SVOBODNA SLOVENIIA
LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 8
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 15 de marzo - 15. marca 2007
OLA|SAVE ZA ZAMEJSKE SLOVENCE
1. marca je deželni svetu Furlanije-Julijske krajine (F-JK) po večmesečnih razpravah, usklajevanjih in polemikah odobril novi deželni volilni zakon, ki med drugim prvič v zgodovini dežele vsebuje člene, ki naj olajšajo izvoljeno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v deželnem svetu.
To je velik uspeh stranke Slovenske skupnosti, ki ji je bilo onemogočeno izvoliti svojega predstavnika, ker je volilni zakon določal previsok prag.
Kljub temu se to ne more primerjati z zastopstvom, ki ga imajo Italijani in Madžari v Sloveniji (deželni svet ni enakovreden slovenskemu Državnemu zboru), saj sedanje besedilo deželnega statuta po mnenju pravnikov ne omogoča take rešitve, ki pa bo možna, ko bodo in če bodo v rimskem parlamentu odobrili čisto novo besedilo deželnega statuta, kot ga je svojčas predlagal deželni svet F-JK.
V vrsti sprememb volilni zakon uvaja novost, ki predvideva, da bo stranka ali koalicija zastopana v deželnem svetu, če bo presegla vstopni prag 4%. Znotraj koalicije si bodo delile svetovalska mesta le tiste stranke, ki bodo dosegle 1,5% glasov, vendar pod pogojem, da jih je celotna koalicija zbrala vsaj 15%. Zmagovita koalicija bo prejela večinsko nagrado: 60% mest v deželnem svetu. Tudi opozicija z vsaj 35% glasov bo nagrajena.
Slovenska formacija mora zbirati podpise, da lahko predloži svojo listo na vsem deželnem ozemlju, v vsaj treh okrožjih, izrecno v tržaškem, goriškem in videmskem, pa čeprav ji je dovolj polovica podpisov, ki so sicer potrebni za ostale stranke. To kljub temu znaša od 500 do 750 overovljenih podpisov v vsakem okrožju.
Najti mora nato partnerja, ki je pripravljen, da se z njo poveže in tvega izgubo svojega svetovalca v njeno korist. Da sodeluje pri delitvi svetovalskih mest, pa mora manjšinska stranka doseči vsaj en odstotek vseh veljavnih glasov v deželi.
Zakon daje možnost kar precejšnjih variant za povezavo slovenskih kandidatov v sorodnih strankah, kar pa je seveda vsekakor odvisno od tega, če so stranke pripravljene najprej boriti se za narodnostne manjšinske pravice in šele potem za strankarske.
Stranka SSk se je za zajamčeno ali olajšano zastopstvo borila že od leta 1993, ko je zaradi visokega praga prvič od ustanovitve dežele izgubila možnost izvolitve svojega svetovalca v deželni svet. Od tedaj se je zvrstilo nešteto posegov, pogajanj, peticij in šele v sedanjem mandatu deželnega sveta F-JK je vodstvo SSk - predvsem dr. Mirko Špacapan ter odv. Damijan Terpin - doseglo izpeljati zadevo do konca.
Olajšave so le to: olajšave, ki bodo uspešne le, ko bo manjšina dosegla izvolitev svojih predstavnikov-svetovalcev. Bog daj, da bi dosežen uspeh navdušil tudi volivce, da bodo izkoristili te olajšave!
Pio
Posvetitev škofa Lojzeta Urbanča
Sobota, 10. marca 2007; v mestu San Miguel de Tucuman je bil posvečen v škofa mons. Lojze Urbanč. Za Slovence je še izreden božji dan, ,,ki nam ga je dal Gospod", saj je g. Lojze sin slovenskih staršev in zaveden Slovenec.
Rodil se je v Lanusu, 25. julija 1958 očetu Lojzetu Ur-banču in materi Ani Pirc. Kmalu po njegovem rojstvu, so se preselili v Trancas, Tucuman, kjer je bil župnik očetov brat Janez. Tam se je rodil škofov brat Franci (tudi duhovnik) in brat Jožko, ki je po dveh letih umrl. Tam je odraščal in že od malega pomagal stricu Janezu kot ministrant pri vseh mašah, ki jih je stric imel po podružnicah. Ko so se vozili od ene vasice do druge, tudi do 30 km daleč, so mo ili in peli. Bili so vsi dobri pevci.
Pri 10 letih je vstopil v malo semenišče, v gimnazijo. Njegov birmanski boter je bil tedanji nadškof mons. Blas Conrero. Leta 1976 je vstopil v semenišče in po šestih letih študija bil posvečen v duhovnika, 30. maja 1982.
Kot kaplan je pomagal po raznih župnijah, nato pa bil poslan v Rim, da je študiral sv. Pismo. Ko se je vrnil, je bil
tudi iz province Catamarca.
Dvignjen oltar je bil okrašen, v ozadju Kristus na križu in na pročelju grb novega škofa, poln simbolike, povzet po grbu slovenske države. Navzoči so bili predstavniki obeh provinc: guverner Catamarce, viceguverner Tucumana in razni funkcionarji. Na častnem mestu je bil tudi veleposlanik Republike Slovenije prof. Avguštin Vivod z gospo. Tudi Slovenci smo bili zastopani s slovensko zastavo in narodnimi nošami, povabljeni smo bili med najožje prijatelje. Od sorodnikov sta bila, poleg brata Francija, navzoča še teta Marija Telič Urbanč in bratranec Lojze Urbanč.
Ob zvokih pesmi ,,Narod kraljev" (Pueblo de reyes) je prišlo 400 semeniščnikov in duhovnikov, med njimi dva Slovenca: mons. Mirko Grbec in Pavel Novak CM. Prišlo je tudi enajst škofov iz vseh severozahodnih provinc Argentine. Posvečevalec je bil tucu-manski nadškof Luis Villalba, soposvečevalca sta bila saltenj-ski nadškof Mario Cargnello in catamarški Elmer Osmar Miani.
Začela se je sv. maša, med katero so se izvedli predpisani obredi. Razglasitev papeževe
postavljen za profesorja v semenišču in je postal župnik v fari P^o X. in nato v pri Fatimski Mariji.
Končno je postal rektor semenišča in tam deloval deset let, kot vzgojitelj in profesor. Obenem pa je bil duhovni vodja Katoliške akcije, Krščanskega družinskega gibanja (Movi-miento Familiar Cristiano) in škofijski kancler. Vsako nedeljo so prenašali njegovo maševanje po televiziji.
Dne 14. novembra 2006 je papež Benedikt XVI. imenoval mons. Lojzeta Urbanča za pomožnega škofa v Catamarci s pravico nasledstva.
Že ves mesec smo se v vseh tucumanskih škofijah pripravljali na ta izreden dogodek. Izvedena je bila kateheza o škofovem poslanstvu in sodelovanju laikov, o simbolih posvečen-ja: prstanu, mitri in pastirski palici. Tudi v glavnem tucu-manskem dnevniku La Gaceta, so bili članki o posvečenju objavljeni že od petka naprej.
Dan je bil deževen, toda v pokritem štadionu ,,Palacio de los deportes" v parku 9 de Julio, se je nabralo veliko število vernikov, tako iz Tucumana kakor
bule je prebral škofov brat Franci Urbanč. Višek posvečenja je bilo polaganje rok na glavo novoimenovanega škofa. Prvi je bil mons. Villalba, nato oba soposvečevalca. Nadaljevali so vsi drugi navzoči škofje z veliko svečanostjo. Najbolj prisrčno je bilo, ko je novi škof stopil k bolehnemu upokojenemu tucu-manskemu škofu na vozičku in se mu poklonil, da je tudi on lahko izvršil predpisano kretnjo. Položili so mu tudi na glavo knjigo evangelijev, da ga bo vestno oznanjal. Končno ga je posvečevalec mazilil s svetim oljem. Novi škof je dobil prstan,
Obrazložitev grba
škofovski grb msgr. Alojzija Urbanča je le nekoliko spremenjen grb slovenske države, pripet na škofovsko palico in spodaj z napisom ,,Fiat voluntas tua". Takole ga razlaga:
Barve: modra predstavlja nebo, ki je cilj našega zemeljskega romanja; pa tudi barvo plašča Marije iz Doline (Virgen del Valle), ki je Mati in Kraljica škofije Catamarca. Bela barva gora predstavlja vstajenje in večnost, stvarnosti ki sta podlaga našega upanja in nas podpirata v vsakdanjih naporih. Oris gora ponazarja anagram Device Marije in predstavlja tudi topografijo škofije. Tri zvezde simbolizirajo vero, upanje in ljubezen, in prav ljubezen je največja in najvišja. Geslo ,,Fiat voluntas tua" je sinteza mojega gesla duhovniškega posvečenja: ,,Tukaj sem, Gospod, prihajam da izpolnim tvojo voljo", z marijanskim prizvokom ,,Zgodi se", ki ga zadobi moje škofovsko posvečenje, da nadaljujem duhovniško službo v ljubljeni škofiji Catamarca.
Ta grb je navdihnjen po grbu Republike Slovenije, na katero sem tesno povezan z vezmi krvi po očetu in materi. To je tudi izraz poklona in hvaležnosti mojim najbolj globokim koreninam življenja in vere.
mitro, škofovsko palico in soli-deo (okrogla čepica vijolične barve). Šele tedaj je bil sprejet med škofe pri oltarju: bil je njim enak.
