s
9
V
a
/
ne
i

Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj
po cen poli. veljajo v tiskarnlci jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 srold., za eetrt k po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol ieta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold
t leta 1 gold , pošilj
V Zgubljam 4. marca 1885.
Obseg: Razgl
Kako
kalne
So li dvojčki za pleme ?
nam je sadno drevje na
Od vodenj
mlj
(Dalj
in konec.)
železnice iz Ljublj
v Kamenik
nem mestu pravilno oskrbovati? (Dalje.)
Vprašanj
in
odgo
Slovensko slovstvo
nave zarad podalj
NoviČar.
koncesije za severno železnico. (Konec.)
Poziv slovenskim pisatelj Zamet v stepah. (Dalje.)
Postava o dovoljenji zgradbe lo
Načrt pora v
Naši dop
fi(Npo(iar^ke stvari.
Prečastiti g
nikov nam piše
ospod župnik Jakob Mrak iz Želez
Ruski
lan
77
Vašem listu se po izrekih nekaterih izvedencev
ka
kmetovalcem odsvetuje, dvojčke za pleme puščati, „ kor da bi ne bili za pleme sposobni. To se večinoma
je naročil, naj pride hitro gotovo ne more trditi. Jaz sem dvojčeke doma za pleme
je došel, kdor si po-nj v pisarno c
gold- 32 kr-"za hektoliter ali pa teleta vrgli in ste še zdaj dobri mlekarici, imate
i »pi kmetijske družbe
Cena
pustil
obe sta se še ne poldrugo leto stari pojali, lepa
gold. 40 kr. za stari mernik
bokalov mleka na dan
po
enako ste dobri telici tudi
Razglas
Na poskuševalnem
tu c
na spodnjih Poljanah v Ljublj
ski krompir sledečih sort
kr. kmetijske družbe
na prodaj semen
1 ^ ^ i
sem ju sosedu prodal, ste šli zgodaj po plemenu m gospodar je ž njima zadovoljen in upam da se bosti po materi vrgli ter dobri mlekarici po
stali. m

Je
Toliko iz moje majhne skušnje v pojasnjenje. Gospod Janez Korče, živinorejec v Hotederšici
Zborovski krompir, Oneida
nam ravno o tej zadevi sledeče javlja
?
Early Rose (zgodnji rožnik), Late Rose (pozni rožnik)
King of tlie Earlies (najzgodnejši krompir)
beli rožnik
Snow Flake, Patei«vll, tavski, Magnum bonum
Ribniški krompir, Kifelčai
? ?
??
Vašem cenjenem listu sem bral vprašanje
dvojčeki za pleme?
so
"	CifJ. T J^/i. Cl»OtvlljC/ j ou
Naj Vam jaz na to vprašanje
Ci-
Sago či
7 ---""uuiuj	^HJl.
Cena krompirju je 4 kr. za kilogram
, . . v . - j- - — —	ter naj se
kupci oglašajo pri oskrbniku poskuševalnega vrta c
kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
naslednji resnični dogodek naznanim: Jaz sem pred leti kupil lepo kravo s teletom, ki je bila v Rovtah ejena. Krava je imela potem skozi štiri leta vsako
leto
dvojčeke, in
Glav
odb
c.
kmetijske družb
. l	sicer prvo leto junčka in telico, druga
tri leta pa je imela same telice. Jaz sem redil vseh osem dvojčekov. Prva telica se ni hotela pojati, toraj sem jo moral dati mesarju, bila je jako velika
rejena
Di
dobro
Razglas.
_ dve telici pa ste se obe na en dan gonili ter ste potem tudi samo en dan narazen teletili,
Ravno tako gredo
tako da ne za-
m sicer pravilno po enega teleta tudi vse drage prav lepo po plemenu
Podpisani odbor daje gospodarjem ljubljanske oko- pazim nobene napake na njih
lice na znanje, da si zamorejo svoje žitno seme očistiti
na družbinem žitočistilnem sti
(trier)
....._.............ki jim je na
razpolaganje proti odškodnini desetih krajcarjev za
Jaz sem se toraj prepričal, da so dvojčeki ravno
tako dobi
za pleme, kakor druge telice
hektoliter na
tu c
Ako Vam je dt
>
Va
s
toraj prosim, da ta res
Poljanah v Ljublj novanega vrta.
kmetijske družbe na spodnjih nični dogodek v Vašem cenjenem listu objaviti blago -1™ ------*— ii... volite itd "
Oglase sprejema oskrbnik ime
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
So
dvojčki za pleme?
Pod tem naslon
tošnjih
Novic" članek
prijavili smo v 5. številki
v katerem smo pisali, da bi
, da
Odvodenje zemljišč.
Spisal V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske
jaiske šole na Slapu.
(Dalje in konec.)
in
sad
v	v Aaiciciu sinu pisali, u
bilo dobro, skušnje v tej reči nabirati in objaviti
»se vedo ljudje po njih ravnflti twm*h ^
metu dva d
ati. Dobili smo
i
7
katera tu objavljamo
tem pred- kemičnih lastnostih
Zemlja, katero smo vsled odvodenja oprostili pre-
, zboljša se zdatno v svojih fizičnih in
obilne mokrote
zemlj
Vstop
se tako rekoč pi
aku v zemljo je zlajšan i, kajti vmesne prostore
k
zemlje, koje je do sedaj polnila voda, zasede zrak. Le-ta pak ucini višjo in enakomerno toploto v zemlji.
Razpad zemlje in razkroj gnoja vrši se živahno in z ugodnimi izdelki. Med tem, ko je razkroj v za-
stajoči vodi prouzročil gnjijenje rastlinskih korenine
in provedel take snovi v hrano kulturnim rastlinam, katere so njim bile pravi strup, plevelu in njega raz-širjevanji pak najugodnejši; je sedaj po razkroju nastala hrana prava in popolna. Ker je razkroj tudi ži-vahneji, tak se hrana rastlinska ali rastlino-redilne snovi hitreje razkrivajo t. j. hitreje užitne postajajo. Sostavni deli zemlje (večinoma rudninski), kateri so dosedaj v spodnji plasti, ker nedosegljivi zraku in njegovemu učinku neporabljeni ležali, vporabijo se sedaj deloma v stališče, deloma za vzrejališče rastlin.
