Hura počitnice
Bila sta jih sam smeh in razigranost, ko so pritekli po šolskem hodniku na dvorišče. Njihovo veselje je bilo razumljivo, saj so se za njimi kar za tri tedne zaprla šolska vrata. Seveda so bili najbolj veseli tisti, ki so si v prvem polletju priborili odlične in prav dobre ocene.
Posnetek kaže skupino učencev in učenk s spričevali v rokah.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1982

COBISS
Leto V Številka 1 Januar 1982
üwP
000000000000 00^00 0000 »00 0
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristjan Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710—671
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana Naklada: 10.500 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan"opcoščen prometnega davka.
800-letnica Žalca
Osrednji odbor za praznovanje 800-letnice Žalca je sprejel program aktivnosti, s katerimi bodo obeležili to pomembno obletnico. Največ pozornosti bodo v tem letu namenili urejanju pročelij zgradb in nasadov, ureditvi Titovega in mestnega parka, kulturnim, športnim in zabavnim prireditvam, ki bodo potekale skozi vse leto. Ob zaključku prireditev v mesecu septembru bodo položili temeljni kamen za kulturni dom Edvarda Kardelja. Izdali bodo V. številko Savinjskega zbornika, prospekt mesta Žalca, razglednico, značko in spominke z enotnim simbolom 800-letnice.
Pripravili bodo tudi vrsto razstav, med njimi tudi razstavo „Žalec skozi 800 let“. Organizacije združenega dela in združenje samostojnih obrtnikov bodo pripravili razstavo svojih izdelkov.
Osrednji odbor je imenoval tudi več pododborov uspešno izvajanje zastavljenega programa.
Programska seja občinske konference SZDL
Smelo po začrtani poti
Minulo leto je bilo za naše gospodarstvo izredno pomembno. Težki pogoji gospodarjenja v svetu in energetska kriza so nas prisilili k izvajanju osnovnih stabilizacijskih nalog (štednja na vseh ravneh, prizadevanja za višjo produktivnost dela, napori za povečanje izvoza, nižja investicijska vlaganja). Tudi načrt razvoja naše občine je bil naravnan tako, da smo izvajanju teh nalog posvetili vso pozornost.
Dosežki v preteklem letu kažejo, da smo osnovne naloge iz načrta za leto 1981 dobro opravili. Zavzet pristop in opravljanje stabilizacijskih nalog nam najbolj potrjujejo dobri poslovni rezultati preteklega leta. Visoka rast dohodka in družbenega proizvoda (najvišja med vsemi občinami v SR Sloveniji) zagotavlja, da smo dosegli sicer smelo planirano realno rast družbenega proizvoda.
Kakovost izredno visokih rasti dohodka in sredstev za reprodukcijo pa seveda kažejo kazalci ustvarjenega dohodka, sredstev za reprodukcijo in ostalih kategorij na delavca.
Dosegli smo namreč najvišji dohodek na delavca med občinami celjske regije. Še pomembnejše je, da je bil. ta ^rezultat dosežen ob nizki rasti investicijskih vlaganj, nizki udeležbi investicij v družbenem proizvodu (18 odstotkov), nizki obremenitvi dohodka z anuitetami in obrestmi ter skromno udeležbo splošne in skupne porabe v dohodku.
Ti rezultati niso slučajni. Poleg nenehnega 'spodbujanja skozi vse leto 1981 in opozarjanja na težave, ki so se med
letom še stopnjevale (izvoz, oskrba z repromaterialom, cenovni odnosi, energija, likvidnost), pa so temelji uspehov (pravzaprav v najtežjih pogojih), globlji in segajo skoraj desetletje nazaj! Temeljne naloge našega razvoja smo zastavili v načrtu dolgoročnega razvoja občine, ki smo ga pripravili pred skoraj desetimi Jeti. Ob tem dokumentu so nastajali srednjeročni načrti občine 1976-1980, 1981-1985, urbanistični načrt ter prostorski plan občine, letne resolucije in še nekateri izvedbeni načrti za posamezna področja.
Osnovni nalogi vseh sprejetih dokumentov v teh letih sta bili: doseči čim višjo produktivnost dela ter čim boljše delovne in življenjske pogoje delavca in občana v naši občini.
Dolgoročni rezultati kažejo, da smo obe nalogi dobro opravili. Trdimo lahko, da nam je na tej poti bila tudi pomoč znanstveno raziskovalnih institucij ne samo dobrodošla, ampak nujna. Desetletno sodelovanje z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane in večletno sodelovanje z Birojem 71 iz Domžal je bilo še kako prisotno v uspešnem izvajanju gospodarskega in prostorskega načrta razvoja občine.
Usklajen in hiter razvoj občine je dosegel najboljše rezultate prav letos, torej v dosedaj najtežjih pogojih poslovanja. Torej vzrokov za malodušje v letu 1982 ni. Tako spodbudno so naravnani tudi načrti razvoja večine delovnih organizacij in tudi občine kot celote za leto
1982.
Delegati občinske konference SZDL so se sestali na programski seji in ocenili svoje delo v preteklem letu. Poročilo je podal predsednik Občinske konference SZDL ho Robič. Občinska konferenca in njeni organi so se v preteklem letu
Član predsedstva RK SZDL Marko Orožen govori na konferenci
srečevali z zahtevnimi nalogami na področju gospodarskega in družbenega razvoja, utrjevanja političnega sistema, uveljavljanja frontne SZDL, pripravami na letošnje volitve s temeljnim ciljem: vključiti v vse te aktivnosti čim več občanov.
V preteklem letu so bili doseženi pomembni rezultati razvoja občine, še zlasti na gospodarskem področju. Rezultati pa bi bili lahko še večji, to pa ob aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov z odgovornejšim delom. Poudarjeno je bilo, da je prisotno še vse preveč slabosti subjektivnega značaja, kar zmanjšuje učinkovitost frontne SZDL.
V	razvoju in utrjevanju delegatskega sistema je še mnogo slabosti, prisotna je neaktivnost delegatov, družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa najodgovornejših v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih., ki s svojim ne-istfeznhn odnosom do dela delegacij slabijo delegatski sistem. V delu delegacij se razvija formusko delo, uveljavljajo se interesi posameznikov ali skupin, ki so nepovezani z ostalimi samoupravnimi dejavniki. Delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti je slabo, v mesecu decembru je bila večina sej skupščin SIS nesklepčnih. Dokaz več, ki kaže na slabosti, ki jih že predolgo samo ugotavljamo, premalo pa kaj storimo za izboljšanje stanja.
Z aktivnostjo krajevnih konferenc SZDL tudi niso povsem zadovoljni. V krajevnih skupnostih so aktivni le posamezniki, mnogi med njimi tudi komunisti in vodilni delavci, pa so le opazovalci, ne pa aktivni sodelavci pri razreševanju vsakodnevnih potreb občanov.
Ob kritično izrečenih ugotovitvah pa so v razpravi poudarili tudi pozitivne rezultate, ki jih ne kaže prezreti. V razpravi je bila obravnavana tudi problematika kmetijstva, kjer je razvoj še vse preveč deklarativen.
V	nadaljevanju seje so delegati konference sprejeli program dela za tekoče leto, pravila občinske organizacije, obravnavali pa so tudi poročilo o kadrovskih pripravah na volitve, ki potekajo uspešno, v skladu z zastavljenim programom aktivnosti.
J. CEROVŠEK Delegati na programski konferenci SZDL Žalec
Kadrovske spremembe v uredništvu
Uredništvo Savinjskega občana doživlja pomembne spremembe. Poleg imenovanja nekaterih novih članov uiedniškega odbora, je bil imenovan za novega odgovornega urednika Janez Kroflič, kije doslej opravljal funkcijo izvršnega sekretaija pri komiteju občinske konference ZKS. Dosedanji odgovorni urednik Lojze Trstenjak, kije več kot štiri leta z vso prizadevnostjo in vnemo opravljal to dolžnost, pa se bo upokojil.
Lojze Trstenjak je že kot dolgoletni novinar Večera povezal svoje delo in življenje z območjem naše regije in še posebej s Savinjsko dolino. Njegovi novinarski sestavki, zlasti tisti s kmetijsko problematiko, ki jo dobro pozna in obvlada, so bili vedno aktualni in problemski. V njih je čutiti življenje in delo našega delavca, kmeta in občana. Za svoje novinarsko delo, posebno pa za zasluge na področju informiranja občanov, mu je skupščina občine Žalec na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika leta 1971, v Galiciji, podelila posebno občinsko priznanje.
Pred dobrimi štirimi leti je postal odgovorni urednik Savinjskega občana. S svojim Znanjem, človeškimi kvalitetami in novinarskimi izkušnjami je na začetku izdajanja našega glasila, koje bilo polno težav, in tudi v kasnejših letih, mnogo doprinesel k njegovemu oblikovanju in vsebini. Srečo smo imeli, da je vsa ta leta prebil z nami v uredništvu, saj ni bil le odgovorni urednik, temveč tudi edini pišoči novinar. Krepko nam je pomagal premagovati vse probleme, ki so se z izdajanjem Savinjskega občana pojavili - probleme prostorov, zagotavljanje finančnih sredstev, oblikovanje glasila in skrb za njegovo kvaliteto.
tiskanje in še marsikaj. V večini izdaj našega mesečnika so pretežno prispevki s fotografijami izpod njegovega peresa. Posebno v tistih dneh, ko je bilo potrebno pripraviti gradivo za tiskarno, je imel polne roke dela. Kljub obilici dela in težav z mesečnim izdajanjem časnika, pa je skupno z nami načrtoval prehod glasila na
štirinajstdnevnik.
Vedno je opozaijal, da Savinjski občan kot mesečnik ne more v celoti odigrati aktualne vloge na področju informiranja.
življenje mu je navrglo polno izkušenj, predvsem pa ljubezni do našega človeka. Rad je med preprostimi ljudmi, med delavci v tovarnah, med kmeti in ljudmi hribovitih, odmaknjenih predelov. Prisluhniti zna njihovim težavam in problemom, njegovi sestavki so odraz njihovega življenja. Pristni so, sočni, enostavni; takšni kot je sam.
S	tem, ko bo zapustil svoje redno delovno mesto, se njegovo delo pri Savinjskem občanu ne bo konča-
lo.	Kot član uredniškega odbora bo še naprej pomagal pri razvoju glasila, njegovi sestavki bodo še bogatili posamezne izdaje. Vsaj upamo, da bo tako. V Savinjski občan je vtkal del sebe in ta nit se ne sme pretrgati.


Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini
V skladu z določili volilnega pravilnika in rokovnika volilnih opravil sta Občinska konferenca SZDL in Občinski svet zveze sindikatov obravnavala pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini in opredelila ožji izbor predloga evidentiranih, Temeljne kandidacijske konference v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo obravnavale predlog evidentiranih možnih kandidatov do 10. februaija 1982.
Objavljamo predlog vseh evidentiranih možnih kandidatov za najodgovornejše družbene funkcije v občini za volitve 1982.
OBČINSKA SKUPŠČINA:
Predsednik skupščine: Viljem PETEK, Jože JAN (ožji predlog Viljem Petek),
Podpredsednik skupščine: Maijan Golob
Predsednik zbora združenega dela: Vili Ulaga, Zdravko Lokan (ožji predlog Vili Ulaga)
Predsednik zbora krajevnih skupnosti: Valter ZUPANC, Mitja URISEK (ožji predlog Valter Zupanc)
Predsednik družbenopolitičnega zbora:	Marija
FRAJTAG, Štefka Popit (ožji predlog Marija Frajtag)
Predsednik izvršnega sveta: Ervin Janežič, Edi Omladič (ožji predlog Ervin Janežič)
Evidentirani delegati DPZ: Viljem Petek, Jerica Čretnik, Herta Lubej, Vlado Plaskan, Marta Praprotnik, Milica Pešec, Slavko Košenina, Milan Zupanc, Ivan Vranič ml., Ivo Volk, Lidija Koceli (Goršek), Irena Terglav, Milan Vogrinc, Marija Frajtag, Martina Bevc, Rade Živanovič, Franc Kalšek, Slavko Štajner, Oto Eber-linc, Drago Žlender, Srečko Cater, Marjan Lubej, Edi Kovačič, Anton Rode, Srečko Kojc, Mira Holzin-ger, Drago Randl, Vaja Krajnc, Heda Zupanc, Slavko Resnik, Nevenka Žohar, Franc Uratnik, Julka Kučer, Mojca Jeraj, Ernest Zupanc, Ludvik Dobovičnik, Vinko Žohar, Miroslav Pirnat, Marija Leban, Karel Seibert, Maijan Drobne, Neža Ribič, Ivan Uranjek in Alojz Kotar
Ožji predlog za DPZ:
Viljem Petek, Jerica Čretnik, Herta Lubej, Vlado Plaskan, Marta Praprotnik, Milica Pešec, Slavko. Košenina, Milan Zupanc, Ivan Vranič ml., Lidija Koceli, Irena Terglav, Milan Vogrinc, Marija Frajtag, Martina Bevc, Rade Živanovič, Franc Kalšek, Slavko Štrajner, Oto Eberlinc, Drago Žlender, Vrečko Cater, Maijan Lubej, Srečko Kojc, Mira Hol-cinger, Heda Zupanc, Mojca Jeraj, Karel Seibert, Marjan Dborne, Neža Ribič, Ivan Uranjek in Alojz Kotar.
SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI:
IZOBRAŽEVANJE:
Predsednik skupščine:
Franc Žužej, Lela Podgornik (ožji predlog Franc Žužej)
Predsednik zbora uporabnikov: Bojan Bohnec, Plev-čak Marinka (ožji predlog Plevčak Marinka),
Predsednik zbora izvajal-
cev: Erika Oset (ožji predlog Erika Oset)
KULTURA:
Predsednik skupščine: Franc Lenko, Marinka Ma-rovt, Vlado Gorišek (ožji predlog Franc Lenko) Predsednik zbora uporabnikov: Franc Uratnik, Anka Krčmar (ožji predlog Franc Uratnik)
Predsednik zbora izvajalcev: Milan Gorenjak, (ožji predlog Milan Gorenjak)
RAZISKOVANJE:
Predsednik skupščine:
Nada Lukman-Flis, Alojz Dobravc (ožji predlog Nada Lukman—Flis)
ZDRAVSTVO:
Predsednik skupščine: Franc Ježovnik, Karel Koren, Maijan Sever (ožji predlog Maijan Sever)
Predsednik zbora uporabnikov: Ivan Diaci, (ožji predlog Ivan Diaci)
Predsednik zbora izvajalcev: Niko Tratnik, Daija Pur (ožji predlog Niko Tratnik)
SOCIALNO SKRBSTVO: Predsednik dcupščinef Jerica Janežič, Jože Zajc (ožji predlog Jerica Janežič) Predsednik zbora uporabnikov: Peter Kovačič, Tamara Strahovnik (ožji predlog Peter Kovačič)
Predsednik zbora izvajalcev: Stanka Hruševar, Herta Naraks (ožji predlog Stanka Hruševar)
SOCIALNO VARSTVO:
Prédsednik skupščine:
Slavko Resnik, Jože Golič (ožji predlog Slavko Resnik)
OTROŠKO VARSTVO: Predsednik skupščine:
Dušan Kočevar, Jože Kuder (ožji predlog Dušan Kočevar)
Predsednik zbora uporabnikov: Marta Vogrinc, Breda Žagar (ožji predlog Marta Vogrinc)
Predsednik zbora izvajalcev: Marija Jager, Barbka Urbanci (ožji predlog Marija Jager)
TELESNA KULTURA:
Predsednik skupščine: Bruno Randl (ožji predlog Bruno Randl)
Predsednik zbora uporabnikov: Milena Kveder (ožji predlog Milena Kveder) Predsednik zbora izvajalcev:	Branko Povše (ožji
predlog Branko Povše)
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO:
Predsednik skupščine:
Jože Cetina, Rudi Divjak, Zorka Godler (ožji predlog Jože Cetina)
Predsednik zbora uporabnikov: Minka Žilriik, Vaja Krajnc (ožji predlog Minka Žilnik)
Predsednik zbora izvajalcev:	Milan Gerželj (ožji
predlog Milan Gerželj)
ZAPOSLOVANJE:
Predsednik skupščine:
Stane Juijovec (ožji predlog Stane Juijovec)
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA:
Predsednik skupščine: Ivan Robič, Tone Delak (ožji predlog Ivan Robič)
Davek iz kmetijstva po čistem dohodku
O	novem (napovedanem) davčnem sistemu naši kmetje zadnji čas veliko govorijo. Tako kot pri vsaki novi stvari, so eni za, drugi proti, vendar pa prevladuje zdrav razum po starem ljudskem izreku, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Eno temeljnih vodil pri sestavljanju predloženega načina obdavčevanja dohodka iz kmetijstva je bilo, da je treba omogočiti kmetom, da bodo na osnovi svojega osebnega dohodka uveljavili enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v združenem delu in pa tudi, da jih bo davčni sistem spodbujal k nadaljnjemu povečevanju proizvodnje .
Pomeni, da se bo tudi kmetom upošteval osebni dohodek, iz katerega si bodo zagotavljali zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Davčna osnova bo potemtakem ostanek kmetovega čistega dohodka po odbitju vseh stroškov in drugih obveznosti ter osebnega dohodka kmeta. V nasprotju s sedanjo ureditvijo, ko je opredelitev davčnega zavezanca temeljila le na lastništvu, novi način predlaga, da je davčni zavezanec vsak občan, ki se pod določenimi pogoji ukvarja z določeno kmetijsko proizvodnjo (na pr. rejo perutnine, pitanjem govedi in prašičev na industrijski način) in določenimi drugimi vrstami specializirane kmetijske proizvodnje.
Tudi če je na kmetiji v okviru gospodinjstva več lastnikov—imetnikov pravice za uporabo ali uživalcev zemljišča, je lahko davčni zavezanec vsak član gospodinjstva od svojega deleža v dohodku kmetije.
S tem je vsakemu takemu občanu omogočeno, da lahko (glede na vloženo delo in dosežen dohodek) samostojno uveljavlja pravice, ki izhajajo iz takega dela. Pri tem naj zapišemo, da so številne pobude za predlagano ureditev dali kmetje sami.
Naslednja novost je v načinu ugotavljanja doseženega dohodka. Kmetom, ki imajo tak način gospodaijenja, ko je dosežen dohodek v glavnem odvisen od obdelave zemljišč, naj bi dohodek ugotavljali z merili, ki bodo določena s posebnim zakonom. Tako ugotovljen dohodek naj bi bil odvisen od površine kmetijstkih zemljišč,
vrste in količin pridelkov, cen pridelkov, ta pa seveda od upoštevanju vseh stroškov, ki so potrebni za ustvarjeni dohodek. Nadalje naj bi upoštevali tudi različne možnosti doseganja dohodka glede na lego zemljišč in možnosti uporabe kmetijskih strojev, upoštevali naj bi možnosti prodaje pridelkov, organizacijo odkupa, oddaljenost od prometnih središč itd.
Kmetje na Dobrovljah in po drugih obrobnih zaselkih nimajo takih ugodnosti za prodajo viškov in organiziranja kot kmetje v dolini. Imamo tudi primere, da kmetje na višinskih kmetijah ne,morejo sproti prodati mleka, ker je predaleč do najbližje zbiralnice in podobno. Vse te stvari bo treba seveda , upoštevati.
V obdavčevanje po dejanskem dohodku bodo zajeti občani, ki se ukvaijajo z določeno vrsto kmetijske proizvodnje, ki ni ali pa je v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč in iz takšne proizvodnje dosegajo večji dohodek. Pri tem je zajeto manjše število občanov, ki se ukvaijajo z rejo perutnine, pitanjem govedi in prašičev', ki ni vezana na doma pridelano mrvo, farmsko rejo drugih živali, specializirano pridelovanje jagodičja, vrtnin, cvetja itd.
Možnost za obdavčitev naštetih vrst proizvodnje po dejanskem dohodku omogoča veljavni davčni zakon, vendar je dokončna odločitev glede obdavčitve prepuščena občinam.
Napovedani sistem obdavčevanja dohodka iz kmetijstva omogoča kmetom tudi davčne olajšave in sicer ob elementarnih nezgodah, za kmete na hribovitih področjih, socialne olajšave v primerih, ko kmetje preživljajo mladoletne otroke in druge za delo nezmožne osebe, dalje za združene kmete itd.
Zapišimo še to, da napovedani sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva in določanja davčne osnove kmetom omogoča, da si z vloženim delom v prvi vrsti zagotovijo svojo gmotno in socialno varnost in da predstavlja davčno osnovo le morebiten ostanek čistega dohodka. Pomeni, da ne gre za iskanje dodatnih virov za potrebe občinskih proračunov (kot je ponekod slišati očitke), saj bodo, kot vse kaže, poslej iz tega naslova dotekala celo manjša sredstva od dosedanjih.
Priprave na volitve
Posvet s predsedniki in sekretarji krajevnih kofenrec SZDL, ki ga je kot eno izmed svojih stalnih oblik dela organizirala Občinska konferenca SZDL Žalec zadnje dni decembra 1981, je bil v glavnem namenjen pripravam na volitve 1982 in realizaciji drugih najpomembnejših nalog SZD L v letu 1981.
