonu lahko ostanejo do 18 leta starosti. Če starši želi-
jo, jih imajo seveda pravico obiskati.
Otroci se hitro vključijo v
družino rejnice in največkrat jo
že kmalu kličejo mama. Rej-
ničinega moža redkeje kličejo
oče, ponavadi je stric ali kaj po-
dobnega. Svojih staršev seveda
ne pozabijo, toda prava mati
postane le še mati, ki je tam ne-
kje daleč, vse skrbi in veselje
vzgoje otroka pa prevzame rejni-
ca. Rejnicam vsako leto po-
skušajo njihovo delo olajšati s
predavanji in podobnim izo-
braževanjem, saj v rejniški
družini pride do enakih težav
kot v vseh drugih družinah,
včasih pa še kakšna več. Poleti je
center za socialno delo prvič or-
ganiziral letovanje za rejnice in
rejence. Odziv ni bil velik, tisti,
ki so preživeli teden dni v Strun-
janu, pa so bili zelo zadovoljni.
Socialna delavka Tanja Lipnik
je povedala, da so se na letovanju
ukvarjali z različnimi oblikami
skupinskega dela, predvsem pa
je bilo letovanje pomembno kot
oddih in sprostitev. Poskusili ga
bodo organizirati tudi prihodnje
leto, če bodo le uspeli zbrati
sredstva.
Teoretično naj bi se otrok, ko
se razmere v matični družini
uredijo, vrnil v svojo družino,
vendar se to zgodi zelo zelo red-
ko ali nikoli. Prave težave nasto-
pijo, ko otrok odraste in stoji
pred življenjem brez vsega tiste-
ga, kar drugi otroci dobijo od
svojih staršev kot popotnico v
življenje. Direktorica centra za
socialno delo Marieta Štampar je
dejala, da tudi to težavo s skup-
nimi močmi nekako rešijo, saj
postanejo rejenci z leti pravi
člani rejniške družine in pristni
stiki ostanejo tudi, ko so odrasli
in si ustvarijo lastno družino.
Čeprav je v Sloveniji vsaj 300
parov, ki bi želeU posvojiti otro-
ka, le-ti ostajajo praznih rok.
Starši otrok, ki so v reji,kljub
temu da jim ne nudijo ali ne mo-
rejo nuditi družinskega življen-
ja, niso pripravljeni privoliti v
posvojitev. Prav ta pa bi otro-
kom dala stalen dom in tudi vse
pravice, ki jih ima lasten otrok,
od dedovanja naprej.
Delo centra za socialno delo je
pogosto nehvaležno, saj se soci-
alni delavec lahko še tako trudi,
pa bo uspeh minimalen ali pa ga
sploh ne bo. Težava je tudi v
tem, da njihovo delo pogosto
napačno razumemo. Za socialne-
ga delavca ni poseben uspeh, da
bo reševal težave svojih strank,
treba jih je naučiti, kako naj jih
rešijo sami.
vk
Novoletna delavnica se je izkazala za pravo obliko druženja
TEDNIK  - 27. DECEMBER 1996
ZANIMIVOSTI -15
SKRIVNOST ČASA
"Cas leti viasih kakor ptiia^ drugii pa se plazi kot irv"
čas že od nekdaj buri človeško domišljijo, predvsem pa poto-
vanja v času in časovni stroji, ki so navdihovali številne
znanstvenofantastične zgodbe. Po eni strani zato, ker čas s
svojo neulovljivostjo razpihuje človekovo težnjo po končnem
spoznanju, po drugi strani pa zato, ker izziva našo osebno željo
po obvladanju in nadzoru, saj je navsezadnje od njega marsi-
kaj odvisno. Tudi naše življenje na zemlji in dogodki so časov-
no omejeni.
Kaj je čas?
Časovna dimenzija je tesno po-
vezana s prostorsko. Če ne bilo
prostora, tudi časa ne bi bilo. Čas
je fizikalno odvisen od gibanja
in spremembe lokacije. Ali dru-
gače: če ne bi bilo stalno spre-
minjajočih se zaznav različnih
stanj razpoloženj v naši zavesti, s
katerimi se identificiramo, čas
za človeka ne bi obstajal.
Objektivnost časa
Realno gledano je čas na fizični
ravni objektivna kategorija. To
dokazuje tudi možnost, da ga
lahko merimo in da so časovne
enote (leto, dan, ura, minuta, se-
kunda ...) enopomensko defini-
rane. Sekunda je objektivno
zmeraj enako dolga, ne glede na
to, kako jo subjektivno doživlja-
mo. Pri merjenju časa je zanimi-
vo to, da je utemeljen na gibanju
nebesnih teles (sončne ure), ni-
hanju (nihajne ure) oziroma'
toku (vodne, peščene ure). Naj-
natančnejše merjenje časa danes
pa temelji na nihanju atomov
dušika v molekuli NH3.
Relativnost časa
Čeprav je čas na fizični ravni
objektivna kategorija, minuta je
torej enaka minuti, pa lahko ti
dve minuti doživljamo zelo raz-
lično. V družbi drage osebe nam
bo minuta minila kot sekunda, v
čakalnici pri zobozdravniku pa
se nam bo zdela desetkrat daljša.
Zunanja zakonitost je očitna -
kar nam je prijetno, hitro mine,
kar nam ni prijetno, se nam zdi,
da traja neskončno dolgo. Če
pričakujemo, da bo nekaj dolgo
trajalo, nam ponavadi hitro
mine, če mislimo, da bo hitro
končano, se nam zdi dolgo.
Občutek časa je torej odvisen od
naših subjektivnih občutkov in
trenutne miselne usmerjenosti.
To pomeni, da se naša v resnici
objektivna zaznava časa v
fizičnih možganih, preden se je
zavemo, obarva s kakovostjo
naših čustev in se preseje skozi
naše miselne predstave. In tako
obarvane zaznave časa se potem
znova zavemo v fizičnih možga-
nih, zato pravi Turgenjev: "Cas
leti včasih kakor ptica, včasih pa
se plazi kot črv."
Zavedanje časa
Dokler bomo živeli, čustvovali
in razmišljali, bomo tudi živeh v
času. Šele ko bomo lahko po svo-
ji volji nadzorovali svoje delo-
vanje na fizični, astralni in men-
talni ravni in se po svoji volji ka-
darkoli potopili v brezčasno za-
vest, recimo pri meditaciji, ta-
krat bomo poštah mojstri, obvla-
daH bomo svoje življenje in
obvladali bomo čas, takrat bomo
postali nesmrtni.
Nekaj se nam zdi dolgo ali
kratko samo, če gledamo naprej
ali nazaj, če nismo z zavestjo v
tistem trenutku. Zavest sama je
namreč večna in brezčasna. Za-
vest v manifestaciji pa se lahko
zaveda sama sebe samo skozi
lastne zaznave okolja. Zaporedje
teh zaznav ustvarja občutek časa.
Če ne živimo zavestno v tem tre-
nutku, nimamo v spominu zapo-
redja dogodkov, in ker se nima-
moijčesa spominjati, se nam zdi,
da čas hitro teče, da gre življenje
hitro mimo; in v resnici gre
mimo nas, mimo naše zavesti.
Bolj ko živimo zavestno, bolj je
naše življenje polno. Pa ne samo
polno zunanjih vtisov, temveč
tudi notranje izpolnjujoče. Za-
vest sama je namreč tudi notran-
ja radost in mir, ki jo na ravni
duševnosti občutimo kot srečo.
Ko nekaj delamo poglobljeno,
na primer študiramo ali namen-
jamo pozornost svojemu kon-
jičku, takrat lahko popolnoma
izgubimo občutek za čas, ker se
brezčasna zavest preliva v naše
življenje. Skrivnost časa je torej
v zavedanju, zavedanje temelji
na zavesti, zavest pa nas oživlja
kot fizična, čustvena in razum-
ska bitja.
Iluzija časa
Ločenost in omejenost naše za-
vesti je torej tista, ki brezčasno
dogajanje razdeli na zaporedje
dogodkov, zaporedje zaznav v
možganih, ki ustvarjajo iluzijo
časa. Na temelju tega zaporedja
zaznav govorimo o preteklem,
sedanjem in prihodnjem času.
In prav o Jem razmišljamo v teh
dneh. Toda če moja zavest ne bi
bila v trenutku tam in povsod
drugje, čas zame ne bi ostajal. Si
predstavljate življenje, kjer ne bi
bilo časa, tako kot ga poznamo?
Kjer ne bi svojih lepih in manj
lepih trenutkov odmerjali le s se-
kundami, minutami, urami, leti
temveč se popolnoma preda-
li? Kjer tudi trenutek ne bi bil
tako omejen, temveč neskončno
dolg?
Marila Slodn|ak
Ura mine, čas ostane!
Jutri, Jutri, vedno jutrii
in tako mine zivljerye. :
Humboldt pravi: "Čas
je prazen prostor, ki ga
izpolnijo šele misli,
občutki in dijania."
Ervin Stopfer, 23 let:
"Meni osebno veliko pomeni
prosti čas in največ ga porabim
za doseganje notranjega miru,
poslušanje klasične glasbe in za
svojo osebno rast. Glede na to,
da sem še mlad, ga imam do-
volj, verjamem pa, da ga bo glc
de na tempo življenja z leti ved-
no manj. Teče pa predvsem gle-
de na razpoloženje: včasih bi
želel podaljšati noč na 48 ur,
drugič pa ravno obratno. Toda
če bi imeli preveč časa in samo
dobre dneve, ne bi znali razli-
kovati dobrih in slabih časov.
Kajti prav zaradi slabih dni
znamo ceniti dobre dneve."
Mohorič Franc, 41 let:
"Od časa je veliko odvisno.
Predvsem mi primanjkuje
prostega časa za športne in dru-
ge aktivnosti. Ko mi je lepo, ne-
verjetno hitro beži, ko pa se лај
zatakne, se neskončno vleče,
Od časa so odvisne tudi živl-
jenjsko pomembne odločitve,
Franc Mohorič
lahko se ti
zgodi, da le
minutko za-
mudiš in je
prav ta usod-
na. S časom
merimo svojo
življenjsko
dobo, delov-
na leta, za-
konsko zvezo
Bojana in Suzana Galun, 18
let:
"Ko je žur, bi ga najraje zaus-
Bojana in Suzana Galun
tavili, a še nisva ugotovili, kako.
Tudi pri testih v šoli nam ga
ponavadi zmanjka. Najlepši čas
za naju je tisti, ki ga preživiva
skupaj. V spominih včasih obu-
java lepe čase, predvsem tiste
romantične, ki sva jih preživel,
s fanti. Bojiva pa se prihodnjih
časov."
Marija Bezjak, 73 let:
"Vedno mi
zmanjkuje
časa, saj
živim sama
in moram
večino dela
pri hiši
opraviti
sama.
Večkrat   se
spominjam
svojih
prejšnjih
časov, toda ne želim se več vrni-
ti vanje. V prihodnjem času pa
si želim predvsem zdravja."
Marija Bezjak
MANDARININIH NAJ NAJ NAJ 10
Osem iivajakev in
prijetne melodije
založba Mandarina je v novem-
bru izdala novo kompilacijsko
kaseto in lasersko zgoščenko z
naslovom Naj naj naj 10. Na njej
se s svojimi uspešnicami tokrat
predstavljajo: Ptujskih 5, Kora-
do Buzeti, Brendi, Nina Prigl,
ansambel Venera, Moni, Miran
Tetičkovič in Nataša.
Ptujskih pet se predstavlja s
skladbicama Ne ubijajte me in
Poročni valček. Korado Buzeti
se predstavlja s skladbo Solza se
bo posušila, Nina Prigl, ki se je
prvič predstavila na kaseti in
zgoščenki Brendi in mali koren-
jaki, se tokrat predstavlja s pe-
smijo Ali veš, da jočem se, Bren-
di z žargonsko obarvano pesmijo
Jaz pa nisem verjel ter s pijansko
pesmijo Vem, da spet se bom na-
pil, ansambel Venera se pred-
stavlja s country priredbo pesmi
z naslovom Vleče se kot noč, ta
dolga pot; Moni bo zagotovo
osvojila srca najstnikov s pesmi-
co Šalala salali, Miran
Tetičkovič se je priključil s pe-
smijo Obljubi mi, da boš le
moja, prvič pa se predstavlja
mlada Nataša.
-OM
Mlada ptujska pevka Moni se
na novi kaseti predstavlja s
skladbico Šalala-šalali.
Foto:B.Mihalič
GLASBENI POOOVOR/ĐORĐE BALAŠEVIĆ
"Bil sem med svojimi"
v petek, 6. decembra, ob 20.30 je v dvorani Ta-
bor v Mariboru štiritisočglava množica
povzdvignila glas: "Dole, kje si?" Prišel je tiho,
prižgale so se luči in postal je legenda. To je on
Đorde Balaševič.
Ф Ni bil prvič v Sloveniji...
... Veliko krat sem nastopal pri vas, vendar ko
so bili ti kraji pod Jugoslavijo, sem se počutil kot
doma, saj so na koncerte prihajali samo moji "so-
sedje", zato ker sem pač njihov. Sedaj je drugače,
čuti se, da me poslušalci sprejemajo s srcem. Pre-
den se je Slovenija osamosvojila, sem za Mladino
dejal, da pridem peš, če na koncert pridejo samo
trije Slovenci, ki me bodo poslušali. Danes se je
pokazalo, da imam tukaj oboževalce, čeprav jih
je veliko bilo iz sosednje Hrvatske, kjer ne bom
nastopil. Počutim se kot doma, saj je Maribor
geografsko podoben Novemu Sadu, tudi občinst-
vo je čudovito, bilo je veliko navdušenja in polno
pričakovanja tako kot pri meni doma, kjer sem
imel koncert po petnajstih letih.
# Katero občinstvo ima raje ...
... Pri nas je v navadi, da ima vsak svojega golo-
ba, ki ga spusti in se nato vrne z drugega konca
sveta. Jaz nimam golobov, imam pa pesmi, ki se
mi vračajo od daleč, zato imam raje občinstvo, ki
je dalje, vendar ne smem pozabiti svojih
domačih, brez njih ne hi bilo mene.
Svojo dušo izraža preko glasbe. Ali tudi
razmišlja o njej...
... Ne smem razmišljati o tem, ker to je nekaj,
kar mi je dal bog in tega ne smem zlorabljati. Ob
navalu inspiracije vzamem v roke kitaro in čez
dve uri imam pesem; kako nastane, ne vem. Nas-
tajajo čudovite pesmi, ki so mi podarjene, nosim
jih v dlaneh, iz katerih jeste.
# Kjer koli se pojavi, napolni dvorane ...
... Veliko krat sem razmišljal, da bi končal nas-
topanje, vendar občinstva je preveč, da bi ga pus-
til lačnega. Moje pesmi so kot staro vino, ki s
časom dobi kvaliteto. Vse, kar delam, delam z
dušo in na koncertu sem kot občinstvo, kjer
morda bolj uživam kot oni. Imam zelo malo kon-
certov - zaradi kvalitete.
# Sporočilo za študente ...
... Nimam sporočila, vsi morajo rešiti svoje
težave. Jaz imam pravico, da verjamem vanje, ni-
mam pa pravice, mešati se v njihove stvari. Mla-
di morate sami vse narediti, za vas ni nasvetov,
dokler ne poizkusite. Življenju ne ustreza navo-
dilo za uporabo. Nič vam ne moram sporočiti, to
bo največje sporočilo.