Izvodeničena zemljišča hranijo o času suše daljši čas vlažnost, kakor ista, kojim se vode v preobili meri pušča. Vzrok tej prikazni je, da mokra in zvezna zemlja izhlapi skoraj še enkrat tako hitro, kakor rahlja zemlja. Zvezna in mokra zemlja postane pa ravno rah-ljejša, ako smo ji odpeljali preobilno mokroto; tegadel, ker zaseda iste prostore, katere je polnila voda, sedaj zrak in živahni obtek slednjega zemljo rahlja. Ker se izvodeničena zemljišča — zraven možnega glo-bokejšega obdelovanja — uže pri navadnem izdatno rahljajo, je razložljivo, da se rahljejši postala zemlja od spod na vzgor počasneji vode napije, kakor zvezna zemlja in slednja toraj hitreje izhlapi. Istinitost, da se v času vročega poletja izvodeničena zemljišča manj izsušijo, je čisto naravna. O tem zanimivem procesu izhlapenja prepričamo se lahko praktično. Zagrebemo si li v vročih poletnih dnevih ravnokar zgotoveno glinasto opeko na pol v zemljo zraven kake frišne krtine, opazimo čez nekaj dni, da je opeka uže strdela in suha, med tem, ko si krtina v nje spodnji plasti še vlažnost hrani. Temu posledica je tudi razlog, zakaj rastline o času suše na rahlji, na pr. peščeni zemlji počasneje zvenejo, se manj hitro sušijo, kakor na mokrotni zvezni glinasti zemlji. In res je, da škoduje dolgo trajajoča suša v poletnem času več v pokrajinah, kjer je zemlja zvezna in težka, kakor v onih, kjer je zemlja rahlja.
Izvodeničena zemlja izkoristi si dobrodelni vpliv
deževne vode. Zemlji, koja trpi radi preobilne mokrote ne hasne deževna voda skoraj, da celo nič, kajti slednja deloma premoči zemljo le v jako mali množini in'v nezadostno globokost — ostane toraj površno v zemlji in izhlapi kmalo, kar zdatno ohladi zemljo; deloma pa se padla deževna voda zgubi, ker s površja odteče in ne učinkuje inače, kakor da zemljo spira.
Nasprotno pa je prekoristnega učinka deževna voda v zemlji, katero smo oprostili preobilne moče, to je, zastajoče vode. Tako zemljo sedaj dobro premoči deževna voda, se hitro razdeli v njej in pride tudi naj-
globokosežnejim koreninicam na korist, katerim v zemlji dovaža hrano, zrak in toploto.
Odvodenje naredi vsled omenjenega znotranje plasti
zemlje o času poletja v veliko shrambo za vlažnost, katera je tem večje vrednosti, ker ima deževna voda veliko zraku v sebi. Ta shramba je, katera služi v regulovanje vlažnosti in toplote v zemlji in katera je očevidno tembolj delavna in koristonosna, čem globo-kejša — do gotove mere — je, čem globokeji so jarki, po katerih odpeljuje se voda.
Nedvomno ogladimo si z odvodenjem zemljišč tudi pot za globokejše obdelovanje zemlje. Znano nam je, da zvezna, mokra zemlja je v spodnji plasti do cela nesposobna, neugodna za vzrejališče kulturnih rastlin; slednjim odkazano je le životariti v površni plasti zemlje. Je li pa v spodnji plasti vsled odvodenja nastala primerna stopinja vlažnosti in rahljosti, zamore
li isto zrak in toplota prešinjati, tak je postala ugodna iz razlogov uže zgoraj omenjenjenih za vzrejališče rastlin in tegadel je izvodeničena zemlja sposobna za globokejše obdelovanje. Le s tem pa si zopet nam na
neprecenljivo korist pridobimo prostornejšo, globoko-sežno plast plodonosne zemlje. Koreninice rastlin razraščajo se neovirano, krepko v globoko zrahljani zemlji iskaje si živeža, kojega jim sedaj dajeta v polni meri zrak in voda, deloma pa istega pripravljata s toploto vred iz mineralnih sostavin zemlje in organskih tvarin. Zdatno zboljšamo si toraj rodovitnost zemljišč, ako njih odvodenje zvežemo z globokejšim obdelovanjem; le tedaj pričakovati z a moremo najboljšega vspeha, največje koristi. Tako ravnanje je vdomačeno povsod na naprednih kmetijah in tako koristonosno, da se odvodenje brez globokejšega obdelovanja takih zemljišč, sosebno na težki in zvezni zemlji, niti misliti ne more pri umnem kmetovalcu.
Navedeno zboljšanje fizičnih in kemičnih lastnosti zemlje pa pouzroči boljše vspevanje rastlin — boljše in večje pridelke. Vse globoko ukoreničene rastline, kakor detelje itd. razvijale se bodo na izvodeničeni in globoko zrahljani zemlji krepko, ker preskrbele se bodo kakor tudi plitvo ukoreničene rastline lažje z ugodno hrano.
Enako krepkemu razraščanju koreninic razvijale se bodu tudi rastline nad zemljo, kajti vsteblile se bodo čvrsto in s tem lahko zamorile toliko kradljivi in sitni plevel, kateri se je prej tako širil pod ugodnimi vplivi preobilne mokrote. Žitna slama bode boljša in lepša, dajala bode boljšo pičo in stavila se lažje v bran dežju in vetru. Dozorenje rastlin bode enakomerno, ker sti toplota in vlažnost enakomerno v pravi meri v zemlji razdeljeni. Klasje dajalo bode več zrna, a zrno samo pa bode polno in težko. Krompir, naša glavna okopo-valna rastlina, daje posebno dobre in velike pridelke na izvodeničeni zemlji; on bode bolj močnat in manj bolezni podvržen, ker znano je, da pospešuje gnjilobo preobilna mokrota. Na izvodeničenih travnikih pa se bode zgubil mah , poginile kisle trave in druga škodljiva zelišča, katera so bila pravi plevel travnikom. Krepko razraščati se bodo začele in gospodovati zopet sladke trave in dobra zelišča. Košnja bode bolj zgodnja, glede množine in jakosti sena veliko boljša.