V prvem delu posveta so aktivisti SZDL najprej pregledali, kako so uresničili dogovorjene naloge o pripravah na volitve s prejšnjih dveh posvetov. Dobili so pregled evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti po stanju 28. 11. 1981 v primerjavi s številom izvoljenih članov delegacij na volitvah 1978, ko smo dosegli v naši občini ugodno strukturo. Ob tem pregledu so ugotovili, da je v krajevnih skupnostih še premalo evidentiranih mladih, da je naraslo število evidentiranih žensk, ugodnejšo izobrazbeno strukturo kandidatov, med evidentiranimi je precej naraslo število članov ZK, v krajevnih skupnostih pa je bilo za člane delegacij evidentiranih precej večje število ljudi, ki opravljajo v organizacijah združenega dela vodilne dolžnosti. Menimo, da so razen premajhnega števila mladih, kar so lahko po krajevnih skupnostih od-
pravili do temeljnih kandidacijskih konferenc, podatki razveseljivi, vseeno pa bo treba vso pozornost posvečati oblikovanju kandidacijskih list za posamezne delegacije.
V nadaljevanju smo se dogovorili za vse nadaljnje naloge, ki so opredeljene v rokovniku za volitve.
Pregledali smo tudi potek programskih sej krajevnih konferenc SZDL, ki so bile v vseh krajevnih organizacijah. Povsod so ocenili svojo aktivnost in učinkovitost v preteklem letu, sprejeli spremenjena in dopolnjena pravila svojih organizacij in izoblikovali smernice za delo, večinoma pa tudi že programe dela za leto 1982. Na programskih sejah konferenc so po dogovoru na prejšnjem posvetu obravnavah tudi prve predloge možnih kandidatov za najodgovornejše družbene funkcije v občinski skupščini v naslednjem mandatnem obdobju, ki jih je izoblikovalo predsedstvo Občinske konference SZDL v skladu z dogovorjenimi kriteriji republiških družbenopolitičnih organizacij.
Ponekod so te predloga» podprli, drugod pa so evidentirali še druge možne kandidate za posamezne funkcije. Na programskih sejah so obravnavali tudi predloge kandidatov za predsednika m sekretarja Občinske konference SZDL Žalec inju v celoti podprli.
PAVLINA GLUSlC
Novo vodstvo SZDL
Zaradi upokojitve dosedanjega predsednika koference Ivana Robiča in razrešitve sekretaija so delegati za novega predsednika občinske konference SZDL izvolili Janeza Megliča, za sekretarja pa Pavlino Glušič. Pred nedavnim je bil za sekretarja svetov in koordinacijskih odborov imenovan Kristjan Markovič. Zaradi kadrovskih sprememb v skupščini in družbenopolitičnih organizacijah so izvolili nove člane predsedstva in sicer:	Janeza
Megliča, Danila Basleta, Antona Kotnika, Viljema Petka, Milana Vogrinca in Pavlino Glušič.
Za dolgoletno in plodno delo sta se predsedniku Ivanu Robiču za njegov prispevek v izgradnji samoupravne socialistične družbe v imenu družbenopolitičnih organizacij zahvalila sekretar občinskega komiteja ZK Franci Jelen in član predsedstva Republiške konference SZDL Marko Orožen.
JANEZ MEGLIC: rojen 18. 4. 1932 iz Žalca, po poklicu po-
litolog. Član ZK je od leta 1951. Doslej je opravljal več odgovornih vodilnih, samoupravnih, političnih in strokovnih družbenih dolžnosti. Je
aktiven družbenopolitični delavec, opravlja pa dolžnost direktorja Vzgojnoizobraževalne organizacije Žalec.
Doklej prazne delegatske klopi?
Brez zlobe rečeno, kar lepo število delegatov v naši občini si v minulem letu ne zasluži dobre ocene. Zaradi nezadostne udeležbe je bilo treba nekatere seje sklicevati ponovno, pa tudi ob drugem sklicu je manjkalo pre-cej delegatov.
Če pomislimo, da so zbori na svojih sejah obravnavali pomembne zadeve in to še zlasti velja za drugo polletje, se človek sprašuje, zakaj tolikšna odsotnost, abstinenca določenega števila delegatov? Tehtnega opravičila ni.
Kaj pomaga še tako skrbno zastavljen in razvejan delegatski sistem v naši samoupravni skupnosti, če pa delegati ne hodijo na seje in ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do volilcev, ki so jim zaupali to odgovorno funkcijo? Res je sicer, da se delegatom pomalem izteka mandat, vendar s tem ni rečeno, da lahko ignorirajo seje in volilce vodijo za nos.
Seveda pa ni rečeno, da zbori niso uspešno delali.
Zbor združenega delaje imel 89 razprav, zbor krajevnih skupnosti 78 razprav, družbenopolitični zbor je v minulem letu zabeležil 70 odstotno udeležbo, na sejah zbora krajevnih skupnosti je bilo navzočih 82 odstotkov delegatov, še boljša pa je bila udeležba na sejali zbora združenega dela (83 odstotkov).
Najbolj razgibane razprave so se zvrstile v zboru združenega dela, največ vprašanj (skupno je bilo zastavljenih 138 delegatskih vprašanj) so zastavili delegati v zboru krajevnih skupnosti.
Druga, senčna plat medalje so delegati, ki so kar celo leto „špricali” udeležbo na sejah. Nekaj primerov:
Delegat iz Tabora od 30. junija predlanskega leta ne hodi na seje, delegat Vinske gore je manjkal kar devetkrat, delegat iz KS Ponikva je bil odstoten petkrat itd.
Podobne grešnike bi našli tudi v ostalih zborih. Delegati iz DO Avtoprevoz Šempeter se ni prikazal na seji poldrugo leto.
Slabo so izbrali delegata tudi zasebni obrtniki, saj gà ni bilo na devetih sejah. Slabo se udeležujejo sej delegati, ki zastopajo kmete kooperante.
Zanimivo bi bilo vedeti, ali so voltici kakšenkrat zahtevali od svojih delegatov, da jim poročajo o svojem delu (nedelu!), saj je očitno, da od takšnih delegatov nimajo nobene koristi?
Nezadovoljivo udeležbo ugotavljajo tudi na sejali samoupravnih interesnih skupnosti. Nekatere so bile sploh nesklepčne in jih je bilo treba ponovno sklicevati.
Slaba ocena je hkrati opozorilo, da bo treba v bodoče izbirati najboljše, take delegate, ki bodo voljni delati in opravljati naloge, ki jih narekuje njihova funkcija. Ko smo se o tem pogovaijali z nekaterimi občani, nam je sedemdesetletni očanec rekel: „Slamnatih delegatov, to je takih, ki so zgolj na spisku, pa nič ne delajo, ne potrebujemo!” Povedal je resnico.
Tk.L.
PAVLINA GLUŠIČ: rojena 14.
6.	1941 iz Vibja. Ima dokončano višjo pravno šolo v Mariboru. Po poklicu je pravnica. Član. ZK je od leta 1972. Doslej je opravljala več odgovornih s a moupravnih,	političnih,
družbenih in društvenih dolžnosti. Sedaj opravlja dela in naloge sekretaija svetov in koordinacijskih odborov pri( Občinski konferenci SZDL Žalec.
KRISTJAN MARKOVIČ: rojen
28.	7. 1955 iz Prebolda. Je absolvent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Doslej je bil zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold.
Delegati sprašujejo — odgovarjamo: voda, telefoni
Skoraj ne mine skupščinska seja, da ne bi delegati negodovali in vpraševali, kako in kdaj bomo izboljšali preskrbo z vodo in prižgali zeleno luč novim telefonskim številkam. Glede vode in telefonov so zlasti nejevoljni Preboldčani, kjer, stanovalcem v nadstropju večkrat usahnejo vodovodne pipe, pa tudi novih telefonskih priključkov ne morejo dobiti.
O problemu preskrbe z vodo in telefonskega omrežja smo se pogovarjali s sekretarjem SKIS ing. Francem Radiškom in direktorjem TOZD za PTT promet Celje Ivanom Slamnikom.
Brez novih zajetij ne
Franc Radišek nam je dejal, da je problem preskrbe z vodo v naši občini znan in ga tudi razrešujemo. V tej smeri smo v žalski občini že pred leti izglasovali referendumski program. Finansiranje komunalnega dela referendumskega programa poteka v okviru posebnega samoupravnega sporazuma, v katerem sodeluje združeno delo. Žal ugotavljamo, da sredstva neredno pritekajo. Posamezne organizacije združenega dela slabo plačujejo ali pa sploh ne in takb tudi ni pričakovanih virov sredstev, ki so potrebna za akcijo. Po drugi strani pa se hitro povečujejo potrebe po vodi — tako v industriji kot v
Vsem, ki so nestrpni, ker ne -dobe novih telefonskih priključkov, je treba jasno in glasno povedati, da zaradi prehude obremenitve telefonskega omrežja trenutno ni možnosti za nove priključke. Zato so potrebne načrtovane investicije, o katerih bi na kratko spregovorili:
Izgradnja in usposobitev regijske avtomatske telefonske centrale na Golovcu (Celje) z za 116 odstotkov povečano kapaciteto bo omogočila okrepitev (povečanje) spojnih poti proti končnim centralam — Žalcu in Šempetru. Kapacitete bo možno povečati v Žalcu za 135%, Šempeter-Polzela za 300 %, Šempeter—Prebold za 128 %, Šempeter—Vransko za 166 %, Šempeter-Petrovče za 220%.
stanovanjskih naseljih. Posledice so vidne, saj ponekod že zmanjkuje vode.
Problem je možno rešiti z novimi vodnimi zajetji na območju vodovoda Tabor in drugje. Ta vodovod napaja z vodo poleg Tabora še Braslovče, Prebold in Polzelo. Nova zajetja smo predvideli že pred leti, žal pa do realizacije takrat ni prišlo, ker nam je zmanjkalo sredstev.. Poleg novih zajetij bi bilo treba razširiti vodovodno omrežje in povečati kapacitete. Komunalno podjetje Žalec o tem že pripravlja obširnejše poročilo s konkretnimi predlogi, kako bi stanje glede preskrbe z vodo izboljšali. Pogoj, da bodo
Iz razgovora z Ivanom Slamnikom povzemamo, da bo predvidene ^naložbe možno uresničiti v tem srednjeročnem obdobju. V tej smeri računajo na ponudbo Iskre Kranj (naložba 20 milijonov dinarjev) z obvezo, da ob podpisu pogodbe plačamo 30 odstotni avans.
V okviru družbenega dogovora, preko interesne komunalne skupnosti Žalec, naj bi v letu 1982 zagotovili sedem milijonov dinarjev. S tem bi zagotovili avans in sklenili pogodbo za nabavo potrebne opreme za vozliščno centralo v Šempetru.
Kar zadeva ostala sredstva, je to zadeva uporabnikov. Vendar je z avansom in sklenjeno pogodbo že možno realizirati to na-
bo vode
dela nemoteno stekla, je redno plačevanje dogovorjenih prispevkov s strani organizacij združenega dela in seveda poravnava dolgov iz prejšnjega leta ter izvajanje samoupravnega sporazuma za komunalno dejavnost, ki je bil izglasovan na referendumu.
Za lažje razumevanje navajamo podatke, kako so pritekali prispevki organizacij združenega dela v preteklem le.tü:
do 30. 4. 1981	8	odst.
do 30. 6. 1981	15	odst.
do 30. 9. 1981	45	odst.
do 16. 12.1981	51	odst.
Pomeni, da je bilo zbranih do konca leta nekaj več kot polovi-ča predvidenih sredstev, kar je bil vzrok, da dela niso stekla v večjem obsegu. Omejili smo se le na Vodovod Kale — Studence in na območje Dobrovelj.
Lahko bi našteli vrsto organizacij, ki so plačale malo ali nič in med njimi so tudi take, kjer krajani najbolj potrebujejo vodo. Za zdaj jih ne bomo imenovali, zapisali bi le zgledne primere. Med rednimi plačeval-ci so Montana, Keramična industrija Liboje, , Ferralit Žalec, Garant in Tovarna nogavic Polzela ter nekatere DO Hmezada. Stanje je takšno, da ne moremo ničesar pričakovati od drugod. Pomeni, da se bo treba krepko opreti na lastne sile in v ta okvir sodi tudi prispevek združenega dela.
telefonov
ložbo v obdobju poldrugega leta.
Vozliščna centrala v Šempetru in centrala v Žalcu, kjer naj bi zgradili tudi potrebne upravne prostore, bosta imeli prednost. Tako bo možno že v letu 1983 razširiti žalsko centralo za 2200 priključkov, centrale Polzela, Prebold in Petrovče po 608 številk, Vransko za 416 številk. Na Gomilskem in v Galiciji predvidevamo novi avtomatski telefonski centrali s kapaciteto 160 priključkov.
Po vsem tem gre za velik zalogaj in bodo potrebni veliki napori občanov, da bi to naložbo izpeljali. Vsaka nestrpnost pri tem bi bila odveč.
Le. T$
Iz pipe je pritekla voda . ..
Z naložbami do novih
20 let HMEZADA
V zadnjih dneh preteklega leta je praznoval Hmezad 20-letnico svojega obstoja. Na slavnostni seji delavskega sveta, ki se je sestal za to priložnost, sta büa prisotna tudi predsednik zveznega komiteja 'za kmetijstvo Milovan Zidar in predsednik republiškega komiteja Ivo Marenk ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine. Osrédnji govornik je bil glavni direktor sestavljene organizacije Vlado Gorišek. Govoril je predvsem o velikopoteznih načrtih Hmezada do\ leta 1985, ko bodo povečali proizvodnjo hmelja od sedanjih 2530 na 3360 ton, vzrejo govedi od 4165 na 8350,-svinjine od 3800 na 5700 ton, perutnine
od 5500 na 10300 ton, načrtujejo pa tudi do 200 ton proizvodnje rib letno. Znatno bodo povečali tudi proizvodnjo mleka, ki naj bi v letu 1985 znašala okrog 42 milijonov litrov. S tem so povezane seveda tudi velike naložbe, njihova vrednost se bo vrtela okrog tri in pol milijarde dinarjev. Med največjimi bo gotovo nova mlekarna v Rušah pri .Arji vasi, hleve za pitanje govedi pa bodo gradili v Imenem, na Vranskem, v Žepi-ni in če bo potrebno še kje. V Hmezadu predvsem pri gradnji mlekarne želijo širšo družbeno podporo, saj, kot menijo, boljša preskrba ni le stvar tega kolektiva, temveč tudi drugih koristnikov, zato pričakujejo predvsem
materialno pomoč. Ob končuje predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek podelil državna odlikovanja, ki so jih prejeli: Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ludvik Grab-ner, .Red dela s srebrnim vencem pa Jože Brežnik, Milka Lavrenčič in Milan Žolnir. Podelili so tudi priznanja SOZD Hmezad, ki sojih prejeli številni zaslužni - delavci in nekatere TOZD. To priznanje je prejel tudi Milovan Zidar, ki je bil nekaj časa član tega koletiva. Za priznanje se je zahvalil, kolektiv pa spodbudil za nadaljnje uspešno delo. Slovesnost je s pesmijo olepšal moški pevski zbor Svobode Žalec.
T.	TAVČAR
Keramični izdelki iz programa 2
V letošnjem programu precej novega ...
Keramična industrija Liboje je bila v preteklem letu zelo uspešna, saj so njeni finančni rezultati bili najboljši v zadnjih desetih letih. Čeprav tovarna s svojimi izdelki v glavnem zalaga jugoslovanski trg, je bila uspešna tudi v mednarodni menjavi dela, saj je izvozila za pol drug milijon dolarjev. ,
Tu je treba reči, da je njen izvoz v glavnem usmerjen na zahtevna zapadna tržišča, kjer prevladujeta velika ponudba in huda konkurenca.
Zaradi stabilizacijske naravnanosti, pa tudi potreb po devizah, si bodo letos prizadevali ob šest odstotnem povečanju fizičnega obsega proizvodnje še nadalje razširiti izvoz, ki bi se naj nasproti lanskemu povečal za 15 odstotkov. Vse pa kaže; da bo treba, da bi si zagotovili potrebne surovine, obseg še povečati.
UVOŽENI GRAFITNI LONCI ENKRAT DRAŽJI . . .
Tako napovedujejo, da bodo primorani usmeriti v izvoz kar polovico proizvodnje grafitnih loncev, ne glede na to, da s svojo proizvodnjo ne pokrivajo vseh potreb doma. To pomeni, da bo treba hkrati, ko te izdelke izvažamo, grafitne lonce uvoziti. Žal pa so uvoženi grafitni lonci enkrat dražji od domačih, tistih, ki jih izdelajo v Libojah. V Libojah ne prikriva-
jo skrbi okrog pravočasnega preskrbovanja z določenimi surovinami. Za grafitne lonce potrebujejo specialno vrsto grafita, ki ga je treba plačevati z devizami. Problem nastaja tudi z glazurami, vendar so si na srečo že poskrbeli potrebne količine za prve tri mesece letošnjega leta. Glazure si je možno preskrbeti tudi doma, vendar domači proizvajalci že tudi zahtevajo devizna sredstva, ker so glede surovin prav tako odvisni od uvoza.
V letošnjem proizvodnem programu keramike je videti precej novega. Ogledali smo si izdelke iz programa 1982/83, ki so bili prikazani na jesenskem zagrebškem velesejmu. Lepi so, domiselno oblikovani, skratka, ko bodo prispeli na police naših trgovin, bodo pomenili prijetno osvežitev.
Poleg že znanih odjemalcev na tujem, je KIL Liboje zadnji čas navezal stike s kupci iz Avstalije. Prvo poskusno pošiljko so že odpremili. Šibka stran tega daljnega tržišča pa so visoki transportni stroški.
Ob vsem napisanem bi lahko rekli, da so v Libojah v novem letu kar uspešno začeli. Težav, s. katerimi se že spoprijemajo in jih še pričakujejo, kolektiv ne skriva. Zavedajo se, da bo treba vse sile bolj usmeriti ne le v večjo proizvodnjo, ampak tudi za kar najboljšo kvaliteto izdelkov. Volje jim ne manjka.
Predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejema priznanje Hmezada. Foto: T. TAVČAR
Uresničevanje politike odlikovanj in priznanj v občini
Komisija za odlikovanje in priznanja skupščine občine je sprejela poročilo o uresničevanju politike odlikovanj in priznanj v občini v letu 1981. V preteklem letu je bilo predlaganih za odlikovanje 80 občanov, eno društvo, ena delovna organizacija in ena sestavljena organizacija združenega dela.
V letu 1981 je bilo podeljenih 84 odlikovanj odlikovancem z območja naše občine, od tega je bilo podeljenih 40 redov in 44 medalj. Odlikovani so bili: dve društvi, ena organizacija združenega dela in 81 posameznikov.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine je-posvečala skozi vse leto posebno pozornost tudi podeljevanju družbenih priznanj, za katere smo se dogovorili delovni ljudje in občani na območju naše občine in so določena z odlokom o priznanjih občine. V letu 1981 je bilo podeljenih 48 priznanj občine Žalec. Priznanja so bila podeljena za delo in dosežke na naslednjih področjih: osem na področju ljudske obrambe in samozaščite, 17 priznanj na področju gospodarstva, ostala priznanja so bila podeljena za delo na ostalih področjih pri uresničevanju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema.
Komisija je pri svojem delu posvečala posebno pozornost podeljevanju odlikovanj udeležencem NOB. Vse predloge, ki je komisija prejela, je v celoti podprla, v letu 1982 pa pričakuje še več predlogov od te družbenopolitične organizacije.
Če primerjamo podatke o dajanju pobud za odlikovanja skupščinskih komisij z drugimi občinami v SR Sloveniji, ugotavljamo, da je pri uresničevanju politike odlikovanj v naši občini narejen kvalitativen premik.
VERA OREŠNIK
Stabilizacijska prizadevanja niso v celoti uresničili
Komunisti SOZD Hmezad Žalec so na problemski konferenci ocenili stabilizacijska prizadevanja v preteklem letu. Ta so bila ’ usmerjena s posebnim programom v povečanje fizičnega obsega proizvodnje, povečanje izvoza, v gospodarno porabo repromaterialov, surovin in sre'dstev, večjo rast dohodka ter povečanje akumulativne sposobnosti.
Ocenili so, da zastavljenih ciljev ne uresničujejo v celoti, tako iz objektivnih kot tudi subjektivnih razlogov. Količinski obseg proizvodnje je deset odstotkov pod planom in en odstotek nižji od leta 1980. V primarni kmetijski proizvodnji je padla proizvodnja mleka in mesa, kar je še posebej zaskrbljujoče; oskrba s krmili in cenovni odnosi pa gotovo niso edini vzrok za nastalo stanje. Obseg proizvodnje seje povečal v gostinstu, trgovini, strojni in storitveni dejavnosti. Vzrok za zmanjšan obseg proizvodnje pa je tudi v zmanjševanju delovne storilnosti za en odstotek v odnosu do fizičnega obsega proizvodnje. Porabljena sredstva so hitreje rastla od porasta celotnega prihodka.
Na področju investicij predstavlja največji problem izgradnja mlekarne, ki se iz nerazumljivih razlogov in zavlačevanja nekaterih dejavnikov vse preveč odmika, problem predelave mleka pa zaostruje.
Komunisti so se v razpravi zavzemali za doslednejše uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj, ki so opredeljena z odgovornostjo samoupravnih organov pa tudi poslovodnih organov. Sedanji čas ne dopušča stopicanja na mestu, modrovanja in iskanja zunanjih, sicer objektivnih razlogov, ampak predvsem učinkovito bitko za uresničevanje " zastavljenih ciljev.	— jk
Kadrovske priprave na programsko volilno sejo Z K
Z januarsko številko Savinjskega občana uvajamo novo rubriko PO POTEK NOB V SAVINJSKI DOLINI. Naša želja je, da bi s tem tudi naš časnik prispeval po svojih možnostih k obujanju in oživljanju svetlih tradicij NOB v naši dolini.