Nadaljevala se je maša. Ves stadion, okoli 3000 ljudi, je zaploskal, ko je g. Lojze stopil pred mikrofon: „Kardinal Eche-garay je bil ganjen, ko ga je neki fantek vprašal, katerega apostola naslednik je. Zavedal se je, da je naslednik vseh apostolov. Taka je božja volja in vsak škof, ki ga Gospod podeli Cerkvi, izpričuje Njegovo ljubezen in zvestobo: ,,Jaz sem z vami do konca dni (Mt 28/20) in peklenska vrata je ne bodo premagala (Mt 16/18)".
Nato se je zahvalil vsem duhovnikom, nadškofu, seme-niščnikom in laikom iz Tucu-mana ter vsem vernikom iz Catamarce, ki so prišli na posvetitev. Zahvalil se je ,,očetu Lojzetu, ki mi je posredoval poznanje in ljubezen do božjega očetovstva ; skupaj z mamo sta bila prava pričevalca vere ... Ana, moja mama, v kateri sem lahko ljubil ženskost in spoznaval materinstvo Cerkve, do katere me je naučila biti odgovoren sin. Stricu Janezu,
za lik duhovnika ... In končno Franciju, mojemu bratu duhovniku, ki mi je pomagal s svojim zgledom, prenašati svojo dolgo bolezen. Bogu čast in slava."
Pred končnim blagoslovom je novi škof v spremstvu nadškofa Villalbe in škofa Mianija obšel anfiteater in blagoslovil vse navzoče. Še zadnja pesem in zaključila se je posvetitev že drugega škofa slovenskega porekla v Argentini.
Jožejka Debeljak Žakelj
Fotografije: Pavel Žakelj in po dobroti Mirjam Oblak
BERI
NA MEDNARODNO ARBITRAŽO?..............2
RAST X PRAZNOVALA 25-LETNICO...............3
PLEČNIK NA OLTAR? ZAČELI POSTOPEK .... 4
Arbitraža na meji s Hrvaško?
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovenski premier Janez Janša pred začetkom vrha EU v Bruslju možnosti rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje z arbitražo ni zavrnil, a le za celotno mejo, ne le na morju. Opozoril pa je, da Slovenija od Hrvaške „razen načelnega predloga ni dobila nobenega izdelanega načrta". Hrvaški premier Ivo Sanader je poudaril, da je Zagreb pripravljen tudi na arbitražo celotne meje, a za to ne vidi potrebe. Pozivom k arbitraži pa se je pridružil predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering.
Pri reševanju odprtih vprašanj meje namreč Hrvaška ni uveljavila že dogovorjenega sporazuma, je opozoril Janša. Slovenija bi v primeru dogovora o arbitraži želela „vsebinsko pojasnilo", zakaj sporazum, ki je že bil sklenjen med državama, „naenkrat ni dober in ni bil ratificiran". „Sedaj gre za vprašanje verodostojnosti," je poudaril.
Sanader je medtem ob robu srečanja evropskih voditeljev iz vrst evropske ljudske stranke zatrdil, da je Hrvaška pripravljena tudi na arbitražo celotne meje s Slovenijo. Če je to pogoj za prenos odprtih vprašanj na mednarodno sodno telo, kjer bi ,,končno rešili vprašanje Piranskega zaliva, zakaj ne", je dejal hrvaški premier, hkrati pa poudaril, da ,,ni potrebe arbitrirati celotne meje", saj je po navedbah strokovnjakov meja več kot 90-odstotno dogovorjena.
„Mislim, da bi bilo to nepotrebno razkošje," je poudaril Sanader in zahtevo Slovenije po arbitraži celotne meje označil kot „pretiran odziv". ,,Ampak, če obstaja volja, da se ta problem črta z dnevnega reda", je Hrvaška na to pripravljena, je poudaril.
Pred tem je predsednik Evropskega parlamenta Poettering po srečanju s Sanaderjem menil, da je mednarodna arbitraža za rešitev odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško ,,dobra zamisel". Dogovor obeh vlad o „takšnem postopku bi bil najbolj dobrodošel", je menil. Dobro bi bilo, če bi mednarodno sodišče, na primer v Hamburgu ali
Haagu, sprejelo „objektivno odločitev, za kar pa je seveda potrebno soglasje slovenske in hrvaške vlade", je dejal.
Po mnenju evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, s katerim se je hrvaški premier prav tako sestal, pa je arbitraža ,,ena od primernih metod" za reševanje spora o meji. Rehn se ni želel posebej izreči za nobeno od njih, je pa državi pozval, naj najdeta politično voljo za kompromis. Hrvaški premier se je v Bruslju srečal tudi s predstavniki političnih skupin v Evropskem parlamentu. Osrednja tema pogovorov je bilo poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga pripravlja član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Hannes Swoboda (PES). Swoboda je v poročilo vključil tudi poziv slovenski in hrvaški vladi, naj izkoristita vse možnosti za dogovor o odprtih vprašanjih meje, če pa ta ni mogoč, naj obe strani za rešitev vseh spornih vprašanj meje premislita o mednarodni arbitraži. Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so v odzivu na ta poziv vložili številna dopolnila, pri čemer so med drugim opozorili, da ne gre samo za problem dvostranskih vprašanj.
„Slovenija mora biti zelo previdna, saj med predsedovanjem uniji ne sme postavljati v ospredje posamičnih slovenskih vprašanj," je opozoril Swoboda. Bilo bi dobro, če bi bila odprta vprašanja rešena pred začetkom predsedovanja Slovenije, ni pa nujno, saj v uniji obstajajo tudi druge države s podobnimi odprtimi vprašanji, je dodal in izpostavil primer Gibraltarja.
Slovenija in Hrvaška ,,se vrtita v krogu in napočil je čas, da uradni Zagreb in Ljubljana napravita korak naprej", pa je ob obisku pri socialistični stranki v Evropskem parlamentu poudaril hrvaški premier Ivo Sanader. O tem premiku naprej, ki je po njegovem mnenju korak k mednarodni instituciji, bi se Hrvaška in Slovenija lahko dogovorili do poletja.
TONE MIZERIT
Iztok Jarc novi kmetijski minister
Slovenke na dnu lestvice
f
*

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo poslej vodil Iztok Jarc, nazadnje vele-^^	^	poslanik v Izraelu. V
■— ^^^^^^^ Državnem zboru je namreč dobil podporo poslancev in poslank: za njegovo imenovanje glasovalo 56 poslancev. Minister Jarc	proti pa sedem. Na tem
mestu bo nasledil dosedanjo ministrico Marijo Lukačič. Ta je, kot je znano, 10. januarja zaradi zdravstvenih razlogov odstopila s položaja. Jarca je predsednik vlade Janez Janša v imenovanje DZ predlagal 7. februarja. Kot je v predstavitvi kandidata poudaril premier, ima Jarc bogate izkušnje s kmetijskega področja, pri čemer je še posebej pomembno njegovo dobro poznavanje skupne evropske kmetijske politike in slovenskega kmetijstva, izpostavil pa je tudi njegove diplomatske izkušnje.
Jarca niso podprli v poslanski skupini SD, saj so ocenili, da bo kot diplomat lahko deloval v Bruslju, ostaja pa zelo veliko vprašanje, ali bo imel možnost doma oblikovati ekipo, ki bo sposobna povezovati niti kmetijske, prehran-ske in gozdarske politike.
Podpis v Rimu
Slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder in podsekretar na italijanskem notranjem ministrstvu Etto-re Rosato sta v Rimu podpisala konvencijo med slovensko in italijansko vlado o vzdrževanju državne meje. Kot so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), konvencija opredeljuje dokumentacijo o meji, določbe o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju državne meje, postavitev mejnikov in njihovi zamenjavi. Določa obveznosti obeh pogodbenic v zvezi s čiščenjem meje in obvezno širino čiščenja mejne črte.
Državna meja med Slovenijo in Italijo poteka po črti, ki jo določata Pariška mirovna pogodba iz leta 1947 in pogodba med nekdanjo SFRJ in Republiko Italijo iz leta 1975 (Osimska pogodba). Vzdrževanje slovensko-italijanske meje sedaj še ureja konvencija med zveznim izvršnim svetom skupščine SFRJ in vlado Italije o vzdrževanju državne meje, ki jo je Slovenija nasledila kot pogodbenica 31. julija 1992.
Sklenitev nove konvencije je predlagala mešana slovensko-italijanska komisija za vzdrževanje državne meje, saj so določbe veljavne konvencije zastarele.
Ženske v Sloveniji povprečno živijo 81,3 leta, kar je dobrih sedem let več kot moški. Na splošno gledano so slovenske ženske tudi bolj izobražene, vendar pa je med njimi več brezposelnih kot med moškimi. V teh pogledih je stanje v Sloveniji podobno kot v ostalih državah Evropske unije, po drugi strani pa so pri rodnosti Slovenke, ki rodijo povprečno (le) 1,26 otroka, na dnu lestvice, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, objavljeni pred 8. marcem, dnevom žena.
V	vseh državah EU imajo ženske daljšo pričakovano življenjsko dobo kot moški. Leta 2005 je razlika znašala kar šest let - medtem ko so ženske živele povprečno 81,5 leta, so moškim napovedovali 75,4 leta. Največja razlika med spoloma je bila zabeležena v Litvi in Latviji (dvanajst let), najmanjša pa na Malti, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Švedskem (po štiri leta).