Letni pridelki postanejo toraj večji in boljši — zemlja dajati začne kmetovalcu večji užitek. Pomisliti je se ve da slednjemu tudi, da zemlja sčasom tegadel hitreje opeša, ako jo umno ne podpira v plodonosnosti. Skrb mora biti umnemu kmetovalcu toraj ta, da si ohrani pridobljeno stopinjo večje plodonosnosti zemlje s tem, da slednjo pozneje bolj gnoji. Večja plodonos-nost zemlje vporabiti se pa mora tegadel v pravem razmerji za pridelovanje krmskih rastlin na polji in živinorejo, katera nam daje potrebnega gnoja; le se slednjim povrniti zamoremo zemlji to, za kar smo jo opešali. Le na ta način zamoremo si hraniti večjo plodonosnost zemljišč, pa doseii tudi pri umno urejenem gospodarstvu rastoče, leto za letom bogatejše žetve.
Zraven naštetih koristi v zboljšanji in povekšaiji letnih pridelkov je tudi ta, da se stroški obdelovanja na izvodeničenih zemljiščih znižajo, a delo samo boljše izvršuje. Orje se lažje in globokeje, učinek brane je enakomeren in izdaten — sploh se dela z vsem poljskim orodjem bolj enakomerno, lahko in naredi se v istem času več.
Istotak je velevažno, da kmetovalec ni tako odvisen pri obdelovanji od vremenskih vplivov. Le predobro nam je znano, da je kmetovalec na mokrih zemljiščih žalibog večkrat prisiljen vsled neugodnega vremena sejati mesto ozimnega, jaro žito. Kolikokrat se
pa tudi na škodo večjega pridelka zakasni celo po več Vam naročiti vedno semena prve vrste
tednov s spomladansko setvijo!
Vzemimo še to korist v poštev, da si s tem od-
kei
----- ------------------T vj f -l O tv; j XV vi I j
večja cena se dobro poplača z boljšim vspehom
nekoliko
stranimo lahko ozke kraje
t. j-,
oMa^iu^ .uucvv	j., zavrzemo oranje na per mravljince,
ozke kraje, katero je bilo do sedaj splošno na takih mnogo škode. (J
Vprašanje 8. Naznanite nam kak pripomoček zo
katei
zemljiščih v navadi. Da pri slednjem ostaja velik del površja dotičnega zemljišča prazen in ni plodunosen, kakor tudi, da nam ni v korist v druzih ozirih, ob-
Odao
Najbolj
v H.)
nam delajo pri sadnem
drevji
na
javil sem uže
v „Novicah"
o svojem času.
temi vrsticami skušal sem dokazati velekoristni
namazanje debla s katranom (terom) blizo tla kacih 10 cm.
preganjanje mravljincev
ali scaino vodo. Tudi sr
edstvo zoper mravljince je
učinek odvoden;ja na premokrih zemljiščih. Ne preži- zakopljejo, mravljince menda prepodi rajmo ga! Marveč skušajmo i mi na ta način povek-
šati plodonosnost zemljišč, koja se do sedaj niso dala primerno izkoristiti radi preobilne mokrote.
, m sicer precej
oko. Priporočajo tudi za polivanje mravljišč s tobakovo
ad gnjilih rib, koje se v zemljo
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje
Je
li kako gotovo sredstv
da se ne gonijo (bukajo), ne da
se
lajale
svinje, režat
m
mučit neveščim skopitarjem? Navadno ti ljudje
svojo delo nepopolno opravijo
, če se pa
tako sicer, da
vse
eno
buka
se svinja
merjascu pripusti
se
vendar ne obreji. Zgodi se tudi, da skopitar pri tej
opei
in pogine
črevo
povoljnim
mreni pnšije, da svinja potem hii
m tega vprašanja boste
mnogim kmetovalcem jako vstregli. (A. Ž. v Loz
Olgo
Sredstva, katero bi nadomestovalo rezanje,
nimamo. Ker se toraj rezanja ni moč izogniti
nost da z se je plačilo kot
, je dolž-
o tej operaciji dobro podučiti, vsaj skopitarja pri delu nadzorovati. Dobro
kmetovalčeva, se
tudi s skopitarjem tako pogoditi, da dobi večje
adno
po preteku gotovega
če se je operacija dobro obnesla. Homeopati pripoi
>
čaj<
Au
v živinozdravništvu
za
Vprašanje
ti c
sredstvo proti pojatvi
(klorovo zlato)
Kis je postal vsled
Zmrznil mi je sod jabolčnega kisa
tega grenek, d
skoraj ni za rabo
Ker mi ni nijedno sredstvo znano, da očistim svoj kis
prosim uredništvo, da mi blagovoli
oznaniti, če
je
mogoče na kak način mojemu kisu prejšnjo ceno po
vrniti
(T
Odgo
v Žabnici.) Jabolčni kakor hruševi kis
nič kaj
stanoviten in v svoji starosti postane prvi kakor drugi prej ali pozneje grenek. Če ni Vaš kis uže pregrenek, popraviti ga bodete zamogli, ako ga filtrirate, tako-le: Ker je gotovo, da za filtriranje nimate aparata, treba
je, da si vso pripravo sami naredite. Vzemite lonec
kakor je za
cvetice, ki
ima namreč na dnu luknjo
i
v
lonec dajte tanko in gosto platneno ruto, če hočete dvakrat skup zloženo. Ruta mora biti toliko velika.
da se da čez rob lonca pregniti in z obvezo zunaj
lonca pritrditi
tak
lonec
s platnom znotraj prevlečeni
asuje se kakih 5 do 10 centimetrov na debelo
?
v moko stolčenega kovaškega oglja.