In ko me doma vprašajo, kje sem bil? Bil sem
med svojimi.
Milan Krajne
PTUJ/V KLUBU ROMANTIKA
Obisk Borisa Êlovkoviia
v klubu Romantika na Ptuju je nastopil eden največjih
zvezdnikov hrvaške glasbe Boris Novkovič. Mlajša genera-
cija ga je spoznala s pesmijo Kuda idu izgubljene djevojke
(Tamara), čeprav je priimek Novkovič že dalj časa prisoten
na glasbeni sceni; pripeljal ga je njegov oče Đorde, znan
"kovač" glasbe in nekoč vodja ene najbolj znanih rock sku-
pin v Jugoslaviji Pro Arte. Oče mu je na glasbeni poti poma-
gal samo z nasveti, kaj več bi mu že škodilo, je dejal v uvodu.
Svoje pesmi je v Romantiki
predstavil v izvirniku, tako kot
so izgledali njegovi rokopisi, ki
so prihajali iz srca; takšnih ne
moremo slišati na njegovih
zgoščenkah.
- Veliko tvojih pesmi je lju-
bezenskih. Ali so namenjene
eni osebi? Kako jih sprejme?
Boris: Veliko pesmi sem na-
menil eni osebi, ampak nikoh
ji nisem povedal, da je to zanjo.
Preveč sem ponosen v življen-
ju, da bi to lahko povedal, ven-
dar je vedno bilo nekaj v pe-
smi, da se je lahko prepoznala.
Nisem pa ji mogel povedati:
To čutim do tebe, glej, kaj si mi
naredila. Pa niso vse za eno
osebo. Res je veliko ljubezen-
skih, saj je ljubezen tista, ki
združuje ljudi in nam daje
energijo za življenje. Prava lju-
bezen je namenjena tistim, ki
so spoznali, kaj je prava stvar
na svetu in imajo višji cilj. A
moje pe^snji niso^ samo ljube-
zenske, nekaj jih govori o eko-
logiji, kot na primer Beli galeb.
- Nastajajo pesmi po kri-
tičnih čustvenih trenutkih?
Boris: Pesmi nastajajo v raz-
ličnih trenutkih. So pesmi, ki
so nastale, ko sem odprl oči, pri
vožnji z avtomobilom, na,spre-
hodu po mestu, vendar to ni
pomembno.
- Veliko delaš z ljudmi. Ali ti
to vzame veliko energije?
Boris: Vzame mi veliko ener-
gije, vendar imam več energije,
kot je normalno, kar je dobro,
saj se pri takšnem delu malo
spi in počiva, veliko je poto-
vanja in nastopov, zraven tega
pa moram ustvarjati na novo.
- Kaj trenutno ustvarjaš?
Boris: V svoji glavi imam
končanih kar nekaj skladb, ki
sem jih samo ob spremljavi ki-
tare posnel na kaseto, ki jo pos-
lušam v avtu na potovanjih. V
studio pa se bom odpravil nas-
lednji mesec.
- Kakšen je tvoj življenjski
cilj?
Boris: Da se pri petdesetih
vrnem v ta ali drugi prostor,
kjer sem nastopal, in da spet
srečam isto in mlado občinst-
vo, ki me bodo sprejeli enako.
Vsem pa sporočam, da je moj
tekst V dobrem in zlem na-
menjen vsem in da upam, da
bo več dobrega.
Milan Krafne
TEDNIK - 27. DECEMBER 1996
NASVETI -17
Kuhwski nasveti
Hladne ¡edí in juhe
Še vedno govorimo o božičnih in novoletnih jedeh oziro-
ma Ica j bi bilo primemo za te praznike. Drobno pecivo smo
že zadnjič omenili, o poticah in božičnih kolačih sem pisa-
la lansko leto, tako da bo danes oddaja namenjena hladnim
jedem in juham.
Če ste ljubitelji rib, si lahko za
hladne jedi pripravite lososa,
lahko kot narezek ali ga napolnite
Hladna predjed iz pršuta
z omako, omako lahko ponudite
tudi zraven, lahko pa pripravite
ploščo, na kateri zraven lososovega
fileja ponudite še kaviar, dodaste
lahko še škampe v omaki - koktajl
ali napolnjene lignje s pršutom in
sirom, tako da vse skupaj ni pre-
drago. Seveda si ploščo lahko pri-
pravite samo iz ene naštete jedi.
Zraven ponudimo dekoracijo iz li-
mone ali grenivke.
Vsekakor je za praznike zraven
že neštetega primeren narezek iz
pršuta, zraven katerega ponudimo
kvalitetne sire, ki jih imate radi, in
vložene olive. Lahko si pripravite
različne hladne solate iz mesa, na
primer perutninsko, ki jo pripravi-
mo tako, da skuhamo v slani vodi
perutninske prsi, in ko so ohlaje-
ne, jih narežemo na kocke ali re-
zance, dodamo enako tako narezan
in avokada naj bo enaka, s tem da
naj bo perutninskega mesa enkrat
več kot na primer ananasa. Sesta-
vine vežemo z majonezo, začinimo
s soljo, poprom in limoninim so-
kom. Vse skupaj vsipljemo v stek-
leno skledo in dekoriramo s
svežim ananasom, ki nam je ostal,
tudi z zelenim delom, ki ga ne
uporabimo. Piščančje prsi lahko
zamenjate tudi s puranovimi. Ena-
ko lahko pripravite ribjo solato.
Verjetno bo te dni ena izmed naj-
pogostejših hladnih jedi tatarski
biftek. O njem ste tudi že slišali.
Mogoče samo tole, da čim več raz-
ličnih začimb boste dodali, tem
boljši tatarski biftek boste dobili.
Vsekakor ne izpustite kaper, sar-
delnega fileja, majoneze, gorčice,
čebule. In še to: poskusite ga se-
sekljati, torej meso na deski, tako
dolgo, da bo gladko, le tako boste
odstranili vsa vlakna, meso pa bo
ostalo lepe svetlordeče barve in ni
potrebno dodati rdeče mlete papri-
ke. Poskusite ga domiselno deko-
rirati, tako da iz masla s pomočjo
tople žlice naredite vrtnice in do-
date dekorativni peteršilj.
In še o juhah. Tudi juhe naj bi
bile takšne, kakršnih ne pripravl-
jamo vsak dan, torej boljše juhe.
Lahko si pripravimo čiste mesne
juhe, kot je bouillon. Bujon ime-
nujemo kvalitetne čiste mesne
juhe, kot so goveja, perutninska,
ribja, divjačinska, kot jušni vložek
ali zakuho pa zraven ponudimo
profiterole, ki jih lahko nadevamo
z zelenjavno-mesnim nadevom,
biskvitni ponvičnik in podobno.
Tudi različni žličniki so na ta dan
primerni za čiste juhe. Lahko pri-
pravimo krepko juho ali consom-
me. To juho kuhamo tako, da pri
kuhanju uporabimo dvojno
količino mesa, s tem da eno
količino mesa fino zmeljemo,
začinimo s soljo, poprom in
muškatnim oreščkom ter dodamo
še enega do dva beljaka, dobro pre-
mešamo in oblikujemo mesne
cmoke, ki jih damo v juho, zraven
mesa pa dodamo še čim več raz-
lične zelenjave. Juho kuhamo 2
uri, jo fino precedimo, odstranimo
maščobo ter izboljšamo okus še s
konjakom. Krepko juho lahko po-
nudimo tudi hladno in prav zaradi
tega jo razmastimo.
Lahko pa si pripravimo sadno
juho, beluševo kremno, tudi juha
Colbert je primerna ali celo juho iz
mlete koruze; ta je primerna za tis-
te, ki ne uživajo mesa oziroma ve-
getarijance.
Prijetne decembrske dni in čim
več dobre volje vam želim.
Nasvidenje.
•> Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Nagradno turistiino vprašanje
Ptuj in njegovi prebivalci živijo
v pričakovanju božičnih in novo-
letnih prireditev, ki jih ne bo
malo. V ponedeljek, 16. decem-
bra, se je pričel božično-novolet-
ni sejem, ki bo trajal do konca
meseca. V številnih lokalih bodo
pripravili slovo od novega leta. V
ptujski bolnišnici bo v ponedel-
jek, 23. decembra, obdaritev
otrok, ki se zdravijo pri njih. No-
voletna darila zanje bodo pripra-
vili v Emoni-Merkur Ptuj, otro-
kom pa jih bo izročila letošnja
miss Slovenije Alenka Vindiš, ki
bo tega dne tudi sama dobila
težko pričakovano darilo - avto-
mobil Fiat punto.
Na prvo decembrsko turistično
vprašanje smo dobili veliko števi-
lo pravilnih odgovorov. Ptujčani
in drugi obiskovalci najstarejšega
mesta na Slovenskem dobro
vedo, da je Ptuj znan po treh tra-
dicionalnih sejmih: Jurjevem,
Ožboltovem in Katarininem.
Nagrado za pravilen odgovor
prejme Marjeta Gašparič, G.
Ključarovci 9, 2258 Sv. Tomaž.
Čestitamo!
Kot že več let doslej bo na
Mestnem trgu v Ptuju tudi letos
novoletno srečanje Ptujčanov.
Naše vprašanje je, katero po vrsti
je letošnje. Nagrada za pravilen
odgovor je priročnik Podravje -
Maribor Ptuj A - Ž, darilo mest-
ne občine Ptuj. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Tedni-
ka do 27. decembra.
Vsem zvestim sodelavcem na-
gradnega turističnega vprašanja,
ki bo februarja leta 1997 prazno-
valo že šesti rojstni dan, želimo
srečno, zdravo in zadovoljno leto
1997.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero bo vrsti bo letošnje novoletno
srečanje Ptujčanov?
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 100. NAD.
Vzgoja k rmzlìinostì
L nadaljevanje
Torej je vest tista, ki nekako najzanesljiveje skrbi za
ohranitev socialnih vlog. Brez nje se ljudje ne bi čutili
tako zavezani socialnim vlogam. Morda bi celo večkrat
razmišljali o pravih vzrokih, naravi in posledicah raznih
socialnih pričakovanj ali pa bi se takim pričakovanjem,
ki jih utesnjujejo, vsaj naskrivaj uprli.Tako pa se njihova
pokorščina z izgradnjo vesti nadaljuje, ker že ob sami
misli na upor začutijo strah in občutke krivde; največkrat
pa jim vest prepreči, da bi sploh mislili.Z izgradnjo člove-
kove vesti se konflikt med družbo in človekom spremeni
v konflikt v samem človeku.
Najhujša konflikta, ki ju
opažamo danes v ljudeh, nasta-
neta iz tega, da v nekaterih
družbenih razmerah socialne
vloge niso več povsem definirane
ali so nejasne, ter drugič, ker pri-
de v človeku do protislovja med
vlogami, ki jih je dolžan igrati.
Prvi primer imamo ob hitrih
preobrazbah družbe ali pa, če po-
sameznik pride v drugo kulturo,
kjer so vloge drugače definirane.
Človek je v teh razmerah zelo su-
gestibilen, krčevito išče napotke
za svoje ravnanje, da bi se tako
izognil notranji zmedi, strahu in
kazni, ali pa se v spremenjene
vloge ne more vživeti in zapade v
osebne in socialne krize. Študije,
ki so se ukvarjale s psihološkimi
posledicami migracije v mesta ali
z zaposlovanjem v tujini, sogla-
sno ugotavljajo, da imajo ljudje,
iztrgani iz svojega kulturnega
okolja, več duševnih motenj in
bolezni.
Drug značilen konflikt izvira iz
razkoraka med tera, kar ljudje
sami mislijo in si želijo, ter
pričakovanji okolja - zlasti pa iz
tega, da so prisiljeni odigrati
hkrati dvoje ali več vlog, ki so si
v nasprotju (npr. od žene zahte-
vamo, da je zaposlena, družbeno
aktivna in da skrbi za dom). Go-
vorimo o dvojnem, razpetem,
razcepljenem človeku - zanj je
značilna identitetna kriza, ki iz-
vira iz strahu. Taki ljudje nimajo
notranje trdnosti in poguma, da
bi odložili maske.
Že je bilo poudarjeno, da soci-
alne vloge, ki so vezane na status,
torej pričakovanja in zahteve po
"normativnem" vedenju, ljudi ut-
esnjujejo in jih spreminjajo v so-
cialne avtomate. Ker delujejo ta
pričakovanja hkrati kot notranji
in zunanji tabuji, ljudje izgubijo
sposobnost, da bi se z njimi kri-
tično soočili. Ni potrebno veliko
dokazov za trditev, da so mnoga
taka s statusom povezana
pričakovanja danes povsem zas-
tarela in iracionalna. Vzemimo
zgolj pričakovano "normalno"
strahospoštovanje ljudi pred av-
toritetami; pod pretvezo socialne
stabilnosti in reda služi skoraj
izključno ohranjanju oblasti nad
njimi samimi.
In kako se upreti vsiljenemu
vedenju in doživljanju, posebno
tistemu, ki vodi do šablon, togos-
ti, uniformiranosti in okostene-
losti socialnih odnosov in odtu-
jenosti ljudi?
Na to bomo poskušali odgovo-
riti naslednjič
Mag. Bo|an Sinke
BARBARIN MODNI KOTIČEK
VisokiÊ moda
Zadnjič smo govorili o plesih in njihovi garderobi, danes
pa bomo razkrili skrivnost letošnje visoke mode, ki vam jo
ponujajo največja kreatorska imena. Torej še vedno ostaja-
mo pri večernih toaletah. Preden pa začnemo naštevati,
poudarimo, da morate kot za vsake druge novosti biti
predvsem pogumni in samozavestni.
Omenjah smo že čipko kot
kraljico noči, ki jo lahko nosimo
na veliko načinov in z veliko kom-
binacijami, tisti, ki pa bodo
upoštevali predloge visoke mode,
lahko gosto čipkasto obleko brez
podloge oblečejo na golo kožo.
Pod njo priporočajo gladko perilo
v isti barvi.
Brokati s svojo bogato strukturo,
ki je pogosto v obliki rož, krasijo
samo zgornje dele oblek, če pa se
odločite imeti iz brokata celo oble-
ko, naj bo linija čim bolj enostav-
na, saj bo s tem dobila svoj pravi
čar. Prezapleten kroj lahko izniči
bogato strukturo, ki s prena-
sičenostjo lahko preide v kič.
Prosojnost materialov zavzema
letos pri visoki modi posebno mes-
to, saj je zraven čipke nepogrešljv
del večerne toaleta. Trend je tako
močan, da ga nadaljujejo v spomla-
danskih in poletnih kolekcijah
mode za vsak dan.
Urgandi, finonitno prosojno
bombažno tkanino, označuje vrsto
muslina, ki je narejen iz rejona,
svile in drugih vlaken, uporablja-
mo na večernih oblekah za pokri-
vanje delov teles, ki so lahko tudi
odkriti. To so roke, hrbet, globoki
dekolte itd. Kot samostojen kos
oblačila pa ponujajo prosojne blu-
ze. Ta material je lahko obogaten z
vezenino, ki je raztrošena po celot-
ni površini ali zaključuje robove
tkanine.
V kombinaciji z žametom, ki je v
primerjavi s tančico zelo debel ma-
terial, pa dobimo prefinjen videz
večerne toalete.
Materiali s svetlečo površino, kot
so saten, svila, cady, so primerni za
obleke, katerih kroji zahtevajo raz-
ne drapeje ali poseben način kro-
jenja, kot so različni rezi in podob-
no. V večerne kolekcije vključujejo
tudi umetno krzno, ki obroblja
ogrinjala ali je kot rob na koncu
oblek, vratu ali rokavic.