V	Sloveniji je bila razlika 7,2 leta. Medtem ko je pričakovana življenjska doba za slovenske ženske v letu 2005 znašala 81,3 leta, je za moške veljala 74,1 leta. Napovedi za leto 2050, tako kot tudi v ostalih državah EU, obetajo zmanjšanje razlike -
Slovenke naj bi takrat živele 85,2, Slovenci pa 79,8 leta.
V drugi četrtini leta 2006 je bilo med slovenskimi ženskami, starimi od 25 do 59 let, 25,5 odstotka takšnih z visokošolsko izobrazbo. Pri moških je bil ta delež manjši in je znašal 18,8 odstotka. Po drugi strani pa so ženske mnogo slabše pri računalniških znanjih -med Slovenkami, starimi od 16 do 74 let, jih kar 47 odstotkov ne obvlada niti osnov, le 20 odstotkov pa jih to področje zelo dobro pozna.
Med ženskami v EU jih je bilo januarja letos brez dela 8,5 odstotka, skoraj tretjina zaposlenih pa jih dela za skrajšani delovni čas. Tako kot v ostalih članicah povezave je tudi v Sloveniji več brezposelnih žensk (6,1 odstotka) kot moških (4,2 odstotka), za skrajšani delovni čas pa dela 11,8 odstotka zaposlenih Slovenk. Medtem ko je povprečna rodnost v 27 državah EU leta 2005 znašala 1,51 otroka, je v Sloveniji dosegla le 1,26 otroka. Manjšo rodnost so zabeležili le še na Poljskem (1,24 otroka) in Slovaškem (1,25 otroka), največjo rodnost pa imajo v Franciji (1,92 otroka), na Irskem (1,88), Danskem, Finskem in v Veliki Britaniji (po 1,80).
Nova konvencija pa bo tako prispevala k racionalizaciji dela pri vzdrževanju državne meje in vodenju nove mejne dokumentacije, ki jo je izdelala slovensko-italijanska komisija za vzdrževanje meje, so še sporočili iz MZZ.
Pretekli teden je potekel v dvojnem znamenju. Tako na zunanjem področju kot v domači politiki, je bilo kar nekaj zanimivih pojavov. Pa ni da bi se veselili glede smeri, po kateri plu-jemo.
Kje je Argentina. Ena od
zanimivosti je bila ta, da je predsednik Združenih držav Amerike George Bush obiskal Brazilijo in Urugvaj, ne pa Argentine. Zaradi strateške povezave z Venezuelo, je pa vlada sprejela obisk polemičnega venezuelskega predsednika. Hugo Chavez je priredil levičarsko zborovanje na štadionu kluba Ferrocarril Oeste istočasno, ko se je Bush nahajal v sosednjem Urugvaju. Važno za nas je dejstvo, da je argentinska vlada v vsem olajšala zborovanje, ki mu je predsedoval Chavez, spremljala izvedbo in ,,posodila" levičarske in piketerske skupine, ki so napolnile omenjeni štadion. V ameriških diplomatskih krogih so z začudenjem gledali to postopanje in svojo skrb tudi umirjeno izrazili. Cha-vezov dolgovezni govor pa ni nudil nobenih novosti: ponovno je imenoval Bu-sha ,,političnega okostnjaka" in iz rokava stresal vrsto neumnosti in netaktnosti. Stvarno je, da lahko kritično gledamo Bushevo svetovno politiko in njegovo zadržanje do Latinske Amerike. A trobiti v isti rog kot venezuelski predsednik ni le naivno, je tudi nevarno. Vsi vemo kje stoji Chavez in kje stoji Kirchner. Vprašanje je, kje stoji Argentina, ker od tega je odvisna tudi naša prihodnost.
Ne čakaj jeseni. Klimatsko se bližamo jeseni, politično pa postaja vedno bolj vroče. Volilno leto je v polnem teku in ne bo oddiha, dokler se oktobra (ali novembra) ne zaključi volilni proces. Preteklo nedeljo smo že imeli prvi primer: guvernerske volitve v provinci Catamarca. Zanimivo je, da sta se spopadla dva kandidata, ki oba prisegata na Kirchnerja: dosedanji guverner Eduardo Brizuela del Moral in polemični sindikalist Hugo Barrionuevo. Brizuela je radikal iz vrst Kirchnerjevih zaveznikov in je nastopal na čelu politične koalicije. Barrionuevo pa kot predstavnik uradne peronistične stranke. Zakaj je ta podatek važen? Ker se bo podobna situacija ponavljala po vsej državi. Predsednik se noče zavezati svoji stranki, temveč vedno bolj širi politično bazo z raznimi povezavami. Izid? Zmagal je Brizuela s prepričljivimi 57 odstotki. In čeprav so se hoteli s to zmago okoristiti tudi radikali, je jasno, da je Kirchner pobral najvišje obresti.
Vroče je povsod. Ta zmaga pa ne bo spremenila vladnih načrtov, da z definicijami kandidatur še
počaka. Pretekli teden so predsednika obiskali radikalni „guvernerji K", to so vodje provincij iz radikalnih vrst, ki so se izneverili stranki in se naslonili na Kirchnerja. Njihova skrb je, da bi se čim prej določili kandidati za razna mesta na krajevnih in državnih listinah kandidatov. Njih želja je tudi, da bi kandidat za podpredsednika na vladni listi izšel iz njihovih vrst. A Kirchner noče nič slišati o hitrici, kar meša štrene marsikomu. Mendoški guverner Cobos je najbolj prizadet. Doma nima najboljšega položaja, notranje volitve so pred vrati, radikalna stranka v Mendozi pa je doživela intervencijo državnega vodstva. Polemična volilna sodnica Servini de Cubr^a jo je sicer razveljavila, a sodni postopek teče naprej. Pomanjkanje jasnosti predsednikove strategije se pozna tudi v provinci Rio Negro, ki ji vodi drugi „radikal K", Miguel Saiz, in je prihodnja na vrsti za volitve. Vlada pa je zagrozila z federalno intervencijo province La Rio-ja, kjer je kirchneristični guverner Maza doživel „državni udar" s strani pod-guvernerja (Beder Herrre-ra), ki nadzira provincijski parlament.
Bistvena prestolnica. Kirchner pa čaka, kaj bo z volitvami v prestolnem mestu. Ko je vodja mestne vlade Telerman oklical predhodne volitve za mesec junij, je povzročil zmedo v vladnih vrstah. Enako Mauricio Macri, ko je napovedal svojo kandidaturo v mestu. S tem je vlada izgubila politično iniciativo in je primorana čakati na ta volilni izid. Macrijeva zmaga bi precej prizadela vladne načrte in morda celo prisilila Kirchnerja, da bi se sam predstavil kot kandidat in ne njegova žena. Prestol-no mesto je po številu volivcev drugo volilno okrožje v državi, je pa tudi neke vrste izložba, bolj vidna kot druge. Da je mera težav polna, je z levice začela nagajati še Elisa Carrio, ki se najbolj verjetno ne bo osebno predstavila v mestu, bo pa obema vladnima kandidatoma pobrala marsikateri glas. Važna bo druga runda, ki bo odločila končno usodo.
Brez enotnosti. Medtem ko je gotovo, da bo za predsedniške volitve vladna koalicija nastopila enotno in močno, je pa vedno manjša možnost enotnega nastopa sredinske in desne opozicije. Macri se vedno bolj bliža Lavagni in oddaljuje od Lopez Murphyja, ta pa vztraja na svoji predsedniški kandidaturi. Vidno je, da dosedanji dogovori in zaveze nič ne veljajo. Bistvena je le trenutna osebna korist. Kaj malo pa jih je, ki jih skrbi narodov blagor.
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenski konzulat v Parana
Ob koncu lanskega leta, 15. decembra 2006, je bil uradno otvorjen konzulat Republike Slovenije v Parana, ki administrativno pokriva provinco Entre R^os. S tem je nastopil tudi novi častni konzul notar Carlos Cesar Bizai. Slavnosti je predsedoval veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguštin Vivod, v spremstvu soproge ge. Marjane Hribar.
Najprej je veleposlanik odkril ploščo na poslopju konzulata in otvoril administrativne prostore. Nato so vsi udeleženci slavnosti pohiteli v krajevno notarsko zbornico, kjer je potekal protokolarni del. Bile so prisotne pro-vincijske, cerkvene in družbene oblasti, častni konzul RS v Bariločah, dr. Robert Eiletz, predsednik Slovenskega društva Triglav v Rosa-rio, Marjan Jeriha, lektorica slovenščine na buenosaireški univerzi, prof. Mojca Jesenovec, in veliko število slovenskih potomcev, ki živijo v tej provinci.
Program je sledil z nastopom izrednega instrumentalnega dueta, in se zaključil s pogostitvijo častnih gostov.
f

G. JOŽE RAZMIŠLJA

\ » 5
■'^'li
častni konzul RS v Entre Rios, notar Carlos Cesar Bizai, pozdravlja veleposlanika prof. Avguština Vivoda.
Novo šolsko leto
že se je ali bi se moralo začeti. Vsako leto so iste težave in problemi. Imajo jih tisti, ki hodijo v osnovno in srednjo šolo, kakor tudi oni na univerzah. Imajo jih ostali družinski člani, ki so prizadeti po svoje. Učna sredstva so vedno dražja. Urniki so različni in prevozna sredstva so svoje vrste problem.