Skozi to oglje pustite kis počasi teči, ter ga vlivajte v sodček, ki je dobro izpran. Prav bodete storili, ako ta sodček dobro zažveplate, to je, kos žvepla v njem sožgete. Ako imate veliko kisa manj za vsak hektoliter oglje premeniti.
Vprašanje 7. Blagovolite naznaniti, kje bi se do
>
ate naj
bilo seme „gadovega kore
(L., učitelj v G-.)
(Spergula arvensis.)
Odg
A11 e m s sch
Zeljeno seme dobiste pri „Graflic
S a m e n k u 11 u r - S t a t
m
Peter bei G raz." Kilogram tega semena stane 40 kraje., oziroma 35 kr. Prva cena velja za seme prve
vrste, druga za seme srednj
ste
Ako
očite več
kilogramov ob enem, zaračuni Vam omenjena tvrdka
nietrični cent po 30 gld
oma 26 gld. Priporo
Kako nam
mestu
sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati?
Spisal M. Ran t.
(Dalje.)
Idimo za korak dalje. Prevažno opravilo v sadja
stvu je pravilno
pravočasno gnojenje sadnemu drevj
to prevažno sadjarsko delo se pa tudi še v danda
naprednem času med domačimi sadjarji glede
našnj
prave vrednosti ne le prav nič ne ceni, nego se sploh popolno prezira, ter grdo zanemarja in totalno opušča.
Da , sadj
tudi
celo na take mod uže večkrat naletel
vostjo trdili
sem med domačimi kateri so mi z vso goto
>
in
je sadnemu drevju gnojiti celo škodljivo
potrebno delo , ker se s tem le čas trati
in gnoj
kateri bi se lahko bolje ukoristil, brez vse hasni zame

tuj
Taki nazori izvirajo pa edino
od tod
da
z ne
se je tu in tam kedaj poskušalo sadnemu drevj pravimi tvarinami gnojiti, se gnojitev sama poleg tega
tudi
drevj
»
nepravilno izvedla tudi brez slabih nasledkov ostati
kar vse skupaj za sadno
Tako
mo
ni.
priliko sledeče polno suro)
apačno gnojenje sadnemu drevju bilo bi na
Ako se sadnemu drevj
nepodelano
gnoji s po-neprevreto in nestanjšano
gnojnico. Taka gnojnica sama na sebi ni še za drevesni živež ali hrano godna in pripravna, ker njene gnojilne (še ne prevrete) snovi v sebi še mnogo razjedljivih tva-rin obsegajo in hranijo, kakoršnih nježue drevesne koreninice nikakor brez slabih nasledkov piti in vase srkati ne morejo. Surova in i
marsikako sad
drevesce
vila.
Po neko
epodelana gnojnica je uže
tudi drevo pod zlo pripra-
1 bila je (in je tudi še dandanašnji) navada, da so se trupla poginelih domačih živali pod
sad
drevj
i »
gnjiti
in
pokopa pada
Surova mrhovina pa, ko začne drevesnim koreninam.
terih se nahaja, zelo škoulj
osodepolna biti
ob ka
po
stati. Vse drugače bilo bi pa, ako se taka mrtva valska trupla, katera neso po kaki kugi nastala, v male
kosce razsekajo, se potem
ali pa še bolj
kuhana z vsem skupaj v kompostni kup pomešajo
pre
v
v posledici v pravo in tečno ter močno gno
katerem
jilo spremene in pretvorijo. Nepravilnost pa nikj
pravem mestu ni, toraj tudi pri gnojenji zemlje sadnega drevj
ir na
okolo
ne.
Da pa sadno drevje primerno gnojitev, katera mora
biti vselej o pravem času in pa pravilno izvršena
obil nejšo rodovitnostjo okusnejšega, boljšega
?
z
sadi
hvalež
nalni sadjerejec
povračuje, ve vsak
dej
nasledke pra\
napredni
lastnih skušenj. Koristne
brezbrojne skušnj
jih napi
gnojitve sadnemu drevj
epsega
racijo-
biago-i nam
jujejo,
govoriti
da
3 in dejanski vspehi (kakoršne so in sadjarji točno izvajajo) v toliki meri potr-bilo odveč na tem mestu še dalje o tem
(Dalj
prih.)
*
Železnica Ljubljana-Kamenik.
Postava o dovoljenji zgradbe lokalne železnice
iz Ljubljane v Kamenik. m
dovoljenjem obeh zbornic državnega zbora naročam sledeče:
*

t
Slovensko slovstvo.
Avstrijsko - ogerska monarhija. Domovin
za četrt
a z r e d
nuje se nova knjig*
Jesenko v Trstu
fei jo
njo
dnjih

ime
prof
Član I.
Vlada se pooblaščuje, da sprejme za pripravo potrebnega denarja za vdeležbo pri zgradbi lokalne železnice z Rudolfovega (t. j. državnega) kolodvora v Ljub-
^ spisal in založil
x .. .	. spisovatelj dopolnil vsa
vrsto učnih knjig za zgodovino in zemljepisje na nižji gimnaziji. Tako se bode odslej tudi avstrijsko domo-vmoznaustvo v četrtem razredu poletni semester lahko
ovenskim
jezikom poduc
Od narodne
ljani do Kamnika v zvezi s tirom k smodnišnici, prvot- Obseg nih delnic delniškega društva, katero se bo navlašč za odde
deželne vlade se je tudi nadejati, da bode knjigo hitre ..........ministerstvu za uk v potrjenje predložil
ko
o°če
yi
sti
v osmem.
to ustanovilo, za 200.000 gold. a. v. v papirji.