Poleg znanih dogodkov, ki so že bili objavljeni, bodisi v časopisju ali v drugih publikacijah, bomo v naši rubriki objavljali tudi manj znane dogodke, bodisi akcije aktivistov, posamezne borbe in podobne dogodke iz NOB. Vabimo vas k sodelovanju, pišite nam in če hranite še kakšne posnetke iz vojnih dni, nam jih pošljite (proti vrnitvi seveda).
V januarski številki priobčujemo zapis o narodnem heroju Slavku Šlandru.
UREDNIŠTVO
Narodni heroj
V
Slavko Slander
Ob 40-letnici smrti narodnega heroja Slavka Šlandra iz Prebolda so mu Preboldčani pred nedavnim odkrili njegov do-
prsni kip. Z željo, da bi tudi z naše strani osvetili lik velikega revolucionarja in borca, povzemamo sestavek Ivana Kotnika, ki je bil objavljen v brošuri, izdani ob 60-letnici KPJ in SKOJ. Brošuro je izdala Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Prebold v sodelovanju z OK ZKS Žalec:
Narodni heroj — Slavko Šlander se je rodil vaškemu krojaču
20.	junija 1909 v Dolenji vasi pri Preboldu. Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu, meščansko pa končal v Celju. Nato se je izučil za zobotehnika in služboval sprva v Rogaški Slatini, kasneje pa v Celju. Po značaju je bil miren, a družaben fant, ki je znal takoj pridobiti svojo okolico. Že kot osnovnošolec je na šoli organiziral tamburaški zbor. Nato se je mnogo udejstvoval v kulturnem življenju Prebolda kot pevec, igralec in kasneje kot revolucionar v delavskem gibanju. Bil je* zelo načitan in razgledan, idejno pa pristaš odločne akcije v delavskem gibanju.
Leta 1932 seje spoznal s tov. Beblerjem, takratnim vidnim funkcionarjem v KPJ. Postal je član KP in dobil nalogo, da organizira partijske organizacije v Savinjski dolini in v Celju. Ves se je predal temu delu in v kratkem času organiziral močno partijsko organizacijo v Celju in Preboldu. Ta organizacija je s svojim političnim
Programsko volilna seja občinske konference ZK bo konec meseca februarja, v ta namen pa so že stekle kadrovske priprave za izvolitev članov konference, komiteja in vodstva organov ZK v občini-. V 31 člansko konferenco je predlaganih 12 članov iz neposredne proizvodnje (39 odstotkov), enajst žensk (35 odstotkov), štirje mladi (13 odstotkov) in štirje borci (13 odstotkov). Predlaganih je 18 novih članov konference.
Za člane komiteja so predlagani: Ludvik Semprimožnik iz KZ Savinjska dolina, Dani
Kopušar iz SIP-a, Jožica Škorjanc iz Tovarne nogavic Polzela, Ivan Hostič iz Juteksa, Rado Kores iz Garanta, Boro Tomaš iz Gradnje, Janja Savorgnant' iz Minerve, Miha Kerepčič iz Zarje, Ivan Uranjek iz Petrovč, Adi Vidmajer iz Prebolda in Martina Bevc iz osnovne šole Ljube Mikuš.
Za predsednika finančno nadzorne komisije je predlagana Marija Frajtag , za predsednika statutarne komisije Majda Oblak in za predsednika tovariškega razsodišča Miha Kerepčič. Kadrovska komisija in komite sta dala v razpravo predlog za
vodilne funkcije v ZK v občini in sicer:
ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE KONFERENCE Franca KALŠKA, strojnega inženirja iz Tekstilne tovarne Prebold in Vero OREŠNIK-JUHART, diplomirano sociologinjo, dosedanjo predsednico konference;
ZA SEKRETARJA KOMITEJA: Ludvika SEMPRIMOŽ-NIKA, diplomiranega agronoma iz KZ Savinjska dolina in Francija ŽUŽEJA, inženirja organizacije dela iz Strojne Žalec, za IZVRŠNEGA SEKRETARJA pa Daniela KOPUŠARJA iz SIP-a Šempeter.
Kako je s stanovanjsko izgradnjo
S spremebo sistema zagotavljanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo je le-ta v svojem razmahu zastala. Kako je v občini, smo se pogovarjali z v. d. sekretarja Samoupravne stanovanjske skupnosti - ing. Vinkom Vučajnkom.
V letu 1981 so bili dokončani trije stanovanjski objekti iz programa preteklega srednjeročnega obdobja in sicer: 27 stanovanjski objekt v Žalcu, 11 stanovanjski objekt v Zabukovici in 26 stanovanjski objekt v Preboldu. Zaključna dela izvajajo še na 20 stanovanjskem objektu v Libojah in 20 stanovanjskem objektu v Preboldu, oba pa naj bi bila zaključena v januarju 1982.
Program za leto 1981 je zajemal izgradnjo 42 stanovanj v Šempetru in 120 stanovanj v Žalcu. Izgradnja pa je stekla le v Šempetru, medtem ko bodo v Žalcu pričeli z njo v začetku tega leta, odvijala pa se bo v treh delih. Razlogi za zakasnitev so predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev.
V srednjeročnem programu nove stanovanjske izgradnje smo opredelili šest odstotno združevanje sredstev od osebnih dohodkov, od tega 1,20 odstotka za solidarnost v občini, 1,50 odstotka za vzajemnost, s 3,63 odstoka pa razpolagajo organizacije združenega dela. že sedaj pa je
jasno, da organizacije združenega dela ne namenjajo predvidenega odstoka za stanovanjsko izgradnjo, o čemer bi morale razpravljati in analizirati Stanje še zlasti osnovne organizacije sindikata.
V letu 1982 se bo pričelo z izgradnjo 20 stanovanjskega objekta v Preboldu, v Žalcu pa bo na pobudo izvršnega sveta GIP INGRAD iz Celja gradil dva poslovno-stanovanj-ska objekta, od katerih bo vsak izmed njiju imel po 27 stanovanj. Ugotovimo lahko torej, da se bodo določene stvari na tem področju le premaknile z mrtve točke.
'-JK
V okviru stanovanjske zadruge do stanovanja
delom razgibala celotno politično življenje v Savinjski dolini in zunaj nje.
Zaradi izdaje v Ljubljani je bil jeseni leta 1933 aretiran skoraj ves partijski aktiv v Celju, Preboldu in Slovenj Gradcu. Takrat je bil Slavko obsojen na tri leta robije, ki jo je prestajal deloma v Celju in Mariboru, glavni del pa v Sremski Mitroviči. Tu je bil zopet med organizatorji politične šole, ki je vzgajala tam zaprte komuniste v odločne revolucionarje. V zaporu so mu ustaši zlomili roko in tudi gladovna stavka je nekoliko zrahljala njegovo šibko zdravje.
Ko se je 1936 1. vrnil z robije, je nadaljeval partijsko delo. Ker mu niso hoteli dati službe, si je v Latkovi vasi uredil privatno ordinacijo. Starojugoslovanski predvojni režimi so ga neprestano škanirali in preganjali, ker so čutili njegovo politično delovanje. V letu 1940 je moral v ilegalo. Pozimi 1940/41 si je kot ilegalec zlomil roko in žnadarmerija ga je ujela. Bil je nekaj časa v zaporu, ker pa se je bližala vojna, so ga izpustili. Kot takratni član CK ZKS je imel veliko in težko nalogo, da s tovarišij organizira oborožen odpor na Štajerskem.
Takoj po okupaciji mu je umrla mama in tudi nemške oblasti so postale nanj pozorne. Zaradi tega se je maja 1941 umaknil v ilegalo, ker je bil opozorjen, da ga bodo Nemci aretirali. Kot ilegalec je obiskoval partijske organizacije po Štajerski in pripravljal oboroženo vstajo. Sedež organizacijskega centra je imel v Mariboru. Sredi avgusta 1941 je padel v roke gestapu, ker je hotel pred aretacijo rešiti revolucionarko Slavo Klavoro. S seboj je imel ponarejeno ligitimacijo na ime Franc Veber. Gestapo je vedel, da ima v rokah njim nevarnegà revolucionarja, zato ga je strašno mučil, da bi od njega kaj izvedel. Toda Slavko je prenesel vsa mučenja in je 24. avgusta junaško končal pred puškinimi cevmi z vzkliki revoluciji in boju proti fašizmu.
Z njim je CK KPS izgubil požrtvovalnega borca in organizatorja. Po osvoboditvi je bil proglašen za narodnega heroja.
Z namenom, da bi našim občanom, ki se pripravljajo na izgradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj, pomagali, smo že lani v maju ustanovili Stanovanjsko zadrugo Žalec. Stanovanjska zadruga si je v svojem programu zastavila, da bo organizirala za svoje člane gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobivala stavbna zemljišča, združevala sredstva za graditev, organizirala nakup gradbenega materiala in opravljala druge naloge.
Član stanovanjske zadruge lahko postane vsak delovni človek in
občan, ki sprejme samoupravni sporazum in statut zadruge ter podpiše pristopno izjavo in je pripravljen graditi na območju predvidenih zazidalnih načrtov.
V okviru zazidalnega načrta je stanovanjska zadruga predvidela zazidalni načrt Škafarjev hrib in zazidalni načrt Grič Griže.
Vsi za
gradnjo zainteresirani lahko dobijo podrobnejša pojasnila vsako sredo od 14. — 16. ure na sedežu stanovanjske zadruge pri Samoupravni
Predsednik Skupščine KS Žalec Franc Radišek podeljuje priznanje Francu Korentu. Na skrajni desni Edmund Božiček, predsednik komisije za priznanja, bere obrazložitev. (Foto: T. TAVČAR)
v
KS Žalec praznovala
V zadnjih letih krajani Žalca proslavljajo 27. december kot svoj praznik v spomin na leto 1941, ko je bilo v Mariboru ustreljenih sedem Žalčanov. Tpdi letošnje praznovanje je bilo zelo bogato. Trajalo je teden dni, zvrstilo pa se je več kulturnih, športnih in drugih prireditev; vse pa je sklenila slavnostna seja Skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij. Seje so se udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. O delu in načrtih je govoril predsednik sveta KS Alojz Hruševar in poudaril, da je bilo leto 1981 plodno na vseh področjih. Podelili so tudi krajevna priznanja, ki so jih prejeli: Vladka Jug, Alojzija Brvar, Ivan Kadivnik, Matjaž Grobelnik, Vidoslav Samardjija, Božena Pinter, Franc Korent, Janez Stebernak, Mira Meglič, Franc Kočevar, Ivan Pražnikar, Drago Božič, Alojz Vidmajer, Franc Turk, Glasbena šola, OŠ Peter Šprajc -Jur, Marjan Kozmus, Franc Lednik, Kinološko društvo in Janko Melanšek. Predsednik IS občine Jože Jan pa je Francu Cinku, ki je pred dnevi slavil
70-letnico življenja, podelil zlato značko občine. V kulturnem programu pa je s krajšim koncertom nastopil oktet Savinja.
T.	TAVČAR
Priznanja JLA
Skupščina občine je ob dnevu oboroženih sil prejela visoko priznanje, SREDNJO plaketo JNA,- katero je predsedniku občinske skupščine izročil generalmajor Svetozar Višnjič.
Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo sta prejela Franc Jelen predsednik občinskega komiteja za SLO in družbeno samozaščito in Valter Zupanc iz krajevne skupnosti Prebold. Lojze Kampuš. komandant občinskega štaba za TO, je prejel pohvalo komandanta Teritorialne obrambe Slovenije. Enota Teritorialne obrambe Žalec je prejela prehodno zastavico kot najboljša enota v Zahodnoštajerski pokrajini. Svet za ljusko obrambo in družbeno samozaščito občine Žalec pa je podelil posebna priznanja posameznikom in organizacijam.
-JK
stanovanjski skupnosti Žalec, Šlandrov trg 20.
STANOVANJSKA ZADRUGA ŽALEC
Zakaj so motene telefonske zveze?
Marsikdo od vas se je najbrž že prepričal, kako težko je vzpostaviti telefonsko zvezo po uvedbi nove avtomatske elektronske centrale v telekomunikacijskem centru na Go-lavcu. Pri podjetju za ptt promet Celje pojasnjujejo težave takole: „Nova centrala na Golovcu omogoča večjo hitrost in boljše zmogljivosti. Zaradi vključevanja različnih tipov avtomatskih telefonskih central, ki so po posameznih vozliščih, pomanjkanja števila vodov proti tranzitni centrali Ljubljana in preobremenjenosti stare lokalne centrale v Celju, prihaja do določenih težav pri vzpostavljanju telefonskih zvez. Vključiti nameravamo dodatne vode proti tranzitni centrali Ljubljana in glavni centrali Maribor. Prav tako bomo pričeli s postopnim preseljevanjem telefonskih naročnikov iz stare centrale na novo. Dotlej pa poskušamo težave odpravljati z neprekinjenim delom pri usposabljanju novozgrajene telefonske centrale.”
Razlog je torej v uvajanju nove tehnologije. Celje je z novo centralo pridobilo 6000 novih naročniških priključkov ter možnost za vključitev 2300 zveznih vodov. Kljub temu pa morda ne bi bilo tako slabo, če bi se rajši odločili za nekoliko manj sodobno tehnologijo oziroma takšno, ki bi bilj ustrezala dosedanjim tipom avtomatskih telefonskih central. Upajmo le, da bomo v prihodnje imeli pri vzpostavljanju telefonskih zvez nekoliko manj težav.
1J
Premalo
zastopani
Svet za vprašanja informiranja pri občinski konferenci SZDL Žalec je že v preteklem mesecu na svoji seji obravnaval pereča vprašanja s področja informiranja. Svet je v okviru javne razprave o predlogih RTV programov za leto 1982 ugotovil, da je področje naše občine v teh programih še vedno premalo zastopano, še posebno z ozirom na rezultate gospodarjenja, ki so med najboljšimi v regiji in republiki. V tej zvezi je stekla tudi bese-da o RTV dopisništvu v Žalcu, ki bi se s svojo dejavnostjo lahko vključilo v neka teče novosti, ki jih ponuja predlog RTV programov za leto 1982. Občinska konferenca SZDL je že zagotovila kadre in opremo za dopisništvo in pričakujemo, da bo le-to v kratkem pričelo z delom.
Člani sveta so razpravljali tudi o prošnji, da bi Izvršni svet SO Žalec sodeloval pri pokrivanju razlike med proizvodno in prodajno ceno dnevnika Večer. Do razlik prihaja, ker je prodajna cena dnevnika Večer omejena na osem dinarjev, le-to pa proizvodna cena presega. V pokrivanju razlike med obema cenama naj bi sodelovale vse občine, kjer Večer prodajajo in sicer sorazmerno s številom prodanih izvodov. Višina našega prispevka bi bila 216.000 dinarjev na dnevno prodanih 881 izvodov. V skladu s svojimi pristojnostmi je svet predlagal Izvršnemu svetu, da v okviru razpoložljivih sredstev sodeluje pri pokrivanju razlike.
Največ časa so člani sveta posvetili vsebinski zasnovi občinskega glasila Savinjski občan. Pomembna novost. v njej je prehod glasila v letošnjem letu na štirinajstdnevno izhajanje. Vsekakor bi to omogočilo temeljitejše in pravočasno obveščanje delovnih ljudi in občanov o razvoju samoupravnih, družbenopolitičnih in družbenoekonomskih dogajanjih v občini. Predlog prehoda na štirinajstdnevnik je že obravnaval izdajateljski svet in do njega zavzel pozitivno stališče.
Zamisel prehoda na štirinajstdnevnik so podprli tudi člani sveta s pogojem, da se prej zagotovijo vsi pogoji za to.
Tudi v prihodnje naj bi občani sprejemali Savinjski občan brezplačno, izdajateljski svet pa predlaga, da bi se finančna sredstva zbirala iz prispevne stopnje pri Kulturni skupnosti Žalec, največje breme povišanih stroškov pa bi moralo nujno prevzeti uredništvo samo.
K. MARKOVIČ
Koline pri Tomanovih v Podlogu. Kljub mrazu, prijetno opravilo
je bilo vse to pripravljenome delo steklo kot namazano in za južino so ženske že postregle z jetrci, hrbtiščem in kislim zeljem.
Glavno opravilo pa se je pričelo šele v popoldanskem času in se končalo pozno zvečer z obilno večerjo. Bili smo gostje in gospodinja nas je posadila na častno mesto za mizo. Kar zadeva priprave kolin, je imel glavno besedo Franc Toman — starejši. Sedel je na stolu in golorok pripravljal meso za klobase.
V hiši je navada, da nadev za mesene klobase pripravijo iz svinjskega in govejega mesa, seveda je govedine manj kot svinine.
Po potrebi je mesu dodajal poper, sol in druge začimbe. Ničesar ne sme biti preveč ne premalo, sicer klobase niso dobre. Toman je med gnetenjem mesa večkrat pokusil vsebino in se prepričal, ali bo nadev pravšen za v čreva. Tu zapišimo še to, da klobase in krvavice nadevajo zgolj v čreva prašiča, ki ga zakoljejo. Pranje črev je natančno opravilo, ki ga je pri Tomanovih opravil sin Franci v bližnjem vrelcu tople vode.
Ko je bila zmes za mesene klobase pripravljena, so jo odložili, gospodar Toman pa
se je lotil krvavic. Pripravili so jih iz kuhanega riža in ješprenja z dodatkom soli, cimeta in drugih začimb. Ko so bile krvavice nadevane, jih je Slavica spustila v krop in po nekaj minutah so bile nared za v pečico.
Med tem ko je bil pogovor vse bolj vesel in sproščen, je iz pečice zadišalo po pečeni „prati“ in kolinah. Toman — starejši nam je pripovedoval, da v njihovi hiši niso nikoli najemali poklicnih mesarjev. Koline so bile v rokah domačih in njega je, kako se je treba spoprijeti s prašičem, naučil njegov ded.
Nekoč so meso najprej odimili in ga potlej spravili v temen in suh prostor. Prve mesene klobase so lahko sneli s klinov šele ob prvi košnji ali za večje praznike. Danes je seveda marsikaj drugače. Tudi v kmečkih hišah imajo zamrzovalne skrinje, v katerih ostane meso sveže. No, starim navadam pa se niso povsem odpovedali - tudi Tomanovi ne.
Večerja je bila obilna in treba je zapisati, da je bilo vse, kar sta gospodinji dali na mizo, zelo okusno, kar še posebej velja za krvavice.
L. TRSTENJAK
Koline pri Tomanovih
Tomanova Slavica sije dala opravka s kolinami
Tistega januarskega jutra, ko so pri Tomanovih v Podlogu imeli koline, je mraz ščipal v roke, česar pa goloroki mesarji niso čutili. Bili so sami domači: gospodar Franc Toman, sin Franci in snaha Slavica, gospodinja Angela pa je imela opravke v kuhinji. Prašič je ležal na plohu že lepo očiščen in to je bil pravšnji čas, da so si mesarji preganjali mraz z žganjico.
Kot nam je povedal Franc Toman, so še pred zadnjo vojno koline opravljali v hiši-na toplem, sedaj pa se mesarji zatečejo v kuhinjo na
toplo, ko je prašič že razkosan in pospravljen. Tako imajo ženske manj čiščenja.
Kmečke koline so tudi v Savinjski dolini za družino dogodek, ki se ga vsi veselijo in nanj tudi dobro pripravijo. Tako je bilo tudi pri Tomanovih. Sin Franci je že poleti narezal pravšnje šibe za špile, ki jih potrebujejo za špiljenje klobas in krvavic. Njegovo delo je bilo tudi priprava kropa v kotlu, ki so ga potrebovali za „haranje” prašiča, Slavica in Angela pa sta poskrbeli za zalogo začimb: od popra, cimeta, čebule, česna in drugih. Ker
TI MENI LUČ, JAZ TEBI KLJUČ . . .
Blažon Smrekar je že prekoračil šestdeseto leto, a je še vedno trdno držal na vajetih svoj grunt in tri sinove, ki so veljali za najboljše delavce v vasi. Smrekar je sinove držal bolj na kratko in to je bil najbrž tudi vzrok, da sta starejša Tine in Franci odšla od doma — v tovarno. „Kar pojdita, a povem vama, da se bosta kaj hitro probjedla tovarniškega kruha!” jima je ob slovesu dejal oče.
Doma je ostal najmlajši sin Šimen, ki so ga določili za naslednika, ko bo oče dal vajeti iz rok. Šimen je garal za tri, vstajal pred zoro in legal pozno v noč, da je lahko poopravil delo na polju in pri živini. Smrekaijeva kmetija je imela največ njiv, pa tudi travnikov in gozda, za delo pa sta bila sama z očetom.
„Šimen, oženiti se bo treba, oženiti in glej, da boš pripeljal pridno žensko v hišo,“ sta ga nagovarjala oče in mati. Mlada, ki je prišla, ni imela kaj prida dote, zato pa pridne roke in urne noge. Stara Smrekarja sta jo večkrat z dopadenjem opazovala, kako je hitela pri delu. Šimnu in Lojzki so se rodili po vrsti trije otroci.
Šimnu je bilo 40 let, ko je nekega jutra, ko sta z Lojzko poopravila v hlevu, vprašal očeta, kdaj mu misli prepisati grunt. Šimen je takole modroval: „Oče, letos boste dopolnili 70 let, to pa je čas, ko kaže izpreči. Dovolj ste se nagarali.
Inje še rekel, da bo tudi poslej ostalo vse po starem, le z Lojzko bosta vedela, da sta na svojem in da bodo otroci imeli dom. Nič zlobnega ni bilo v njegovih besedah, a so očeta le prizadele. Na obraz mu je legla nejevolja, pomolčal je in slednjič zabrusil Šimnu: „Čemu
Zavedala sta se, da jima dela krivico. Lojzka je med jokom očitala Šimnu, da je preveč popustljiv do očeta in da ne bo v nedogled za deklo pri hiši.