Kombinacije različnih materia-
lov s pridom izkoristite pri dvodel-
nih svečanih kostimih. Kombini-
rate pa lahko med seboj tudi barve,
npr. črna, kombinirana z rdečo,
belo ali zlato, svetlomodra pa da
obleki posebno barvno ravnotežje,
ki lahko vellikokrat skrije marsi-
katero napako telesa.
Barbara Plaveč
Krvodajalci
10. DECEMBER: Zdravko
Hanželič, Kog 46/a, Rajko
Košič, Keleminova 4, Ormož,
Mitja Kolarič, Žigrova 10,
Ormož, Vinko Cvetko, Hlaponci
53, Anita Zaic, Stritarjeva pot 9,
Ptuj, Sonja Struci, Zagojiči 14/f,
Ivanka Bezjak, Piacerovci 4/a,
Slavko Arnejčič, Gorenjski Vrh
8, Roman Resman, Kraigherje-
va 3, Kidričevo, Marjan Peteršič,
Domava 85/b, Robert Krajne,
Hlaponci 52, Anica Štuhec, Hla-
ponci 47, Silvo Furman, Go-
renjski Vrh 30, Vincenc Cvetko,
Hlaponci 53, Franček Ljubeč,
Zagojiči 27, Terezija Zebec,
Hrastovec 26/a, Vlado Bedrač,
Zagrebška 81, Ptuj, Alojz Vese-
lic, Hrastovec 25, Dušan Lesjak,
Zelenikova 2, Ptuj, Mihael Jere-
bic, Moravč! 136, Slavko Jere-
bic, Zagorci 21, Janez Zebec,
Drstelja 37.
11. DECEMBER: Jože Košir,
Zgornja Ložnica 35, Andrej
Abram, Rozmanova ul. 29, Fran-
ci Jereb, Meline 5, Miroslav
Plevčak, Cerovec pod Bočem
44, Milan Imerovič, Ljutomerska
2, Robert Reher, Zg. Duplek
101/c, Marko Pivk, Osojnica 4,
Matjaž Cijan, UL. Heroja Stane-
ta 2, Vasja Cenčič, Šarhova ul.
6, Miha Mulej, Begunje na Go-
renjskem, Gregor Brvar, Škapi-
nova 7, Boštjan Ozmec, Rados-
lavci 44, Gregor Senekovič, Ko-
lodvorska 23, Boštjan Podles-
nik. Kozji vrh 12, Boris Beznec,
Puconci 236, Janez Peteres, Ob
Dolenjski železnici, Valerija Plut,
Krčevina pri Vurbergu, Vladimir
Butolen, Serčerjeve brigade 4,
Damian Rascan, Prepelje 8, Zo-
ran Stalcer, Vičava 101, Franc
Varga, Dubrovnik 195, Damjan
Menart, Mestni trg 33, Denis Ju-
sufspahić, Dantejeva 7, Dejan
Čengič, Dvoržakova 8, Nevenka
Maruh, Žnidaričevo nabrežje,
Franci Perenta, Sv. Duh 44, Ro-
bert Horvat, Marjeta na Drav.
polj., Janko Skitek, Dolga brda
15, Evgen Krajne, Cirkovce 48,
Matej Kostanjevec, Mala vas 33,
Gregor Klemenčič, Deteljica 3,
Goran Jančar, Slomškov trg 4,
Sebastjan Krušič, V Sige 20,
Matjaž Kokalj, Klavčičeva 4,
Avguštin Pintarič, Sejanci 9/b,
Jože Berghaus, Žabjak 35,
Kristjan Kukovec, Mihovci 12,
Marijan Krurnpak, Sv. Florijan
40, Boštjan Žnidarič, Slatinska
6, Marko Galun, Ulica Dr. Jago-
dica 3.
12. DECEMBRA: Franc Čuček,
Biš 20, Branko Kontarček, Hum
21/a, Ivan Šegula, Juršinci 48,
Jožica Kušar, Nova vas 99, Ma-
tevž Verhovšek, Lancova vas
89/b, Mira Zajšek, Kozminci 6/b,
sir, nato pa dodamo še avokado in
ananas. Najboljše je, če uporabite
svež ananas. Količina ananasa, sira
Roman Mohorko, Ptujska gora
20, Milan Herga, Drstelja 29, Ra-
divoj Dovečar, Strjanci 33, Er-
nestina Lešnik, Ul. Vide Alič 17,
Jože Strelec, Placarovci 12/a,
Silvester Žerak, Čučkova 11,
Marija Kukovec, Brstje 28/b,
Jože Vaupotič, Muretinci 39/a,
Danica Kumer, Placar 40/a,
Franjo Bezjak, Arbajterjeva 3,
Andrej Petek, Mariborska 10,
Franc Fekonja, Hajdoše 3/d,
Nataša Žgeč, Žabjak 48, Drago
Paska, Ul. Šercerjeve brigade,
Janez Štumberger, Stojnci 20,
Mirko Krajnčič, Ul. 5. Prekomor-
ske 3, Gorazd Kmetec, Orešje
120, Slavko Vrbanić, Vošnjako-
va ul.1, Tomislav Pulko, Haj-
doše 10/c, Renata Stermšek,
CMD 9, Ivan Hrga, Drbetinci 7/a,
Marjan Voda, Straža na gori 27,
Alojz Mihelak, Majcigerjeva 9.
18 - SPORT
27. DECEMBER 1996 - TEDNIK
NOGOMET / 3. SNL - VZHOD
Cilj: prvo mesto
v Kidričevem so zadovoljni z uvrstitvijo po jesenskem delu
prvenstva v 3. slovenski ligi - vzhod, le s točkovne bero ne, saj
bi bila lahko precej večja. Dva spodrsljaja na domačem igrišču
(proti Goričanki in Uniorju), sprememnjena v zmago, pa bi
praktično naredila prvenstvo nezanimivo.
Start v letošnje prvenstvo je
bil v znaku neznanega. V
Kidričevem so vsaj po kvaliteti
obdržali podoben kvaliteten
igralski kader. Po vseh uspehih
v preteklosti je v kraju in ok-
olici težko prepričati ljudi, da
bi   hodili   na   nogometna
srečanja s praktično neznanimi
nasprotniki. Razumljivo je, da
po vseh uspehih iz zgodovine
ljudi zanima samo prvo mesto
in seveda uvrstitev v drugo
slovensko nogometno ligo.
Spomladanska sprememba na
trenerski klopi, ko je Franca
Panikvarja zamenjal Bojan Špe-
honja, je obrodila sadove.
Mladi trener, ki ima zraven
vodstva kluba, igralcev in svo-
jega pomočnika Stanislava Me-
sarica veliko zaslug za to mesto,
je realist in zelo zanimiv sogo-
vornik.
# Kakšna je vaša ocena je-
senskega dela prvenstva?
"Takšnega rezultata pred
pričetkom prvenstva v sezoni
1996/97 nismo pričakovali.
Upoštevati moramo dejstvo, da
je to praktično podobna ekipa
iz spomladanskega dela prven-
stva. Osvojeno prvo mesto in s
tem naslov jesenskega prvaka je
velik uspeh za ekipo Aluminija.
Če pa analiziram čas, ko sva
skupaj s pomočnikom Stanisla-
vom Mesaričem prevzela Alu-
minij, smo v uradnih srečanjih,
teh je bilo trideset, 24 krat zma-
gali, igrali dve neodločeno in
samo štiri izgubili. Igralcem ni-
mam kaj zameriti razen za zad-
nje srečanje v ligi, ko smo
izgubili v Bakovcih, ko so
pokazali premalo želje za uspe-
hom. Vzrok je tudi psihološki,
saj so že kolo pred koncem
postali jesenski prvaki. Bojim
pa se, da je to maksimum
ekipe."
ф Ali ste glede na igralce, s
katerimi ste razpolagali,
računali na takšno število
točk?
"Pred pričetkom tekmovanja
smo imeli v klubu sestanek,
kjer smo določili cilj v tej polse-
zoni. To naj bi bila uvrstitev
okrog petega mesta, še posebej
če smo upoštevali rezultate iz
prejšnje sezone. Glavni cilj naj
bi bil, da ne bi preveč zaostali
za vodečim moštvom. Vse se je
dobro izšlo in smo pristali na
prvem mestu. Ponavljam pa, da
je to velik uspeh.
Ф Pred zaseldovalci imate
štiri točke prednosti in rela-
tivno dober razpored, še pose-
bej ker razen enega kluba
(Črenšovci) iz vrha prven-
stvene razpredelnice vsi klubi
prihajajo v Kidričevo?
"V naslednjih dnevih bomo v
klubu imeli sestanek, kjer bodo
določeni cilji za naprej. S
pomočnikom predstavljava
strokovni del, odvisna pa sva od
upravnega odbora in sponzorja.
Drugi bodo morali reči, ali
bomo poskušali uvrstitev
naprej. Ze štiri leta se Aluminij
poizkuša prebiti naprej, vendar
I nam nikoli ni uspelo. Če bo
padla odločitev za preboj višje,
bomo vsekakor morali dobiti
dva do tri kvalitetne igralce. In
to zelo dobre, ne nekega
povprečja."
# Pogoj za delo v nogometu
v Kidričevem so znani. Z re-
flektorji, ki bodo zagoreli vsak
čas, pa bo narejen velik skok
za kvalitetnejše delo, za more-
bitne okrepitve. Bi lahko Alu-
minij lahko zaigral v 2. SNL?
"Najprej je potrebno priti do
tega. Vedno je težje priti kot
obstati. To ni odvisno samo od
stroke. Če pa bi prišli do tega,
bi z dvema okrepitvama lahko
igrali v višjem rangu tek-
movanja. Mislim celo, da bi bili
v gornjem delu prvenstveno
razpredelnice. Ugibanja so pač
ugibanja. Pot do tega pa vodi
samo z osvojenim prvim
mestom. Aluminij letos slavi
50-letnico in bi bilo lepo, če bi
ta jubilej združili z uvrstitvijo v
drugo slovensko nogometno
ligo."
# Kako bi kot trener ocenili
kvaliteto nogometa v 3. SNL -
vzhod po odigranih trinajstih
kolih?
"Mislim, da je kvaliteta no-
gometa v primerjavi s preteklo
sezono padla. Tudi mi smo
slabši, če upoštevamo, da je
pred prejšnjo sezono kar 10
igralcev zapustilo Aluminij, od
teh jih pet nastopa v višjih.
rangih; in to, da je Aluminij še
vedno prvi, enostavno pomeni,
da kvaliteta pada. Ne vidim pa
vzroka za dvig kvalitete, saj
boljši odhajajo, ostajajo
povprečni. Pestile so nas tudi
poškodbe, velik jih je bilo izven
nogometa. Naši igralci so ama-
terji, delajo v treh izmenah in
normalno je, das se to pozna."
Ф Ste tudi uspešen študent
višje trenerske nogometne
šole. Ali gresta študij in treni-
ranje članske ekipe Aluminija
skupaj?
"Gre, študij je namreč dobro
razporejen. Semestri potekajo,
ko je konec sezone. V tretji ligi
to ni problem, ker pričnemo
kasneje prvenstvo, s tem pa
tudi priprave, ki se bodo pričele
okoli 20. januarja."
# Kdo je izstopal v igral-
skem kadru?
"Letos nihče. Imamo pa na-
jboljšega strelca lige - R. Ho-
jnika z 12 zadetki. Igro smo
prilagodili igralcem, ki jih pač
imamo. Nimamo nekih
posebnih zvezd, krasila nas je
borbenost. In to na vseh tek-
mah, razen prej omenjene z
Bakovci. Pomembno v naši
ekipi pa je, da je veliko igralcev
dajalo zadetke in nismo bili od-
visni samo od enega. To pa je
dodatna kvaliteta."
# Verjetno je vaš cilj prvo
mesto?
"To je povsem normalno. Nosi
pa to s seboj trdo delo na
igrišču in veliko dela vodstva
kluba. Moj pomočnik in jaz
nisva edina zaslužna za uspeh
Aluminija. Tukaj so vodstvo,
sponzor, igralci. Vsi smo
zaslužni za uspeh. Ker delamo
v enem klubu, z enim ciljem, je
jasno, da smo veseli prvega
mesta. Tisti, ki ne želijo dobro
klubu pa naj raje ne širijo go-
voric, če že pomagati ne morejo
ali ne želijo. Pred nami je še
dolga polsezona v spomladan-
skem prvenstva in ne potrebu-
jemo takšnih, ki želijo
Aluminiju slabo': Vsi skupaj
moramo končno le pokazati, da
znamo igrati. To je bilo
pokazano v prvenstvu in
pokalu. Upam, da bo tudi tako
naprej.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
NK Aluminij; trener Bojan Špehonja je v drugi vrsti v sredini.
MALI NOGOMET / KMN MAJOLKA
Lahko bi bilo bolje
Nogometaši Majolke iz Vidma pri Ptuju so končali prvi del
tekmovanja v 2. slovenski ligi malega nogometa. Z uvrstitvijo
so verjetno zadovoljni, le točkovna bera bi bila lahko nekoliko
večja. Predvsem slabše (rezultatsko) so zaigrali na gostovanjih.
O minuli polsezoni smo se pogovarjali z predsednikom KMN
Majolka Friderikom Bračičem.
Kako bi ocenili tekmovanje v 2.
malonogometni ligi?
"Menim, da je bila kvaliteta no-
gometa v novoustanovljeni drugi
slovenski malonogometni ligi na
zavidljivem nivoju. Pokazalo se
je, da je bila druga liga potrebna
kot vmesna liga med prvo in me-
dobčinskimi ligami. Klubi so bili
dobro pripravljeni. Če želiš ostati
v njej, moraš dobro delati".
Ste zadovoljni s točkovnim sal-
dom in uvrstitvijo?
"Izkupiček točk bi lahko
vsekakor bil večji. Na nekaterih
srečanjih so prevladale izkušnje
oziroma neizkušnje. Zaradi sla-
bega vodenja evidence rumenih
kartonov smo izgubili točko.
Kljub vsemu pa smo zadovoljni."
Ali boste za nadaljevanje prven-
stva okrepili ekipo?
"Želimo, da bi ekipo okrepili z
dvema igralcema. Trudili se
bomo, da bi dobili potrebni profil
igralcev. Bomo videli, ali bomo v
tem uspeli. Osnovna želja v
nadaljevanju je, da bi ostali v ligi
oziroma izboljšali svojo uvrstitev
za še kakšno mesto višje od se-
danjega petega mesta."
V Vidmu je uspešna tudi ekipa
v velikem nogometu. Težave bi se
pojavile ob morebitnem napre-
dovanju. Kako boste to razrešili?
" Videm je majhno okolje in
vemo, da izbor igralcev ni
številen. Igralci igrajo tako veliki
in mali nogomet. Če bi se NK
Videm uspel uvrstiti naprej, kar
je volja in želja tako igralcev
kakor vodstva, se bomo takrat
odločali, kako in kaj z malim no-
gometom."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
AKADEMIJA BORILNIH ŠPORTOV PTUJ
Karate v Sloveniji
Akademija borilnih športov Ptuj je^ izdala knjigo Karate v
Sloveniji avtorja Silvestra Vogrinca. Knjiga razkriva, kdo je
kdo v slovenskem karateju; kdo so vodilni mojstri, trenerji,
šampioni, sodniki ter katere zveze in šole karateja delujejo pri
nas. Obenem je to tudi prvi pisani pristop k razvoju tega športa
v Sloveniji. Akademija je lani izdala tudi prvi slovenski roman
na tematiko karateja. Karate bojevnik - Beli galeb, ki je delo
istega avtorja.