Ta vdeležba je zavisna od sledečih pogojev:
podaj
knjiga k polni
najimenitniše gradivo iz avstrijske zgodovine
prvih 82 strani ter
nje zacetKa do 152
Zgodovinski v glavnih točkah
od
Da dežela kranjska obljubi, pri tej zgradbi z naj- mi kranjski
• K rv /-\ rv	ii	ii^	. •	i	ni*	d
leta
Da Slovani
manj 50.000 gold. vdeleževati se, da dalje
pripravo ostale za zgradbo potrebne glavnice v svoti, kakor jo bo državno upravništvo samo določilo, obljubi preskrbeti po izdaji prioritetnih in prvotnih delnic bodoči koncesijonar, ne da bi so s tem državni zaklad kaj obtežil, ter svoto na
Slovenci nismo pozablj
vinskem pregledu, prepričal se bode vsak
v
glom
km
na kolih omenj
pregledal
Uže
j
Slovenci, da
tem ki bi
godo
na
na prvi strani pri stavbah
barji
katere
imenitnih ostankov na ljubljanskem
bsirni opomnj
drobneje našteva
Pr
tak način zavaruje, da je za z določeno glavnico bodoči voren.
shajanje v Hodižah
onar
odgo-
tej priliki omenja, da so v Slovencih take stavbe našli
namreč na slovenskem Koroškem
m
strani velikega
se
>
na drugem mestu
ob malem
. ——, yju maicui jezeru
celovškega jezera. Od strani
na j
obsega
o o
OO.
Ijep
do k
in sicer
Član II.
Dividenda, ki se bo izplačevala na prioritete v članu omenjene, predno bodo taisto dobile prvotne akcije,
K
mljepis (od str. 33 do str. 46)
P r i r o d
pa Knji
znanski zemljep
ali
str. 68.) in
Drž
tatistiko (od str. 47
do
ne sme višja kakor po 5°/
o
biti.
Prvotne delnice, ki jih bo država vsled člana
69
spisal jo je
Krajepis ali topografijo (od str
do str. 88.). Kolikor smo
mo
v
—™ uiugii. v naglici soditi proi. Jesenko po lansko ieto objavljenem
sprejela, morajo imeti enake pravice z drugimi prvot- učeča se
sedaj veljavnem učnem načrtu
In gotovo se bode naša
nimi delnicami in se z ozirom na tiste ne sme dovoliti	_ __
nobena omejitev glasovanja, ne glede največega števila kot smo si ga mi svoja leta
idina po tej knjigi z napol večim vspehom
glasov, kakor tudi ne nasproti posestnikom prioritet.
pečala s tem zanimljivim in toliko važnim predmetom
dostikrat nerazumljive nem
Član III.
Vplačevanje na prvotne delnice, katere po članu prevzame država, pričelo se bode ob novem letu 1887.
ške knjige v glavo
toliko zanimivo
Obravnano
radivo samo pa
Slovencu po godu
Ker
vadi tudi to Knjigo sam založil
bode knjiga vsakemu čitajočemu je spisovatelj po svoji stari na
ložnik
podvzetnika
to je brez tuje
za-
nastavil jej je ceno kaj nizko
w,tjwu*)	*j\j\x\j kjkj uvvom iiJbU 1UUI. -	---- j^vuT^vuuiaa , na o Ud VJ1 JEJ JO CCUG K čl
v dveh letnih obrokih, katera bo država sama določila Velja namreč le 45 novčičev ter se dobiva tudi
proti nekolekovanemu potrdilu sprejema.
Prvi obrok se na noben način ne sme prej vplačati, kakor kedar bodeta temeljito dokazana vplačilo in poraba ostale glavnice pri zgradbi v članu I. omenjene železnice, katera mora tudi uže dokončana in javnemu prometu izročena biti.
toL__ beseda ali s tel j
knjig
v
u
vlastelj", „veliki vlastelj
^	ux v
Med posebnimi izrazi je tu
vrlncit^K«	___i :i • _ _ .. ,
za

veliki posestnik"
se mesto veliki vlastelj ne reklo glajše »velevla
j
Cla
n
IV.
Poziv slovenskim
pisateljem!
članu
označena železnica na par z navadnim ljubnih pisatelj
Odbor Matice Slovenske obrača se do vseh rodo
kolovožjem (tirom) mora se v dveh letih dodelati
po
slovenskih z iskreno prošnjo
da
čenši od dneva, kedar se je izdala koncesija (privoljenje) neskov za letošnji »Letopis za njo, ter se mora izročiti javnemu prometu.	" "
-	—	------—	vuv	i v/U UL J KJ , U.O* ij
čim prej, tem bolje tudi letos poslali kaj primernih do
nPSkfJV 70 lAfnčnii T nfnn^U
Kakor lani
Član V.
topiš poduč
vzprejemali se
samo izvirni
t
bodo tudi letos v nLe
in
t
Ako bi upravo pri tej železnici prevzela država v vendar je želeti
spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja
svoje roke , se bode za upravne stroške določil pavšal
da
—	--- -	^i^li^a l±j U# *
čestiti gospodje pisatelji svojim
na ta način
odstotkih od skupnih dohodkov.
razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče zna
da ga bode država odmerila po gotovih nim književnim potrebam naroda 'slovenske
ter zaradi
svoje splošne zanimljivosti pristajajo večini Matičimh
Član VI.
družabnikov
Rokopisi naj se pošiljajo do konca aprila
glašenja.
Ta postava postane veljavna z dnevom svojega raz- sedstvu Matice Slovenske v Ljubljani
pred
Po pravilih določena nagrada
. , _	. ~ —............, »Letopis" vzprejetim
Izvršila jo bodeta pa Moj trgovinski in finančni spisom se bode izplačevala, kedar bode knjiga dotiskana
minister.
Ljubljani 25. februarija 1885
Za odbor »Matice Slovenske
Prvosednik
Grasselli
Odbornik
Marn.

stavnega zbora,
Načrt poravnave zarad podaljšanja koncesije za
severno železnico.
določuj
da
(Konee.)
ina držav
vknjižbe v nji utemeljenih pravic za državo preskrbeti na lastne stroške.