Kljub vsemu temu začnimo vsi to dobo novega šolskega leta z veseljem. Težave so premostljive in učne predmete se moramo naučiti. Najvažnejše pa je to, da znamo in hočemo ta čas priprave na življenje pravilno izrabiti in nam šole vseh vrst pomagajo, da postanemo dobri ljudje, ki so koristni človeški družbi in ki svoje življenje izrabijo ter uporabljajo za lepšo prihodnost vseh ljudi.
Če imamo to pred očmi, bomo na vsako šolsko leto gledali, ga začeli in končali z veseljem.
To naj bi bil tudi glavni namen vsega našega šolanja.
Biti dober človek pred Bogom in pred ljudmi, je sploh naša prva dolžnost, naloga in zahteva. Tega naj se naučimo in naj nam pri tem pomagajo družina, šole, okolje in naše prizadevanje.
Bog nas takrat ne bo vprašal, koliko jezikov in drugih veščin si znal v življenju, ampak, kakšen si bil, kako si živel in koliko dobrega si napravil. Z drugo besedo, če si bil dober.
Potrudimo se za to in šole naj nam pomagajo.
Rast X je praznovala
25 let je že minilo odkar je Rast X zapustila šolske klopi Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Baju-ka v Buenos Airesu. 32 mladih src je takrat odletelo v svet kot roj čebel, ki jih nekdo spusti iz panja. Vsak si je moral počasi izbrati svojo pot v življenju. Večina sošolcev si je ustvarila svojo lastno družino. Poklicno so nekateri postali podjetniki, drugi profesionalci, mnogi uslužbenci.
Da obnovimo prijateljske vezi smo se zbrali v soboto, 23. decembra, na Pristavi pri zahvalni sv. maši, ki jo je daroval mons. dr. Jure Rode. Prihiteli smo z družinami iz vseh
koncev velikega Buenos Airesa, pa tudi iz notranjosti Argentine (Men-doza, Junin de los Andes, Bariloche). Celo sošolec iz Združenih držav je prišel z družino.
V veselem razpoloženju je potekal večer ob prijateljskem asadu in lepi družbi. Čeprav smo se zbrali že pred petimi leti, smo si imeli veliko za povedati!
Po pozdravnih besedah sošolke, smo z zanimanjem sledili filmu o našem taborjenju v Bariločah, pred 25. leti.
Ob navzočnosti nekaterih profesorjev,
Za obletnico so izdelali tudi spoznavni znak — grb
nam je lic. Franci Markež podal zanimive podatke glede naših šolskih uspehov.
Vse kar smo dobrega in poštenega pridobili, čutimo, da smo dolžni posredovati tistim, ki pridejo za nami. Od nas je odvisno, kako bo v prihodnje s slovenstvom in krščanstvom, na tem koščku Slovenije v svetu.
Po 25. letih imamo nalogo, da ostanemo povezani med seboj in da se trudimo, da ohranimo vrednote, ki smo jih podedovali.
mizp
Znova zbrani — po 25 letih
BUENOS AIRES
Odbor SDS v Argentini
V nedeljo, 7. januarja 2007, je v Slovenski hiši v Buenos Airesu potekala 12. seja Izvršilnega odbora Slovenske demokratske stranke.
Po sv. maši za žive in pokojne člane Slovenske demokratske stranke se je ob 10,45. uri začela seja. Za zapisnikarja je bil izvoljen podpredsednik Andrej Grilc.
Po sprejemu dnevnega reda je predsednica Andrejka Dolinar Hrovat pozdravila navzoče odbornike in prebrala pozdrav predsednika stranke Janeza Janše. Nato je podala nekaj misli ob deseti obletnici ustanovitve odbora SDS Argentina. Poročala je o aktualnih temah slovenske politike: O spremembah v Sloveniji, o rezultatih lokalnih volitev, o izvrševanju Zakona o popravi krivic, o delovanju Ministrstva za pravosodje, o sprejemu evra in o Partnerstvu za razvoj.
Blagajniško poročilo je prebral Damijan Ahlin, blagajnik in podpredsednik odbora.
Sledilo je predvajanje dokumentarnega filma ,,Enotni v zmagi" -Osamosvojitev Slovenije Jožeta Dež-mana. Po prikazu je se sledila debata in razprava.
Seja se je zaključila ob 12,15. uri.
Odbor SDS Argentina Zapisnikar Andrej Grilc
HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^
Dolenjska II - Severni pas
Krško: 7.100 prebivalcev. Mesto je nastajalo pod Trško goro, na desnem bregu Save, po 2. svetovni vojni se je pa industrijski del razvil na levem bregu, pod Krškimi goricami in na robu Krškega polja. Tu so tovarne celuloze in papirja, tovarne za predelovanje poljedelskih pridelkov in lesa, konfekcije in druge.
V mestu je stadion za motorne dirke, proti jugovzhodu pa edina jedrska elektrarna na Slovenskem, v solastnini s Hrvaško.
Preteklost mesta sega v prazgodovino. Na griču Libna, vzhodno od mesta, so našli ostanke iz železne dobe (ok. 700 let pred Kr.) in pa iz rimske dobe. Izkopanih je bilo 70 grobov, v enem so celo našli konjsko opremo in ostanke konja.
Kraj se prvič omenja leta 895, kot trg pa že 1343. Trg so večkrat napadli Turki in čeprav je imel obzidje so ga tudi oropali. Večkrat je mesto doletela kuga, potresi in povodnji. Med velikim kmečkim uporom
so tu leta 1573 fevdalci premagali del kmečke vojske.
Na Krškem je bil rojen J. Dalmatin (1547-89), protestant, ki je prvi prevedel celotno sv. pismo v slovenščino. (Slovenščina je bil 11. jezik s celotnim prevodom). Protestant A. Bohorič (152098), avtor prve slovenske slovnice, je tu vodil latinsko šolo. Tu je tudi preživel zadnje dni življenja J. V. Valvazor. Pred njegovo hišo ima sedaj spomenik. Sredi 17. stol. so kapucini postavili v mestu samostan, z bogato knjižnico in arhivom. V starem delu mesta izstopa baročna cerkev sv Duha, sedaj spremenjena v galerijo. Poleg te, so še druge cerkve vredne ogleda, kot župnijska sv. Janeza Krstnika iz 1582, cerkev Brezmadežne, prezidana 1718, cerkev sv. Rozalije — 1647 in monumentalna cerkev sv. Jožefa. Ob mestu so razvaline gradu, ki je omenjen že proti koncu 12. stol.
V bližini je naselje Leskovec pri Krškem. V župnijski cerkvi Žalostne Matere božje, prvič omenjene 1336 kot Marija na jezeru, izstopa baročni zlati oltar, iz ok. 1670. Severno od Leskovca stoji mogočni grad Stajbarški turn. Sedaj so v njem stanovanja, ob njem pa mavzolej grofov Auers-pergov.
Južno od Krškega je naselje Drnovo, z bogato zgodovino. Tu je od 1. stol. pred Kr. pa do 5. po Kr., ob nekdanji strugi Save, stalo rimsko pristanišče s keltskim imenom Neviodunum. Cesar Vespazijan (9-79) mu je dal mestne pravice: Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Mesto je imelo baziliko, forum, kopališče, kanalizacijo, vodnjake, vodovod in seveda pristanišče z velikim skladiščem. Mesto so požgali Huni leta 452. V okolici so bogata arheološka najdbišča, posebno grobnice.
Čatež: Majhno naselje blizu hrvaške meje, konec poti že omenjenega potopisno — programskega spisa F. Levstika. V bližini so pa Čateške toplice ali Terme Čatež, najbolj množično obiskovane slovenske toplice in naravno zdravilišče. V okolici so
hoteli, hišice za goste in prostori za kampiranje.
Terme imajo bogato športno-rekreacij-sko ponudbo: športna in teniška igrišča, mini-golf, savne, telovadnice, ribolov, čolnarjenje. In seveda bazene — kar 7 — s tobogani, drčami, vodnim tokom, slapovi in pa umetno jezero. Za zimsko sezono se tu nahaja, poleg drugih ponudb, tudi največji pokriti bazen v Sloveniji.
V trgovskem delu so restavracije, trgovine, pošta, modni lokali.
Tople vrelce so prvič odkrili 1797, potem jih je poplavila Sava, po novem odkritju so leta 1924 uredili prvo zdravilišče. Sedanji kompleks se je začel razvijati leta 1963.
Voda privre iz globin s temperaturo 42° do 62° C. Ljudje se hodijo sem zdravit revmatizem, lokomotorične poškodbe, ginekološke bolezni, bolezni srca in žilja, živčne motnje. Hoteli nudijo gostom tudi programe preventivne medicine — shujševalne kure, anti-stress, odvajanje od razvad — alkohol, kajenje, in pa lepotilno pomlajevalne kure.
Zbral in priredil Franci Markež
Beatifikacija Plečnika
Na nadškofijo Ljubljana je prispela pobuda, naj se začne postopek za beatifikaci-jo arhitekta Jožeta Plečnika. Pobudo je potrebno preučiti in ugotoviti, če so pogoji za začetek postopka izpolnjeni. Nadškof Alojzij Uran bo natančno preučitev pobude zaupal strokovnjaku, ki bo ugotovil, ali zbrano gradivo ustreza pogojem za začetek postopka ali ne, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference.