Iz recenzije Primoža Debenaka,
predsednika sodniške komisije
Karate zveze Slovenije:
"Približno četn stoletja je karate
prisoten v našem prostoru.
Veliko se je spremenilo in še več
pozabilo. Prav zato je veliko
poslanstvo avtorja, da je zbral po-
datke o razvoju karateja pri nas.
Imel je mnoga pota, iskanja
arhivske dokumentacije in in-
tervjujev, da je lahko izdelal kro-
nologijo tega športa pri nas. To je
obenem prvi pristop k pisni zgo-
dovini karateja v Sloveniji. Pri
tem je imel tudi vso podporo Ka-
rate zveze Slovenije."
Iz avtorjevega predgovora: "Ka-
rate sodi po razširjenosti med
štiri najbolj priljubljene spone na
svetu. S tem opravlja pomembno
poslanstvo, saj povezuje ljudi
različnih ras, starosti, spola,
veroizpovedi, značajskih lastnosti
in individualnih prepričanj - v
veliko družino kimono športa. V
Sloveniji je karate prisoten tri de-
setletja. V tem času je bilo mnogo
vzponov in padcev, veselja in
razočaranja ter uspehov, ki sle-
dijo ob koncu vsake težke preho-
jene poti. Zvrstilo se je veliko
število ljubiteljev karateja;
nekateri so ostali daljši čas, drugi
samo trnutek, tretji pa so mu
vtisnili neizbrisen pečat. Tudi ka-
rate v svetu je medtem doživljal
velike spremembe tako v te-
hničnem in tekmovalnem smislu
kot v metodičnem, didaktičnem.
Iz tradicionalne borilne veščine
se je transformiral v športno
panogo, ki je tik pred sprejetjem
med olimpijske discipline. Vadba
sodobnega karateja v tekmoval-
nem smislu prestavlja ogromen
šponni napor. Za vrhunske rezul-
tate je potrebno veliko vztra-
jnosti, volje in odrekanja, saj
vrhunski šport terja vrhunske
napore, ki so jim kos le redki
posamezniki."
Iz vsebine: Recenzija, Predgo-
vor, Kaj je karate?. Razvoj
karateja v Sloveniji, Osebnosti
slovenskega karateja. Vodje ka-
rate šol in zvez. Trenerji, Tek-
movalci, Sodniki.
Jovo Zorčič
Naslovna stran knjige karate v
Sloveniji
2. SRL ZA ŽENSKE  VZHOD
Z mislimi proti prvi ligi
V 2. slovenski rokometni ligi za ženske je končan prvi del
tekmovanja. Nekako nepričakovano, vendar pa zasluženo so
prvo mesto osvojile mlade rokometašice ŽRK Ptuj, ki so oddale
samo dve točki in končale ta del prvenstva brez poraza.
Ptujski ženski rokomet je bil
v preteklosti zelo visoko. Potem
je prišlo nekaj zatišja, sedaj pa
zopet pridobiva veljavo, pred-
vsem pa popularnost. Trener
ženskega rokometnega kluba
Dušan Gregorin in njegov
pomočnik Daniel Vaupotič sta
uspešno sestavila ekipo, pred-
vsem pa jo dobro pripravila za
tekmovanje. Trener Dušan
Gregorin je, kot boste lahko
razbrali iz najinega pogovora,
pred nadaljevanjem prvenstva
optimist.
# Kako bi ocenili prvi del
prvenstva v 2. ženski rok-
ometni ligi - vzhod?
D. Gregorin: Prvi del smo
končali nad pričakovanji, saj
smo pred pričetkom prvenstva
načrtovali zgornji del prven-
stvene razpredelnice. Po začet-
nih uspehih smo dobili zagon
oziroma motivacijo. Ekipa je
psihično zelo stabilna. Za-
grabili smo ponujeno ter pris-
tali na prvem mestu. Seveda je
to velik uspeh naše mlade
ekipe, ki v povprečju šteje šest-
najst let. Dekleta so v letu dni
zelo napredovala tako v te-
hničnem kot taktičnem smislu.
Veliko so nam pomagale
skupne priprave. V uspeh je
vtkanega teden dni druženja in
razmišljanja samo o rokometu."
ф Prvo mesto je za mladi
igralski potencial velika ob-
veza. Računate, da bi lahko
tudi po končanem drugem
delu končali na prvem mestu?
D. Gregorin: "Po osvojenem
prvem mestu so igralke dobile
štirinajstdnevni odmor, ki smo
si ga vsi v klubu zaslužili. Sedaj
že potekajo priprave na drugi
del prvenstva. Treniramo s
polno paro ter se pripravljamo
na kadetsko prvenstvo, v
katerem imamo večje ambicije.
Naši cilji glede članske ekipe so
postavljeni zelo visoko. Ne
vem, ali je realno, da že sedaj
govorimo o prvi ligi. Prvi dve
srečanji v nadaljevanju prven-
stva igramo na tujem, in če bi
osvojili vsaj dve točki ter potem
premagali drugouvrščeno
Lisco, bi bila prva liga oziroma
prvo mesto dosegljivo."
# V 1. slovenski ligi igra se-
daj ekipa Polja, ki praktično
tja ne sodi. Bi lahko Ptuj zai-
gral bolje?
D. Gregorin: "Vsekakor bi
bilo potrebno pretehtati
odločitev o nastopanju v prvi
ligi. Če bi se kljub prvemu
mestu v 2. ligi - vzhod odločili
za še enoletno igranje v tem
rangu, je to lahko tudi dvorezen
meč, ki ni nikomur v prid, še
najmanj pa igralskemu razvoju
mladih rokometašic, ki bodo ta
cilj morebiti dosegle. Odločitev
bo potrebno prinesti pravi čas
in na zadovoljstvo vseh.
Vsekakor pa končni cilj žen-
skega rokometnega kluba Ptuj
I obstaja igranje v prvi ligi in
vrnitev ženskega rokometa na
nekdanje pozicije."
Danilo Klajnšek
1. ŽRK PTUJ      8 6 2 0 169:12514
2. LISCA SEVNICA8 5 2 1 180:15312
3. VEGRADB     8 5 2 1 192:17012
4. ŽALEC B 8 5 1 2 167:14811
S.ŠENTJERNEJ  8 5 1 3 157:13710
6. MOBIXCRENS. 8 3 1 4 155:161 7
7. NOVO MESTO 8 2 0 6 147:158 4
8. ŠKOCJAN      8 10 7 117:191 2
9. BRANIK B      8 0 0 8 110:152 O
Ekipa ŽRK Ptuj ■ prvakinje po prvem delu tekmovanja v 2.
slovenski rokometni ligi - vzhod
TEDNIK 27. DECEMBER 1996
SPORT - 19
JUDO / PREPOROD SLOVENSKEGA JUDA
D. Petek - naiholjši slovenski ¡udoist
Na letni skupščini v Kidričevem so se zbrali predstavniki 20
judo klubov od 28, registriranih v Sloveniji. Po uspehih Raše
Srake in Janje Lamut na EP v Monaku ter tretjemu mestu
Damjana Petka na tekmi svetovnega pokala v Baslu je bilo
vzdušje vedre j še.
Predsednik JZ Slovenije je
uspešno krmaril z barko, kar so
priznali tudi udeleženci letne
skupščine. Pregledali so delo v
preteklem obdobju in bili z
opravljenim zadovoljni. Seveda
je bilo potrebno vložiti veliko
truda za začetni uspeh, ki pa po-
meni nadaljnji razvoj tega športa
v Sloveniji. Tudi finančna kon-
strukcija je "vzdržala", saj je bilo
porabljenih več kot 19 milijonov
SIT. Za naslednje leto (1997) so
seveda cilji in potrebe večje.
Tako naj bi zbrali več kot 27 mi-
lijonov tolarjev. Prej ni bilo
osnove za trženje, z rezultati pa
se je pričelo premikati na bolje.
Cilj vseh, ki delajo v judu,
mora biti še bolj zavzeto delo.
Tekmovalni sistem bo potrebno
narediti zanimiv in privlačen.
Skratka veliko dela še čaka
vodstvo JZ Slovenije in tudi klu-
be. Želje v letu 1997 so dokaj vi-
soke, vendar po zadnjih rezulta-
tih realne. Računajo na medaljo
na mladinskem evropskem
prvenstvu v Ljubljani, na EP
uvrstitev do petega mesta, na SP
uvrstitev do osmega mesta ter
medaljo na mediteranskih igrah.
Ob tej priložnosti so proglasili
najboljše po starostnih kategori-
jah in uvrstitve klubov. Pri
mlajših dečkih je prvo mesto
osvojil Matjaž Ceraj (Ivo Reya),
pri deklicah sta kot najboljši bili
proglašeni Maja Oblak
(Bežigrad) in Nina Čemažar (So-
kol Ljubljana), pri starejših
dečkih je najboljši Franci Spes
(Impol Slovenska Bistrica), pri
kadetinjah  Delfina Omerovič
(Ivo Reya) in Petra Nareks (San-
kaku), pri kadetih Klemen Fer-
jan (Ivo Reya) in Goran Hašaj
(Murska Sobota), pri mladinkah
Raša Sraka (Bežigrad), pri mla-
dincih Janez Ceraj (Ivo Reya),
pri članicah Raša Sraka
(Bežigrad) in pri članih Damjan
Petek QK Gorišnica).
Ekipno so zmagovalci sloven-
skega pokala za 1996: mlajši
dečki: Ivo Reya, starejše deklice:
Slovenj Gradec, starejši dečki:
Impol Slovenska Bistrica, ka-
detinje: Sankaku, kadeti: Impol
Slovenska Bistrica, mladinke:
Sankaku, mladinci: Ivo Reya,
članice: Bežigrad, člani: Impol
Slovenska Bistrica.
Danilo Klajnšek
PRIMCU ZLATO,
FRAJNKOVIČU IN
PLAJNŠKU SREBRO
Koledarsko leto je naokrog in s
tem tudi nastopi judoistov. Za
ptujskimi je izredno uspešno
leto. Nastop Vogrinca in Kolet-
nika na evropskem prvenstvu v
Monaku, naslov državnega prva-
ka Seničiča, odlični nastopi
Krambergerja, 4. mesto članske
ekipe in bera medalj v mlajših in
starejših starostnih kategorijah z
največjih mednarodnih tekmo-
vanj je le obris letošnjih uspe-
hov, ki so ga mladi judoisti z vi-
sokimi uvrstitvami zaokrožili na
tradicionalnem celjskem novo-
letnem turnirju minulo soboto.
12-članska ekipa ml. in st.
dečkov se že tradicionalno ude-
ležuje tega pomembnega turnir-
ja, kjer tekmovalci še zadnjič na-
birajo točke za vidne uvrstitve v
skupnem seštevku. V kat. ml.
dečkov je Aljaž Frajnkovič leto
končal z osvojenim 2. mestom in
s tem resno napovedal boj za naj-
višji naslov na bližajočim se DP.
Odlični Marko Plajnšek je vrsti
letošnjih uspehov dodal še 2.
mesto s celjskega turnirja ter s
tem potrdil, da velja za enega
najboljših judoistov v svoji kat.
Svojo kvaliteto pa je z moj-
strsko izvedenimi akcijami in
več kot odličnimi borbami
potrdil Miha Prime v kat. nad
71 kg. Na novoletnem turnirju je
do naslova prvaka potreboval le
minuto in pol, saj je z vsemi na-
sprotniki gladko opravil v manj
kot pol minute, tudi z odličnim
Šimicem iz Ljubljane in v finalu
s Celjanom Milutinovičem.
Za las so bili ob medaljo Pri-
mož Krajne, Aleš Krajne, Sašo
Koletnik in Sašo Brmež, ki so v
svojih kat. osvojili 5. mesto.
Odlični pogoji treniranja in
strokovno v klubu delo so vseka-
Miha Prime
kor vzrko za letošnje uspehe
ptujskega juda.
Simon Starček
GORIŠNICA OSTALA
v I. LIGI
V Mariboru je potekal turnir za
obstanek v 1. slovenski judo ligi,
na katerem so nastopile ekipe
Gorišnice, Železničarja in Efek-
te iz Slovenj Gradca. Obstanek v
ligi so si zagotovili judoisti
Gorišnice, ki so ugnali maribor-
skega Železničarja. V odločil-
nem dvoboju za obstanek pa so
judoisti Železničarja ugnali Slo-
venjgradčane. Tako so iz lige iz-
padli judoisti Efekte iz Slovenj
Gradca, te pa bo v ligi nadomes-
tila ekipa Murske Sobote.
Rezultati: Gorišnica - Želez-
ničar 4:3 (40:30): Zupanič - Kir-
biš 0:10, Kovačec - Blažič 0:10,
Kostevc - Radovič 10:0, Cikajlo -
Kamničar 0:10, Marko Petek -
Mihelina 10:0, Damjan Petek -
Peinkiher 10:0, Marin -10:0 b.b.
Danilo Klajnšek
USPEŠNI JUDOISTI
IZ CIRKULAN
Na tradicionalnem turnirju
mladih judoistov v Celju so se
dobro odrezali mladi judoisti iz
Cirkulan, ki delujejo pod vodst-
vom trenerja Jožeta Marina kot
sekcija JK Gorišnica. Gregor
Kolednik je osvojil prvo, Milan
Kobal pa tretje mesto. Na Na-
gaoki pa je bil uspešen član JK
Gorišnica Jože Marin, ki je v ka-
tegoriji nad 95 kg osvojil prvo
mesto. Nastopili so tekmovalci
iz petih držav. Vsekakor odme-
ven uspeh judosta iz Gorišnice.
Danilo Klajnšelf
MALI NOGOMET
L IIGAMNZPTUJ
Rezultati tekem 2. kroga: Bi-
stro Milena - Vitomarci Petja
1:15, Butik Ivana - Bistro Špic
2:3, Pri Tonetu - Podlehnik 5:4,
Slonček A.l. Kac - Dab Team
4:6, C Canon Ambiente - Krona
Zagi5:ll.
1. VITOMARCI PETUA 2 2 O O 24;5 6
2. PRI TONETU        2 2 0 0 9:5 6
3. BUTIK IVANA       2 1 01 10:5 3
4. SLONČEK A.L.KAC 2 10 1 12:8 3
5. PODLEHNIK        2 10 1 7:5 3
6. KRONA ZAGI        2 10 113:133
7. DAB TEAM 2 10 1 7:8 3
8. BISTRO ŠPIC       2 1 O 1 7:11 3
9. C.CANONAMBIEN. 2 0 0 2 7:19 O
10. BISTRO MILENA   2 0 0 2 1:18 0
Razpored za soboto, 28. decem-
bra - športna dvorana Center
Ptuj: 17.00 Dab Team - C. Ca-
non Ambiente, 17.50 Podlehnik
- Slonček A.l. Kac, 18.40 Krona
Zagi - Butik Ivana, 19.30 Vito-
marci Petlja - Pri Tonetu, 20.20
Bistro Špic - Bistro Milena.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 2. kroga:
Majšperk - Zg. Pristava 6:4,
Sestrže - Zavod 93 4:6, Gastro
Žetale - Cirkulane 2:1, Telekom
- Rajh Draženci 3:5.