. 22. določuje takso od koncesije.
zasebne pravde iz te pogodbe
§. 23.
določuje, da
razsoja deželna sodnija dunajska.
s prvim januarijem
da
. 1904 pravico, vso železnico odkupiti proti temu,
družbi za ostali čas koncesije plačuje družbi poprečen
. 24. Od strani vlade dobi pogodba veljavo še z odobrenjem po ustavni poti, ako bi se to do 10. dne
aprila 1885. ne zgodilo, družba neverne železnice ni ve
&
čisti prinos od zadnjih
let
bejih letih
T
po odbitih dveh najsla-
vezana.
države
tem slučaji preide plačilni zaklad v last
. 25. določuje, da se izdelate dv kovani enakoglasni pogodbi.

nekole
sedaj
4 °/
o
6. določuje, da ima družba državi povrniti do plačana poroštvena plačila za moravsko-šlesko
in pa
mesecev po potrjenji
severno železnico v svoti 8,088 657 gold. 21 kr
zamudne obresti v teku
Zabavne stvari.
vpn
pogodbe.
Računi vseh delov severne železnice imajo hodnje biti enotni.
Ravno tako ima si družba sama preskrbeti in je zato porok z vsem imetjem in dohodki, potreben denar za dodelanje zgradbe one železnice
Zamet v stepah.
Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoriean
(Dalje.)
Družba iz na

slova držav] česar zahtevati
Za to.
Ko sem vzbudil se, uže
bil dan; ali po
svet
poroštva
udi za preteklost nima ni- lobi sem poznal, da ni še nehala vijavica. To je potrdil mi prišli sluga, ki je tudi povedal, da so o svitu
ker se družbi podaljša obrok za pripad že- dečaki vrnili se z najdenimi konji vred. Skoro je prišel
leznice Jedlersee-Ganserndorf-Marhegg in pa Oderberg i starec, da mi je sporočil to; ali težko sem ga izpo
do pruske meje, ima družba državi
mesecih po sklep
pogodbe plačati odškodnino 1,314.732 gold. 11 kr
znal, tako je bil prijazen in zgovoren. Spregovoril je o negostoljubem sprejetji minolega dne ,
hvalil se je s
določuje pravico države, odločevati vožnino na prisotnostjo in se srčnostjo svojih dečakov , ki so bili
severni železnici in to tako, kakor so sedaj najnižj državnih železnicah
pri
uganili, kje v stepi utegne biti tabun, da je iz uganje
nega kraj
polagoma
vabil ga
odni promin bure
'	^ViVLJUlVUU«	JLY.1U.JC*	IZJ Y CiUli ^Ll U^VUUJl ^/IVUllU UUl v«
Kot meja, na katero naj se pri tem država ozira, ter da so brezi vsakoršnega kvara dečaki pripodili ga
se določi prinos železnice
to tako
ječih 74.511 Vi delnic po 1000 gold. c.
da naj
obsto- domov. Ali opomnil je, da jaz ni misliti ne morem na
1050 gold
pot
>
ker je vijavica skoro hujša

nego je
bila poprejš
prinašale na leto po 105 gold. (vladin načrt imel njega dne, če prav utegne, kar je bilo po noči
»
kako
je še 112 gold.)
Dalj
odločuj
ta
uro upokojiti se metež, naj nikar ne verujem temu pre kaj vse se sme pri računanji stanku, ker nenadoma vstane zopet, kajti take vijavice
i
odšteti od dohodkov, namreč pravi stroški prometa, ki naglo zima vstaja o njih, trajajo neprestano po tri
davki
*
pokoj
(povračevanje) prioritet in delnic
zdravništvo, obresti in amortizacij
dni
>
če ne delj časa. Videl sem , da je res to
jako me je ta resnica
oplašila, ker
je poprejšnj
in
dne
Pododsek je ravno pogoje tega §. še na vse strani tako neusmiljeno bilo zalotilo me vreme pod milim ne
poojstril razun te
da je
znižanjem dohodka od delnic
bom
Dal sem torej pregovoriti
da nisem mislil na
od 112 na 105 gld., pa tudi še z druzimi določili, vladi daljši pot, šel sem samo na dvorišče, zato da sem se
preskrbel veliko prosteje določevanje vožnine
ivujiivvi « ^iaivvj jj i uoouju uuiuLiovaujo vuiuiuc, posebno v; v tan , ivj u jo uouua/ ^aucia 1x10. iciav; 1x1 viuiuvjui;
pa odločil vožnino za premog iz ostravsko-karvinskih kakoršno je bilo, nisem videl daleč po okolici. Kar je
preveril
je usoda zadela me
takem vremeni
o Dunaja in pa do mest na poti po najnižjih se-
jam
danjih vožninah
8. določuje, da so vožnine, katere določuje tr
bilo največ, videl sem, daje v stepi, polni samega snega zedinilo se nekoliko bivališč. Prvo bivališče je bilo to
?
v katerem sem prenočil
drugo je
o •	, VAM, ov 'ufumu,	uvivv^uju ti" »	vrn ovrn ^i^uuui ,	U^U JV UH-
govsko ministerstvo, smatrati za najvišje, pod katere doba je kazala, da je še rednejše, bivali
bilo še veče in po
sme družba segati
dalj
uiufivt^ OU^Ull 9 U.UUJV} u.ct ou JLUUU
tudi osebne polajšave javno razglasiti
so v njem star-
da se imajo vožnine in vse čevi sinovi se soprogami in z mlajšimi vred. Dorastli
določuje proge za železnice, katere je vezana novali k
pekarnica
vnuki so imeli sami svoje koče, ki so jih Kozaki ime
družba dodelati, in to v teku 2V„ let po podelj
kon
a neko drugo dolgo poslopje, kakor kaka to je bilo najemnega služabništva bivališče.