Kot je pojasnil, sta pogoja, da se postopek začne, t.i. sluh svetosti in neoporečnost kandidatovega življenja v skladu z zapovedmi in naukom katoliške Cerkve. Sluh svetosti pomeni, da se verniki v molitvah po določeni osebi spontano obračajo k Bogu, kar pomeni, da verjamejo v kandidatovo posredovanje in priprošnjo pri Bogu. Po zadostitvi tema pogojema se začne zbirati pričevanja ljudi, ki so kandidata poznali, in drugo dokazno gradivo. Po zaključenem postopku na škofijski ravni se gradivo pošlje v Rim na Kongregacijo za svetnike. Pogoj za t.i. prvo stopnjo svetništva, blaženost, je dokazan čudež na kandidatovo priprošnjo.
Saje je še pojasnil, da so postopki za razglasitev za blaženega oziroma svetnika praviloma dolgotrajni in potekajo več desetletij, čeprav obstajajo nekatere redke in posebne izjeme, denimo mati Terezija iz Kalkute, ki je bila za blaženo razglašena le nekaj let po smrti. V Cerkvi na Slovenskem
je v teku več postopkov za razglasitev za blažene. Večina postopkov je na obravnavi na Kongregaciji za svetnike. Po besedah direktorja di-rektorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damijana Prelovška je eden ključnih argumentov za začetek postopka beatifikacije arhitekta Jožeta Plečnika „dejstvo, da Plečnik sodi med najpomembnejše cerkvene umetnike dvajsetega stoletja, ki so odločilno vplivali na moderno sakralno arhitekturo in oblikovanje liturgičnih predmetov,".
Jože Plečnik (1872-1957) je ob profanih zgradbah, s katerimi je zaznamoval tri evropske prestolnice — Dunaj, Prago in Ljubljano —, načrtoval vrsto cerkvenih arhitektur. Deloma je šlo za nove cerkve, veliko pa se je posvečal tudi obnovam starejših cerkva. Med najvidnejšimi so cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini in cerkev sv. Mihaela na Barju. Oblikoval je tudi vrsto liturgičnih predmetov, zlasti so znani njegovi kelihi.
Nova knjiga pri Goriški Mohorjevi družbi
Pri Goriški Mohorjevi družbi je te dni izšla knjiga o življenju in delu goriškega duhovnika Stanka Staniča z naslovom ,,Stanko Stanič - Življenje in delo". Staničeve zgodovinske in literarne prispevke je za knjižno izdajo zbral in uredil Jožko Kragelj, ki je napisal tudi uvodno študijo.
Stanko Stanič se je rodil leta 1893 v vasi Cesta pri Vipavskem Križu in je kot narodno zavedni duhovnik veliko let služboval na Goriškem: najprej kot kaplan v Cerknem in pri Sv. Ignaciju na Travniku, kasneje pa kot župnik v Pod-
gori, kjer je preživel najhujša leta fašističnega pritiska. Stanič je bil od 1945 ekonom v goriškem Malem semenišču. Leta 1952 je bil imenovan za župnika v Štandrežu, kjer je ostal do smrti leta 1955.
Stanič bil predsednik goriškega slovenskega dijaškega doma Alojzije-višče, tajnik in soustanovitelj Zbora svečenikov sv. Pavla, od leta 1 923 je bil v odboru Katoliškega tiskovnega društva in od leta 1934 dalje njegov predsednik. Bil je prvi tajnik in kasneje tudi predsednik Goriške Mohorjeve družbe ter nekaj
časa odgovorni urednik tednika Katoliški glas iz Gorice.
Svoje zapise in članke je objavljal v Koledarjih Goriške Mohorjeve družbe, v Slovenskem Primorcu in Svetogorski Kraljici, v Katoliškem glasu in drugem tisku. Pri goriški Mohorjevi družbi je izšlo njegovo delo Dobe in podobe iz cerkvene zgodovine, s psevdonimom Stanko Jereb pa Gozdna divjačina.
Več besedil je prispeval tudi za pesmarice Gospodov dan, Svete pesmice, Božji spevi in Zdrava Marija.
Pravilna in nepravilna slovenščina
Haedo, 11. marca 2007
Spoštovani g. urednik!
V št. 6 Vašega tednika, z dne 1. marca 2007, je prof. Tine Debeljak v svoji predstavitvi (komentarju?, kritiki?) zadnje številke Medd-obja dobesedno zapisal v zvezi z mojim „poročilom" o knjigi Silvina Eiletza Skrivnost Kominterne: ,,Tu se dr. Rant preveč obregne ob slovenščino pisca". Ne vem, na kaj se nanaša ,,tu". Res je pa, da ob prikazu vse Eiletzove knjige večkrat opominjam na nepotrebne tujke, neologizme itn.
Dr. Silvinu Eiletzu sem zaradi najosnovnejših zahtev olike po svoji navadi poslal na vpogled moj spis. Dr. Eiletz ga je prebral in pristavil svoje opombe, katere sem po možnosti upošteval. Seveda tudi dr. Eiletzu ni bila všeč moja kritika nekaterih mojih
opomb o jeziku. Vendar dr. Eiletz ni javno izrazil svojih tozadevnih opomb, še toliko manj pa je skušal prepovedati ali preprečiti objavo.
Kar me pri vsem tem najbolj in v resnici zanima, je to, da bi mi Tine Debel-jak jasno povedal, kdaj se kdo ,,preveč obregne ob slovenščino (kateregakoli) pisca". V tem primeru namreč ne velja ne „splošni čut" ne kakšno nravno načelo. Pa tudi ne negativni vzorec sedanje izkvarjene slovenščine, ki jo pišejo v domovini.
Ne gre samo za take slogovne napake, kot: ,,da, če bi Tine šel, bi šel tudi jaz" (nam.: da bi šel tudi jaz, če bi šel Tine). Tudi ne za prevode v dnevnem časopisju, kjer je cela vrsta stavkov-navedb nekoga, za katerega šele na koncu zvemo (ali uganemo), kdo je to
izjavil, ko pristavijo: ,,je rekel X". Kadar mi bo kdo jasno obrazložil, kje je meja za kritiko slovenščine nekega pisca — kar ni isto kot obregniti se ob slovenščino pisca —, bom z veseljem sprejel ta navodila. Dotlej pa se bom — dokler mi bo Gospod še dal možnost pisanja in objavljanja v slovenščini — še naprej zavzemal za pravopisno in slovnično pravilno slovenščino, predvsem pa za slog, ki zares odgovarja slovenskemu mišljenju.
Če komu to ni všeč, naj počaka samo nekaj let, pa bo videl, kam nas bo pripeljala vsakovrstna zloraba medmrežja in mobilnih telefonov, ki dandanes prevladujeta tudi v domovini.
V pričakovanju odgovora na mojo prošnjo, vljudno pozdravljam,
Jože Rant
jrant@speedy.com.ar
Glazerjeva nagrada Žarku Petanu
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki je najvišje priznanje mesta Maribor za dosežke na področju ^kulture, bo letos prejel pisatelj in režiser Žarko Petan. Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh ali treh letih pa bodo prejeli pisateljica Janja Vidmar, dramski igralec Peter Boštjančič in baletni solist Sergiu Moga, je povedal namestnik predsednika odbora za podelitev Glazerje-vih nagrad Peter Pavel Klasinc.
Na razpis za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin za leto 2007, ki je bil objavljen 24. oktobra lani in odprt do 15. decembra, je prispelo 24 predlogov z 19 predlaganimi kandidati, od tega 11 kandidatov za Glazerjevo listino in osem kandidatov za Glazerjevo nagrado. Strokovne komisije so opravile izbor in odboru posredovale v odločanje več predlogov, je pojasnil Klasinc in dodal, da je odbor odločitev o nagrajencih sprejel na seji 16. februarja.
Glazerjeva nagrada in Glazerjeve listine, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvar-
jalnega življenja preživel v Mariboru, so prvič podelili leta 1987. Tudi letošnji dobitniki bodo poleg spominske plakete in listin prejeli še denarne nagrade. Dobitnik Glazerjeve nagrade bo prejel 15.600 evrov oziroma tri četrtine denarne vrednosti Prešernove nagrade, dobitniki Glazerjeve listine pa bodo prejeli po 5200 evrov oziroma tretjino denarne vrednosti Glazerjeve nagrade.
MARIJA IN FRANC - NIKA IN LUKA
Najpogostejši imeni na Slovenskem v letu 2006 sta Marija in Franc, vendar jih najdemo predvsem med starejšimi generacijami, med tistimi, ki so rojeni po letu 2000, pa je najpogostejše žensko ime Nika, moško pa Luka. V zadnjem času so moderna kratka, predvsem dvozložna imena. Na dan 30. junij 2006 je v Sloveniji živelo 2.008.516 prebivalcev, ki so se prepoznali po 42.889 različnih imenih (20.366 moških in 22.523 ženskih) ter 88.175 različnih priimkih. Priimka Novak in Horvat nosi več kot 10.000 oseb, priimke Krajnc, Kovačič in Zupančič pa več kot 5000.
Vetrinjsko nihalo
(2)
BISERKA KARNEŽA CERJAK
Zaključujemo objavo članka, ki je izšel v lanski številki 34 revije Mag. V njem avtorica, ob knjigi, ki jo je napisal John Corsellis, razmišlja o usodnem letu 1945.