I.GASTRO ŽETALE 2 2 O O 5:1 6
2. ZAVOD 93 2 1 1 0 10:8 4
3. MAJŠPERK 2 110 10:8 4
4. JURŠINCI 1 1 O O 5:1 3
5. SESTRŽE 2 10 1 9:7 3
6. RAJH DRAŽENCI 2 10 1 5:6 3
7. TELEKOM 1 O O 1 3:5 O
8. CIRKULANE 2 0 0 2 2:7 O
9. ZG. PRISTAVA 2 O O 2 5:11 O
Razpored za nedeljo, 29. de-
cembra - Center Ptuj: 9.00 Cir-
kulane - Telekom, 09.50 Zavod
93 - Gastro Žetale, 10.40 Zg.
Pristava - Sestrže, 11.30 Juršinci
- Majšperk.
Branko Lešnik
ODBOJKA / 1. B LIGA
Marsel - 5D Tabor 3:0
Marsel Ptuj: Vindiševa, Ze-
nunovičeva, Habjaničeva,
Emeršičeva, Klajderičeva,
Lipovčeva, Godčeva, Gosa-
kova, Gojkoškova, Prauhar-
tova in Merharjeva.
V zadnjem ligaškem srečanju
v 1. B ligi so ptujske odbojka-
rice za zmago proti ljubljanski
ekipi ŠD Tabor potrebovala 64
minut igre in jih premagale s
3:0(15:7,15:8,16:14).
Vsekakor je tretje mesto v 1.
B odbojkarski ligi velik uspeh
za ptujsko vrsto. Z malo več
sreče bi jim lahko uspel podvig
in bi zaigrale v 1. A DOL, uso-
den je bil spodrsljaj proti ŠOU
Vitalfrupi na domačem
igrišču. Nič hudega, saj bodo
lahko v nadaljevanju tekmo-
vanja dekleta pričela temeljite
priprave na drugo sezono in
poslušale zaigrati v najvišjem
rangu tekmovanja.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO / PRVA DRŽAVNA LIGA
Kamnik - Ptul
1645:1651
Strelci Kamnika, ki so bili v
prvih petih kolih boljši in
uspešnejši od strelcev Ptuja, so
bili v šestem kolu I. državne lige
gostitelji Ptujčanov. V zadnjem
tretutku je bil trener Ptujčanov
Ludvik Pšajd obveščen o
poškodbi stalnega člana ekipen
Franca Bedrača in je kot naj-
boljšo zamenjavo dobil mladin-
ca Saša Poroka.
Tekmovanje je bilo izenačeno,
gostitelji pa so bili enakovredni
tekmeci. Najboljši Ptujčan Janez
Štuhec je dosegel odličnih 574
krogov, najboljša članica Majda
Raušl 550 kr., mladinec Sašo Po-
rok pa je z dobrim rezultatom
527 kr. zaokrožil zmago v gostih.
Z zmago so Ptujčani povečali
možnost zasedbe gornjega dela
lestvice.
DRUGA DRŽAVNA
LIGA Ф Domžale -
Ptuj Petlja 1600:1586
Strelska družina Ptuj Petlja je
po treh zaporednih zmagah v
drugi ligi bila v gosteh pri favo-
ritu druge lige, strelcih Domžal.
Trener Jože Malek je možnost
najboljši mladinki Alenki Pe-
teršič in članu Izidorju Pulku ter
Slavku Ivanoviču.
Strelci Petlje so pričeli odlično
in po prvi seriji vodili za devet
krogov, po drugi seriji so vodili
že za trinajst krogov, v tretji seri-
ji pa izgubili prednost, gostitelji
so vodili za 4 kroge in do šeste
serije povečali prednost na štiri-
najst krogov.
Najboljši je bil strelec iz
Domžal Marjan Kovic s 552 kr.,
drugi je bil Slavko Ivanovič s
541 kr., mladinka Alenka Pe-
teršič je bila boljša za pet krogov
od mladinca Kamnika Jurija Šti-
frerja. Izidor Pulko pa ni imel
svojega den in je nastreljal 533
kr.
SI
Ekipa pionirjev SD Ptuj: od leve Sebastijan Molnar, Simon Fras in
Smiljan Vidovič. Fotostudio 2M
Športne noviie
KIKBOKS • Zmagi Šibilove in
Ozmečeve na svet. pokalu
Na mladinskem svetovnem pokal v Debre-
cenu na Madžarskem konec tega tedna je so-
delovalo 495 tekmovalcev iz 16 držav.^ Prvi
mesti sta osvojili tudi Ptujčanki Nadja Sibila
in Maja Ozmec s po tremi zmagami, tretje
mesto Davorin Gabrovec z dvema zmagama,
Boštjan Brumec pa peto mesto.
Več v prihodnji številki.
Sitar Vladimir
LJUBUANA • Priznanji za
Aluminij in Hajdino
v Ljubljani so se na tradicionalnem
druženju zbrali nogometni delavci, predstav-
niki klubov, igralci, gostje in novinarji. Ob tej
priložnosti so izžrebali para polfinalnih po-
kalnih srečanj, ki bodo odigrana 6. marca in 9.
aprila. Para sta Mura-Primone in Maribor-
Olimpija.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja za
dolgoletno delo posameznikom in klubom. Iz
MNZ Ptuj sta ga ob 50-letnici delovanja dobi-
la Aluminij iz Kidričevega in Hajdina.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA • Ruše - Ptuj 99:93
Slabo tekmo, v kateri so ptujski kosarkaqi
pokazali številne slabosti, predvsem v obram-
bi, v zaključku srečanja pa tudi v napadu, so
zasluženo dobili domači košarkaši. Ptujčani
so prvi polčas začeli odločno, vendar so jih
domačini ob koncu prvega dela ujeli in polčas
dobili z 49:48. V začetku drugega dela tekme
so Rušani napake gostujoče ekipe s pridom iz-
koristili in v 30. minuti povedli z razliko
72:38. Šele po drugi minuti odmora se je ptuj-
ska peterka zbudila in dve minuti pred kon-
cem tekme znižala razliko na vsega štiri točke
(90:94). V zadnjih minutah so Ptujčani posku-
sili vse, da bi rezultat preobrnili v svojo korist,
vendar so ponovno naredili preveč napak,
predvsem v napadu, tako da so Rušani spretno
ubranili naskok in zmaga je ostala doma.
Koše za Ptuj cane so dosegli: Roj ko 19,
Arnuš 17, Jagarinec 12, Kostanjevec 12, Boj-
nec ll,Damiš 11, Kotnik 11.
Ptujski košarkaši se bodo v soboto, 11. 1.
1997, v športni dvorani Mladika v Ptuju po-
merili z ekipo Rudarja iz Trbovelj.
HITROPOTEZNI SAH
Prvenstvo ŠD
Ptu¡ zet lefo 1996
v ciklusu hitropoteznih tur-
nirjev za prvenstvo Šahov-
skega društva Ptuj je bilo odi-
granih 10 turnirjev. Na tur-
nirju za december je bil
vrstni red naslednji: Janko
Bohak 10, Robert Roškar 9,
Franjo Lazar in Viktor Na-
past po 7 točk, Rado Brglez
6,5 točke, Junca Škarja 6
točk, Viktor Pernat 5 točk,
Matjaž Plajnšek 4,5 točke itd.
V skupnem seštevku za
društveno hitropotezno
prvenstvo je po desetih tur-
nirjih, ki se vrednotijo po po-
sebnem točkovnem sistemu,
kjer se upoštevajo doseženi re-
zultati in udeležba na turnirj-
ih, že pred koncem tekmovan-
ja osvojil prvo mesto in naslov
društvenega prvaka Robert
Roškar, saj ga drugi tekmoval-
ci ne morejo več prehiteti.
Vrstni red po desetih turnirjih
je naslednji: Robert Roškar
160 točk (10 turnirjev), Zlatko
Roškar 124,5 točke (9 turnir-
jev), Janko Bohak 80,5 točke (5
turniriev), Igor Iljaž 77 točk (7
turnirjev), Jože Čič 56 točk (6
turnirjev), Viktor Pernat 53
točke (5 turnirjev), Lazar
Franjo 35 točk (6 turnirjev),
Jurica Škarja 32 (3 turnirji)
itd.
Poslednji turnir v ciklusu
bo tradicionalni novoletni hi-
tropotezni turnir 2. januarja
1979 s pričetkom ob 9. uri, na
katerega so vabljeni tako
člani društva kot drugi ljubi-
telji šahovske igre.
Janko Boliak
PLAVANJE
Now osebni rek-
ordi v ilAariboru
Plavalni klub Branik je že
šestič zapored organiziral
mednarodni Božičev memo-
rial v spomin nekdanjemu
predsedniku kluba. V dvod-
nevnem tekmovanju je sode-
lovalo skoraj 500 plavalcev iz
19 klubov.
Že v prvi disciplini 50 m
hrbtno dečki je Mariborčan
Boštjan Šulek postavil nov
državni rekord. V isti discipli-
ni je debitiral tudi Boštjan
Maračič, ki je v soboto nasto-
pil kar v petih disciplinah in
izboljšal štiri osebne rekorde.
Uroš Gojkovič je z odličnim
plavanjem že dopoldan iz-
boljšal svoj osebni rekord na
100 m prosto za 3 sekunde, po-
poldan pa s časom 1.05,07 pla-
val še za 7 desetink sekunde
boljše. Tudi Berni Pihler je za
skoraj 4 sekunde izboljšal svoj
osebni rekord v isti disciplini
in z enakomernim plavanjem
napovedal, da bo zelo dober
srednjeprogaš.
Kot vedno je bila poglavje
zase disciplina 50 m prosto, ki
jo na vseh tekmovanjih plava
največ plavalcev (v Mariboru
samo štirje od vseh prijavlje-
nih niso nastopili v tej disci-
plini). Zato smo bili toliko bolj
veseli zelo dobrega nastopa
Matevža Božička, ki je s
časom 27,60 in doseženim 4.
mestom dokazal, da imamo v
ptujskem klubu zelo dobre
sprinterje. Kljub temu da po
starosti spada v kategorijo
dečkov, bo lahko s takšnim
časom že nastopil na članskem
državnem prvenstvu.
franjo rozman
TEĐMIK - 27. DECEMBER 1996
ZA KRATEK CAS - 21
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Postelja in zajtrk
(Bed & Breakfast), je ugotovil
tudi Aleš Čepek, liceva 4, Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Glasbena igra za leto 1996 je
končana. Glavni igralci so bili
najuspešnejši izvajalci in v dveh
nadaljevanjih bom podal kratko
statistiko iztekajočega se leta. V
današnjem, 1. delu lahko prebe-
rete nekaj podatkov o naju-
spešnejših malih ploščah ali pe-
smih in vehkih ploščah ali albu-
mih. Prihodnji teden pa bodo
opisani zanimlivi in pomembni
glasbeni dogodki v letu 1996.
Na vrata že trka novo glasbeno
leto in prav je, da jih tudi vi
odprete. Pa srečno 1997!
TOP 50 - najpopularnejše
pesmi v letu 1996
1. KILLING ME SOFTLY
- The Fugees
2. MACARENA - Los del Rio
3. WANNABE - Spice Girls
4. HOW DEEP IS YOUR LOVE
- Take That
5. BECAUSE YOU LOVED ME
- Celine Dion
6.1 CANT HELP MYSELF
- Kelly Family
7. CHILDREN - Robert Miles
8. DON'T LOOK BACK IN ANGER
■ Oäsis
9. JESUS TO A CHILD
- George Michael
10. RETURN OF THE MACK
- Mark Morrison
11. IRONIC-Alanis Morissette
12. IT'S ALL COMING BACK TO ME
NOW - Celine Dion
13. FAST LOVE-George Michael
14. ONE SWEET DAY
- Mariah Carey & Boyz II Men
15. EARTH SONG
- Michael Jackson
16. FOREVER LOVE-Gary Barlow
17. FIRESTARTER - The Prodigy
18. YOU'RE MAKIN'ME HIGH
- Toni Braxton
19. MYSTERIOUS GIRL
- Peter Andre
20.1 LOVE YOU ALWAYS FOREVER
- Donna Lewis
21. CHANGE THE WORLD
-Eric Clapton .
22. OOHAAH... JUSTA LimE BIT
- Gina G.
23. SPACEMAN - Babylon Zoo
24. WORDS - Boyzone
25. THE ONLY THING THAT LOOKS
GOOD ON ME IS YOU
- Bryan Adams
26. COCO JAMBOO - Mr. President
27. ON SILENT WINGS - Tina Tumer
28. WHERE DO YOU GO-No Mercy
29. READY OR NOT - The Fugees
30. INSOMNIA - Faithless
31. NOBODY KNOWS
- The Tony Rich Project
32. LEMON TREE - Fool's Garden
33. SAY YOU'LL BE THERE
- Spice Girls
34. HOW BIZARRE - OMC
35. ROHERDAM - Beautiful South
36. BREAKFAST AT TIFFANY'S
- Deep Blue Something
37. UN BREAK MY HEART
- Toni Braxton
38. PIU BELLA COSA
- Eros Ramazzotti
39. SE A VIDA E-Pet Shop Boys
40. WHAT'S LOVE GOT TO DO
WITH IT
- Warren G. & Adina Howard
41. ANYTHING-3T
42. ONE OF US-Joan Osbom
43. DANCE INTO THE LIGHT
- Phil Collins
44. CALIFORNIA LOVE
- 2 Pac & Dr. Dre
45. FLAVA - Peter Andre
46. ESCAPING - Dina Carroll
47. IF IT MAKES YOU HAPPY
- Sheryl Crow
48. GET DOWN - Backstreet Boys
49. THE CROSSROADS
- Bone Thugs N' Harmony
50. FREEDOM - Robbie Williams
TOP 50 - najpopularnejši
albumi leta 1996
I. FALLING INTO YOU
- Celine Dion
2.18TILI DiE-Bryan Adams
3. SECRETS - Toni Braxton
4. ALMOST HEAVEN - Kelly Family
5. NEW ADVANTURES IN HI-FI-
REM
6. OLDER - George Michael
7. TO THE FAITHFULLY DEPARTED
- The Cranberries
8. DANCE INTO THE LIGHT
- Phil Collins
9. WILDEST DREAM - Tina Tumer
10. THE SCORE-The Fugees
II. BLUE IS THE COLOUR
- Beautiful South
12, SPICE-Spice Girls
13, LOAD - Metallica
14, TAKE THAT GREATEST HITS
- Take That
15, BILINGUAL - Pet Shop Boys
16, DOVE CE MUSICA
- Eros Ramazzotti
17, DESTINY - Gloria Estefan
18, ORGANIC-Joe Cocker
19, GREATEST HITS - Simply Red
20, EVITA "Motion Picture Sound-
track" - Madonna & Various Artist
21, TRAGIC KINGDOM-No Doubt
22, BACKSTREET BOYS
- Backstreet Boys
23, DREAMLAND - Robert Miles
24, THE PREACHER'S WIFE "Mo-
tion Picture Soundtrack "
- Whitney Houston
25, SHERYL CROW - Sheryl Crow
26, MERCURY FALLING - Sting
27, IF WE FALL IN LOVE TONIGHT
- Rod Stewart
28, LOUDER THAN WORDS
- Lionel Richie
29, ALL AROUND THE WORLD
"The Journey So Far"-East 17
30, FAIRWEATHER JOHNSON
- Hootie & The Btowfish
31. ONLY HUMAN-Dina Carroll
32, A WOMAN AND A MAN
- Belinda Carlisle
32, TAKE TWO - Robson & Jerome
34, OCEAN DRIVE
- Lighthouse Family
35, FIRST BAND ON THE MOON
- The Cardigans
36, BROTHERHOOD - 3T
37, RECURRING DREAM "The best
of - Crowded House
38, WE SEE THE SAME SUN
- Mr, President
39, TRAVELLING WITHOUT MO-
VING - Jamiroquai
40, DISH OF THE DAY
- Fool's Garden
41, K-Kula Shaker
42, THE MOMENT - Kenny G.