V-.JU	1U \j\j T	U. lj /JJ IvU JL/ \j I^V-ZU-^AJ \jl1l ±x\j ll	^VJUttl UlUiij - l)vj J vxl\j JU Cl/J kj ujl U. kj £ U» CJ1 U. u Ui kj ul. JLO u T U>
cesiji, namreč z Bjelica čez Tešen, Fridland, Frankstadt, Med temi bivališči so bile živinske staje, konj
Valaški Mezerič do Bistrice
dalj
čez Holešau, Halein, p o vi t k
Kremsir in se med Kremsirom in Zborovico odcepi do še ne odločenega mesta moravske transverzalne železnice ali pa do moravsko-šleske severne železnice.
>
to je

na eni strani zadelane kolnice
to je da-si redu
napolnjeno bilo z domačo živadjo raznega roda, a
so bivališča bila, kakor so po stepnih krajih
v
10
5
15. določuj
dalj
če prav so staje okrog in okrog bile zavarovane
tudi sedaj uže država rabiti nekatere dele severne že
leznice..
nadrobnosti, kako sme z visokimi trstikovimi ploti, ki je obili
o
jačil jih
in
ekako zavetoval, vendar je mraz bil tako silen in
bura je tudi le-sem prodirala prošinlj
tako
da je
16. našteva 10 krajnih železnic, katere je vezana najtolstej
bla
družba severne železnice na lastne stroške dodelati v skalo se vzajemno, oglašalo se
tudi konjsko pleme, stalo mirno
>
sti-
in živad je grela
teku
let.
17.
živad. Naglo vremensko zmeno poprejšnjega dne so očito
j
18. in 19. določujejo še nadrobnosti glede morale bolestno čutiti tudi nedornače živali.
Nenadne
teh in pa druzih krajnih železnic.
mrzlote in izdajne zime vpliv se
čudovitejše kazal
20. obsega popolne odpovedi družbe glede vseh na njih. Plenečih ptic: vran in krokarjev so celi oblaki
ugovorov in pravic glede preteklosti.
. 21. določuje, da ima severna železnica svoje pra
vila v soglasje spraviti s to pogodbo, in vse potrebne prenaglo zavila se in odela se
kar padali na blago, na vole in konje, ki so stali po
bila vzela jim živež, ker je bila
ali so tudi te
ogradah, ali je zemlja
snegom
>
10
živali iskale potrebne gorkote v bližini živih bitij
so blagu spuščale
hrbet, zapikavale se rnu
Ptice kij
nom v tela, iskale so v gorki krvi živeža ali razgretja
v Kamniku
niso bale se, ne plašile, ker je žival rjula
letu
(+ Gospod Janez Debevc), joštar in posestnik
, umri je dne 24. februarija po noči v 69,
svoje starosti. Pokoj
tudi v časih
odganjala svoje napastnike. Morali so ljudje blago bra
nemirom šega pritiska tako zvanih
ajhuj
tavovernih liberalcev
niti
svojo puško in ustrelil sem nekolikokrat
a	t---------------v ^ T UU1U ^tNvuTv.v.mu ""V; IUJVV/Y	-
stanovitnega narodnjaka, spremili so pri pogrebu vsi od
le-teh podnebnih razbojnikov. Jaz sem prinesel lični krogi kamniški in iz okolice
hlap
so jih bili z vilami
5
gospodarj
in stoprv po dolgem trudu
veren rodoljub
Naj v miru počiva
se nam je posrečilo, da smo odpodili oblake požrešnih
ptic, ki so bile steple se iz cele stepe na tisti prostor živočih stvari.
tem lovu in ko sem gledal, kako je čila mladež napajala in krmila blago, minolo mi je jutro. O polu-
dne so me bili na obed povabili v največo kočo, kamor je prišel tudi ded. Sedel sem v izbi
(Na Dobrovi) prične se misij on pod vodstvom
oo. Lazanstov prihodnjo
soboto, in
bo trajal
dni.
(Obravnave pred porotniki v Ljubljani) pričele
so se 2. dan t. m. in imajo trajati do dne 10., ako do
tedaj
ne bodo zgotovlj
priprave tudi še za druge
tožbe. Med hudodelstvi, zarad katerih se vrše obrav
taki
ki je kazala imovitost in modrost
prostorni in
trij
Za posebno narja
zoper zatožence, nahajajo seštirji slučaji uboj spolskega
mizo smo sedli samo starec, jaz, Marijica in stara Hana Marijica, zdelo se je, da je ljubljenka cele rodovine,
Hana, ker je bila nje varuha, uživala je posebno ljubav in da-si je bila služabnica
»
eden
posiljenja, eden
t
m
in eden
ponarejanj
de
P
Ta
sta hudo
delstev kaže nam žalostni stan izobraženja naše doraša joče mladine. Pijančevanje, pretepi in uboji in še gro zovitejše hudodelstva, to podobo neposajencev naših ka
~ —	"""	, rouuai S5U jd&u uesilll JI
Nam so gospodinje same stregle o obedu. Ostala rod
vendar so jako čestili jo. žejo nam leto za letom naše porotne obrav
bina, moška
Obed je bil izboren
ženska mladezen, jedli
drugo mizo
~ j v	jaz in stan sva se pridno gostila
Marijica je malo jedla, toliko, kolikor res ptica uživa
čela
(Za letošnjo prvo porotno sesijo),
marca, so bili izžrebani sledeči porotn
?
Anton Wefiiter
Stari je često govoril z njo
nekolikokrat
?
tudi jaz sem ogovoril jo drt m
Karol Lanthieri, grajščak v Vip stilničar v Zagoncah; Viktor Dolenec, posestnik v Raz
ki se je pri-
Grof
, go-
>
odgovarjala je samosvestno in mirno
prav je o mojih vprašanjih zarudevala
če
kakor cvetoči
Adolf Galle. grajščak v Zgornji Šiški; 1

Slibar, posestnik v Selcah
----- * uov,uj'	j a 1uuv.