Ob branju spominov begunca Franca Perniška, zapisanih v knjigi Slovenija 1945, odstiram črn pajčolan: „Obirava češmin. Ko trgava rdeče grozdke, se mi zdi, da sem doma, v naših slovenskih gozdovih, da so ti češminovi grmi oškropljeni s srčno krvjo naših očetov, sinov, bratov ^ Obirava češmin, pa imam občutek, da se mi prsti lepijo, da prijemljem za kri. Deklica moja, nehajva, nehajva obirati ta rdeči češmin, nehajva, pojdiva, preveč me ti grmi spominjajo na naše pobite junake!"
Zdi se skoraj nerazumljivo, da se nihče od njih ni uprl, četudi so se na Koroško že vračali fantje, ki se jim je posrečilo pobegniti iz teharskega taborišča ali iz brezen in jam Kočevskega roga. Le komu se je uspelo vrniti iz rudniške jame v Hrastniku? Tudi o njej mi je pripovedovala starejša gospa, po vojni še dekle, ki je skupaj z drugimi vaščani slišala,
kako so iz jame več dni zapovrstjo prihajali kriki. Nato so povsem potihnili. Takrat se mi je zdelo, da mi pripoveduje srhljivo, vendar neresnično zgodbo. Verjela sem ji, a obenem sem samo sebe hotela prepričati, da se kaj takšnega vendar ni zgodilo. Deček Pi, reci, da je tvoja pripoved resnična! Reci, da si res potoval z bengalskim tigrom, ne pa z morilcem svoje mame! Morda zdaj nekoliko lažje razumem razmišljanje nekdanjega pravnika Božidarja Finka, ki se, čeprav si je v Argentini ustvaril veliko družino, še vedno ne more otresti razmišljanja, ali je storil prav, ker tudi on ni bil na tovornjaku za Jugoslavijo. Takrat je namreč hudo zbolel, griža ga je rešila gotove smrti. Spet dvojna zgodba — izbrati bolj kruto le zaradi zvestobe, za Finka še danes najvišje vrednote?
Med vojno in po njej je umrlo 68.448 Slovencev, torej kar 5,4 odstotka slovenskega prebivalstva, medtem ko je v Britaniji ta delež znašal (le) 0,6 odstotka. Po pobojih domobrancev, ko so vsak dan pokončali okoli sedemsto fantov v starosti od 18 do 25 let in jih odvrgli v okoli štiristo skupinskih grobišč, bi se morija zagotovo še nadaljevala. Do prisilne repatriacije šest tisoč civilnih
beguncev je manjkalo le dvanajst ur, tik pred zdajci jo je uspelo preprečiti dr. Valentinu Meršolu, dolgoletnemu osebnemu zdravniku kralja Aleksandra Kara+or+eviža. Takrat so slovenskim beguncem stali ob strani tudi poveljnik taborišča kanadski major Paul Barre, ustanovitelj slovenske begunske gimnazije Marko Bajuk (pozneje odstavljen z namenom, da bi preprečili delovanje gimnazije, in z vso družino preseljen v ameriško okupacijsko cono), Jože Jančar, slovenski katoliški študentski voditelj, ki je pomagal urediti, da so bili slovenski begunski študentje sprejeti na graško univerzo.
Znanim in neznanim razseljenim osebam, od katerih je imela vsaka svojo identifikacijsko številko, pa je v izjemno težkih bivalnih razmerah najbolj pomagal prav avtor knjige, takrat komaj 22-letni humanitarni delavec kvekerske organizacije John Corsellis. V svojem delu Utrinki ugaslih sanj ga omenja tudi nekdanji begunec dr. Kajetan Gantar: ,,John Corsellis nam je bil izredno naklonjen, bil je velik entuziast, tako da se je celo sam začel učiti slovenščine in je storil vse za dvig begunskega šolstva. Za gimnazijsko knjižnico je na svoje stroške priskrbel vrsto dragocenih knjig iz Velike Britanije. V veliki meri je bila njegova zasluga, da je begunska gimnazija postala enakovredna avstrijskim šolam, tako
da so se njeni maturanti lahko brez težav vpisovali na graško univerzo."
Zapiram in spet odpiram knjigo, še enkrat prebiram posamezne zgodbe in jih prepletam s sedanjostjo. Razmišljam o predsedniku dr. Janezu Drnovšku in njegovi knjigi Misli o življenju in zavedanju. Lepo bi bilo, če bi znal svojim mislim dodati nekaj več. Le nekaj mesecev po izidu knjige Johna Corsellisa in Marcusa Ferrare, v kateri smo med drugim lahko izvedeli tudi za Corsellisovo pomembno vlogo pri reševanju slovenskih beguncev, zaradi česar bi si zagotovo zaslužil priznanje države Slovenije, je dr. Drnovšek podelil priznanje nekdanjemu vosovcu Niku Kavčiču. Preden se je odločil za ta korak, bi mu lahko zastavil vsaj nekaj vprašanj, tako kot bi jih jaz svojemu, žal že pokojnemu staremu očetu. Vem, le lažen up, tudi če bi ga vprašal, kaj vse je delal kot vosovec med vojno in po njej, se dr. Janez Drnovšek ne bi odločil drugače. Izgubil se je v površini Misli o življenju in zavedanju, bistvo pa je v globini Slovenije 1945, v globini smrti in globini preživetja. Lepa je misel pesnika Williama Wordswortha, da ,,oko, ki sta ga umirili moč harmonije in globoka sila radosti, vidi globoko v bistvo stvari".
Konec
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
BARA REMEC V AJDOVŠČINI
Pilonova galerija v Ajdovščini se je ob mednarodnem dnevu žensk odločila gostiti razstavo Sedem slovenskih slikark 1918-1945: Henrika Šantel, Avgusta Šantel ml., Helena Vurnik, Anica Zupanec Sodnik, Elda Piščanec, Mira Pregelj in Bara Remec. Odprli so jo v petek, 8. marca zvečer, raziskovalni projekt pa so oblikovale štiri kustosinje, med katerimi je tudi Irene Mislej.
PODRAŽITVE ZARADI UVEDBE EVRA
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je februarja petič preverila cene izdelkov in storitev, ki jih spremlja v okviru slovenskega prehoda na evro - pricewatch. "Čeprav rezultatov ne moremo neposredno primerjati z ugotovitvami statističnega urada, se je tudi v naši analizi pokazalo, da so cene pogosteje dvigovali ponudniki storitev kot izdelkov," je povedala predsednica ZPS Breda Kutin. Slika je zelo podobna, je poudarila.
ELAN IN ZELENA ZIMA
Smučarska industrija zaradi zelene zime pričakuje padec trga za 15 do 20 odstotkov. Letošnja proizvodnja ostaja na enaki ravni kot lani, ko je Elan proizvedel 640.000 parov smuči, od načrtovane pa bo manjša za 20 odstotkov. Ob predpostavki, da bo naslednja zima ponovno "normalna", bo Elan še lahko dosegel srednjeročni načrt, ki predvideva do leta 2008 že proizvodnjo okrog milijona parov smuči.
NAJBOLJŠI SO VELENJSKI OBOISTI
Na četrtem mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Beogradu je osem oboistov iz Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje osvojilo šest zlatih in dve srebrni plaketi. Tekmovanja na glasbeni šoli Davorina Jenka v Beogradu, ki je potekalo med 28. februarjem in 4. marcem, se je udeležilo okrog 700 mladih glasbenikov.
SLOVENIJA ŠE RASTE
Največja bonitetna hiša na svetu DunČBradstreet v poročilu za marec ohranja rating Slovenije pri DB2b. Rating ima še naprej oznako za rast, država pa v regiji ostaja na vrhu. V DunČBradstreetu sicer za Slovenijo pričakujejo večje finančne prilive iz evropskih skladov.
OCENA IZ ZDA
Poročilo o položaju človekovih pravic za leto 2006, ki ga je objavilo ameriško zunanje ministrstvo, stanje v Sloveniji na splošno ocenjuje kot pozitivno, opaža pa probleme na določenih področjih. Izpostavljeni so predvsem sodni zaostanki, posreden vpliv vlade na medije, površno obravnavanje prošenj za azil, nasilje nad ženskami, diskriminacija in nasilje nad Romi in homoseksualci ter diskriminacija izbrisanih. -Predsednica odbora DZ za notranjo politiko Mojca Kucler Dolinar (NSi) pa meni, da se na področju sodnih zaostankov, policije in Romov zadeve že izboljšujejo.
PO SVETU
ČLOVEKOVE PRAVICE
Svet Združenih narodov za človekove pravice s sedežem v Ženevi je začel četrto redno zasedanje, na katerem razpravlja o spoštovanju človekovih pravic po svetu. Udeleženci tokrat preučujejo razmere v sudanski pokrajini Darfur in na območju Gaze, ki so bile vroča tema že na prejšnjih zasedanjih omenjenega sveta.
KOSOVO
Glede na nespravljivi stališči Prištine in Beograda do prihodnjega statusa Kosova je predlog odposlanca združenih narodov za pogajanja o Kosovu Marttija Ahti-saarija realističen kompromis. Tako je po koncu neuspešnih pogovorov na Dunaju, s katerimi so se sklenila več kot enoletna pogajanja o statusu, vnovič izjavil komisar za širitev Olli Rehn. Ob tem je še poudaril, da je potrebna vzdržna rešitev za Kosovo brez nadaljnjega zavlačevanja. Posebni odposlanec združenih narodov za Kosovo Martti Ahtisaari pa je po koncu vrha dejal, da so bile izčrpane vse možnosti za kompromis.