43, THE FINEST "Greatest Hits"
- Fine Young Canninbals
44, NO CODE - Pearl Jam
45, A DIFFERENT BEAT - Boyzone
46, MURDER BALLADS
- Nick Cave & The Bad Seeds
47, WILD MOOD SWINGS
- The Cure
48, FOREVER FRIENDS
- Caught in the Act
49, WORLD IN MOTION - D.J, Bobo
50 HOME AGAIN - New Edition
David Breznik
c^Mladi dopisniki
Razstava na OŠ Breg.
POVABIM TE NA ČAJ
Topel napitek prijetnega okusa
in zdravih lastnosti poznamo že od
nekdaj. Imenujemo ga čaj in ga ce-
nimo tako revni kot bogati. Zdrav-
niki ga spoštujejo in učenci radi
pijejo, zato je v mesecu novembru
Rdeči križ pripravil občinsko akci-
jo med osnovnošolci na temo Čaj -
zdravilna pijača.
Učenci Osnovne šole Breg smo
se kaj hitro udeležili akcije in
začeli zbirati gradivo. O našem
najboljšem napitku smo kmalu iz-
vedeli več, kot je naše dotedanje
znanje že obsegalo. Mnogi smo se
čudili ob legendi, ki nam pripove-
duje, da je čaj nehote iznašel nek
kralj, ko mu je v vročo vodo padel
listič iz grmovja, jo obarval zlato
ter ji dal čudovit okus.
K uspehu naše akcije so nam po-
magale tudi naše babice. Odprtih
src so nam zaupale recepte mnogih
domačih zdravilnih čajev, nekate-
re pa so nam v varstvo podarile
prelep čajni pribor.
Vse gradivo smo razstavili na
hodniku in učinek je bil veličas-
ten. Pritegnili smo pozornost
mnogih delavcev šole, vrhunec
vsega pa smo dosegli z degustacijo
čajev, ki so nam jih pripravili
učenci 6. razredov in učiteljica go-
spodinjstva.
Z narejenim delom smo zado-
voljni. Spoznali smo mnogo nove-
ga, prenekatere nevedneže pa smo
popeljali v svet, kjer je vladar ved-
no oboževan čaj.
Mojca Mayr, 8. b,
OŠ Breg
HVALA VAM!
fofo.- m. zupanič
Tudi letos smo mladi člani RK
na OŠ Grajena izvedli ponudbo
koledarjev, v kateri je sodelovalo
27 učencev od 2. do 8. razreda. Na
OO RK Ptuj smo naročili 200 ko-
ledarjev in jih opremili z našim že
spoznavnim znakom. Tako smo z
akcijo ob razumevanju krajanov
uspeli zbrati okoli 80 tisoč tolar-
jev. Denar bomo vložili v šolsko
hranilnico in ga nadvse koristno
uporabili ob sprejemu učencev 1.
razreda v našo dejavnost MČRK,
ki jo izvedemo vsako leto v mesecu
maju.
Posebej bi želeli povedati, da so
nas povsod sprejeli prijazno, da
smo z našimi sosedi in znanci tudi
poklepetali o vsakdanjih rečeh in
da se pred nami niso nikjer z neje-
voljo zapirala vrata.
HVALA! Hvala za sodelovanje
in naj vam bo prihajajoče leto
vsem naklonjeno.
za MČRK OŠ Grajena:
Barbara Cvetko, 8. r.
ODMOR
šolski zvonec zazvoni in skupina
otrok se vsuje na hodnike. Začne
se odmor, najlepši čas v šoli.
Lačna usta zdirjajo po stopnicah
v klet, kjer nas čaka malica. Zagri-
zem v kos pizze in sline se mi cedi-
jo, saj bi rad pojedel še enega.
Spomnim se na čas naših babic, ko
so si nosili v torbi za malico kos
suhega kruha in jabolko. Ob pog-
ledu na obgrizene kose se spom-
nim na lačne afriške otroke. S
sošolci se vrnemu k učilnici. Razi-
grani fantje se podijo sem ter tja,
rosne kaplje jim polzijo po obrazU.
Naenkrat se začne strašen pretep.
Čevlji frčijo po zraku in okrog pre-
tepačev se zbere skupina radoved-
nežev. Vsi navdušeno ploskajo, boj
je vedno hujši. Na hodniku se pri-
kaže razrednik in boj petelinov se
konča. Plašne deklice se učijo v sa-
motnem kotu, saj pišemo kontrol-
ko. Slabši učenci si pripravljajo
"švingl listke". Njihove roke so
polne tujk, peresnica je še bolj po-
pisana kot zvezek. Divjanje se
počasi umirja, saj šolski zvonec oz-
nanja začetek pouka.
Zaslišimo hitre korake učitelja in
začela se bo ura, ki bo razgibala
naše zaspane možgane. Ura bo hi-
tro minila in spet bo hodnik poln
otroškega smeha, ki je zdravilo
vseh bolezni.
Dejan Vaupotič, 6. c,
OS Gorišnica
TOBOGANI V TERMAH
ČATEŽ
Med počitnicami sem se imela
"super". Bili smo na morju in v
Čateških toplicah. Tam imajo veli-
ko toboganov, najhitrejši so vodne
drče. Tudi konje sem jahala in se
zabavala. Kopali smo se v toplih
bazenih in pojedli veliko dobrega
sladoleda. Bili smo tudi v
Brežicah, tam smo si ogledali veli-
ko zanimivih stvari. Hitro so mi-
nile počitnice in morali smo v
šolo.
OŠ Kidričevo
ZAKAJ GLEDAŠ
TELEVIZIJO?
Gledam jo zelo poredko, če pa jo
že gledam, jo zato, da si s tem
krajšam čas.
TINA
Da kaj novega izvem in se včasih
kaj novega naučim.
MOJCA
Gledam jo zato, ker je zanimivo,
predvsem filmi.
TANJA
Da izvem, ali je kaj novega in ker
uživam ob filmih.
JASNA
Največkrat iz dolgočasja, včasih
pa si že vnaprej določim, kaj bom
ta dan naredila, in vmes je tudi gle-
danje televizije. , , . ^
DARJA
Zbrala Urška Draskovic, odgo-
varjale učenke OŠ Cirkovce
POČITNIŠKO
DOŽIVETJE
z mamo sva počitnikovali v Špa-
niji. Odšli sva na tri organizirane
izlete. Eden izmed njih je bil ogled
viteške igre v srednjeveškem gra-
du. Vožnja je bilo zelo dolga. Usta-
vili smo se v Barceloni, kjer smo
imeli dve uri časa za ogled mesta.
Končno smo prišli do gradu. Ob
vhodu smo se rokovali s kraljico,
ki nam je dala krono za spomin.
Prišli smo v dvorano. Na sredini je
bila mivka, okoli pa leseni stoli.
Stoli so bili pobarvani v štirih raz-
ličnih barvah: rdeče, modro, ru-
meno in zeleno. Vsaka barva je
imela svojega viteza. Naš vitez je
bil modre barve. Pričela se je pred-
stava z glasbo. Nato sta prišla v
spremstvu vitezov in služabnikov
kralj in kraljica. Pogasnile so se
luči in prišel je požiralec ognja.
Oblečen je bil v črno. Razmišljala
sem, kako lahko je ogenj. Nato so
nam postregli natakarji, oblečeni v
služabnike, s sredjeveško večerjo.
Pričele so se viteške igre in nato so
plesali še konjički. Vsak vitez si je
izbral princeso iz občinstva, ki jo
je potem varoval. Ko je bilo večerje
konec, smo se preselili v dvorano,
kjer smo videli znameniti flamen-
co s kastanjetami. Ples mi je bil
zelo všeč.
Tega večera ne bom nikoli poza-
bila.
Laura Sršen, 6. a,
OS Kidričevo
HUGO IN HUGOLINA
Nekega poletnega dne sta se
Hugo in Hugolina odpravila na
sprehod, otroci pa so se doma igra-
li v otroški sobi. Hugo in Hugoli-
na sta se sprehajala po mestu Hudo
de west. Potem sta šla v trgovino z
imenom Petovia de nord. Kupila
sta čips Hrusti de hugo, sok, čajno
klobaso, Planica sladoled, žemlje,
kruh, ledeni čaj in še več drugega.
To je skupaj stalo 3333 U.S.A.$.
Hugo je pogledal v denarnico, vzel
ven 3333 U.S.A.$ in plačal ,     .
Odpravila sta se domov. Na poti
sta naenkrat zagledala čarovnico
Heksano. Heksana je vzela Hugo-
lino in že je več ni bilo. Hugo je ta-
koj stekel domov. Doma je pogle-
dal, kje so otroci. Pogledal je v
otroško sobo, a jih tam ni bilo.
Preiskal je celo hišo. Nikjer jih ni
bilo. Spomnil se je, da bi lahko bili
pri Heksani. Vedel je, kje živi. Ta-
koj je stekel v skrivališče. Ko je
prišel, je zagledal pred seboj veliko
stopnic. Hodil je dolgo. Končno je
prispel. Zagledal je Heksano. Po-
vedala mu je, da mora potegniti
eno od treh vrvic. Hugo je bil zelo
jezen. Potegnil je kar prvo vrvico
in Heksano je odpihnilo kdo ve
kam. Hugo je tedaj lahko rešil Hu-
golino in otroke. Potem so živeli
srečno naprej. Če pa niso umrli,
živijo še danes.
Peter Mertelj,
OS Hajdina
MOJ PRIJATELJ
FLIPPER
v dvorani se je počasi stemnilo
in moje navdušenje se je le še
stopnjevalo. Zaslišal sem razigra-
no glasbo in končno se je na veli-
kem platnu prikazal napis: Moj
prijatelj Flipper.
Segel sem po pokovki in se za dve
šolski uri preselil v neko obmor-
sko mestece ter se popolnoma
vživel v vlogo glavnega junaka fil-
ma.
Brezskrbno sem plaval v globi-
nah morja, dokler me niso začeli
preganjati ribiči, ki so bili pre-
pričani, da jim plašim ribe. Na
srečo sem jim še pravočasno ušel
in se zatekel v pristanišče. Tam
sem spoznal svoja prva dva
človeška prijatelja: Sandyja, ki je
preživljal počitnice pri stricu, in
njegovo prijateljico Kim. Poime-
novala sta me Flipper. Skupaj smo
preživljali čudovite poletne dni in
zabave ni nikoli primanjkovalo.
Toda spet so me obdolžili, da na-
gajam ribam, in odpeljali so me na
odprto morje, kjer sem se zastru-
pil. V vodi so se znašle zaradi
človeške malomarnosti in pohlep-
nosti strupene snovi, ki pa niso
škodovale le nam, delfinom. Moji
pogumni človeški prijatelji so pra-
vočasno odkrili strupene snovi in
tako rešili morski svet pred pogu-
bo.
Sandy se je vrnil domov in tudi
jaz sem.se pfidružil jati delfinov.
od katere so me čisto na začetku
spodih hudobni ribiči.
Kmalu sem se zbudil iz svojih
podvodnih sanj, saj je bilo predsta-
ve konec in spet so razsvetlili dvo-
rano.
Film mi je bil všeč, ker je govoril
o živalih, o naravi, ki mi je še pose-
bej pri srcu. Tudi srečen konec je
bil čudovit. Toda pogrešal sem
malo več akcije, malo več vznemir-
jenja in nepredvidljivih dogodkov,
saj najraje gledam napete akcijske
filme. Moram pa priznati, da me je
tudi umirjen film o razigranem
pristaniškem življenju in o zani-
mivem podmorskem svetu zelo
pritegnil.
AlešBelšak, 7. a,
Osnovna šola Gorišnica
TAKO JE BILO
Med počitnicami sem bila z
botrco, botrčkom in sestrično Pe-
tro na morju. Dogovorili smo se,
da se bomo enkrat v tem dopustu
peljali s čolnom.
Prišel je težko pričakovani dan.
Po kosilu smo odšli na plažo. Poi-
skali smo čoln in se odpeljali proti
svetilniku. Za vožnjo smo imeli
dve uri časa. Vedno bolj smo se od-
daljevali od plaže. Dolgo smo se
vozili in končno prišli do svetilni-
ka. Bil je zelo velik in lep. Ko smo
si ga ogledali, smo se odpravili na-
zaj. Zagledali smo školjke na
obročih, ki so plavali na vodi. Ker
se jim nismo dovolj približali, sem
stopila na rob čolna, da bi si jih
bolje ogledala. Naenkrat mi je
zdrsnilo in čofnila sem v vodo.
Prej sem še glasno zakričala. Pos-
talo me je strah. Čutila sem
bolečino v nogi, saj sem se močno
udarila v čoln. Na srečo sem znala
plavati. Ko so me ostali slišali, so
ustavili čoln in se vrnili. V tistem
trenutku sem se pojavila na
površini. Ker sem popila veliko
vode, nisem takoj prišla do sape.
Začela sem kašljati. Potegnili so
me v čoln. Spraševali so me, kaj se
je zgodilo. Nisem jim odgovorila,
saj sem bila v šoku. Tudi noga me
je vedno bolj bolela. Odšepala sem
proti počivališču in odšla zgodaj
spat.
Želim si se več voženj s čolnom
po morju, ampak brez padcev v
vodo.
Nina Emeršič, 6. r.,
OŠ Leskovec pri Ptuju
TEDNIK -27. DECEMBER 1996
ZANIMIVOSTI - PISMA BRALCEV - 25
Prejelf smo
OBLJUBA JE
ENO, REALIZA-
CIJA DRUGO!
V eni izmed prejšnjih številk
Tednika je bil objavljen prispe-
vek o primestni četrti Rogozni-
ca. To je četrt, ki je oddaljena od
centra mestne občine Ptuj slaba
2 km, le 2 km od Ptuja pa imajo
prebivalci še vedno nerešeno
osnovno komunalno infrastruk-
turo. Prebivalci dela vasi Žabjak
še se vedno vozijo po makadam-
skih cestah, lokalna cesta skozi
to vas je že vrsto let problema-
tična, o kanalizaciji pa bolje, da
ne govorimo. Ponosni smo, da
imamo že nekaj let najlepše ure-
jeno mesto v Sloveniji, toda po-
kukajmo še malo v okolico izven
strogega mestnega centra.
Zakaj toliko ogorčenja? Že tri
mesece je od tega, ko je bila dana
obljuba, da bodo navožene ban-
kine na lokalni cesti Žabjak -
Kicar. Te so že takšne, da so za
uporabnike ceste nevarne. Če je
bil pred tremi meseci izgovor, da
bo to storjeno po sprejetju reba-
lansa proračuna, pa je ta bil spre-
jet in spet obljubljeno rečeno,
kaj si bo občinski uradnik izmis-
lil danes?
Ne pišem tega zaradi tega, ker
sem tudi sama prizadeta. Pišem
v imenu prebivalcev vasi Kicar
in Žabjak, ki se dnevno vozijo po
tej cesti, v imenu otrok, ki dnev-
no hodijo ali se vozijo s kolesi po
že tako nevarni cesti za pešce in
kolesarje. Sicer pa smo že vajeni,
da bankine tukaj navažajo pozi-
mi ter navoz s prvim pluženjem
snega odrinejo v jarke.