Očetova trma je skalila mir v hiši. Mlada dva sta še naprej pridno delala, zvečer pa sta se zapirala v svojo sobico. Pri tem
poslovila. „V Nemčijo greva!” sta rekla. Za stara Smrekarja je bil to najhujši udarec, vendar oče tudi tokrat ni popustil.
Šimen in Lojzka sta ostala v Nemčiji dolgih sedem let. Delala sta na velikem posestvu in dobro zaslužila. Otroci so že hodili v šolo. Domov sta večkrat pisala, pa tudi marke sta občasno pošiljala. Smrekar se jima ni oglašal, Smrekarica pa jima je sporočala, da je sedaj hudo doma, ker sta oba stara in onemogla. Nekaj njiv in travnikov sta dala v zakup sosedom, živino pa sta prodala. „Pridita domov, če hočeta še rešiti kmetijo,“ ju je prosila in opozarjala.
Šimen je hudo trpel, domov pa ni šel. Šele, ko sta prejela telegram s sporočilom, da je umrla mati sta pospravila kovčke in sedla na vlak. Doma sta našla mater na parah, očeta pa zlomljenega. Ko so se vrnili s pogreba in posedli v kuhinji, jima je Smrekar dejal:	„Če
vama je še kaj do grunta, ostanita doma. Zemlja je vajina!”
„Prav oče, ostala bova!” je dejal Šimen in Lojzka je prikimala. Mlada Smrekarja sta s prihranki napolnila hlev z živino, nabavila stroje in drugo orodje. In ko je Šimen tiste pomladi zaoral prve brazde na njivi, se je staremu Smrekarju odvalil kamen od srca.
„Še bo živel Smrekarjev rod!” si je rekel in stopil med brazde ...
LOJZE TRSTENJAK
takšna nestrpnost. Ali morda kurha stradata? Saj ne bom odnesel zemlje v grob. Ne bom prepisal grunta dotlej, da mi boš prižgal svečo,“ je pribil oče. Simen je vedel, da je oče trmast in da ne bo popustil. Držal se bo pregovora, ki pravi: „Ti meni luč, jaz tebi ključ!” Z Lojzko sta dolgo v noč premlevala očetovo odločitev.
je najbolj trpela stara Smrekarica. Ko sta z možem ponoči zaman čakala spanca, mu je prigovarjala, naj posluša sina in mladima prepiše grunt, sicer bosta odšla kot sta .starejša sinova. Smrekar pa je ostal trd in še slišati ni hotel, da bi prepisal kmetijo.
In tako se je zgodilo, da sta se Šimen in Lojzka spomladi
Zgodba o Jonatanu
Medna mi ni treba posebej poudarjati, da spadam v slavno družino, ki nosi vsem znano ime JONATAN. Moja mati JABLANA je pristojna v kraj JEDERT in menda je vsakemu jasno, da je to v občini ŽALEC. In denimo, da je nekdo napravil - hokus pokus jaz sem dobilo široka usta in na ves glas spregovorilo. Poslušajte mojo zgodbo:
„Ime mi je JONATAN. Ker je gospodar zasadil mojo mater JABLANO na sončno reber, sem dobilo letos-pardon, lani!
lep, zagorel in rdeč obraz. Moja kri je letos sladka, meso sočno; strokovnjaki trdijo, da moje prednice že nekaj let niso dosegle takega okusa. Torej, ne samo za oko, tudi za človekov želodec sem imenitno.
Mojih dobrih sestra je mnogo. Zato nas je gospodar gledal in tuhtal, kolikšna bo naša cena. Moram poudariti, da je moj gazda sila dober gospodar, še posebej sadjar. Kako tudi ne! Nima hmelja, da bi z njim skozi leta obogatel. Edini dohodek mu je živina in sadje. Tiste „hejke“ v hlevu vsako jutro gladi in jim govori:
„Jehata, jehtata, tako ste lepe, da bi vas najraje noč in dan božal. Dimka, ti boš šla letos za dajatve in druge stroške. Ne vem, morda boš šla še ti Riča. Je že tako. Na kmetih se zmeraj rabi denar. Zdaj mi že nekaj let bolj trda prede. Letos pa bodo moje jonatanke tudi dale kak sold.”
Seveda smo bile zelo ponosne, da bomo priskočile na pomoč našemu gospodarju. Koliko je imel truda z nami, zdaj pa
„Koliko za kilogram? ”
„Ne vem, letos jih še nisem prodajal.”
„Sedemnajst dinarjev, toda obrane in sortirane.”
„Komaj? To je vendar namizno, izvozno sadje!”
„Že, ampak, tako je slišati, letos jonatan nekam ne gre; pravijo, da ni trpežen, gnije.” „Tako? Kdo to pravi? ”
„No, pravijo strokovnjaki”. „Škoda, jaz pa sem mislil, da bo kanilo nekaj več kot druga leta.”
„Kje pa! No, če jih boš takoj prodal, bo morda še šlo. No, ker si ravno ti, ko se malo bolj poznava, pa dinar pricurnem. Naj bo osemnajst. Velja? ”
„Da ne bo tvoje in ne po moje, pa če je res, kar praviš, jih dam po devetnajst.”
„V redu. Po devetnajst. Tu imaš nekaj are. Pojutrišnjem pridemo s traktorjem. Ti pa jonatane oberi in spravi v zaboje. Imaš zaboje? ”
„Toliko jih menda bo . . .”
MEŠETAR da nekaj are in se pobere ko pretepena lisica. Gospodar pa nas gleda in njegove oči so bile razočarane. Ker pa je pri kmetiji potreben denar, je rekel: „Škoda vas je. Dobro blago za nizko ceno. Čudni so ti časi. In da bi vrag zajahal strokovnjake, ki vam napovedujejo gnitje!”
Naslednji dan so nas stlačili v gajbice. Lepo, vsako posebej. Jaz sem imelo srečo, da seip ostalo pri vrhu. Potem so prišli s traktorjem, zadaj dve limuzini strokovnjakov, nas naložili na prikolico, gospodar se je kot zvest kooperant podpisal, nu>.
mu res lahko nekaj povrnemo. In ono nedeljo, ko smo v soncu še posebno sijale in vabile, sta prišla gospodar in gospodinja. Stopala sta od drevesa do drevesa in govorila:
„Tale bo dala najmanj pet tisoč. Tale pa gotovo tri, onale pa jih ima morda za sedem tisoč. Saj to so naši JONATANI!”
Stegnila sta roko in utrgala vsak po eno sestro. Ugriznila sta, nekaj časa žvečila in nato je gospodar dejal:
„Kakor pomaranče!”
„Zato bo pa tudi cena kar lepa!” je potrdila gospodinja.
Jaz sem kraljevalo najviše v vrhu in s ponosom gledalo v dolino, kjer čaka na tisoče željnih ust. Tja bomo našle pot in z lepo zunajostjo in okusom potrdile renome dobrega sadjarja.
Pa se lepega dne zglasi eden od „mešetarjev” in začjie „tentati” našega gospodarja.
„Drejo, tvoj sadovnjak kar kipi v sadju!”
„Lep čas mi že ni dal toliko.”
„In tvoji JONATANI so pravi lepotci.”
„Zelo jih imam rad. To je eno najboljših jabolk.”
„Ampak, Drejc, letos je povsod veliko sadja.”
„Ne bo držalo. Nasprotno. In takih JONATANOV je malo.”
torji so zahrzali in že smo zdrčali v dolino. Tam nas je prišel gledat strokovnjak iz trgovskega podjetja. Smejal se je in nato dejal: „Petindvajset plačam takoj.”
„Sedemindvajset, manj ne!”
„Plačam”.
In spet smo romali, romali, polne gajbice so drsele z roke v roko. Končno so nas razstavili na impozantni tržnici, razpečali po trgovinah in naša končna vrednost:	PETINTRIDESET
DINARJEV. AMEN!
Nekaj so nas dali v izložbeno okno. Tudi jaz sem bilo med tistimi srečneži. Ljudje so nas gledali in požirali sline, se zmrdovali zaradi previsoke cene. Sicer pa - to je vendar JONATAN!
S cekrčki so prišli sem od Ferralita, Juteksa, Hmezada in od drugod. To so bili tisti delavci, ki ne pridelajo nobenega sadja in so njihovi mošnjički presneto tanki.
- Koliko za kilogram?
Tukaj dvaintrideset, tam petintrideset in celo osemitrideset din!
Ubogi moj gospodar iz lepe Jederti. Ko bi smel in mogel, bi tem pretkanim MEŠETARJEM vse pršce polomil! Prišli so trgovci z novci, mislijo, da so potrošniki — navadni norci? !
DRAGO KUMER
Nova pridobitev našega obrtništva:
V	teh dneh se je obrtnikom žalske občine uresničila dolgoletna želja: imeti svoj dom, dovolj velik, da bo v njem možno uspešno delati v dobro razvoja obrtništva v občini.
Kar devet delavcev se je stiskalo v dveh skromnih pisarnah stare zgradbe, preveč, da bi lahko nemoteno delali, sprejemali stranke in reševali razne zadeve.
V	novem domu bo delo teklo lažje in nemoteno, saj ima zgradba 356 m2 površine z 10 pisarnami, sejno sobo s 60 sedeži, prostore za arhiv, čajno kuhinjo, sindikat in za druge potrebe. Tri pisarne bodo na voljo obrtnemu združenju za tekoče delo s strankami, v štirih prostorih bo deloval knjigovodski servis; v novem domu pa bo prostor tudi za pravno pomoč in druge potrebe.
Uvodoma bi zapisali še to, da je nova lokacija posrečeno iz-
Pletarska obrt v naši dolini
brana, saj stoji dom v neposredni bližini zgradbe občinske skupščine, je pa tudi odmaknjena od glavne prometne ceste in dostopna iz raznih strani.
Ne glede na prebrođene težave pri sami adaptaciji, med katere je treba postaviti na prvo mesto kar velike podražitve, naložba ni draga, saj jih stane kv. meter površine okrog 28 tisoč dinarjev, medtem ko danes stane m2 nove stanovanjske površine že preko 40 tisoč dinarjev.
KAKŠNI SO CILJI
OBRTNEGA
ZDRUŽENJA
Ob tej novi pridobitvi ne bo odveč, če zapišemo nekaj več o ciljih, uspešnem delu in načrtih Obrtnega združenja za območje občine Žalec.
Pospeševanje dela in poslovanja članov ter razvoj dejavnosti, ki jo opravljajo, ustvarjanje pogojev za povečanje storilnosti in izboljševanja delovnih pogojev,x zagotavljanje socialne varnosti in socialnih pravic članov, ugotavljanje in usklajevanje osebnih interesov s skupnimi pri usmerjanju in vključevanju dejavnosti članov v družbenoekonomski razvoj krajevnih skupnosti in občine. To so le nekateri osnovni cilji Obrtnega združenja.
Lahko zapišemo, da se je Združenje s svojimi službami že lepo uveljavilo, novi prostori pa po-
menijo v tej smeri nadaljnji korak. Tu je treba podčrtati, da razvoj in čas, v katerem živimo, zastavlja tudi obrtništvu v naši občini večje naloge, te pa bodo lahko dosledno uresničevali le, če bodo organizacijsko in proizvodno čvrsto povezani.
Združenje kar dobro skrbi za napredek tehnologije, za boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, razvijanje različnih oblik poslovno tehničnega sodelovanja, skupno preučevanje in raziskovanje trga, raziskovalno in razvojno delo, dalje svetuje, daje inštruktažo ter pravno in drugo pomoč.
Pomembna je tudi pomoč pri sestavljanju in usklajevanju planov in razvojnih programov drobnega gospodarstva. Združenje uspešno sodeluje na področju pospeševanja prometa blaga in storitev na enotnem jugoslovanskem trgu, pri ustanavljanju zadrug in poslovnih skupnosti, v kooperaciji ter združevanju
dela in sredstev med samostojnimi obrtniki in z organizacijami združenega dela. Vključuje se tudi v priprave za SLO in sodeluje pri uresničevanju družbene samozaščite.
Omeniti velja spodbujanje družabne in družbene aktivnosti, pa tudi skrb za izmenjavo informacij ter vzajemno obveščanje članov o tekočih gospo-. darskih gibanjih, poslovnih rezultatih in pomembnih vprašanjih s področja tehnike za nadaljnji razvoj obrtništva.
Če je bilo v začetku združenje namenjeno predvsem zbliževanju obrtnikov preko različnih oblik družabnega življenja, je od leta 1979 naprej njegova skrb organizirano strokovno delovanje ter sodelovanje na širšem področju družbenih dogajanj. Ta osnovna naloga je zajeta v tako imenovanem A programu, v B programu pa vse tiste aktivnosti, ki so bile značilne do leta 1979.
KREDITIRANJE RAZVOJA OBRTI
Združenje je vsa leta nazaj posvečalo veliko skrb kreditra-nju razvoja obrti. O tem nazorno govorijo podatki:
Trenutno je v žalski občini 341 rednih obrtnikov, 69 gostincev, 104 avtoprevozniki ter 94 takšnih, ki imajo prijavljeno popoldansko obrt. V obrtništvu je zaposlenih 1183 delavcev. V letu 1980 so obrtni-
ki ustvarili 160 milijonov dinarjev dohodka, leto poprej 129 milijonov. V vseh teh letih so znašale dajatve iz naslo.va davkov od obrti v občinskem proračunu od 28 do 33 odstotkov.
V okviru združenja deluje kreditni odbor, Id soodloča o najemanju kreditov, razpravlja in presoja o potrebnih višinah kreditnih zahtevkov in priporoča sklepe poslovnim enotam bank.
Tu je treba pripomniti, da je bilo'v navedenih letih (v tabeli
smo izpustili leto 1980, ko je prišlo do največjega vlaganja, saj je LB namenila za kratkoročna obratna sredstva 13 milijonov dinarjev, BB pa 11.910 tisoč dinarjev) opaziti povezanost med rastjo dohodka in vlaganji. Prosilcev, ki so prejeli kredit, je bilo v teh letih 418.
Kreditni odbor se trudi, da bi izdelal z bankama kar najbolj izenačene pravilnike o posojilih za pospeševanje obrti v skladu z občinskimi planskimi akti. Pri tem je pomembna ugotovitev, da je šlo v vseh primerih za smotrne naložbe, ki so dale obrtnikom ugodne rezultate.
Obrtno združenje je ustanovilo tudi svoj solidarnostni sklad za premostitvena sredstva. Tako lahko obrtnik za dobo štirih mesecev najame kredit v višini 20.000 dinarjev. Za prosilce kreditov vodijo evidenčne tablice (kartice), na katerih je možno spremljati, kakšni so poslovni učinki vloženega kredita pri posameznih obrtnikih, hkrati pa ti podatki služijo za izdelavo planov.
VKLJUČEVANJE V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Združenje vlaga veliko dela in skrbi organiziranemu usmerjanju izobraževanja. Hiter razvoj zahteva tudi od obrtnikov vse več znanja, uvajanje novih tehnoloških dosežkov; vse to pa si je težko pridobiti brez zna-
nja.
V okviru združenja so veliko storili tudi za vključevanje samostojnih obrtnikov za štipendiranje učencev. Žal pa podatki opozarjajo, da obrtniki tej nalogi ne posvečajo dovolj velike pozornosti in to še zlasti velja za mlade, saj se je na primer letos od 27.000 učencev na območju Zveze obrtnih združenj Slovenije prijavilo za štipendijo komaj šest kandidatov.
In še informacija obrtnikom: štipendija lastnega otroka je poslej poslovni strošek obratovalnice, pod pogojem seveda, da bo obrtnikov otrok nadaljeval delo svojih staršev.
Nov dom obrtnikov žalske občine
133.000,00 din.
Akcijo v zvezi z usmerjenim izobraževanjem bo treba pričeti pred iztekom šolskega leta.
Skrb za izobraževanje je posvečena tudi obrtnikom, skratka, izobraževanje obrtnikov bo še naprej ena osrednjih nalog združenja.
Kar zadeva varstvo pri delu, so že pred dvema letoma obnovili organiziranje seminarjev po sekcijah in razpravljali o aktualni tematiki posameznih sekcij. Izdelali so posebne programe. V bodoče pričakujejo, da bodo na voljo tudi učbeniki oziroma programi za izobraževanje. Izvršni odbor je prevzel tudi nalogo, da odloči, ali kandidatu dovoli opraviti preizkus znanja, če za to nima pogojev. To še zlasti velja za prekvalifikacijo in posebej koristi avtoprevoznikom.
MNOGE PREDNOSTI
KNJIGOVODSKEGA
SERVISA
Knjigovodski servis v okviru združenja so ustanovili leta
1980	na pobudo izvršnega odbora in sicer za potrebe žalskih obrtnikov. Zaradi velikega zanimanja in razširitve dela je v lanskem letu nastala delovna skupnost Knjigovodski servis, ki vključuje šest obrtnih združenj: žalskega, celjskega, hrastniške-ga, kamniškega, mozirskega in radovljiškega. Delovna skupnost strokovno vodi poslovne knjige za obrtnike teh občin. V delovni skupnosti je. 19 delavcev, v enoti Knjigovodski servis Žalec pa sedem. Ti vodijo poslovne knjige 61 obrtnikom; dvema avtoprevoznikoma, 14 gostincem, itd.
NALOGE V LETU 1982
Združenje tudi v tekočem letu čaka splet zahtevnih nalog. Poleg nalog in zadolžitev v okviru Zveze obrtnih združenj, bo ena osrednjih nalog dopolnitev in sprejem družbenega dogovo-
To bo treba opraviti v sodelovanju s komitejem za družbeno planiranje. Občinske organe bodo spodbujali za potrditev zazidalnega načrta za obrtno cono v Arji vasi, saj bi želeli že spomladi pričeti z gradnjo delavnic. Do takrat bo treba urediti tudi vprašanje financiranja komunalne ureditve obrtne cone. V tem letu naj bi dobili tudi zazidalne načrte za obrtne delavnice v conah na Brodeh pri Vranskem in v Latkovi vasi pri Preboldu. Ena stalnih nalog bo tudi usklajevanje cen preko občinske skupnosti za cene in pa dodelava natančnih kriterijev in meril v zvezi s spremembo cen. Dosledno bo treba izvajati kreditno politiko, ki je opredeljena z družbenim dogo-
vorni o pospeševanju malega gospodarstva.
Na pomlad bo treba vso skrb posvetiti izobraževanju. Z anketo želijo med obrtniki dobiti odgovor na vprašanje, koliko delavcev obrtniki potrebujejo. Skupaj s sindikatom delavcev pri obrtnikih in s skladom za dopolnilno izobraževanje predvidevajo več seminarjev in tečajev. Teme predavanj bodo prilagojene potrebam obrtništva.
Med nalogami, ki jih bo treba uresničevati skozi vse leto, bo nenehno prizadevanje za povečanje storilnosti in donosnosti obrtnih dejavnosti, za še boljšo kakovost izdelkov in boljšo tehnično opremljenost obrtnih delavnic.
Ena pomembnih nalog, ki si jih letos zastavljajo bo Teden malega gospodarstva, ki bo predvidoma konec aprite gli v začetku maja letos v Žalcu.
vili program udeležbe in nastopanj na ostalih sejemskih prireditvah in sploh za celovitejšo predstavitev osebnega dela. V letošnjem letu se bodo obrtniki tudi temeljito pripravili ’ na športne igre obrtnih delavcev.
Omenili bi še splet drugih nalog: sodelovanje pri pripravi osnutka občinskega odloka o davkih občanov, obveščanje članov združenja o vseh novostih in spremembah, o strokovnih pregledih vsega, kar pripravljajo na razstavah in sejmih.
Na rob bi zapisali še to, da se Združenje samostojnih obrtnikov občine Žalec zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri obnovi doma, hkrati pa vabi obrtnike, da kar največkrat obiščejo svoj urejen dom.
Izdelki naših obrtnikov na sejmu obrti v Celju
KAKŠNA SO BILA POSOJILA OBRTNIKOM:
Leto
kratkoročna
dolgoročne invest.
	obratna sredstva	
Beogradska banka	•	
1976	2.065.000 din	880.000 din
1977	3.055.000 din	4.299.230 din
1978	12.040.000 din	4.896.700 din
1979	13.275.000 din	5.043.000 dih
1981	11.070.000 din	5.860.000 din
Ljubljanska banka		
1977	1.432.900 din	2.343.000 din
1978	5.774.000 din	5.059.500 din
1979	8.690.000 din	7.519.942 din
1981	12.465.705 din	9.587.342 din
SOLIDARNOSTNI SKLAD:
ra o pospeševanju drobnega Poleg te prireditve bodo pripra-gospodarstva in osebnega dela.
Družbeni pravobranilec svetuje
Koje še cvetela čevljarska obrt
NAŠI OBČANI
1) Proste sobote in izraba red- no število dni na račun prostih ' nega letnega dopusta	sobot.
Znano je, da se v primeru, če je vplejan petdnevni delovni teden, šteje dan, za katerega je ta teden daljši (prosta sobota) glede uveljavljanja pravic iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan. Štetje prostih sobot .v redni letni dopust pa v praksi povzroča še vedno veliko nejasnosti in nerazumevanja. Glede na to, da doslej skoraj v nobeni samoupravni sredini ne upoštevajo zakonske določbe o izrabi letnega dopusta v nepretrganem trajanju oz. v primerih, ki j ili določijo v samoupravnem splošnem aktu, tudi v dveh ali več delih, s tem da mora en del dopusta v vsakem primeru trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni, prihajamo v situacijo, da bi se s koriščenjem letnega dopusta po dnevih izognili prostim sobotam, s čimer bi bila organizacija združenega dela oškodovana pri fondu delovnega časa.