IRAK
Mednarodna konferenca o varnosti v Iraku, ki je potekala včeraj je bila namenjena iskanju rešitve za končanje nasilja, ki državo pesti vse od invazije marca 2003. Potekala je v znamenju medsebojnih obtožb ZDA ter Irana in Sirije. Slednji eden drugemu pripisujejo odgovornost za nestanovitne razmere v Iraku.
KITAJSKA
Kitajski minister za trgovino je v Pekingu okrivil Evropsko unijo in ZDA za neuspeh pri oživljanju pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine. Pri tem je izpostavil predvsem nepripravljenost obeh največjih svetovnih trgovinskih sil na znižanje kmetijskih subvencij.
SLOVENSKA MLADINA V BUENOS AIRESU ŠKOFU DR. ROŽMANU
Nedelja dne, 10. marca je bil dan, katerega se je vsa slovenska mladina na področju Velikega Bs. Airesa zelo veselila. Nanj se je že dalj časa tudi pripravljala. Otroci iz posameznih slovenskih tečajev na področju argent. prestolnice so namreč za ta dan pripravila prisrčno akademijo v proslavo 74. letnice in godu škofa g. dr Gregorija Rožmana. Vsaka šolska skupina je imela vsaj eno točko na slavnostni akademiji, vse so se pa zlile v prelepo celoto, ki je razodevala veliko ljubezen, s katero se slovenska izseljenska mladina oklepa svojega škofa, prav tako pa tudi zahvalo za vso škofovo naklonjenost in veliko skrb za njeno srečnejšo bodočnost.
Slavnostna akademija je bila v zavodu La Salle v ulici Riobamba 650 v Bs. Airesu ...
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. prof. Alojzija Gerži-niča in njegove žene ge. Marije, roj. Fink, so dobili hčerko. Družino g. Poldeta Laha in njegove žene, ge. Fanike, roj. Furlan, je razveselil sinček. V družini g. Toneta Tomaževiča in njegove žene ge. Pavle, roj. Zupanc sta se rodila dvojčka — sinček in hčerka. G. Tone Marn in njegova žena ga. Joža, roj. Marolt sta dobila sina. V družini g. Jožeta Rožanec in njegove žene ge. Antonije, roj. Marolt se je rodila hčerka, v družini g. Borisa Pavšerja in ge. Ivanke, roj. Trpin pa so dobili sinčka, ki je pri krstu dobil ime Peter. Srečnim družinam naše čestitke.
Poroki. V župni cerkvi v Munro sta se 7. februarja poročila g. Ivan Bevc in gdč. Selia Luisa Mandolino. V nedeljo dne 3. marca sta pa stopila pred oltar v San Justo g. Maks Skarlovnik iz Carapachaya in gdč. Anica Tomaževič, iz Ramos Mejia. Za priči sta bila: nevesti njen brat g. Lovro Tomaževič, ženinu pa g. Ivan Žnidar. Pri poročni maši je pel na odru Slovenski kvartet, pri harmoniju ga je pa spremljal g. dr. Julij Savelli. Novoporočencem iskreno čestitamo in jim želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
LANUS
Delovanje Sociedad de Fomento v Slovenski vasi
V zadnjih dveh letih se je Sociedad de Fomento pomaknila precej v ozadje. Vzrok temu je bila najprej graditev Slovenskega doma, katerega važnosti se je odbor Fomenta zavedal in pri gradnji katerega so vsi vaščani sodelovali tako z gmotno podporo, kakor s prostovoljnim delom. Drug vzrok pa je bil v tem, da je neposredno po septembrski revoluciji 1955 lanuški župan razpustil vse Sociedades de Fomento, ter je odredil, da morajo vse zaprositi za novo priznanje. Ker je bil naš Fomento ustanovljen v času diktature je bil deležen ob ponovnem priznanju strožjega pretresa, toda prestali smo ga. Tako smo bili koncem februarju 1957 v stanju sklicati nov občni zbor, ki je sklenil z delom nadaljevati, saj je zdaj Slovenski dom v Lanusu vsaj zadovoljivo dograjen poleg tega pa je naš Fomento uradno priznan. Najvažnejši vzrok pa je bil v tem, da še v mnogih kvadrah v vasi manjkajo plošče na hodnikih, v še večjih drevesi nasadi, naglo pa dozoreva tudi čas, ko bo treba resno pristopiti k tlakovanju cest.
Na občnem zboru Fomenta je bil izvoljen nov odbor: Jože Čampa, predsednik; č. g. Janez Petek, podpredsednik; Maks Jan, tajnik; Tone Gorše, podtajnik; France Stanič, blagajnik; Andrej Goljevšček, podblagajnik; Ignacij Glinšek, Slavko Reven, Vinko Bokalič, Anton Zajec, France Koprivnikar in Stane Jemec, odborniki in Janez Lužovec ter Jože Rome, preglednika računov.
Na pustno nedeljo je novi odbor pripravil zabavo za vaščane. Udeležilo se je veliko število sosedov z družinami, ki so videli na odru nekaj zabavnih prizorov in kupletov, medtem, ko so bili izborno postreženi s pijačo in jestvinami, zlasti pa ni manjkalo domačih krofov. Z dobičkom prireditve bomo dokončali suh prehod v Dom.
Svobodna Slovenija
RESUMEN DE ESTA EDICION
NUEVO OBISPO DE ORIGEN ESLOVENO
Luis Urbanč de 48 anos, hijo de padres eslovenos, incardinado en la diocesis de San Miguel de Tucuman, asumira el cargo designado por Benedicto XVI, como obispo coadjutor de Catamarca. La ceremonia de consag-racion se realize el pasado sabado 10. de marzo ante 3000 fieles, entre los que se encontraba su hermano tambien sacerdote, su t^a, su primo, el embajador de la Republica de Eslovenia y un grupo de eslovenos con su bandera y sus trajes t^picos. Tras el altar erigido se encontraba la cruz de Cristo as^ como el escudo del nuevo obispo, que fue inspirado en el escudo de la Republica de Eslovenia. En la ceremonia se le entrego el anillo que representa a Jesus, el pectoral que es la cruz que llevan los obispos y la mitra. (Pag. 1)
L^MITES POCO CLAROS
Los problemas lim^trofes entre Eslovenia y Croacia, principalmente en el golfo de Piran, fueron tratados en el encuentro de la Union Europea en Bruselas. Ambos pa^ses aun no lograron un acuerdo acerca de este tema. De continuar as^, el parlamento europeo sugirio que ambos gobiernos lleven el caso a un arbitrio internacional, para que sea resuelto de modo objetivo. Ambos pa^ses estan dispuestos a someterse al arbitrio. Eslovenia incluso propone considerar no solo el golfo, sino toda la l^nea divisoria. Por su parte, Croacia esta dispuesta a que se arbitre todo a lo largo del l^mite con Eslovenia, aunque lo considera innecesario ya que esta acordada en mas de un 90 por ciento. (Pag. 2)
EGRESADOS
Los alumnos que egresaron hace 25 anos del curso complementario a nivel secundario (la llamada RAST X), se reunieron para celebrar el aniversario y agradecer a Dios todo lo logrado. Tras la misa, el encuentro, que unio a las familias de los entonces estudiantes, estuvo lleno de recuerdos. El viaje a Bariloche en video, el comentario de un profesor sobre sus calificaciones y el asado entre amigos. (Pag. 3)
CONSULADO ESLOVENO EN PARANA
Con fecha 15 de diciembre del 2006 fue inaugurado oficialmente el Consulado de la Republica de Eslovenia en Parana, con jurisdiccion en la provincia de Entre R^os, poniendo en funcion al consul honorario, escribano Carlos Cesar Bizai. Dicho acto fue presidido por el embajador, Prof. Augusto Vivod. El mismo consistio en el descubri-miento de la placa y habilitacion de las instalaciones del nuevo consulado. Posteriormente las autoridades se trasla-daron al Colegio de Escribanos de Entre R^os, donde se desarrollo la parte protocolar, estando presentes autoridades provinciales, locales, eclesiasticas, invitados especiales y numerosos descendientes eslovenos de esa provincia. (Pag. 3)
VAMOS A LA ESCUELA
El ano escolar comenzo, con algunos problemas e inconvenientes que repercuten de uno u otro modo en la familia. Los precios aumentaron, los horarios cambiaron y no coinciden, los transportes, ^ El padre Jose nos aconseja que, a pesar de todo, iniciemos el ciclo lectivo con alegr^a y seamos optimistas. La escuela, dice, nos educa y prepara para ser en el futuro mejores personas. Este debe ser el objetivo de nuestra vida, ser mejores ante Dios y con los hombres. Es en este punto donde la familia, la educacion y el entorno social adquieren un rol fundamental. (Pag. 3)
^ARQUTECTO Y SANTO?