Zavedamo se, da je problemov
v mestni občini veliko, da tudi
zahteve primestnih četrti niso
majhne, da je denarja vedno pre-
malo. Toda ne zahtevamo nad-
standardov, svojim prebivalcem
želimo zagotoviti le osnovno ko-
munalno infrastrukturo. Vrsto
teh problemov smo v prejšnjem
obdobju rešili krajani sami s kra-
jevnim samoprispevkom in po-
godbami. Menim, da bomo to
pripravljeni storiti tudi v pri-
hodnje. Spomnim naj, da mar-
sikdo plačuje tudi nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča,
ki se po zakonu o stavbnih
zemljiščih plačuje na območjih,
ki so opremljena z vodovodnim,
kanalizacijskim in električnim
omrežjem. Do danes nihče ni
razmišljal, da tega ne bi plačeval,
čeprav vseh treh elementov
nima zagotovljenih. Zato ker
upa, da bo vse to enkrat le imel
urejeno.
Obljuba je pač samo obljuba.
Vrednost je vedno enaka, saj ni
naložen denar. Če bi bila slednje,
ali ne bi bili prebogati!
Marica Vilčnik
NAŠI BOLEČI
PROBLEMI
Nismo posebno vešči v pisavi
in v izražanju. Klub temu pa se
vendar nismo odločili, da bi po-
vabili kakšnega časnikarja, da bi
pisal o gradnji telefona v KS
Cirkulane in vasi Gruškovec.
Krajane nas veseli in obenem
tudi boli pri srcih, zato teh stvari
ne prepuščamo drugim. Veseli
nas, da se je začela gradnja tele-
fona v hribovitem in težko dos-
topnem kraju Gruškovec. V vasi
se nas je zanj prijavilo približno
36. Pogodbe smo začeli podpiso-
vati oktobra. Pogoji plačila so iz-
redno težki za današnje razmere
- skoraj dvakratna cena od nor-
malne. Rok gradnje je eno leto.
Kljub velikim stroškom smo se
krajani vključili v prostovoljno
pomoč pri gradnji. Pomagamo
predvsem kopati jame za drogo-
ve in jarke za ozemljitve. Neka-
teri so izkopali tudi več kot 30
jam.      Lastniki      traktorjev
dovažajo drogove in drugi tele-
fonski material. Skratka ljudem
ne zmanjkuje volje za sodelovan-
je z izvajalcem. Delavci PAP, ki
je kooperant Telekoma, delajo
cele dneve kljub mrazu. Kot vse
kaže, bo večina dela opravljena
že v kratkem.
Naš boleči problem je vodo-
vod. Gruškovec je velika vas,
raztresena po hribih. Večji dela
vsi že ima napeljano vodo. Prvi
del ima vodo iz ptujskega vodo-
voda, drugi, najvišji predel vasi
ima vodovod iz Hrvatske, tretji
del pa na žalost še od nikoder.
Prizadevamo si na občini
Gorišnica, da bi nas priključili
na hrvatskega. To bi bila naj-
krajša pot. Vendar država tega
ne pusti; tako se vsaj izgovarjajo
v občini. S ptujskega vodovoda
iz vasi Medribnik pa da ni do-
volj pritiska, da bi tekla voda po
ceveh v hribe. To je za nas
žalostni del zgodbe. Kljub temu
pa si bomo prizadevali, da bi
tudi mi dobili vodo v bližnji pri-
hodnosti.
Tretja stvar, ki nas bodo v oči,
pa je cesta. Še vedno je ostalo v
vasi okrog 500 m negramozirane
ceste. Vedno nam obljubljajo, da
bodo to uredili. Že dve leti sta,
minili, pa nič. Zato smo vaščani
upravičeno jezni.
Franček Pintarič
PODJETNIŠKI
KOTIČEK /
CVETJE DORA
5 ivetjem
/e dan lepši
V Trstenjakovi 5/a, v stavbi,
kjer je po novem sedež Centra
za socialno delo Ptuj, je že od
oktobra odprta cvetlicama
Cvetje Dora samostojnega pod-
jetnika Roberta Kosija, ki se je
za odprtje cveličame odločil,
ker ima že od nekdaj rad rože,
saj ga te spremljajo tako rekoč
že celo življenje - odkar pomni,
so doma sadili rože. Za odločit-
vijo o odpnju cvetličarne je sta-°
la vsa družina. Vedeli so, v ka|
se podajajo, že zaradi velike
koril^urence na tem področju.
Morda pa jim je bil prav to iz-
ziv.
V cvetličarni delata kvalifici-
rani cvetličarki, ki se skupaj z
nosilcem dejavnosti udeležuje-
ta vseh izobraževanj na tem po-
dročju. Najnovejši trendi v
cvetličnih aranžmajih zapove-
dujejo umirjene barve, mešanje
modre in zlate in ob suhih
rožah tudi žive. Cvetje Dora
svoje storitve ponuja pod ges-
lom: "S cvetjem je dan lepši".
Ponujajo poročne šopke, reza-
no cvetje, darilni bazar, ikeba-
ne, semena, sveče in vence. Vse
bolj pa se specializirajo v ocvet-
ličevanje pisarn in drugih pos-
lovnih prostorov.
MG
KIKBOKS / PREVERJANJE MOČI TREBUŠNIH MIŠIC
Zmcicole po opeki
Na državnem prvenstvu v kikboksu, ki je bilo v Ptuju, je član Kluba borilnih veščin Bran-
ko Fidler uprizoril predstavitev moči in vzdržljivosti človeškega telesa. Na svojih tre-
bušnih mišicah si je pustil razbiti deset strešnih opek z deset kilogramskim kladivom ter z
golo roko zdrobil kamen. Na tekmovanju sem bil prisoten kot poročevalec in moj komen-
tar po predstavitvi je bil: "Tudi atleti imamo tako močne trebušne mišice!" (Pred časom
sem bil aktiven atlet in kot sprinter sem potreboval močne trebušne in druge mišic.) Rav-
no v tistem trenutku sem imel vzpostavljeno radijsko zvezo, saj je javljanje potekalo v živo.
Tako sem poslušalcem radia Ptuj kar sporočil, da ko se vrnemo z evropskega prvenstva v
kikboksu (tudi od tam sem poročal za radio), bom to poizkusil tudi sam.
Izračunal sem si, da več kot je
plošč, manjša je možnost, da
čutiš udarec kladiva. Energija
kladiva se razporedi po ploščah
(izgube) in tako na svojem telesu
čutiš majhen del udarca; vendar
nekaj vseeno, zato je mnogo od-
visno tudi od tega, kako tisti s
kladivom udari. Mislil sem, da
bo razbijal Dušan Pavlica (nje-
govo hči učim fiziko), zato sem
mu zagotovil, da ima hči pri
meni dobre ocene. Dušan je
namreč razbijal že Branku, po
meni pa je potem udaril Branko.
Oblekel sem se v njihov kimo-
no. Ko sem stopil v dvorano,
sem začutil malo straha, saj
imam rad sebe. Legel sem na dve
klopi, ki sta me podpirali tik pod
glavo in na koncu nog. Ugotovil
sem, da je že tako ležati težko, saj
nisi podprt na sredini, in ko so
mi naložili deset plošč (6 kg),
sem moral resno pokazati svojo
moč. Branko je dvignil kladivo,
še močneje sem napel vse mišice,
zaprl oči (zaradi zaščite pred del-
ci od opeke) in Branko je udaril
Udarca nisem čutil, le opeke,
kako so se razletele, saj sem bil
zelo osredotočen in umirjen. In
to mi je pomagalo, da sem prene-
sel udarec. Če bi se ustrašil, bi
mišice popustile in bi prišlo do
poškodb hrbtenice, trebuha in
vratnih vretenc. Po udarcu, ko je
telo "udarilo" nazaj (III. Newto-
nov zakon), sem imel občutek,
da me je dvignilo do stropa - en-
kratno.
Pazite, tega  ne poizkušajte
doma!
Milan Krajno
FOTO: S. Zebec
PTUJSKE LEPOTICE / SAŠKA OMERAGIČ
Njen svet so izložbe
19-letna Ptujčanka Saška Omeragič obiskuje srednjo
aranžersko šolo v Mariboru. Njena želja je postati dobra
aranžerka, in če bo mogoče, fotomodel, zato se je tudi ude-
ležila druge Tednikove avdicije za manekenke. Osebno ji
bolj ugaja posel fotomodela kot manekenke. Prvič je pozi-
rala že pri štirinajstih.
Če bo treba, bo šla tudi v mane-
kensko šolo, ker je prepričana,
da ji spoznanja o modi in
oblačenju lahko samo koristijo.
Pri srcu so ji ekstravagantna
oblačila, ki jih pri nas še ni vide-
ti. Tudi sama jih še ne nosi, ker
bi rada najprej končala šolo, pa
tudi šivilj, ki bi ji sešile oblačila
po njenih željah, primanjkuje.
Saška ima rada vso glasbo, od-
visno od trenutka. Za zabavo
mladih Ptujčanov je po njenem
slabo poskrbljeno, njej osebno
ugaja ambient Romantike.
Prehranjuje se predvsem zdravo,
misli pa tudi, da živijo Ptujčani
bolj zdravo od Ljubljančanov.
Do drog in alkohola ima nega-
tivno stališče, čeprav se moramo
še kako zavedati dejstva, da ob-
stajajo ljudje, ki iščejo uteho v
tem, ki uživajo v tem in so od
tega odvisni. Da mladi pogosto
iščejo uteho v alkoholu in dro-
gah, je po njenem kriv sistem, ki
ima premalo posluha za mlade
in njihove potrebe.
Kot bodoča aranžerka budno
spremlja urejenost izložbenih
oken in drugih prostorov trgo-
vin. Po njenem imajo izložbe do-
bro urejene v Mercatorjevih
trgovinah, drugje so še preveč
klasični, kot da ne bi imeli
občutka za to delo. Če bi ji kate-
ro od ptujskih trgovskih podjetij
ponudilo v urejanje svoje
izložbe, bi jih uredila kot mesto
dogajanja. Njena vehka želja je,
da bi lahko uredila izložbo
trgovskega podjetja Emona-
Merkur, ker imajo resnično do-
ber prostor. V letu 1997 si želi,
da bi uspešno končala šolanje, da
bi dobila službo in se vpisala na
študij ob delu.
MG
Saška Omeragič.   Foto: Kosi
PTUJ / SODNIKOM ZA PREKRŠKE SE JE DELO PODVOJILO
Čedalie vet vinjenih voznikov
Ptujski sodniki za prekrške se dušijo pod težo dela oziro-
ma številom predlogov, ki so jim bili poslani. Še v letu 1995
je bilo predlogov za uvedbo postopka o prekršku 8531, ta
številka pa ob koncu letošnjega leta že presegla 10 tisoč, saj
bo število predlogov doseglo številko 10.500.
Kot povedo podatki, se je število
predlogov od leta 1990 do danes
podvojilo. Predstojnik sodnika za
prekrške v Ptuju Savo Kozjak je
povedal, da se je poleg števila pred-
logov povečalo tudi število nuđen-
ja pomoči drugim sodnikom za
prekrške v Sloveniji. Leta 1990 je
bilo takšnih primerov 400, do prve
dekade decembra pa jih je bilo
1100. Nuđenje pomoči drugim
sodnikom za prekrške pomeni, da
sodnik za prekrške zasliši ob-
dolžence in priče, ki imajo stalno
prebivališče na območju sodnika
za prekrške, če pa imajo prebiva-
lišče na drugem območju, mora
poslati spis v pravno pomoč kra-
jevno pristojnemu sodniku za
prekrške in ta mu po ugoditvi spis
vrne v odločanje. V tem trenutku
znaša pripad 9600 zadev, lanskih
nerešenih primerov je 3600, in če k
temu prištejemo 1100 pravnih
pomoči, je vseh spisov pri ptujskih
sodnikih za prekrške 14.300. Ne
glede na bistveno spremenjeno
strukturo predlogov tako po
zahtevnosti in predlagateljih, ki
prihajajo v reševanje k sodnikom
za prekrške, jih gotovo največ pri-
haja s strani policije; pa ne zato,
ker bi se prebivalci Slovenije tako
zelo poslabšali, po mnenju vodje
sodnika za prekrške je stanje pos-
ledica bistvenega povečanja števila
policistov po osamosvojitvi Slove-
nije ter povečanja števila avtomo-
bilov in moči avtomobilov. Ko bo
za leto 1996 pripravil poročilo o
delu po usmeritvah ministrstva za
pravosodje, bodo znani podatki o
prekrških po posameznih predla-
gateljih.
NAJVEČ KltŠinV
CESTNOPROMETNIH
PREDPISOV
Čeprav poročilo o delu še ni do-
končno, bo v njem zagotovo zapi-
sano, da je na širšem območju Ptu-
ju najbolj pereča problematika na
področju kršenja cestnoprometnih
predpisov. Med njimi je na prvem
mestu vožnja pod vplivom alkoho-
la in v povezavi s tem odklonitev
preizkusa z alkotestom. Do 10. de-
cembra je policija sodnikom za
prekrške podala 2118 predlogov o
uvedbi postopka o prekršku zaradi
vožnje pod vplivom alkohola ali
odklonitve preizkua z alkotestom.
leta 1995 pa so v celem letu obrav-
navali 1768 predlogov. Zaradi
vožnje pod vplivom alkohola pri-
haja tudi do prometnih nezgod in
takih predlogov so imeli do
začetka decembra letos 1500. Gre
torej za predloge za uvedbo pos-
topka o prekršku, ker je zaradi
neupoštevanja cestnoprometnih
predpisov, kamor sodi tudi vinje-
nost, prišlo do prometnih nezgod.
Koliko pa je resnično število pro-
metnih nezgod na območju bivše
občine Ptuj, sodnik za prekrške
niti ne more vedeti, ker se ude-
leženci skladno z zakonom lahko
sami sporazumejo tudi brez posre-
dovanja policije. Tretjo skupino
predlogov za uvedbo postopka o
prekršku predstavljajo predlogi za-
radi nespoštovanja omejitve hi-
trosti. Gre za prekoračitve hitrosti,
ki so za 30 odstotkov večje od dov-
oljene. Kolikšno pa je število
kršiteljev s prekoračitvijo hitrosti,
ki je manjša od 30 odstotkov, sod-
nikom za prekrške po besedah
Sava Kozjaka prav tako ni znano,
ker te kršitve sodijo v pristojnost
policije, ki takšne kršitelje denar-
no kaznuje že na kraju samem.
Zaradi kršitve 226. člena zakona
o temeljih varnosti cestnega pro-
meta je za vsak prekršek zagrožena
denarna kazen do 48 tisoč tolarjev
ali zaporna kazen. Sodnik za
prekrške lahko - in tega se čedalje
bolj poslužujejo, kot poudarja
Savo Kozjak - izreče tudi varstveni
ukrep prepovedi vožnje motornih
vozil za čas od enega meseca do
enega leta. V tem letu so jih izrekli
že 451. Ker se leto izteka, pričaku-
jejo še več predlogov za uvedbo
postopka o prekršku zaradi ne-
spoštovanja določb zakona o te-
meljih varnosti cestnega prometa
(hitrost, vožnja pod vplivom alko-
hola, odklonitev preizkusa z alko-
testom in podobno). Zaradi
večjega pripada zadev in specialne
ter celovite prevencije bodo sodni-
ki za prekrške kaznovalno politiko
v omenjenih primerih še poostrili
in ob denarnih kaznih izrekali
tudi varstveni ukrep prepovedi
vožnje motornih vozil. Da je to
nujno in potrebno, potrjujejo po-
datki preizkusov z elektronskim
alkotestom ali z odvzemom in ana-
lizo krvi, s katerimi ugotavljajo, da
imajo vozniki v času vožnje v orga-
nizmu tudi več kot 3,5 promile al-
kohola, čeprav po zakonu dovolje-
na stopnja alkohola v organizmu v
času vožnje ne sme presegati 0,5
promile, poklicni vozniki pa v
času vožnje sploh ne smejo imeti
alkohola v organizmu.