Ker je tako v interesu organizacije združenega dela kot v interesu delavcev, da se večina dopusta izrabi po dnevih, se v praksi pri štetju prostih sobot med dneve letnega dopusta dopuščata dve varianti. Po eni varianti, ker izhajajo iz 7-urnega dnevnega delovnega časa, preračunajo dopust na 8-urni dnevni delovni čas.
Primer: Delavcu pripada 24 dni letqega dopusta. Izračun
x - = 21) pokaže, da se je
8
delavcu na račun prostih sobot zmanjšal letni dopust za 3 dni.
Po drugi varianti pa se od celotnega števila dni dopusta, ki pripada delavcu, odšteje ustrez-
Primer: Če delavcu pripada od 18 do 22 dni dopusta, se mu odštejeta dva dneva, od 23 do 26 dni — trije dnevi, od 27 do 30 dni — štirje dnevi.
O tem, katero od obeh navedenih variant bodo delavci uporabljali, se morajo osebno izjaviti na zboru delavcev.
2) Razporejanje delavcev na druga dela in naloge ob spremembi notranje organizacije dela
Po zakonu ima delavec pravico in dolžnost opravljati dela in naloge, za katera je sklenil delovno razmerje. Toda v toku delovnega razmerja se lahko pojavijo okoliščine, ki narekujejo razporeditev delavca k drugem delu. Ena od takih okoliščin je zmanjšan obseg dela oz. sprememba notranje organizacije dela. Ko je o tem sprejeta ustrezna samoupravna odločitev (sklep, pravilnik o notranji organizaciji, pravilnik o razvidu del in nalog itd.) se prične postopek razporeditve,ki se običajno opravi na podlagi internega oglasa. Z internim oglasom se namreč obvestijo vsi delavci v temeljni organizaciji s pozivom, naj se zainteresirani prijavijo. Po izteku roka za vložitev prošenj pristojni organ (komisija za delovna razmerja) opravi izbiro in o tem sprejme ustrezne sklepe. Zoper sklep organa laihko delavec vloži zahtevo za varstvo pravic, ki odloži izvršitev razporeditve do izdaje dokončne odločbe. Po dokončni odločbi pa se delavec mora ravnati, sicer mu preneha delovno razmerje (3. odst. 167. člena Zakona o delovnih razmerjih).
Konrad Škoberne iz Prebolda presenetljivo dobro skriva svoja leta. Je še krepak, živahen in dobrega spomina in tako bi mu človek ne prisodil 75 let. Čevljarske obrti sicer več nima, v svojo delavnico pa rad zahaja in sedeč na čevljarskem stolu presedi marsikatero uro. Sicer pa tudi popravi čevlje, če mu jih sosedje prinesejo.
Zelo rad pripoveduje, kako je še ne tako dolgo nazaj na Slovenskem in tako tudi v Savinjski dolini cvetela čevljarska obrt. Doma, v Dobju pri Planini, je bilo deset otrok, preveč, da bi vsi ostali pod eno streho.
Ko je Konrad odrasel šolskim klopem, je zletel iz domačega gnezda. Njegov starejši brat je imel takrat v Šempetru v Savinjski dolini že svojo čevljarsko delavnico in Konrad se je pri njem izučil za čevljarja. Postal je pomočnik in se slednjič tudi sam dokopal do samostojne čevljarske obrti.
premočljive juhtovine, za praznične dni pa lažje čevlje iz telečjega boksa. Takšnega usnja je bilo dovolj, vendar pa čevlji niso bili poceni. Za par dobrih čevljev je šla tretjina plače. Res pa je, da so bili čevlji bolj trpežni od današnjih, tovarniških.
Po osvoboditvi je bil Škoberne nekaj let zaposlen v bližnji tovarni, slednjič pa se je znovič oprijel čevljarske obrti in tako bi lahko zapisali, da je ostal domala pol stoletja zvest svojemu poklicu.
Mojstru je žal, da nekoč tako cvetoča čevljarska obrt zadnji naglo izumira. Po vaseh je nekaj starih mojstrov, ki pa so že večinoma opustili obrt, mladih pa ni več. Danes tudi kmečki ljudje kupujejo tovarniške čevlje, ki pa niso več tako trpežni kot nekoč. Takšne čevlje je tudi težje popraviti, saj so izdelani iz plastičnega materiala.
V Preboldu je pognal korenine. Ustvaril si je družino, pozidal hišo in v delavnici Savinjčanom potlej pridno pomerjal in izdeloval čevlje.
„Takrat še ni bilo toliko tovarn in ljudje so v glavnem naročali čevlje pri vaških čev-ljaijih. Ko sem bil še vajenec pri bratu, je ta imel več pomočnikov. Na „štero” po kmetijah sicer nismo hodili, a smo imeli kljub temu dovolj dela. Brat je
Konrad Škoberne v svoji delavnici
pomeijal čevlje na domu, zbijali in šivali pa smo jih v delavnici.”
Škoberne se še živo spominja, kako so izdelovali čevlje iz ne-
„Veste, rad sem imel svoj poklic in danes, na jesen svojega življenja, večkrat bredem po spominu in primerjam nekdanji čas s sedanjim. Čeprav sem že upokojen, živim s svojo delavnico, vse, kar primem v roke, mi je blizu in tak bom ostal, dokler • bom pri močeh.”
Zanimivo je bilo poslušati starega mojstra in obljubili smo, da ga bomo še obiskali.
L.T.
Lipcevega ata ni več
Mladi rod bo lažje živel
Družbena samozaščita
ZAKAJ TAKO?
Odločili smo se, da bomo v rubriki pod tem naslovom pisali o dosežkih, pa tudi o slabostih naše družbene samozaščite. Res je, da njen sistem šele izgrajujemo, vendar so naše subjektine slabosti še vse preveč prisotne. Tudi mi vsi smo sestavni del družbene samozaščite, zato vas vabimo k sodelovanju. Pišite nam o stvareh, ki zaslužijo pohvalo, pa tudi o tistih, ki so vredne kritike.
Tokrat smo se namenili, da posvetimo pozornost varovanju družbenega premoženja, enemu od izredno pomembnih področij družbene samozaščite in gospodarke stabilizacije. Opozorili bomo predvsem na slabosti, ki so jih ugotovili delavci za notranje zadeve.
V organizacijah združenega dela, kjer imajo organizirano lastno čuvajsko in vratarsko službo, je sicer zagotovljena večja varnost, vendar je sestav teh delavcev nezadovoljiv. To delo največkrat opravljajo delavci, ki iz različnih razlogov niso sposobni delati v neposredni proizvodnji. Usposobljenost za opravljanje te odgovorne naloge je zelo majhna, prisotno je prekomerno uživanje alkohola; kar pa je še bolj zaskrbljujoče — niso usposobljeni upravljati raznih varnostnih aparatov in tudi orožja, predvsem pa tu mislimo na uporabo protipožarnih aparatov.
Varovanje zaupnih dokumentov, naročilnic in žigov je prav tako pomembno za preprečevanje kraj in zlorab. Kako neodgovorno varujemo zaupane dokumente, je pokazal pregled nekaterih pisarn v občinski
upravi. Pisarne so bile sicer zaklenjene, ključi v vratih pa so delavcem upravne javne varnosti omogočili vstop vanje. Presenečeni so bili nad naloženimi dokumenti na pisalnih mizah, odprtimi omarami in dostopom do žigov, s katerimi potijujejo uradne dokumente. V času pregleda so bili delavci na malici ali službeno na terenu. Vse te ugotovitve veljajo za sekretariat za gradbene zadeve, inšpekcijske službe, referat za vojaške in vojne invalide, referat za matične zadeve in upravo za družbene prihodke. Prav tu so bili delavci upravne javne varnosti še posebej presenečeni nad slabim zavarovanjem zaupnih materialov.
Gotovo ti primeri niso osamljeni, opozarjajo pa na slab odnos do zavarovanja družbenega premoženja in zaupanih dokumentov.
-jk
Umrl je Karel Podbregar, po domače Lipčev ata iz Prapreč pri Vranskem. Čeprav mu živ-
ljenje ni bilo posuto z rožicami, je dočakal častitljivo starost —
95 let.
Rodil se je v Pondotju pri Taboru. Ko je prerasel šolske klopi, seje šel učit za čevljaija in ta poklic opravljal dolga desetletja, poleg pa še kmetoval na svoji skromni kmetiji.
Prva svetovna vojna ga je domala za pet let odtrgala od doma, večkrat je bil ranjen, prežival je veliko hudega, a ni klonil. Tudi druga svetovna vojna je bila težka preizkušnja zanj in njegovo družino.
Pomagal je partizanom kolikor je mogel, l o osvoboditvi je deloval kot vaški sekretar OF in na drugih mestih in tako pomagal obnavljati in graditi porušeno domovino. Kako priljubljen je bil med krajani, je dokazal njegov pogreb. Delovnega, preprostega, skromnega in iskrenega tovariša se bomo vedno s hvaležnostjo spominjali. Naj mu bo lahka slovenska zem-
lia-
UPOKOJENCI SI PREUREJAJO PROSTORE
Staro gospodarsko poslopje v središču Polzele spreminja svojo podobo. Društvo upokojencev ga je namreč v letošnji pomladi odkupilo in sedaj njegovi člani s prostovoljnim delom preurejajo njegovo notranjost in jo spreminjajo v udobne prostore. Po zagotovilu predsednice Marije Slokarje ve bodo le-ti pričeli služiti svojemu namenu že v prvih mesecih pomladi. V njih bo mogoče preživeti marsikatero prijetno uro in ob topli zavesti delovne zmage zastavljati nove načrte.
M. MAROVT
Nedelja dopoldan pri Tkavče^ vih na Kalah. Med tem, ko so ženske v kuhinji pripravljale kosilo, je bila velika soba s kmečko pečjo polna ljudi. Posedali so za pečjo in se pogovarjali. V zibelki je spal otrok." „Kar sedite za mizo, otroka ne bomo zbudili,” je dejal Franc Tkavc in pripomnil, da so v hiši sami domači. Pri tem je mislil na svoje že odrasle otroke in na vnuke. Delajo v Velenju, mladi obiskujejo šole, ob nedeljah in praznikih pa se radi vračajo domov in ti dnevi pomenijo praznik v hiši.
Tega dne je imel 73-letni kmet Franc Tkavc posebno nalogo: določili so ga, da bo med skromnim praznovanjem vključil naprave na novem črpališču v Lokah in tako spustil vodo v cevi, ki bo pritekla v hiše krajanov v Lokah in Kalah.
Najin pogovor je tekel o vodi. Kale, Loke, Ponikva in drugi zaselki, ki so razkropljeni po tem hribovskem svetu, je stoletja nazaj družil problem neurejene preskrbe z vodo. Če je prišel gost in poprosil vode, so mu natočili vina, ker pač vode ni bilo vsakič pri roki. Po vodo so hodili z vrči in drugo posodo v grape, za živino pa je bila dobra tista, ki je med deževjem pritekla iz streh v cisterno. Pa seje dogajalo", da so kapnico uživali tudi ljudje.
„Kmetom v dolini smo
zavidali, saj so imeli vedno dovolj vode in tako zaradi tega niso občutili tegob. Vendar smo vztrajali, lovili vodo s streh in upali, da si bomo morda nekoč napeljali vodo v hiše. Marsikdo je odšel v dolino in si tam uredil življenje, drugi pa smo ostajali doma in obdelovali zemljo ter pospravljali skromne pridelke. Tu, v hribih, je bilo življenje trše kot v dolini, tega smo se zaveda-
li.”
Med minulo narodnoosvobodilno vojno so imeli partizani v teh krajih varno zatočišče. Kmetje so z njimi delili tudi zadnji kos kruha.
Še spomnijo se ne vseh, ki so se zvrstili. Borci Tomšičeve in Šerceijeve brigade, pa tudi drugijih večkrat obiščejo. Tudi sami so aktivno
Franc Tkavc iz Kal
delovali in umirali za svobodo in jo mnogi tudi dočakali — ■ med njimi tudi Franc
Tkavc.
No, problem vode jih je žulil tudi v povojnih letih. Zavedali so se, da vsega ni moč postoriti naenkrat, zato so čakali. O tem, kako bi z vodnimi zajetji speljali vodo v hiše, so se večkrat pogovarjali. Pred leti so že mislili, da je napočil trenutek, da bodo dobili vodo, a so sredstva prehitro skopnela.
„Lani pa smo vsi prijeli za delo in smo ob pomoči družbene skupnosti investicijo speljali tako daleč, da bo dobilo vodo 39 kmetij (družin) na Kalah in sedem v Lokah. Novi rezervoarji so dovolj veliki, da nam poslej ne bo. primanjkovalo vode. Vesel sem, da sem dočakal ta dan. Seveda bomo z delom nadaljevali vse dotlej, da bodo dobile vodo vse domačije, ki je še nimajo. To je naša skupna naloga.
Tk. L.
Člani Lovske družine Braslovče so nam poslali pismo, v katerem uvodoma opozarjajo, da nevarnost pred steklino še vedno ni minila. Člani LD so v minulem letu pokončali okrog 80 lisic, ki so glavne prenašalke stekline. Svojo pozornost pa so namenili tudi potepuškim psom in mačkam, ki so tudi prenašalci stekline.
Čeprav imajo člani LD vso pravico pokončati potepuške pse in mačke, se je dogajalo, da so nastali hudi
prepiri med lastnikom psa in lovcem. Potepuški psi so nevarni tudi srnam, zlasti še v visokem snegu, v katerem se srnjad le s težavo prebija. Lovci ugotavljajo, da je bilo takšnih primerov največ na območju Dobrovelj, zato občane še posebej opozarjajo, da spoštujejo kontumac in naj svojih psov in mačk ne puščajo na prosto. Lovci upajo, da bodo te dobronamerne pripombe naletele na razumevanje med občani, za kar se jim zahvaljujejo.
VZ.
Osemdeset let šole v Gotovljah
Skoraj pred sto leti so pedagogi povedali: „Šola je skupno vzgajališče, ki dopolnjuje domačo vzgojo in pripravlja mladino za življenje. Zato naj dom šolo v njenem delovanju vsestransko podpira ter daj nikoli hujska gojenca proti šoli in učitelju. Učencu delo, učitelju vodstvo. Učenec naj si pridobiva znanje z lastnim delovanjem, naj ne sprejema le to, kar se pove, kar je v učbeniku, ampak naj sam išče, raziskuje in zbira izkustva. Tako pridobljeno znanje je živo, sveže in ostane učencu daleko bolj kot to, kar se nauči tako rekoč kar na pamet. Vzporedno s to metodo gre izražanje tega, kar učenec zna, uporaba pridobljenega v praksi. Današnja šola naj pospešuje tvornost in iznajdljivost učencev.”
Tako pred nekaj desetletji, precej tega velja tudi danes. Imeti šolo v kraju pa je že od nekdaj pravi blagoslov. Tega so se še kako dobro zavedali vodilni možje občine Gotovlje že na koncu prejšnjega stoletja. Saj je preko sto gotoveljskih otrok obiskovalo šolo v Žalcu. Ni šlo le za dolgo pot, ki jo je moral napraviti iz 6 km oddaljenega Zaloga, lederti; občina Gotovlje je imela s tem tudi velike obveznosti, saj so vodilni občine Žalec zahtevali vsako leto več. Gotovljani so se temu upirali, pisali prošnje in pritožbe deželni vladi vse dotlej, dokler niso dobili odgovora: Zidajte šolo! To je bil za Gotovljane, ki so že takrat mislili za nekaj desetletij naprej, pravo zmagoslavje. Prihajale so komisije, ki so jim Žalčani pridno dopovedovali, da so Gotovlje preblizu. Prav, je rekla komisija deželne vlade, pa izmerimo. Zdaj so se znašli Gotovljani. Tu in tam so zavrteli merilno kolo često kar v zraku. Ugotovitev komisije:
Varstvo v varstvenih družinah
Že v letu 1981 je Občinska skupnost otroškega varstva Žalec uredila vse potrebno, da bi pridobili ustrezne družine, ki bi imele varstvo na domu. Zmotno je mišljenje, da je ta oblika prepuščena stihiji, saj se izvaja pedagoški in zdravstveni nadzor, namenjena pa je otrokom v starosti do 3 let. Da se lahko prične izvajati predv em varstvena dejavnost (seveda pa tudi vzgojna), morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji (pozitivno mnenje o družini, zdravje varstvene družine, prostorski in sanitarni pogoji, ustrezna oprema ipd.). V občini Žalec imamo evidentirane tri družine, ki bi lahko že v preteklem letu začele z delom, vendar je bilo za to obliko varstva premalo interesentov. Kot smo že navedli, se izvaja ustrezen nadzor nad delom teh družin, saj delujejo v sklopu WZ, za starše pa velja ista lestvica plačila, kot za tiste, ki imajo otroke v vrtcu. Ni potrebno posebej poudarjati pozitivnih dejstev teh oblik, če upoštevamo že to, da je obolelost otrok v manjši skupini veliko manjša ter da so v manjši skupini dani boljši pogoji za duševni razvoj.	/
Za vključevanje otrok v varstvene družine ni potrebno večjih investicij, zato so bile te družine zaželjene v krajih, kjer Vrtca za najmlajše otroke ni. Sedaj imata pogoje dve družni na Vranskem in ena v Parižljah.
S tem zapisom smo želeli spodbuditi starše, ki se niso mogli odločiti za takšno varstvo. V prihodnji številki pa bomo prikazali delo varstvene družne iz Velenja,ki to dejavnost že vrsto let uspešno izvaja.
DANICA DOLINŠEK
„Razdalja primerna od ene do druge šole — Gotovljani zidajte.” In tako so bili načrti blago rečeno „čez noč” zrisani, saj so tudi Gotovljani imeli strice in botre pri višjih ,.instancah”. Spomladi leta 1900 so do kraja zavihali rokave, prostovoljno seganje globoko v žepe je bil prvi samoprispevek, velike so bile tudi materialne dajatve: les, opeka, kamenje, gramoz, apno, prevozi. Reci, piši in preberi: v devetih mesecih je bila šola pod streho!
Štiriindvajsetega novembra 1900 je bila šola z velikim slavjem uradno odprta, naslednjega dne sta učitelja Anton Šumljak in Ivana Novak prevzela skrb za 136 otrok. Oba učitelja sta bila velika entuziasta. Prehitro sta se vselila, si med presnimi zidovi nakopala bole-
zen in po dveh letih trdega garanja umrla.
Kot izkušen pedagog, sindikalni delavec, čebelar, sadjar in pevovodja je Šumljaka nasledil — in ostal 23 let — nadučitelj Franc Brinar, ki je zapustil v Gotovljah bogato in vsestransko dediščino; pod njegovim vodstvom so Gotovlje doživele prvi preporod. Saj so mu sledili upravitelji in učitelji, toda Brinala po vsestranskosti ni nihče dosegel.
Poleg ostalih dejavnosti je bila šola tudi središče političnega življenja. Leta 1932 je bila ustanovljena celica KP, katere članica je bila junakinja ljuba Mikuž, potem nekateri napredni kmečki fantje, ki so pozneje med prvimi posegli v borbo. Na šoli je takrat služboval Milan Apih, avtor pesmi
Nabrusimo kose, Bilenčanke in še nekaterih, ki so zdaj že ponarodele.
Kmalu po 2. svetovni vojni je šola postala podružnica, s tem pa delo nikakor ni prenehalo. Sto in sto sestankov in sej je bilo v njenih prostorih, ničkoli-ko vaj za igre, pevske nastope; šola je ostala tisto svetlo, kar so si Gotovljani pred 90. leti težko, a vendar s prešernim srcem priborili.
Leta 1963 je dobila šola prvo preobleko, večji del denarja so prispevali krajani sami; leta 1972 pa je bila s pomočjo samoprispevkov občanov popolnoma prenovljena in z obnovo dobila dodatno učilnico. Tako v njej zdaj že dolga leta poteka enoizmenski pouk, pripravlja pa se tudi podaljšano bivanje. Prihodnje leto bo najbrž zgrajena kolesarnica, za naprej pa Gotovljani - saj se kraj resnično hitro širi - želijo ,.izboriti” vse tisto, kar je bilo ob 4. referendumu obljubljeno. V obljube so popolnoma prepričani, kdaj pa bodo le-te postala resnica, je pa prav gotovo odvisno od vseh občanov občine Žalec: SLOŽNO SE OBNAŠAJMO, KOLIKOR JE MOGOČE STABILIZACIJSKO, pri tem pa ne okrniti našim otrokom namenjenih prostorov. V tem smislu ima šola v Gotovljah lepo, svetlo in zagotovljeno BODOČNOST.
DRAGO KUMER
Nova udeležba staršev v VVZ
Skupščina občine skupnosti otroškega varstva je po predhodni obravnavni v svetu staršev, svetu TOZD-a in izvršnega odbora sprejela predlog lestvice za udeležbo staršev k ekonomski ceni vzgojnovarstvenih storitev ra leto 1982. Za obrtnike:
UDELEŽBA STARŠEV V LETU 1982
frizer, šivilja, krojač se upošteva mesečni OD 12000 dinarjev, za ostale obrtnike pa mesečni OD 18000 dinarjev. Za starše, zaposlene v inozemstvu, se upošteva mesečni OD 20000 dinarjev, za kmete pa katastrski dohodek x faktor 6.
10-urno poslovanje
Prispevek staršev za mesece julij, avgust se bo obračunaval po dejanski prisotnosti otroka v vrtcu. Starši socialno ogroženih družn pa bodo še naprej imeli možnost uveljavljanja znižanja stroškov prehrane.