Ante el arzobispado de Ljubljana fue presentada la iniciativa de comenzar el proceso de canonizacion del arquitecto Jože Plečnik (ver Svobodna Slovenija N° 5, pag. 4). Plečnik era conocido por su fe catolica y su profunda religiosidad, que trasmit^a tambien en sus obras. Ademas construyo numerosas iglesias y reformo otra. Tambien fue autor de numerosos objetos sagrados y liturgicos, como sus famosos calices. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Jožejka Debeljak Žakelj, Pavel Žakelj, Tone Oblak, Miriam Oblak, Magda Zupanc Petkovsek, Carlos Cesar Bizai, Andrej Grilc in Jože Rant. - Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
Ü Sži <	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mej^a - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
Slovenski osnovnošolski tečaji Začetek pouka
Vse šole začnejo s poukom v soboto 17. marca 2007:
ABC po slovensko — Jegličeva šola: 9:30
Balantičeva šola: 8:15
Baragova šola: 8:00
Jurčičeva šola: 8:30
Prešernova šola: 8:30
Rožmanova šola: 8:15
Slomškova šola: 8:15
Aljaževa šola, ABC v Bariločah in Ciril-Metodova v Mendozi: po dogovoru
SLOVENCI IN ©PORT
DAROV/AKLI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad. Namesto cvetja na grob gospe Tončki Rožanec so darovali N.N. 100.- pesov; N.N. Miramar, 100.- pesov; gospa Pavlina Dobovšek 100.- pesov; in gospa Pavlinka Dobovšek Lenarčič, 100.- pesov. Darovali so tudi N.N., Castelar 100.-pesov; N.N., 100.- pesov; N. N. Olivos, 100.- ameriških dolarjev in N. N., Ramos Mej^a, kot prošnja in v zahvalo, 100.- ameriških dolarjev.
Vsem darovalcem Bog povrni!
OSEBNE NOVICE
Krst
V	cerkvi Nuestra Senora del Rosario v Salsipuedes, Cordoba, je bil krščen Franco Agust^n Caridi. Očka je Gustavo Caridi, mamica pa Adriana Možina. Botrovala sta Alenka Možina Ram^rez in Ricardo Carranza.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka
V	cerkvi Jesus en el Huerto de los Olivos, v Olivosu, sta 3. marca sklenila zakonsko zvezo med sv. mašo Constanza Buccella in Valentin Markež. Priče so bili nevestini in ženinovi starši Adriana Alvarez Costa in Alberto S. Buccella ter Cristina L. Saavedra in Franci Markež.
Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
ODBOJKARSKO PRESENEČENJE
Odbojkarji blejskega Autocommercea so v finalu zaključnega turnirja evropskega pokala Top teams v Modeni nadvse nepričakovano s 3:2 premagali domače moštvom Cimone, ki je v svoji bogati zgodovini osvojila že deset lovorik v različnih evropskih pokalnih tekmovanjih, medtem ko je Blejcem to uspelo prvič v svojem krstnem nastopu v tem tekmovanju.
ZMAGI NA MORJU
Slovenska jadralca Gašper Vinčec in Vasilij Žbogar sta zmagovalca tradicionalnega jadralskega tedna razreda finn oziroma laser v Splitu. Slovenija je imela v dalmatinski prestolnici, kjer je v 11 olimpijskih razredih tekmovalo 109 jadralk in jadralcev iz 13 držav, še štiri posadke v razredu 470: Tomaž Čopi in Luka Verzel sta osvojila drugo, Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny tretje, Teja in Alja Černe četrto, povratnici Vesna Dekleva-Paoli in Klara Maučec pa 5. mesto.
MLADI SMUČARJI DOBRO KAŽEJO
Mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v avstrijskem Altenmarkt-Zauchenseeju in Flachauu se je zaradi napovedi slabega vremena začelo dan prej kot je bilo načrtovano. V smuku je na šestem mestu s sekundo in šestimi stotinkami zaostanka končal Filip Flisar, mesto za njim pa s še dvema stotinkama več Miha Kuerner, tretji najboljši Slovenec Matic Skube pa je bil na 11. mestu. Vendar je Skube potem osvojil zlato medaljo v slalomu.
Tudi alpska smučarka Ilka Štuhec je v slalomu osvojila zlato kolajno. Z 9. mestom v smuku in 14. v veleslalomu je postala tudi svetovna prvakinja v trojni kombinaciji. Slovenski uspeh je s četrtim mestom dopolnila Maruša Ferk, ki je bila od reprezentančne kolegice počasnejša 89 sto-tink.
OBVESTILA
ČETRTEK, 15. marca:
Mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina. Gospa Bernarda Opeka Ziherl bo povedala svoja doživetja z Madagaskarja ko je obiskala brata misijonarja g. Petra peka. V domu ob 16. uri PETEK, 16. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem
domu. SOBOTA, 17. marca:
Začetek rednega pouka na Srednješolskem tečaju R.M.
Bajuka, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 25. marca:
Občni zbor Hladnikovega doma v Slovenski vasi. Občni zbor v San Martinu, po maši v Slovenskem domu. Občni zbor v San Justu, po maši v Našem domu. Tombola na Pristavi ob 15.30. SREDA, 28. marca:
Učiteljska seja voditeljic šolskih tečajev, ob 20. uri v
Slovenski hiši. SOBOTA, 31. marca:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiši.
VRATAR HOČE NAZAJ
Slovenski nogometni vratar Borut Mavrič in nemški drugoligaš Greuther Fu-erth sta predčasno prekinila pogodbo, ki naj bi se iztekla šele ob koncu sezone. S tem je nemška ekipa prisluhnila želji 36-letnega Slovenca, ki je dejal, da bi rad kariero nadaljeval doma, Mavrič pa še ni povedal, v katerem klubu bo zaključil svojo kariero.
DOBRO NADALJEVANJE
Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič sezono nadaljuje z odličnimi nastopi. Na sprinterski preizkušnji svetovnega pokala v Lahtiju v prosti tehniki je svetovna podprvakinja zasedla četrto mesto, dobro pa se je odrezala tudi na 10 km v klasični tehniki in tekmo končala na šestem mestu.
RINCÖN DE MI PATRIA
Asociacion Civil sin Fines de Lucro Mat. 19197 Leg. 1/95350 CONVOCATORIA Asamblea General Ordinaria
El d^a 25 de marzo de 2007 a las 10.30 horas en la sede de la Asociacion Civil sin fines de lucro "RINCON DE MI PATRIA", con domicilio social en la calle Ramon Carrillo 2362/66 de la Ciudad de San Mart^n Provincia de Buenos Aires, a efectos de tratar el siguiente orden del d^a:
1.	Apertura de la sesion por el Senor Presidente.
2.	Eleccion de dos asamble^stas para firmar el acta de la asamblea junto con el Presidente y el Secretario.
3.	Informe del Secretario, lectura del acta de la asamblea anterior.
4.	Informe del tesorero, lectura y consideracion de la memoria, balance general, inventario, cuentas de gastos y recursos y el dictamen del organo de fiscalizacion del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2006.
5.	Aprobacion del Balance Economico 2006.
6.	Eleccion de nuevas autoridades para presidir la comision directiva y la comision revisora de cuentas en el per^odo 2007-2009.
ANTONIO PEDRO PODRZAJ. Presidente JUAN MIGUEL FILIPIC. Secretario
CONVOCATORIA
SOCIEDAD COOPERATIVA NUESTRO HOGAR LTDA.
Matricula N° 3939
Domicilio Legal: J. B. Justo 2025, Piso 2°, Ciudad Autonoma de Buenos Aires
De conformidad con lo previsto por el Estatuto Social y atento lo normado por el Art. 47 y ccdtes. de la Ley N° 20337, convocase a los asociados a la Asamblea General Ordinaria para el d^a 25 de Marzo de 2007, a las 10.00 hs. en su sede social de la calle Hipolito Irigoyen N° 2756, San Justo, Pdo. de La Matanza, Pc^a. de Buenos Aires.
ORDEN DEL D^A
1)	Eleccion de 2 (dos) asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social.
2)	Designacion de 2 (dos) asociados para el escrutinio de votos.
3)	Consideracion de Memoria, Inventario, Balance General, Estado, Anexos e Informe del S^ndico, correspondientes al 49° ejercicio economico, cerrado al 31 de Diciembre de 2006.
4)	Eleccion de 2 (dos) asociados para consejeros titulares por el termino de 3 (tres) anos.
5)	Eleccion de 5 (cinco) asociados para consejeros suplentes por el termino de 1 (un) ano.
6)	Eleccion del S^ndico Titular y S^ndico Suplente por el termino de 1 (un) ano.
Buenos Aires, 18 de Febrero de 2007
EL CONSEJO DE ADMINISTRACIÖN
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
ZARADI SLABEGA VREMENA, PRESTAVLJENA NA NEDELJO, 25. MARCA, OB 15.30 URI
1.	dobitek: televizijski sprejemnik + DVD
2.	dobitek: hladilnik z zmrzovalno skrinjo
3. dobitek: mikrovalovna pečica
in še veliko drugih bogatih dobitkov
Tablice v predprodaji po znižani ceni.	Pričakujemo Vas!
URADNE URE
Pisarna Zedinjene Slovenije, ter uredništvo in uprava Svobodne Slovenije uradujejo od ponedeljka do petka, od 10. do 19. ure.
Prosimo rojake, da ta urnik upoštevajo!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
VALUTNI TEČAJ	
V SLOVENIJI	
13. marca 2007	
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,32 US dolar
1 EVRO	1,54 KAD dolar
1 EVRO	4,1 ARG peso
Bog je poklical k sebi našo zvesto članico in sodelavko, gospo
Tončko Marolt Rožančevo
V Bogu naj se spočije; nam pa ostane v molitveni spomin!
Zveza slovenskih mater in žena
Buenos Aires, Argentina