Veseli trenutki v pričakovanju
novega leta počasi dosegajo vrhu-
nec, naj ne bodo tudi pogubni.
Marsikatera mora in nepotrebna
težava bo odpadla, če po uživanju
alkohola ne boste sedli za volan. In
veseli trenutki bodo tudi ostali ve-
seli.
MG
SENEŠCI / POMOČ V STISKI
Prelepo božiino darilo
Pred dobrim mesecem dni smo v Tedniku pisali o 14-ietnem Jožeku Habjaniču iz Senese in poskušali zbrati
nekaj denarja, da bi družini olajšali preureditev doma novim potrebam.
članek sta prebrala tudi Zofka in
Vinko Fištravec, ki živita v Lev-
erkusnu, čez nekaj let pa - tako
upata - se bosta vrnila v domače
Sodince. Ker sta družino Habjanič
poznala že dolga leta, sta vedela, da
jim v življenju ni bilo ravno lahko
in vendar se nista mogla spom.niti,
da bi se nad svojo usodo kdajkoli
pritoževali. Presodila sta, da je tre-
ba nemudoma nekaj storiti, in
pričela sta akcijo. Obiskala sta pri-
jatelje, znance in poskusila prido-
biti kakšno marko za Jožeka.
Obredla sta slovenske družine v
Leverkusnu ter cerkvena centra v
Wopperfunhu in Hildnu. Vsak je
prispeval po svojih zmožnostih.
Na ta način jima je uspelo zbrati
1086 nemških mark in sta jih sku-
paj z voščilnico in darilcem preda-
la družini Habjanič.
Zofka Fištravec je povedala, da je
v življenju skusila že marsikakšno
zdravstveno težavo in da sta z
možem preprosto morala zbirati,
ker vesta, kaj je bolezen. O svoji
akciji sta obvestila tudi Športno
društvo Maribor v Hildnu in Slo-
vensko društvo France Prešeren iz
Burscheida in upata, da se bo hu-
manitarna akcija nadaljevala tudi
tam.
K Habjaničevim smo prišli pov-
sem nenapovedano, pa so nas takoj
povabili naprej. Jožeku, ki je ravno
takrat malo počival, se že po barvi
na licih močno pozna, da je že me-
sec dni doma. Habjaničevi so bili
ganjeni, da so se jih spomnili tudi
v tujini. Oče Jože je dejal, da jim
kruha nikoli ni manjkalo in da je
tudi vsak gost, ki pride k hiši, post-
režen. In še vedno je tako. Toda
Jožekove potrebe so jim spremeni-
le življenje. Mišična distrofija,
življenje na invalidskem vozičku
ter težave s slabotnimi pljuči pa
zahtevajo posege, ki jih sami ne
zmorejo. Sobo so sedaj za silo
opremili, oglasil pa se je tudi mi-
zar, ki bi bil pripravljen Jožeku na-
praviti posebno mizo. Odziv na
akcijo je bil zelo ugoden in pomoč
krajanov Velike Nedelje je bila ve-
lika. Kljub temu pa še ni dovolj, da
bi lahko preuredili kopalnico in
Jože Habjanič pravi, da si ne upa
razbiti stare, ko pa ne ve, ali bo do-
volj denarja za novo.
Jožek ima želje kot vsi otroci.
Zato se na vas spet obračamo s
prošnjo. Morda ima kdo v kotu
kakšno   starejšo   televizijo   ali
računalnik, ki ju ne potrebuje več.
Takšno, ki ni za prodati, vreči proč
pa bi jo bilo škoda. Jožek bi se
takšnega darila gotovo razveselil,
saj je njegov svet omejen na sobo
in kuhinjo, otrokom pa je rado
dolgčas. V šoli se je naučil osnov-
nih računalniških operacij, in ker
lahko premika le roke, bi bila ob
računalniških igricah kakšna ura
krajša. Sicer pa se Jožek dobro drži
in svojo bolezen prenaša kot pravi
korenjak.
Morda le še to. Tudi pri darovan-
ju je tako kot pri vseh drugih stva-
reh: darovati je treba s čistim
srcem. Kako bo akcija potekala na-
prej, vas bomo seveda sproti
obveščali, zaenkrat pa v imenu
družine Habjanič: iskrena hvala!
vk
Jožek s starši in zakoncema Fištravec iz Leverkusna
PTUJ / UKINITEV ORTOPEDSKE AMBULANTE V PTUJU
Nova gninja ptujskim bolnikom?
Ptujska bolnišnica je v prejšnjem tednu, 20. decembra, dobila dopis, v katerem jo Splošna bolnišnica
Maribor kratko in skopo obvešča o ukinjanju svoje ortopedske ambulante v Ptuju.
Takole pišejo: "Sklenitev pogodbe o izvajan-
ju zdravstvenih storitev za leto 1996 med Za-
vodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije
in Splošno bolnišnico Maribor pomeni za SB
Maribor zmanjšanje programov v tistih ambu-
lantnih specialističnih dejavnostih, kjer so
zdravniki odšli v zasebno prakso. Ena od teh
dejavnosti je ortopedija, kjer je Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije bolnišnici
odštel ustrezen program, kader in sredstva.
Bolnišnica se je znašla pred vprašajem, kako
prilagoditi obseg ortopedske ambulantne dej-
avnosti spremenjeni pogodbi. Do sedaj je or-
topedska specialistična dejavnost v bolnišnici
obsegala 35 ur tedensko (brez subspecialis-
tičnih ambulant) in še 10 ur v Ptuju. Menimo,
da Ortopedske ambulante v Mariboru ne mo-
remo ukiniti, saj Ortopedski oddelek brez am-
bulante ne more delovati, na ambulanto pa so
vezani tudi številni pacienti. Zato smo skleni-
li, da ukinemo ortopedsko ambulanto v Ptuju.
S tem sicer ne bomo prihranili celotnega zne-
ska, ki ga bolnišnici odšteva Zavod za zdravst-
veno zavarovanje Slovenije, vendar bomo
zmanjšali izgubo. Ortopedsko ambulanto v
Ptuju ukinjamo s prvim februariem leta 1997."
Dopis z enako vsebino je direktor maribor-
ske bolnišnice dr. med. Gregor Pivec poslal
ptujski bolnišnici in ZZZS - Območni enoti
Maribor. Direktor ptujske bolnišnice dr. Loj-
ze Arko je takoj po sprejemu dopisa poklical v
mariborsko zavarovalnico, kjer so mu obljubi-
li, da se bodo o nastalem problemu pogovorili
takoj po novem letu. Problem ni majhen: v or-
topedski ambulanti v Ptuju imajo vse termine
zaseden že do prvega junija 1997, Mariborčani
I pa jo želijo ukiniti kar s prvim februaqem. Ti
I in podobni problemi kažejo na to, da v siste-
mu zdravstvenega varstva Slovenije marsikaj
ni dobro in da proces privatizacije v sloven-
skem zdravstvu v resnici ne poteka dogovor-
no, na kar zdravniki javnega zdravstva že dol-
go opozarjajo. Kot že večkrat doslej potegnejo
najkrajšo bolniki, ki pridno plačujejo, čeprav
jih vedno znova presenetijo s takšnimi in dru-
gačnimi ukrepi in napovedmi, da za denar, ki
ga dajejo, več ne morejo dobiti tega in onega,
lahko pa si storitev, ki jo imajo sicer na papir-
ju zagotovljeno v programu obveznega
zdravstvenega zavarovanja, "poiščejo" v samo-
plačniški ambulanti oziroma zasebni ambu-
lanti. Kje jih bodo iskali Ptujčani, ki potrebu-
jejo ortopeda, če bo prišlo do zaprtja ptujske
Ortopedske ambulante, in koliko časa bodo v
novi ambulanti, če si jo bodo uspeli zagotoviti,
čakali na sprejem.? Ali ni to dodatna grožnja
njihovemu zdravju? V imenu bolnikov upa-
mo, da bodo odgovorni poiskali pravo rešitev.
MG
CRNA KRONIKA
TAT TRČIL V
TELEFONSKI DROG
v torek, 17. decembra, so poli-
cisti ob makadamski cesti v
Šalovcih, KS Središče ob Dravi,
našli osebni avto Jugo, ki je bil
krepko zarit ob telefonski drog.
Ugotovili so, da je bil avto ukra-
den ponoči ali zgodaj zjutraj tiste-
ga dne izpred stanovanjskega blo-
ka v Središču ob Dravi in je last
Božidarja H. Očitno je neznani
storilec avto odpeljal in zaradi
neizkušenosti z njim trčil v tele-
fonski drog, potem pa karamboli-
ran avto pustil in odšel. Ali se je ob
trčenju lažje ranil, bodo policisti
ugotovili, ko ga bodo izsledili.
NA PREHODU ZA PEŠCE
ZBIL DVA DEČKA
v sredo, 18. decembra, nekaj po
20. uri je na zaznanovanem pre-
hodu za pešce na Partizanski cesti
v Slovenskih Bistrici voznik
osebnega avtomobila, 38-letni B.
N iz Vitanja, trčil v 14-letnega
M.R. in 13-letnega A. L., oba iz
Slovenske Bistrice, ki sta
prečkala cestišče. Oba dečka je ob
trčenju zbilo po cestišču in sta se
pri tem huje ranila.
OB KONCU TEDNA NA
CESTAH UMRLO DEVET
LJUDI
Od petka do nedelje, 22. decem-
bra, je na območju Slovenije v
sedmih nesrečah umrlo devet lju-
di. Na srečo se nobena od teh nes-
reč ni zgodila na območju, za ka-
terega poročamo. Glavni vzroki
nesreč so bili prehitra vožnja, ne-
pravilno prehitevanje in nepra-
vilno prečkanje ceste. Najhujša
nesreča je bila v naselju Sinja Go-
rica pri Vrhniki, kjer so v soboto
umrli trije ljudje. Nesreče s po eno
smrtno žrtvijo pa so bile pri Mur-
ski Soboti, v Mariboru, pri Metli-
ki, pri Ljubljani in Šentjurju pri
Celju.
GORELO V MONTAŽI
ČEVLJEV
v četrtek, 19. decembra, zjutraj
je izbruhnil požar v oddelku za
montažo čevljev v podjetju O
Moda 22 v Ormožu, ki ga ima v
najemu podjetnik D. K. iz Tržiča.
Po podatkih, ki so jih zbrali poli-
cissti in gasilci, je začelo goreti za-
radi pregretja grelca aluminijas-
tega kopita na delovnem stroju za
vroče lepljenje opetnikov. Stroj je
namreč naravnan tako, da se vsa-
ko jutro ob določeni uri avtomat-
sko vklopi in segreje na delovno
temperaturo. V četrtek pa baje na
grelcu ni bilo nameščenega alu-
minijastega kopita, zato se je pre-
grela grelna blazina in vnela.
Goreči delci usnja in umetne
mase so padali na tla in vnela se je
plastična embalaža z opetniki,
prepojenimi z lepilom. Ogenj se
je nato razširil še na druge pred-
mete in stroje v proizvodni dvora-
ni. Nastala je velika gmotna
škoda, ki jo strokovne komisije še
ocenjujejo, znašala pa bo prav go-
tovo več milijonov tolarjev.
POŽAR NA GOSPODAR.
SKEM POSLOPJU
Na gospodarskem poslopju Iva-
na L. v Vodrancih 8, KS Kog,
občina Ormož, je v petek, 20. de-
cembra, ob 16.30 izbruhnil požar.
Plameni so upepelili ostrešje in
večjo količino slame. Požar so
ukrotili domači in okoliški gasil-
ci. Škodo so ocenili na okoli pol
milijona tolarjev.
Z VLOMOM DO NAKITA
v četrtek, 19. decembra, do-
poldne je neznanec vlomil v hišo
Antona R. v Kajžarju, KS Mi-
klavž pri Ormožu. Z vlomilcem je
izginil predvsem nakit, po oceni
vreden okoli 300.000 tolarjev.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Jožica Podgoršek, Cir-
kovce 1 N - Mojco; Dragica
Slavic, Ivanjkovci 4/a -
dečka; Marta List, Vitomar-
ci 31 - Alena; Karmen Kvas,
Slovenski trg 6, Ptuj - Borisa;
Marija Kololenko-Korpar,
Osluševci 42, Podgorci -
dečka; Erigila Krajne, Baris-
lavci 17, Lovrenc - Anjo;
Alenka Kaisersberger,
Gerečja vas 1/e, Hajdina -
Dolores; Zinka Janžekovič,
Polenci 11/b - Tadeja; Suza-
na Murks, Draženci 38, Haj-
dina - Samota; Snežana Fla-
dung, Destrnik 56
Dušanko; Marija Habulan,
Skolibrova 8, Ormož - Mar-
tino; Verica Braunsberger,
Njiverce vas 30, Kidričevo -
Matjaža.
POROKE - PTUJ: Jožef
Kuhar, Hrastje Mota 61, in
Alina Dinca, Rimnicu Vil-
cea, Romunija; Boštjan Ko-
lar, Gorišnica 117, in Biser-
ka Rakuš, Stojnci 119; Ro-
bert Krajne, Pristava 18, in
Renata Murko, Rogoznica
33.
UMRLI SO: Jurij Dolar,
Hrenova 32, -i: 1913, t 13.
decembra 1996; Terezija
Tenko, roj. Kramberger,
Goriška C 17, Maribor, ^
1909, t 14. decembra 1996;
Ljudmila Zdolšek, Maistro-
va ul. 28, Maribor, ❖ 1923, t
15. decembra 1996; Marija
Vidovič, Repišče 40, ^i^ 1909,
t 18. decembra 1996; Jakob
Bedrač, Cesta v Njiverce 4,
Njiverce, -i^ 1912, t 18. de-
cembra 1996.

PTUJ • Danes, 27. decem-
bra, bo v gledališču v okviru
Veselega decembra ob 16.30
in ob 18. uri otroška pred-
stava Moj dežnik je lahko
balon v izvedbi gledališča
FRU FRU iz Ljubljane, v
soboto, 28. decembra, pa ob
istem času predstava Meh za
smeh v izvedbi gledališča
Unikat iz Ljubljane. Pred-
stave bo obiskal dedek
Mraz, ki se bo poslovil od
otrok pred gledališčem v so-
boto ob 19. uri.
PTUJ • V Mestni hiši je na
ogled razstava Franca Saga-
dina.
PTUJ • V galeriji Drava je
na ogled razstava ornamen-
tike Lize Vrane.
PTUJ • V Miheličevi gale-
riji je na ogled razstava
akvarelov Andreja Božiča.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna je ob 18. in 20. uri
na ogled film Fenomen, 30.
decembra pa ob 18. in 20.
uri Trčeni profesor. Na sil-
vestrovo ne bo predstav,
nato pa od 1. do 5. januarja
ob 18. in 20. uri Trčeni pro-
fesor.