5-urno posl.
3-urno posl.
Poprečni mes-OD na Slana družine v letu 1981	Odstotek udeležbe	Znesek udeležbe 2-7 let		Znesek udeležbe do 2 let	Znesek udel. staršev l,882,oo din		Znesek udel, staršev 949»2o din
1. do 3200	17 %	540	din	670 din	520	din	161 din
2. 3200 - 3700	21 %	668	tl	828 “	595	"	199 ”
3. 3700 - 4-200	25 *	795	tl	985 "	470	II	• 237 »
4, 4200 - 4800	29 *	922	"	1143 "	546	II	275 *
5. 4800 - 5500	55 *	1113	It	1579 "	659	tl	552 "
6. 5500 - 6200	41 %	13o4	"	162o "	772	II	389 "
7. 6200 - 7000	47 %	1495	II	1852 "	884	II	446 "
8. 7000 -7800	54 <*>	1717	'It	2128 "	I0I6	tl	512 "
9. 7800 - 8600	61 #	1940	11	24o5 "	1148	II	579 '■
lo. nad 8600	69 %	2194	II	2719 "	1298	tl	655 "
	A • J		•	• •	• 1	V	•
ter družbenega varstva otrok
To problematiko je obravnaval Izvršni svet skupščine občine na eni svojih zadnjih sej. V razpravi so ugotovili, da je bil na tem področju dosežen določen napredek. V šolskem letu 1981/82 se v 183 oddelkih osnovnih šol izobražuje kar 4327 učencev, od tega pa se v desetih oddelkih osnovne šole Ljube Mikuš šola 92 učencev.
Več kot 90 odstotkov učencev obiskuje enoizmenski pouk, 672 učencev pa obiskuje celodnevno šolo. Tudi učnovzgojni rezultati se izboljšujejo, tako je bil v preteklem letu dosežen
98,6	odstotni uspeh, osip pa je znašal 6,1 odstotek.
Tudi otroško varstvo je urejeno. TOZD Vzgojnovarstveni zavod Janko Herman v Žalcu združuje 18 vrtcev s 65 skupinami, v katerih je vključenih 1330 otrok. Na območju občine je bilo v otroškem varstvu odklonjenih 210 otrok, od tega samo v Žalcu 120. Malo šolo pred vstopom v osnovno šolo bodo obiskovali vsi vpisani novinci.
Šolsko leto 1980/81 pa je bilo tudi na Centru za usmerje-
no izobraževanje izpolnjeno z intenzivnimi pripravami na usmerjeno izobraževanje. Pouk je potekal v štirih oddelkih poklicne administrativne šole in dveh oddelkih za odrasle v poklicni tekstilni šoli v Preboldu. Tudi na Centru je bil učni uspeh zadovoljiv in sicer 92-odstotni po opravljenih izpitih. V šolskem letu 1981/82 so vpisali v štiri oddelke kovinar-
Pfireditve v občini Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku
Polzela:	četrtek, 4. 2., ob 16. uri
Razstavišče Komenda Otvoritev razstave Jožeta Zidanica
Žalec:	petek, 5.2., ob 17. uri
Savinov razstavni salon Žalec Otvoritev razstave Karla Pečka
Prebold:	sobota, 6.2., ob 11. uri
Hotel Prebold
Otvoritev razstave Nandeta Lesjaka
Gotovlje:	sobota, 6.2., ob 17. uri'
dvorana zadružnega doma Proslava ob kulturnem prazniku
Braslovče:	nedelja, 7.2., ob 10. uri
mala dvorana kulturnega doma Proslava ob kulturnem prazniku
Vinska gora: nedelja, 7.2., ob 15. uri dvorana zadružnega doma Proslava ob kulturnem prazniku
Žalec:	ponedeljek, 8. 2., ob 16. uri
dvorana skupnih služb SIS Žalec Svečana seja IO OKSJn IO ZKO
torek, 9.2. ob 16. uri Savinov razstavni salon Žalec Srečanje knjižničaijev in mentorjev za bralno značko
petek, 12. 2. , ob 18. uri
dvorana KK Hmezad Žalec Koncert MPZ „France Prešern” iz Celja
Gomilsko: sobota, 13.2.,ob 17.uri dvorana Doma krajanov Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih nagrad, plaket in priznanj
Polzela:	ponedeljek, 15.2., ob 11.uri
dvorana kulturnega doma Predstava lutkovnega gledališča Polzela „Pekarna MIŠ MAS”
Pionirji pomagajo vrstnikom v Namibiji
V številnih solidarnostnih akcijah so pionirji dokazali solidarnost do svojih vrstnikov v domovini in tudi izven naših meja. To so ponovno dokazali v lanskoletni solidarnostni akciji z otroki Namibije. V tej akciji so v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger sodelovali vsi pionirski odredi v občini Žalec skupaj z učenci Centra za usmerjeno izobraževanje. Svojim vrstnikom, ki še vedno bijejo boj za svobodo in neodvisnost, so žalski pionirji in mladinci priskrbeli zvezke, pribor za pisanje, slikanice,barvne svinčnike in druge potrebščine.
ske usmeritve, nadaljujejo pa izobraževanje v dveh oddelkih poklicne administrativne šole, ki je dislociran oddelek Ekonomskega šolskega centra Celje.
O	vzgoji, izobraževanju in družbenem varstvu otrok v naši občini pa bodo razpravljali tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji v mesecu februarju.
-Pg
Vsak odred je prispeval po svojih močeh, največ pa šo zbrali pionirji v odredu Franc Rozman—Stane na žalski osnovni šoli. Njihov prispevek je. znašal 11.630,00 dinarjev, vsi pionirski odredi skupaj pa so nabrali 40.292,85 dinarjev. Za otroke Namibije so zbrali 134 kompletov šolskih potrebščin.
Akcija žalskih pionirjev je tako poglobila in razširila prijateljstvo med mladimi, torej med tistimi, ki kujejo lepši, pravičnejši in bogatejši jutri za vse otroke tega sveta.
-ij
v •
Lahko se jim pridružite
Mladinci v delovni skupnosti Kmetijstvo Žalec so se pred mesecem dni odločili za akcijo z naslovom: „Sodelujte z nami — zbiramo rabljena oblačila in obutev.”
Akcija je v kratkem času doživela velik uspeh. Marsikatera družina je odstopila stara oblačila in obutev, ki so jp
prizadevni mladinci pošiljali številnim slovenskim družinam. Njihov trud je bil poplačan z zahvalami družin, ki so prejele rabljeno obleko in obutev.
Akcija je še v teku, mladinci v delovni skupnosti Kmetijstvo pa si želijo, da bi njihovemu zgledu sledile tudi druge mladinske organizacije.
Za urejeno varstvo bodo starši primorani globlje seči v žep
IVAN KRAGL zlatar — juvelir
Sporoča, da izdeluje po naročilu vse vrste poročnih prstanov, ki jih izdela najkasneje v petih dneh, po dogovoru pa tudi hitreje. Hkrati pa vas obvešča, da sprejema naročila za vse vrste graviranja.
NAŠ PIONIRSKI KOTIČIK . . .
DOBILA SEM KITARO
Branko Andrenšek, 14 let DOMAČIJA
Še čisto majhna sem si zelo želela čisto pravo kitaro. Takšno, kot jih imajo ansambli na televizijskem ekranu. Toda dedek Mraz mije prinesel samo igračo kitaro. Bila je majha, toda dajala je lepe glasove.
Za lep uspeh v šoli in za pomoč pri delu doma sta mi očka in mama obljubila kitaro, o kateri sem večkrat sanjala.
V sredo smo se odpeljali v Titovo Velenje. Obstali smo pred veliko trgovino z glasbili. V izložbi so bili razstavljeni vabljivi inštrumenti. Srce mije poskočilo od veselja, ko smo v trgovini zagledali celo vrsto kitar, različnih velikosti. Nisem dolgo izbirala, ko sem vzkliknila: .JCitara, ti boš moja! ’ Očka in mama sta se veselo nasmejala. Očka je plačal račun, jaz pa sem stiskala v roki kitaro. Nič več se nisem hotela ločiti od nje.
Kitaro imam zelo rada in mi veliko pomeni.
ALENKA KAPUS 3. b.
KAKO SMO DOČAKALI LETO 1982	—	Prebold
—	Novo leto sem čakal doma in ob gledanju TV premišljeval tudi'o dekletu, ki sem jo spoznal pred nekaj dnevi.
—	Štel sem sekunde in čakal na tisto najprijetnejše . . .
—	Pričakala sem ga ob dolgočasnem TV programu. Ob zadnji sekundi lanskega leta sem še pomislila nanj ...
—	Bila sem pri sosedi.
—	Enostavno — prespala sem.
—	S sestrično sva 'gledali do onemoglosti. Ob polnoči sem pomislila na skrite želje in si zaželela, da bi se mi izpolnile.
—	Poslušal sem glasbo in jedel narezke.
—	Pričakala sem ob TV in v pričakovanju, da bo prišel.
—	Z očkom sva igrala karte.
—	Ker na TV ni bilo nič zanimivega, sem samo jokala in mislila nanj. Želela sem si srečanja ...
—	Pred TV sem bila do polnoči, nato sem šla k prijateljici voščit z željo, da bi videla tudi svojo novo simpatijo.
—	Doma sem bila. Ob polnoči meje spreletel nekakšen nemiren občutek.
—	Ob 11. uri sem na kavču zaspala in tako prespala najlepši trenutek. Ko sem se ob 1. uri zbudila, sem jezna odšla v svojo posteljo in spala naprej.
—	Doma sem bil s staro mamo in ji zaželel vse lepo.
—	S prijatelji in prijateljicami smo se veselili ob plesu in čas je minil, da smo se komaj zavedali, daje že leto 1982. Voščili smo si in bili še boljše volje.
—	Ob TV programu, ki se mije zdel dolgočasen, sploh nisem točno vedela, ali je že leto 1982 ali ne.
—	Z bratom sva bila sama in veliko sem dremala.
—	Nazdravila sem s penečim vinom.
—	Doma smo plesali in se zabavali. Kmalu pa je prišlo novo leto in z njim nove želje.
Učenci 8. a in 8. b razreda Osnovna šola Bratov Juhart
MODA PO NASE	' Šempeter v Savinjski dolini
Nekega dne smo se z mamico in sestro odpravljale po nakupih v Celje. Toda, kaj naj oblečem? Pa ne mislite, da nimam ničesar. Imam, imam, samo nič po svojem okusu.
Stojim pred omaro in se nikakor ne morem odločiti. Menda sta pretekli že dve uri, ko sem končno privlekla iz omare najbolj ohlapno bluzo in hlače po najnovejši modi: spodaj ozke, zgoraj pa široke. Mamica je dobila skoraj živčni zlom, ko meje zagledala. Komaj je prišla do sape: „Kaj, takšna misliš hoditi z mano po Celju? To pa že ne! Saj kar visi s tebe! Samo metla ti še manjka, pa si za v „luft”! „S tem je menda imela v mislih čarovnico . . . Kaj bo, ko me bo videl še ata? Gotovo bodo tudi z njegove strani letele opazke. Res seje začelo: „Saj sija takšna, kakor bi ti hmeljski Žakelj poveznil na glavo!” In tako naprej. Hočeš nočeš sem se morala preobleči, če sem hotela zraven. Hlače sem obdržala na sebi, bluzo pa sem zamenjala za srajco in brezrokavnik. „Tako si vsaj človeku podobna,“ se je potolažila mamica. Končno smo se odpravile proti Celju, saj bi nam sicer zaprli vse trgovine.
Mamica pa tudi med vožnjo ni mogla brez napotkov: „Saj razumem, da imaš kako bluzo bolj široko, da je pa vse napihnjeno kot šotor, pa spet ne!” Jaz pa sem si mislila svoje: „Kaj pa morem, če je zdaj taka šminkarska moda! Saj so se starši v svojih mladih letih prav gotovo tudi nosili po modi. Ali pa ne? !”	DA - DA 7. a Prebold
VESELE IN ŽALOSTNE IZ ŠOLSKIH KLOPI ; . .
Učitelj učencem: „Za domačo nalogo ste morali poizvedeti, koliko zvezd je na nebu. No Izidor, povej!” Izidor: „Naštel šem jih ; samo 1315, ko me je zmotila sestra.”
NADA PUNCER, 6. a TELOVADBA
//
Tovarišica je za nekaj časa odšla iz razreda. Kot vedno, se je tudi takrat pričel direndaj. Učenci so dirjali po razredu, premetavali stole, skakali po mizah in divje kričali. Neki učenec je celo prevrnil mizo, da je treščila pred tovarišico, ki je prav tisti trenutek stopila v razred. Presenečena je obstala in vzkliknila: „O groza! Kaj
pa to pomeni? ” V razredu je vse utihnilo. Ta mučni molk je prekinil Janko, ki je dejal:	„Tovarišica, saj ste
nam vendar vi naročili, da moramo vsako uro telovaditi.”
JOŽICA HRIBERNIK, 5. a
PRI POUKU
SLOVENSKEGA
JEZIKA
Tovarišica pri slovenščini se odloči, da bo spraševala.
„Pridi k tabli. .. pridi . . . Miha!” Miha stopi k tabli in tovarišica ga vpraša: „No, ali si se učil? “ J .. . Ja,“ zajeclja Miha. Tovarišica pa mu reče: „Sklanjaj samostalnik življenje!”
Miha prične:	„Moje
živ—ljenje ...” „Ni pravil-
no!” mu ukaže tovarišica. „Sklanjaj po sklonih!” Tedaj se Miha spomni: „Življenje, življenja, življenju, življenje, pri življenju ... pri . ..” „In kaj je šesti sklon, kaj je nazadnje? ” Miha veselo vzklikne: „Smrt!”
NADA PUNCER, 6, a
V UMOBOLNICI
Ravnatelj ima dve papigi, zeleno in rdečo. Zaradi neprevidnosti sta mu ušli. Posedli sta se na veje jablane. Ravnatelj pošlje enega od bolnikov ponju. Le ta mu prinese samo rdečo. ,Zakaj nisi prinesel tudi zelene? ” vpraša ravnatelj. „Še ni zrela”, odvrne bolnik.
IZIDOR KUHAR, 8. a
Volitve in obveznosti občanov po prijavno-odjavni službi
Smo pred volitvami delegatov v skupščino družbeno politične skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Vsi želimo, da bi volitve, ki bodo v mesecu marcu, vsestransko uspele v političnem, samoupravnem, organizacijskem in tehničnem pogledu.
Pomemben delež v organizacijsko tehničnem delu priprav na volitve prispevajo tudi občani, , če odgovorno opravljajo obveznosti do prijavno-odjavne službe in občinski upravni organi - pristojni za notranje zadeve, ki vodijo o občanih razne evidence, iz katerih se pred volitvami pripravljajo volilni imeniki.
Zaradi boljše obveščenosti občanov o obveznostih po prijavno-odjavni službi navajamo nekatere določbe zakona o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št.
4	leta 1974. Po tem podpisu poznamo dve vrsti prijave,odjave ali spremembe prebivališča in sicer STALNO in ZAČASNO.
Kot STALNO PREBIVALIŠČE obravnavamo kraj, v katerega se občan doseli z namenom, da bi v njem stalno živel.
5	stalnim prebivališčem pa so povezane tudi številne ugodnosti in obveznosti, ki jih občan pridobi ali prevzame z naselitvijo v določenem kraju.
ZAČASNO PREBIVALIŠČE je kraj izven stalnega prebivališča, v katerem se občan mudi ali začasno živi.
Za stalno so se dolžni prijaviti vsi občani, ki so dopolnili 18 let starosti. Mladoletne osebe pa morajo prijaviti starši v roku osmih dni po naselitvi oziroma spremembi stanovanja. Za odjavo pa je značilno, da jo mora občan opraviti PRED zapustitvijo prebivališča.
Da bodo pojmi prijava, sprememba in odjava stalnega prebivališča bolj jasni, vam posredujemo tudi njihovo opredelitev.
PRIJAVA stalnega prebivališča je dejanje, kjer se občan priseli v naselje.
SPREMEMBA stalnega prebivališča pa je dejanje, kjer občan spremeni stanovanje in naslov v okviru naselja (nova zgradba, vhod, ulica, itd.)
ODJAVA stalnega prebivališča pa je dejanje, kjer se občan odseli iz naselja.
Prav tako je občan dolžan prijaviti pristojnemu organu odhod v tujino za več kot tri mesece (pred odhodom), vrnitev pa v roku 48 ur po vrnitvi.
Prijava oziroma odjava začasnega prebivališča je ob-vezha:
1.	za osebe, ki se nastanijo ali začasno prebivajo:
—	v objektih gostinskih in drugih organizacij
—	v zdraviliščih, internatih, počithiških in drugih domovih
—	v objektu organizacij združenega dela, ki imajo organizirano nastanitev svojih delavcev
—	v objektih drugih organizacij, ki sprejemajo ljudi na začasno prebivanje
—	pri občanih, ki oddajo sobe proti plačilu.
2.	za osebe stare nad 16 let, ki se mudijo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča več kot petnajst dni, a ne stanujejo v prej navedenih objektih ali pri občanih iz prejšnje točke.
3.	za osebe, ki so na obisku , pri ožjih sorodnikih v kraju njihovega stalnega prebivališča, če se v tem kraju mudijo več kot 30 dni.
Za začasno prijavo oziroma odjavo je značilno, da jo morajo posredovati tisti, pri katerih ima posameznik začasno prebivališče. Organizacije in občani, ki vodijo knjigo gostov, morajo opraviti prijavo pri pristojnem organu v roku 12 ur po sprejemu, ostali, ki prijavljajo osebe na posebnih obrazcih, pa v roku 24 ur. Odjavo začasnega prebivališča je treba posredovati v 48 urah po njihovem odhodu.
Prijaviti pa ni potrebno oseb, ki so sprejete na zdravljenje v bolnišnico ali drug zdravstveni zavod.
Ko že obravnavamo prijavo In odjavo na splošno, naj omenimo tudi začasno prijavo in odjavo tujcev - tujih državljanov. To področje ureja Zakon o gibanju in prebivanju tujcev (Uradni list SFRJ, št. 56/80). Tujca je dolžna prijaviti organi-
Delegatsko
Na novembrski seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec je delegacija krajevne skupnosti Vinska gora postavila naslednje vprašanje:
„Kmečki starši niso zainteresirani za celodnevno osnovno šolo svojih otrok, saj jih na ta način odtujujemo zemlji in kmečkemu delu. Kakšne so možnosti, da kmečki otroci s področja krajevne skupnosti Vinska gora ne bi bili vključeni v celodnevno osnovno šolo? ”
Na zastavljeno vprašanje delegatov nam je Marija Štorman, članica Izvršnega sveta in sekretarka občinskega sekretariata za občo upravo, povedala nasled-nje:
„Uvajanje in izvajanje celodnevnega pouka naj bi otrokom
zacija združenega dela in občan, ki ga’je vzel pod streho v roku 24 ur po prihodu v kraj začasnega bivanja in sicer pri občinskem organu za notranje zadeve, v dela prostem času (sobota, nedelja in ob državnih praznikih) pa Postaji milice.
Odjavo tujca mora opraviti zavezanec pred zapustitvijo njegovega začasnega prebivališča.
V primeru, da tujec prebiva v Jugoslaviji dalj kot trideset dni, mora zahtevati dovoljenje za začasno bivanje tujca v Jugoslaviji, ki ga izda Sekretariat za notranje zadeve v občini.
Pričakujemo, da bodo občani tudi v prihodnje upoštevali zgoraj navedene predpise. V kolikor pa je še kdo, ki je pozabil na izpolnjevanje teh obveznosti, ga prosimo, da pri občinskem sekretariatu za notranje zadeve naše občine to zadevo uredi. S tem bomo vsi skupaj pripomogli, da bodo letošnje skupščinske volitve vsestransko uspele.
Za razumevanje in sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo.
JOŽE KUČER
vprašanje
zagotovilo čim boljšo izobrazbo, vzgojo in varstvo. Na ta način želimo vsem otrokom, enake možnosti in pravice do teh družbenih dobrin. Res je, da je odsotnost otrok od doma časovno daljša, kar onemogoča opravljanje nekaterih kmečkih del. Celodnevni pouk prinaša tudi nekatere prednosti; npr. otroci imajo ob vrnitvi domov opravljene domače naloge; snov se naučijo tudi že v šoli.
Vsi otroci imajo enake pravice do pridobivanja šolske izobrazbe, zato ne moremo izločati kmečkih otrok iz celodnevnega pouka. S tem bi jih prikrajšali za vse tiste pridobitve, ki jih imajo drugi, nekmečki otroci.“
I.	JELEN
Navodilo o zaposlovanju in gibanju tujcev
Občinski sekretariat za notranje zadeve Skupščine občine Žalec je s posebnim dopisom seznanil organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini Žalec s predpisi o zaposlovanju in gibanju tujcev pri nas.
Gre za Zakon o gibanju in prebivanju tujcev (Uradni list SFRJ št. 56/80 in Zakon o pogojih za sklenitev delovnega razmeija s tujimi državljani (Uradni list SFRJ št. 11 /78.
YU 3DZA Žalec bomo zopet slišali
Svet za družbene organizacije in društva pri predsedstvu občinske konference SZDL Žalec je nc seji, dne 15. januaija 1981, imenoval iniciativni odbor za ustanovitev radiokluba Žalec.
Zaradi posebne družbene vloge, ki jo ima radioklub kot organizacija, ki skrbi za tehnično vzgojo mladih, usposabljanje občanov za SLO, konstruktorstvo in inovatorstvo ter popularizacijo tehnične kulture na področju elektronike in telekomunikacij, je iniciativni odbor na svoji seji, dne 24. decembra 1981, sprejel sklep, da organizira ustanovno konferenco Radiokluba Žalec
v soboto, dne 6. februaija 1982, ob 18. uri v dvorani skupščine občine Žalec.
Na ustanovno konferenco vabimo vse radioamaterje s področja občine Žalec, ki želijo postati člani Radiokluba Žalec.
Poleg teh velja vabilo za vse tiste, ki niso radioamateiji, pa to želijo postati. Radioklub bo v okviru svoje dejavnosti posebno pozornost posvetil vzgoji mlajših kadrov za operatersko delo na radijskih postajah.
Radioamaterstvo je v svetu postalo izredno razvita dejavnost, ki svojo aktivnost opravičuje v mnogih humanitarnih akcijah.
Naša želja je, da radioamaterska dejavnost zaživi tudi v naši občini.
INICIATIVNI ODBOR
Iz tovarniških glasil
Ob novem letu in v pryih januarskih dneh smo prelistali naša tovarniška glasila in povzetke strnili v naš zapis. '
LASTOVKA, glasilo tovarne nogavic Polzela, v svojem uvodniku „Ob novem letu” daje oceno gospodarjenja v letu 1981. Ne glede na vse težave, s katerimi so se spoprijemali, zlasti še pri zagotavljanju surovin, so dosežki dobri in lahko bi zapisali, da je bil kolektiv stabilizacijsko usmerjen.
Ugotavljajo, daje učinkovito .poslovanje eden od glavnih pogojev za uresničitev stabilizacije in uspešnega vključevanja v mednarodno delitev dela. Obširen zapis so posvetili odkritju spomenika borcem NOV na Polzeli. Objavljajo še poročilo o volilnih konferencah, sestavek o zdravstvenem stanju članov in članic kolektiva in še vrsto drugih krajših sestavkov ter novoletno križanko.
ČRNA MAČKA glasilo TT Prebold, v uvodnem članku ugotavlja, da je bilo minulo poslovno leto za delovno organizacijo uspešno, saj so poslovni uspeh izboljšali za 50 odstotkov, kljub , temu, da cen svojim proizvodom v tem letu niso povišali. In kaj jih čaka v letu 1982?
Kolektiv tekstilne tovarne bo ob svoji 140—letnici obstoja še bolj strnil napore za uspešno poslovanje. Uvedba proizvodne linije gospodinjskega tekstila, industrijska kooperacija s svetovno znano proizvajalko nogavic firmo Kunert iz ZR Nemčije, povečanje konfekcije Zaščitnih oblačil ter organiziranje predilnice v Biogradu, bo ne le dobra osnova za povečanje produktivnosti in dohodka, marveč tudi zagotovilo za nadaljnje povečanje proizvodnje v letu
1983.
Omenili bi še obširnejše poročilo o investicijah, zapis iz TOZD Pletenine, o samoupravnem sporazumu med delovnimi organizacijami .in šolsko skupnostjo, poročilo o odkritju doprsnega kipa Slavku Šlandru in vrsto drugih prispevkov.
FERRALIT v uvodniku med drugim piše, da ob pregledu resolucijskih usmeritev za leto 1982 ugotavljajo, da se bo treba še bolj dosledno spoprijemati s težavami in odpravljanjem slabosti, da bi tudi v letošnjem letu zagotovili uspešno gospodarjenje. Objavljajo še zapis o volilnih pripravah, poročilo o gospodarjenju za leto 1981 v TOZD Strojni obrat in v TOZD Livarna, dalje zanimivo fotoreportažo „Kleni starci iz železa”, zapis ob 50-letnici Iva Potočnika in druge sestavke.
LIBOJSKI KERAMIK: „Ob koncu leta 1981 lahko rečemo, da je bilo leto težavno, vendar uspešno za našo delovno organizacijo,“ smo med drugim prebrali v uvodniku F. T. Tuje treba pripomniti, da je Keramična industrija Liboje v preteklem létu uspešno poslovala tudi na področju mednarodne menjave dela.
Zanimiv je tudi zapis IZVOZ 82 NAŠA SKUPNA NALOGA. Omenili bi še poročilo o sodelovanju z umetniki izpod peresa Forta Turka, poročilo o stanovanjski izgradnji, zapis o volilnih konferencah v OOZK, poročilo o delovnih akcijah, pa o rekreaciji in še kaj.
SIP-ova Obvestila objavljajo v prvi januarski številki uvodnik: „Ob delovnih tudi samoupravne naloge. Med drugim ugotavljajo, da jih že v prvih treh mesecih tekočega leta čakajo odgovorne naloge; med drugim bo treba izpeljati sindikalne občne zbore, volitve v samoupravne organe, pred nami pa so tudi skupščinske volitve.
Ob nadaljnjem zaostrovanju gospodarskih razmer se bo treba še nadalje stabilizacijsko obnašati, tako namreč omenjajo v članku na
3.	strani: „Kaj bomo letos proizvajali? ” Zanimiv je tudi sestavek, NAŠI INTERESI OB RAZVOJU SLOVENSKIH ŽELEZARN, dalje bi omenili poročilo „Mladina sprejela plan dela” in druge prispevke.
OBVEŠČEVALEC, informativni bilten TT Juteks Žalec, Direktor S. R. med drugim ugotavlja, da je delovna organizacija v letu 1981 zelo uspešno gospodarila in to je omogočilo tudi večje osebne dohodke zaposlenih delavcev. Visoka delovna storilnost,* dobra organizacija dela in stabilizacijska naravnanost ter usmerjenost kolektiva v mednarodno menjavo dela; vse to je pogojevalo izredne rezultate tudi na področju izvoza.
Na ostalih straneh objavljajo poročilo o rezultatih sindikalnih športnih iger, zapis o srečanju z upokojenci, članek o udeležbi mladih v samoupravnih organih, o tem, kako razrešujejo stanovanjske probleme mladih in druge sestavke.
HMELJAR, glasilo SOZD Hmezad: Direktor Vlado Gorišek v svojem uvodniku „Letos nas čakajo velike in odgovorne naloge“, ugotavlja, da -je bilo minulo jubilejno leto za Hmezad uspešno po proizvodnih in ostalih rezultatih.
V proizvodnjo so bile vključene nekatere nove in pomembne zmogljivosti: perutninarska farma Hajnsko v KK Šmarje, proizvodnja gob—šampinjonov v KZ Drava — Radlje, skladiščni prostor NT, objekt družbenega standarda v Mirosanu in še drugi objekti. Investicijsko leto 1982 bo težavnejše od lanskega. Kljub temu bo treba pričeti z izgradnjo nekaterih objektov, kot so regijska mlekarna v Arji vasi, hlevi za goveje pitance v Žepini, dokončanje objektov, ki so že v izgradnji — farma v Hajskem; pričeti bo treba tudi z izgradnjo zeljarne v Ilirski Bistrici. Investirali bodo še v pridobivanje zemljišč, tako v nakup in v melioracije, komasacije itd. Na ostalih straneh objavljajo članek TZO ,.Kmetovalec” Vuzenica in njen razvoj, sestavek Rekonstrukcija in dograditev hladilnic v celjski mesni industriji v zaključni fazi,“ poročilo o tekmovanju hmeljarjev za visoke pridelke hmelja v letu 1980 in druge vesti ter poročila.
PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE - Ob krajevnem prazniku KS Žalec je Turistično društvo podelilo priznanja za najlepše urejeno okolje hiš, vrtov, družbenih objektov in gojitev cvetlic v letu 1981. Priznanja sta podelila predsednica komisije Manca Birsa in predsednik TD Žalec Srečko Meh. Prejeli pa sojih: Pavle Dolar, Vili Reberšek, Vlado Ažnik, OŠ Peter Šprajc-Jur, Pavlika Kovač, Hišni svet Cankarjeva 5, Boris Šket, Alojzija Žgank, Alenka Hodnik, Martina Kranjc, Franjo Faganali, Jože Šalamun, Meta Veis, Emerik Kranjc, Hilda Matelič, Marija Verdev, Berta Avdič, Adolf Povalej, Znika Ropotar, OŠ Ljube Mikuš, Milka Zagožen, Športno rekreacijski center, Tomaž Krašovic, Pavla Piki in Franc Vidmajer. Po končani podelitvi so si ogledali diapozitive s potovanja po Skandinaviji, spremno besedo pa je prispeval Ernest Rečnik.
Začasno prisotno prebivalstvo in zdomci
Podatki letošnjega popisa prebivalstva nam ponujajo poleg podrobnejšega vpogleda v sestavo in število taicoimenovanega „stalnega prebivalstva” še število o stanju začasno prisotnega prebivalstva, kakor tudi za ljudi, ki žive in delajo v tujini.
Skupina začasno prisotnega prebivalstva je v občini Žalec štela 1.040 oseb. Med njimi je bilo 327 ljudi, ki so zaradi šolanja ali začasnega dela (povečini kot podnajemniki) živeli po posameznih gospodinjstvih. Ta skupina začasno prisotnih ljudi je bila najštevilnejša na območju krajevne skupnosti Žalec (70 oseb), Petrovče (38 oseb), Liboje (32 oseb), Polzela (29 oseb), Šempeter (22 oseb), Prebold (20 oseb) itd. Skratka, v vseh tistih naseljih, ki imajo industrijske in druge obrate z večjim številom zaposlenih in s premajhnim stanovanjskim fondom.
Druga skupina začasno prisotnih ljudi, ki je štela 577 oseb, je živela v skupinskih stanovanjih. To so tako-imenovani sezonski delavci po posameznih obratih našega družbenega kmetijstva. Največ sezonskih kmetijskih in deloma tudi gradbenih delavcev so našteli v Žalcu (132), Pod-vrhu (Žovnek 99), na Groblji v Latkovi vasi (97), pa v Kasazah (predvsem Mirosan 24 oseb), na Ločici ob Savinji (25), v Zalogu pri Šempetru (22), v Kapli (15) itd. Za vse te začasno prisotne prebivalce je značilno, da so praviloma le sezonsko zaposleni na območju naše o’b-
(%) od celotnega prebivalstva posamezne krajevne skupnosti zavzemajo zdomci, ki so zaposleni. Takšna primerjava nam pokaže, da je z območja občine Žalec 1,9 % njenega (stalnega) prebivalstva zaposlenega v tujini. Podatek za Slovenijo je še nekoliko višji in znaša 2,1 %. Podrobnejši podatki pa so naslednji: sorazmerno največ zdomcev je z območja KS Vrbja (3,1 % tamkajšnjega prebivalstva), Petrovč (2,8%), Liboj (2,7 %), Galicije (2,4 %), Braslovč (2,3 %), Prebolda (2,2%), Gotovelj in Vranskega (2,1 %). Najnižji delež (%) zdomcev pa imajo področja KS Letuš (0,2 %, Ponikva pri Žalcu (0,4 %) in Trnava (0,5 %).
Primerjava med številom zdomcev leta 1971 z letom 1981 nam pokaže naslednjo podobo: V teh desetih letih se je število zdomcev z območja naše občine zmanjšalo za eno dvanajstino. Večina krajevnih skupnosti je imela letos manjše število zdomcev kot leta 1971. Večje število zdomcev so letos imela le naselja v naslednjih krajevnih skupnostih: Andraž (10 zdomcev), Braslovče (53), Petrovče (80), Polzela (76), Vrbje (18) in Žalec (90). V zadnjih desetih letih je število zdomcev najbolj upadlo na območjih krajevnih skupnostih Letuš (od 15 na 1 zdomca), Ponikva (od 10 na 3), Tabor od 39 na 20), Liboje (od 79 na 41), Gomilsko (od 14 na 8 zdomcev) itd.
ZAČASNO PRISOTNO PREBIVALSTVO IN ZDOMCI LETA 197) IN 1981 PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE ŽALEC
Krajevna skupnost	Začasno prisotni zaradi dela ali šolan.la žive v žive v skupin-gospo- skih stanovan-dinjstvih jih		drugi -vzroki	Zdomci 1971	Začasno delajo v tujini 1981	Začasno žive v tujini 1981
Andraž nad	3			9	10	9
Polzelo Braslovče	19	99	2 .	95	53	7
Galicija	4	22	5	44	37	4
Gomilsko	7	-	.5	14	8	4
Gotovlje	22	7	14	27	24	13
Griže	10	-	5	49	42	20
Lstuä	4	-	-	15	1	-
Liboje	J2	24	7	79	41	24
Petrovče	38	15	6	70	80	.17
Polzela	29	25	9	66	76	28
Ponikva pri	_	_		10	3	2
Žalcu Prebold	20	128	12	77	76	18
Šešče pri	1	_	1	10	8	5
Preboldu Šempeter v	22	22	4	52	47	17
Savinjski dol. Tabor 11		15	3	39	20	6
Trnava	11	-	-	4	3	2
Vinska gora	6	-	5	24	14	4
Vransko	11	21	9	68	54	21 .
Žal».	70	132	39	' 57	90	18
Vrbje	7	67	1,0	9	18	3
OBČINA ŽALEC	===527=aaa	577 126 SS3SS3S — = SSS = 23Sa = = 2SS		= Z§§« = =	..m......	222
čine, medtem ko imajo svoje družine in stalno prebivališče v drugih, gospodarsko manj razvitih' območjih vzhodne Slovenije, v Medjimurju ter v Hrvatskem Zagorju.
Tudi zdomci in družinski člani, ki žive z njimi v tujini, so posebej prikazani v prvih podatkih zadnjega popisa prebivalstva. Leta 1971 je bilo z območja žalske občine na delu v tujini 768 ljudi, spomladi letošnjega, leta pa 705 delavcev in 222 njihovih ožjih družinskih članov. Potemtakem se je v zadnjih desetih letih število zdomcev z območja Spodnje Savinjske doline zmanjšalo za 8,2%, s celotnega območja SR Slovenije pa za I 3,6 %.
Tudi razlika glede zdomcev nam po krajevnih skupnostih kaže pestro podobo. Zanima nas, kolikšen delež
Zdomci in zdomarstvo predstavljata poseben problem v našem družbenogospodarskem razvoju. Ža našo občino je značilno, daje sorazmerno največ zdomcev iz gospodarsko močneje razvitih predelov, manj pa iz kmetijskih območij. To pomeni, da so delo v tujini iskali predvsem ljudje, ki so bili zaposleni v nekmetijskih gospodarskih dejavnostih.
Podrobnejši pregled podatkov letošnjega popisa prebivalstva pokaže, da manjša in obrobna naselja brez industrije še naprej izgubljajo na svojem nekdanjem pomenu. Naj-živahnejša rast števila prebivalstva in spremembe v njegovi gospodarski strukturi ter selitve pa so praviloma osnovna značilnost za vsa večja in gospodarsko pomembnejša naselja.
IRENA JANI C
Danilo Podgornik
Veliko je še stvari, ki jih je hotel Danilo Podgornik napraviti, dokončati in izboljšati. Zahrbtna bolezen mu je to preprečila, ostaja pa zavest, da je bilo Podgornikovo življenje bogato, da ostajajo njegove izkušnje, ki jih je prenesel na druge in da je bil človek, ki so ga ljudje imeli radi zaradi njegove doslednosti, delavnosti, človeškega odnosa do sotovarišev, prijateljev, sodelavcev in znancev.
Z njegovim odhodom so izgubili delavci Tekstilne tovarne Prebold strokovnjaka, ki je obvladal področje svojega dela. Danilo Podgornik je bil direktor TOZD Tkanine v preboldski tekstilni tovarni. Rodil se je pred 53. leti kot sin zavednega slovenskega učitelja. Po okupatorjevem prihodu je_ moral kot tisoči drugih zavednih Slovencev v izgnanstvo v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor, kjer je dokončal gimnazijo ter potem študij nadaljeval v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral. Od tu ga je potreba po kadrih pripeljala v Prebold. Že na fakulteti je postal član Zveze komunistov. V tistem času se je še posebej živo zanimal za študij marksizma in leninizma. V Preboldu je bil znan po svojem
humanem odnosu do sodelavcev. Velika in neprestana želja po znanju, izredna življenjska energija in vsestransko delovanje so bile vrednote Danila Podgornika. Aktiven je bil v krajevni skupnosti in na nivoju občine in ljudje so se lahko nanj vedno zanesli.
Njegova družina je izgubila moža in očeta, krajani predanega družbenopolitičnega delavca, delavci v tekstilni tovarni pa izrednega strokovnjaka. Konec leta so se od njega v Ljubljani poslovili številni prijatelji, znanci, sodelavci, krajani, in predstavniki skupščine občine.
Avtopoligon- tehnična baza
Ko so na nedavnem občnem zboru Združenja šofeijev in avtomehanikov Žalec ocenjevali delo minulih štirih let, so imeli kaj poročati. Združenje je v tem času opravilo veliko dela, imajo že blizu 700 članov in
tako se uvrščajo med največja in zlasti še naj dela vnejša združenja na Slovenskem.
Med največje pridobitve nedvomno sodi novo zgrajen in sodobno opremljen avtopoligon. Ko smo se po občnem zboru pogovarjali z dosedanjim predsednikom Ivom Serdoner-jem, ki ima velike zasluge za tako uspešno delovanje Združenja, nam je dejal, da so v izgradnjo poligona vložili vse svoje sile. Zemljišče ob Savinji, ki jim ga je ponudil Hmezad, je bilo polno grap in grmičevja, zato je bilo treba opraviti velika dela, ki pa so se ga člani zavze-
to lotili in ga tudi uspešno opravili.
• Med drugim so navozili 20 tisoč m3 materiala. Na začetku je njihovo zagnanost podprla občinska skupščina Žalec, vse drugo pa so zbrali sami in poleg tega še veliko delali. Tako so vložili v nov objekt (poligon) 485 milijonov st. dinarjev. Vrednost vloženega dela pa znaša 300 milijonov st. dinarjev, skratka, lotili so se zahtevne naloge, ki pa so jo uspešno opravili in danes je avtopoligon lahko v ponos Združenju, saj ga. obiskujejo kandidati za voznike iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz zamejstva.
Vendar vse kaže, da se člani še niso utrudili, saj so se lotili gradnje nove tehnične baze. V njej bo možno opravljati vse vrste tehničnih pregledov za širše potrebe Savinjske doline in del Šaleške doline.
V teh letih so usposobili lepo število voznikov. Po vseh osnovnih šolah organizirajo predavanja, s katerimi se šolska mladina seznanja s cestno-prometnimi predpisi. Na rob še to: v letu 1977 je imelo Združenje le enega fička, danes pa razpolaga že z 10 lastnimi avtomobili; celotna vrednost pa presega tri milijarde st. dinarjev.
Naš zapis bi strnili s priznanjem, ki so ga izrekli na občnem zboru dolgoletnemu uspešnemu in za delo zagretemu predsedniku Ivu Serdonerju. Povejmo še to, da čakajo novo vodstvo prav tako odgovorne naloge.	Tk.
POLZELA V LETU 1982
V krajevni skupnosti Polzela so v leto, kije pred nami, zakoračili s polno malho načrtov in želja. Lansko leto je bilo po njihovih ocenah zelo uspešno, pa vendar tudi letos ne bo zmanjkalo novih nalog.
Med najpomembnejša dela, ki jih bodo postorili v letošnjem letu na Polzeli, sodi izgradnja in ureditev mrliške vežice na pokopališču. Nič manj pomembna ni izgradnja gasilskega doma, pri čemer računajo na pomoč združenega dela, Občinske gasilske zveze in krajanov. Med letošnje načrte uvrščajo tudi razširitev PTT mreže.. Realizirati nameravajo prvo tazo lokalnih del, ostalo, to je 608 novih priključkov, pa bodo uresničili do leta 1985.
Poleg naštetih del je tu še cela vrsta rednih vzdrževalnih del na vodovodnih nepeljavah, cestah in kanalizaciji. Letos nameravajo pričeti z adaptacijo planinskega doma na Oljki, kjer bo prav tako udeležena krajevna
skupnost.
To je samo nekaj nalog, ki so si jih zastavili krajani Polzele na začetku letošnjega leta. Upajmo le, da jih bodo tudi uspešno realizirali.
M. PALIR
Množičnost v telesni kulturi
Smučišče Gozdnik usposobljeno za smuko
V Libojah smučarska tekaška proga
plavalne tečaje (teden plavanja), planinske pohode z obujanjem tradicij NOB, tabornice dneve s taborjenjem, strelske dneve v strelskih družinah, tedne šaha, kegljanja, karateja, namiznega tenisa, športnih iger z žogo, teden smučarskih skokov, srečanje savinjskih planincev (pionirjev, mladincev, članov) v Logarski dolini in na. Gori Oljki in strokovni posveti o rekreaciji v naši občini.”
„Ob tem, da letos ne načrtujete novih investicij, naštejte, kaj boste zajeli pod vzdrževalna dela? ”
„Z minimalnimi sredstvi, ki nam bodo letos na voljo, bo treba smotrno gospodariti. Namenili smo jih za vzdrževanje telesnokulturnih objektov in sicer gre za vzdrževanje odprtih igrišč (objektov), vzdrževanje zaprtih objektov in druge vzdrževalne stroške.”
„Hvala za odgovore, Adi in tople čestitke ob tvojem življenjskem jubileju!”
J.	KROFLIČ
Smučišče seveda še ni opremljeno z žičnico, teptalnim strojem in električno napeljavo. O tem bodo še stekle razprave v kolektivih in med smučarji, saj so za manjkajočo opremo potrebna določena finančna sredstva.
Lahko zapišemo, da so realne možnosti za dokončno ureditev tega lepega smučišča, za katerega je med smučarji veliko zanimanje. Novo smučišče na Gozdniku pomeni veliko pridobitev tudi zato, ker je blizu, ima pa tudi zelo ugodno lego, tu se namreč sneg dolgo zadržuje.
R.	R.
V lepo urejenih prostorih Občinske telesnokulturne skupnosti Žalec smo se pogovarjali z njenim sekretarjem Adijem Vidmarjem o programskem delu v tekočem letu. Tu bi pripomnili, dse Adi uvršča med tiste požrtvovalne in za akcijsko delo zagrete športnike, planince in prizadevne društvene delavce, ki v naši občini dajejo pomemben delež k množičnosti na področju telesnokulturnega udejstvovanja.
„Adi, povej nam kaj več o letošnjih programskih izhodiščih? ”
„Športno rekreativna dejavnost se bo odvijala preko TRIM akcij, rekreacijskih prireditev v krajevnih skupnostih, z dnevi „Telesna kultura v obrambi domovine,“ ob sindikalnih športnih igrah, pohodih, dejavnostih v VVZ in šolskih športnih društvih.
Športno tekmovalni del bo zajemal atletiko, košarko, odbojko, rokomet, nogomet, namizni tenis in smučarske skoke. Posebno pozornost bomo posvečali vzgoji kadrov, ki jih še vedno primanjkuje. Pomeni, da se bomo še naprej trudili obdržati množičnost, saj se zavedamo, da razvoj rekreativne dejavnosti in razna športna tekmovanja krepijo občane in delovne ljudi, vzgajajo in razvijajo patriotizem, tovarištvo, bratstvo in enotnost.
Na področju investicijskega vlaganja se bomo stabilizacijsko obnašali ne glede na potrebe; razpoložljiva sredstva bomo usmerili predvsem v vzdrževanje športnih objektov.”
,3i lahko navedli pomembnejše akcije in športne prireditve, ki se bodo zvrstile med letom 1982? ”
„Lahko bi rekli, da bo program v letu 1982 razširjen in še bolj zanimiv za vse starostne dobe in skupine naših občanov.
Savinjčanke v korak z modo
Boutik mlade Žalčanke Miriam Čremožnik je tak, daje treba pogledati, kam stopiš; majhen, a lepo urejen. Na obešalnikih visijo njeni najnovejši modeli ženskih oblačil, polica z modnimi šali; vse to je lepo ujeto v velikem ogledalu.
Z Miriam sediva ob tem ogledalu in pogovor steče o njenih strankah, pa o začetnih težavah, ki jih mlada modna kreatorka kar uspešno premaguje. Očitno je, da si je ta poklic izbrala iz veselja, pa čeprav se je zavedala, daje Žalec majhno mesto in njen boutik nikoli ne bo zlata jama. „Ko sem se odločala, da odprem lokal, so mi nekateri odsvetovali, češ, kaj bi rinila v to reč, raje si poišči službo v kakšni drugi del. organizaciji. Mislili so na mojo ekonomsko šolo, ki sem jo končala. Mene pa je vleklo drugam, že kot otrok sem bila vsa ogreta za krojenje, za modo.”
Miriam je bila še šolarka, ko je že sedala za živalni stroj in nekoč seje zgodilo, da je razparala mamino krilo in si sešila obleko. Mami ni bilo po volji njeno početje, bilo je malce nevihte, a nič zato.
„Kdo so vaše stranke? ”
„Predvsem mladina, dekleta, ki so že v službah, pa tudi gospodinje in delavke, ki jim ni vseeno, kako se oblačijo. Modna obleka v boutiku ne more biti izravnana s konfekcijo, kar zadeva cene, to je razumljivo. No, jaz se razvesehm vsake stranke in če sem ji ponudila pravšnjo obleko, sem srečna. Zavedam se, da si bom le tako obdržala stalne stranke in pridobivala nove.”
„Se Savinjčanke lepo oblačijo? ”
„V glavnem, da. Okusi so različni, vendar bo držalo, da danes stranke dajo več na modo kot nekoč. Pa so tudi težave, bodisi da ne dobiš v trgovinah zaželenih tkanin in drugih modnih dodatkov, ki jih vsak dober boutik mora imeti. Skrbno prelistavam domače in tuje revije o modi in če mi je kaj posebno všeč, povzamem, dodam lastne zamisli in tako nastajajo novi modeli, obleke, ki si jih stranke želijo. Dogaja pa se tudi, da moram na tuje, bodisi da gre za modne prireditve ali druge novosti.”
V lokal sta prišli stranki in tako sem Miriam le še segel v roke ter ji zaželel uspešno delo.
Program bomo izvajali preko KS in njenih komisij in tudi telesnokulturnih organizacij, ki bodo organizatorji le-teh. Poleg rednih športno-rekreacijskih
iger, ki bodo imele poudarek na množičnosti, bi omenil občasno organizirane akcije: smu- . čarske tečaje (teden smučanja),
Usposobitev smučišča na Gozdniku je lep primer, kaj vse je možno pridobiti, če ljudje složno primejo za delo. Nekaj za akcijo zagretih krajanov je pod vodstvom Cveta Udovča uspelo pritegniti prostovoljce (največ jih je bilo iz KS Griže) in delo je steklo.
Akcijo so organizacijsko in materialno podprli Izvršni svet skupščine občine Žalec, Telesna kulturna skupnost Žalec, Krajevna skupnost Griže, Partizan Griže, delovni organizaciji Nivo in Minerva ter smučarski klub Žalec.
Smučarjem je dobro znano smučišče v Libojah, ki je oživelo že kar ob prvem snegu. Škoda je, da ga je že po nekaj dneh odlične smuke pobralo. Sicer paga razen na visokogorskih smučiščih povsod primanjkuje.
Prve dni smuke so v Libojah vrezali prve smučine tekaške progre, ki je dolga dva in pol kilometra. Proga pomeni veliko pridobitev za smučarje tekače, saj doslej tu teh možnosti niso imeli. Na njej bodo sindikati ali smučarski klubi lahko pripravljali tekaška tekmovanja.
V pripravo terena, ki se razteza levo od obstoječega smučišča, so morali vložiti veliko truda, prostovoljnega dela ter prispevkov v prevozih in materialu. V akcijo so se vključili:	Ingrad, Minerva, Nivo,
Hmezad, Telesnokulturna skupnost, Temeljna vodna skupnost, Krajevna skupnost Liboje, Šolsko športno društvo in Smučarski klub Žalec. Posebna zahvala gre družini Cater, pa tudi ostalim posameznikom, ki so v obliki prostovoljnega dela prispevali svoj delež. Omeniti velja, da so hkrati s temi deli nekoliko razširili tudi spodnji del smučišča.
R. R.
Zmagovalec decembrskega turnirja Izidor Podlesnik -
Veliko zanimanje za šah
Pri TVD Partizan na Polzeli obstaja zelo delovna šahovska sekcija, v kateri aktivno deluje približno 30 članov. Šahiste vodi Danilo Vošnjak, ki si skupaj z ostalimi člani prizadeva zlasti za večjo množičnost in razširitev šahovske dejavnosti. Sekcija na Polzeli vključuje tudi šahiste iz Braslovč. Skupno prirejajo mesečne hitro-potezne turnirje in ekipne turnirje, v svoje vrste pa želijo pritegniti kar največ šolarjev.
Za dejavnost mladih šahistov so našli razumevanje tudi v tamkajšnjih organizacijah združenega dela, zlasti v Tovarni nogavic in v Garantu. Po svojih močeh pa poskušata pomagati šahovski sekciji tudi krajevna skupnost in Prosvetno društvo.
M.PALIR
mik
„MIK" PROIZVODNO PODJETJE PREBOLD n. sol. o. TOZD KONFEKCIJA
Vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog naslednje delavke:
—	20 šivilj ženske lahke konfekcije
Pogoj: KV šivilja ali konfekcionarka z letom delovnih izkušenj
—	15 delavk za konfekcijsko šivanje
Pogoj: osnovno znanje šivanja ali vsaj veselje do šivanja
— 7 delavk za likanje
Pod točko dve bomo po potrebi organizirali interni trimesečni tečaj šivanja, kjer si bodo kandidatke lahko pridobile znanje šivanja in interno kvalifikacijo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja tri mesece.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema splošno-kadrovska služba „MIK" Prebold 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemu prijav.
Občinska raziskovalna skupnost Žalec razpisuje raziskovalni program za leto 1982 za naslednje naloge:
1.	Raziskava naravnih virov tople vode TOPLICE za gospodarske namene (razpoložljiva sredstva Občinske raziskovalne skupnosti za leto 1982 - din 400.000)
2.	Poskus pridelovanja zdravilnih rastlin v hribovitih predelih — II. del. (razpoložljiva sredstva ORS za leto 1982 - din 200.000)
3.	Raziskava dolgoročnega razvoja občine Žalec (razpoložljiva sredstva ORS za leto 1982 — din 350.000) (Nalogo bo nosilec, to je IS skupščine občine Žalec, še dodatno preciziral)
4.	Raziskova kraških jam (razpoložljiva sredstva ORS za leto 1982 -din 50.000).
S tem razpisom pozivamo izvajalce, da ponudijo svoje sodelovanje v obliki prijave.
Navodila za prijavo so interesentom na razpolago na strokovni službi interesnih skupnosti Žalec, Kardeljeva ulica 12.
Rok za prijavo je 15. februar 1982.
m	ljubljanska banka
Splošna banka, Celje n. sub. o.
Z NAMENSKIM VARČEVANJEM IN VEZAVO SREDSTEV DO POSOJILA
Splošna banka Celje je v skladu s sklepom izvršilnega odbora in sklepom izvršilnega odbora Ljubljanske banke, Združene banke pričela v mesecu januarju uvajati v poslovanje
—	Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in ribištva,
—	Pravilnik o posojilih občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti in opravljanje svobodnih poklicev na podlagi namenskega varčevanja ali vezave dinarskih sredstev in prodaje konvertibilnih deviz ter
—	Pravilnik o kratkoročnih kreditih obrtnikom za obratna sredstva.
Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in ribištva ter Pravilnik o posojilih občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti .in opravljanje svobodnih poklicev na podlagi namenskega varčevanja ali vezave dinarskih sredstev in prodaje konvertibilnih deviz imata precej skupnih značilnosti. Posojilo po obeh pravilnikih lahko pridobijo varčevalci, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali ribištvom in občani, ki že opravljajo ali bodo opravljali dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov, v skladu z obrtnim zakonom, in občani, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
Posojila po določilih pravilnikov si bodo lahko pridobili občani na osnovi dolgoročnega namenskega varčevanja dinarskih sredstev za vezavo privarčevanih dinarskih sredstev in vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz.
Če se občan odloči za dolgoročno varčevanje za vezavo privarčevanih sredstev za dobo od dveh do desetih let in več, sr lahko po končani dobi varčevanja ob nepreklicni vezavi privarčevanih sredstev pridobi posojilo v višini od 300% do 750% na privarčevani znesek. Pri enkratnem pologu pa od 350 do 800 %.
V primeru vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibil-
nih valut pa znaša višina posojila 250% oz. 300% od vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz.
Banka med varčevanjem obrestuje sredstva po obrestni meri, ki veljajo za hranilne vloge na vpogled, vezana sredstva pa obrestuje 1 % letno ali pa jih ne obrestujejo. Posojilo pri vezanih sredstvih z obrestovanjem je 9%, pri neobrestovanju pa 8 %.
Doba vračanja posojila pa obeh pravilnikih je največ 12 let oz. 6 let in je odvisna od namena, ne more pa biti daljša od amortizacijske dobe kreditiranega osnovnega sredstva.
In za kakšne namene se bodo lahko posojila uporabljala? Po pravilniku o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in ribništva bo banka dajala posojila kmetom, ki so usmerjeni v kmetijsko proizvodnjo, občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in svoje proizvode prodajajo, in občanom, ki se šele nameravajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali drugo dejavnostjo za proizvodnjo hrane ter občanom, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z ribolovom ali gojenjem rib. Posojila bodo lahko uporabljali za nakup strojev, orodja, nakup osnovnih sredstev, nakup, gradnjo, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij oz. poslovnega prostora . . . Bolje rečeno, pravilnik omogoča varčevalcem, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali ribištvom ter malim gospodarstvom ali opravljajo svobodni poklic, na osnovi namenskega varčevanja za vezavo sredstev, vezave dinarskih sredstev ali vezave dinarskih protivrednosti prodanih deviz pridobiti kredit.
Pravilnik o kratkoročnih kreditih obrtnikom za obratna sredstva prinaša le nekatere spremembe. Določeno je, kateri občani lahko dobijo ta kredit in iz namenov kreditiranja je črtano plačilo davčnih obveznosti in članarin ter plačila storitev drugjm osebam.
LOJZE T.
Da ne pozabimo!
Z današnjo rubriko se povrnimo v leto 1911. 8. novembra tega leta je bilo namreč v prostorih žalske posvetovalnice in posojilnice prvo zborovanje družabnikov „Elektrarne Žalec“. To je bila družba, ki je takrat šele nastajala, imela je svoje „provizorično načelstvo“ in 26 družabnikov. Vsak družabnik je prispeval delež po svojih zmogljivostih; največji delež, skoraj polovico, pa je prispevala Savinjska posojilnica v Žalcu.
Že čez nekaj dni so se družabniki zbrali na drugem posvetovanju, vse je bilo pripravljeno za ureditev elektrarne v žalski občini. Že naslednje leto, torej leta 1912, je v Žalcu zasvetila prva električna luč iz domače elektrarne.
Vendar tudi takrat ni šlo brez težav in pomanjkanja surovin. Leta 1917 so se pojavili naslednji „ukazi“:
„Glede javne razsvetjave se ddene nadomestiti dosedanje 50 oz. 32 svečne žarnice s 16 svečnimi, pri čemer pa naj gori le vsaka druga žarnica. Tako bo pri največji štedljivosti toka razsvetljava vsaj za silo zadostna.“ Podoben ukrep iz leta 1918 se je glasil takole: ,.Sklene se, da se čez dan ne bo oddajala električna energija. Strojniku seje naročilo, da sme tok odpreti šele, ko nastopi mrak in da ga zapre ob 11. uri zvečer.“ Poleg tega so bile sprejete tudi druge omejitve. Lastniki elektromotorjev so smeli naprave uporabljati le določene dneve v
tednu. Prepovedali so celo uporabo električnih likalnikov, nekaj časa pa je bilo prepovedano obratovanje kinematografa. Električno energijo so uporabljali le za najnujnejša dela. Leta 1918 so v elektrarni sklenili:
,Oklene se, da se sme dne
12.	julija tega leta dopoldne od 7. do 12. ure uporabljati elektroenergijo za mlatilne stroje.“
Poleg elektrarne v Žalcu je delovala tudi elektrarna v Vrbju, vendar med obema ni bilo soglasja. Nasprotno. Stalni spori med obema so privedli do tega, da so se Žalčani odklopili od Vrbja in se priključili elektrarni v Zabukovici.
F.	JEŽOVNIK
Sprejem
duhovnikov
Občinska konferenca SZDL Žalec je tokrat že tjctjič pripravila novoletni sprejem duhovnikov iz našega območja. Udeležila sta se ga tudi podpredsednik in sekretar za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi pri skupščini SR Slovenije. Predsednik komisijo za verska vprašanja Janez Meglič je ugotovil, da so odnosi z versko skupnostjo v občini zadovoljivi ter da vsa sporna vprašanja skupno razrešujejo. Opozoril je na stabilizacijska prizadevanja, ki veljajo tudi za versko skupnost. Predsednik občinske skupščine je prisotne seznanil z gospodarskimi gibanji v občini in nalogami, ki nas čakajo v letošnjem letu.
Župnik Anton Drofenik se je v imenu verske skupnosti zahvalil za sprejem in izrazil željo, da bi bil razvoj občine uspešen, prav tako pa tudi medsebojni odnosi. Vladimir Rutar, tajnik duhovniškega društva Slovenije in član koordinacijskega odbora za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi pri Republiški konferenci SZDL, je spregovoril o vprašanjih pokojninsko invalidskega zavarovanja ter o davčni politiki. Nato pa je stekel sproščen razgovor.
-jk
Večjo pozornost inovacijskim dejavnostim
Že v letu 1980 je med prvimi v Sloveniji pričel delovati v okviru Občinskega sindikalnega sveta odbor za inventivno dejavnost.
Izhodišče za njegovo delo so bili rezultati ankete o inovacijskih dejavnostih v delovnih organizacijah. Prav tako pa temelji delo odbora na stališčih iz široke strokovne razprave o inovacijski dejavnosti v občini v preteklem letu, ko je stekla akcija za spremembe zastarelih samoupravnih aktov, ki obravnavajo inovacijsko dejavnost po delovnih organizacijah, nadaljevala pa se bo tudi v letošnjem letu. Dejstvo je, da formalno
neoporečno urejeni samoupravni akti sami po sebi še ne pripomorejo k povečanju inovacijske aktivnosti. Kljub temu pa se nezainteresiran odnos do inovacij odraža tudi na tem področju, zato bo potrebno dokončno odpraviti vse pomanjkljivosti v samoupravnih aktih. Pri tem bo odbor nudil vsem delovnim organizacijam, ki bodo to želele, potrebno pomoč.
Posebno pomembna naloga nas čaka pri vključevanju inovacijske dejavnosti v razvojno politiko združenega dela v letnih in tudi srednjeročnih planih. Ta naloga je še posebej težka in
zahtevna, ker žal še ne prevladuje spoznanje, da bomo v bodoče izključno odvisni od lastnega znanja. Glede na težko devizno situacijo, smo se že danes pri planiranju razvoja prisiljeni opreti le na lastne moči in znanja.
V letošnji akciji seznanjanja delavcev z rezultati poslovanja v letu 1981 bodo sindikati (na pobudo odbora) zahtevali tudi seznanitev delavcev z rezultati, ki so posledica inovacij v organizacijah združenega dela. Tam, kjer rezultatov na tem področju ne bo, pa se bodo morali vprašati, kdo je za takšno stanje odgovoren.
Za pospeševanje inovacijske dejavnosti načrtuje odbor posvet s predsedniki komisij za inovacije in animatorji za razvoj te dejavnosti po delovnih organizacijah. Posvet sam pa naj bi -nakazal probleme in možnosti hitrejšega razvoja na tem področju. Za bolj organiziran pristop k problemu razvoja lastne ustvarjalnosti pa bo potrebno ustanoviti v večjih delovnih organizacijah inovatorske aktive , ki so se že marsikje pokazali kot izredno uspešna oblika pospeševanja inovacij.
Za široko popularizacijo in osveščanje vseh delavcev in občanov bo odbor v letošnjem letu organiziral „dan inovacij občine Žalec”. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi razstavo inovacijskih dosežkov v naši občini.
Nedvomno si tudi v bodoče želimr v naši občini obdržati ugodne gospodarske uspehe in razvoj, zato pa bo potrebno tudi področju lastne ustvarjalnosti posvetiti vso pozornost in ji dati ustrezno podporo.
I.	PODPEČAN
Dedek Mraz v Zahomcu
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74. 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdaja uprava za družbene prihodke občine
ŽALEC
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1982.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev.
V Oblakovo hišo v Zahomu prihaja dedek Mraz že četrto leto, da bi razveselil staro in mlado. Prisrčni otroci iz tega zaselka so s prizadevno tovarišico Ido Planinšek pripravili igrico Veliki paket, ki se je zlila v nastop posameznikov in v veselo rajanje. Ne da se opisati veselja približno petdesetih otrok, ki jih je dedek Mraz poimensko poklical in obdaril.
Za uspelo prireditev pa gre vse priznanje Poldku in njegovim vnetim sodelavcem, ki se zavedajo, da otroci poleg obleke in hrane potrebujejo veliko naše ljubezni in pozornosti.
DANICA DOLINŠEK
NAGRAJENCI NOVOLETNE	'
NAGRADNE KRIŽANKE:
Prvo nagrado: kolekcijo izdelkov TT Prebold v vrednosti 500 dinarjev prejme Dragica PLEVNIK, Zabuko-vica 81. Drugo nagrado v vrednosti 300 din prejme Ivan TAMŠE, Polzela 138 in tretjo nagrado v vrednosti 200 din Brina ZUPANČIČ, Kidričeva 2 Žalec.
Nagrajenci naj se zglasijo v kadrovski službi Tekstilne tovarne Prebold. Iskrene čestitke nagrajencem, Tekstilni tovarni pa zahvala.
UREDNIŠTVO
Rekordna udeležba, sončno vreme, veselo razpoloženje in topel dom pod Reško planino, vse to je pripomoglo k uspelemu množičnemu pohodu krajanov Prebolda minulo nedeljo v Marija Reko.
Najmlajši udeleženec je bil star komaj tri leta, najstarejši Franc Zagožen pa nosi na plečih že 79 let. Udeleženci so prejeli zlato značko PD Prebold, za najbolj množično udeležbo pa so podelili nagrado 1000 dinarjev 8.a razredu OS Prebold. Na sliki: udeleženci prihajajo na cilj
f
KDO JIH POZNA? Tamburaški orkester v Žalcu je bil ustanovljen leta 1895. leta. Prvi orkester je vodil Andrej Žmavc, duša orkestra pa je bil Janez Hausenbichler. Če ste na sliki prepoznali katerega člana orkestra, nam to sporočite. Uredništvo.
i
Krajevna skupnost Petrovče je pred nedavnim ob glavni cesti postavila nove, lične utice za čakajoče potnike. Za zdaj še neznani nepridipravi so takole poškodovali utice. Vandalsko početje je ogorčilo krajane
Zakonca Terezija in Jaka Čačulovič iz Bezovnika pri Grižah sta v svojem hlevu vzredila prašiča, ki je tehtal 370 kilogramov. Dolg je bil nad dva metra, star pa dve leti. To so bile koline!