Josip Tribuč, hisui posestnik
mak
Zbog teh nje rudečic, ker je bila nenavadno lepo oblečena, pa ker so nje oči bile tako zgovorne, smijalo se je tetiki kar samo malo po malo srce; deda so posebno bodrile barve, ki so krasotile jej bleda lica, hvalil je nje krasoto iu povedal, da prvič vidi jo — ljudem
in trgovec na Gliucah; Ignacij Seemann, hišni posestnik
in trgovec v Ljubljani; Šimen Pogačar, hišni po sestnik v Ljubljani;
Anton Kotnik
podobno
(Dalj
prih.)
Jakob Kapš, zlatar v Ljubljani; Jurij Lah
župan v Lazah; Vincencij Novak, tr oiški;
Franc
sestnik v Lukovici
posestnik v Ljublj
*	----,	. A
Maks Krenner
posestnik in
; v Spodnji
vodja kranjske stavbene družbe
j vuuja ividujsiie siavueu
Ravnihar, deželni knjigovodja; Martin V
7
, p 0-
Karol Hudabiunigg, hišni posestnik
Naši dopisi
v Ljubljani; Anton Pretner, hišni posestnik v Ljublj Emerih Mayer, bankir v Ljubljani; Franc Modic sestnik in trgovec v Lahovičah; Anton Ravnikar.
t
Gorice 2. marcija (Izv. dop.) Nemila smrt nam P°ysestaik v Ljubljani; Rajmund Krisper, trg
je nagloma vzela zares nadepolnega,
rega mladenča Jožefa Pagliaruzzij
z izvrstnim vspehom juridične študije in
čas pripravljal za doktorat iz iste stroke dihnil plemenito dušo
okoli 25 let sta
hišni posestnik v Kranji
in
, ki je dovršil se je poslednji Včeraj je iz
logar na lja
Alojzij Minatti, posestnik
Josip Bleiweis, hišni posestnik v Ljub
-■•bSi?	JJiClVVeiS, nitmi posescu
Jurij Sepetavec, posestnik in gostilničar
potem ko je bil pred par dnevi
u i i 1	uuou j putcm au je un pr<
zbolel na možganski mrenici. Jutri se odpelj
kojnikovo v Kobarid, njegov
hočej vilu.
, Ranjki obilo prijatelj počiva
sprevoda do zunaj mesta udeležiti
truplo po-
ojstni kraj. Rodoljubi se
velikem šte-
. . _	w	v btepanji
vasi; Anton Jeločnik, hišni posestnik v Ljubljani; Josip
Regali, mizar v Ljubljani; Pavel Del Negro, grajščak v
Kranji; Anton Gaber, posestnik v Škofji Loki; Avgust
J
ki je pokazal tudi pesniško žilo
imel
A	______ ______ v	AAAIV/A IG	.	_____ 7	_____ ___^ _ ^^
vrste najboljših"rojakov.~Naj v"miru dr' Anton	^oncipijent v Ljubljani; Vaso Petričič
Winkler
gostilničar v Ljubnem in trgovec v Ljublj
hišni posestnik v Ljublj
Iv
Cvenkelj
»
Oroslav Dolenec, hišni posestnik Mihael Stare, grajščak v Meng
Ljubljane. (Potovanje cesarjeviča Rudolfa in nje
trgovec in hišni posestnik v Ljublj čevljar v Ljubljani; Anton Jerančii

Jakob Skrbi
gove soproge) s Pulja preko otoka Lakroma, mk in dalje ob izhodnih bregovih jadranske
ršilo se je pri najlepšem vremenu
Dubrov-morja
v Ljublja
hiš
f
Za nadomestoval
posestnik
bani: Anton Avbel
porotnike bili so izži
celo sijajno. Ljud
. ""vvu	, JUlOUl
hišni posestnik; Janez Cinkol
posestnik
i
Šebe
stvo sprejemalo je visoka gosta povsod z velikim na-
stilničar; Josip Boka v
hišni posestnik
T
go
vdušenjem
vse lepote onih kraj
Cesarjevič sam razkazaval je svoji soprogi
1 znane mu uže od njegovega pr
ključar; Andrej Druškovič
hišni posestuik; Franc Pilko
vega potovanja. Vse potovanje ima trajati mesec dni
(Presvitli cesar) darovali so društvu katoliških
pomočnikov v Šentvidu pri Ljubljani za zgradbo društvene hiše 300 gold.
v-----? ------j ^»"^uuT^, UIOUJ pusesbu
lavec, hišni posestnik; Franc Blaž. slikat Franc Treven.
hišni posestnik; Jakob Mi
T
n, hišni posestnik, vsi v Ljublj
(Blazen na strehi.) Preteklo nedelj
pleskar
krog
polu
(Gospod deželni predsednik baron Winkler)
je ogledal pretekli teden račensk
si
dne zapazili so memogredoči blaznega na strehi gospodarskega poslopja ljubljanske bolnišnice. Ko so hoteli iti po-nj na streho , pripravljal se je skočiti na cesto.
doli
Spremljal ga je tje okrajni glavar gosp. Mahkot.
tovo bo to ogledovanje posredovalo tamošnjim gospodar- vili^v bol
v povodnji
Go
Uže je vrgel doli kapo in se prekrižal endar premislil in urno zlezel

potem pa se
vrh slemena od koder
so ga s pomočjo dolge lestve srečno oteli in zopet spra
jem
pomoč zoper vedne škode po povodnj
Prav
enake razmere, kakor v Račni, so tudi v Malem Gabr
(O kamniški železnici) zadnjim »Novicam" z Du
in Dobu pod Zatičino, katere po tisti poti
naja poslan teleg
bilo pomagati prav jeni obliki
trdi
da smo prisilj
dospel je stavcu v tako pokv
dežel
kranjska »izdala"
popraviti oni stavek
ki
za 50.000 gold.
71
dotičnih delnic.
Namesto besede »izdala mora telegram prav, kakor je bil oddan:
u
glasiti se
arnmer ia je koj v začetku govora kratko pa krepka
prevzela",	zavrnil Carnerija , potem pa je govoril tudi res o pro
ker je samo po sebi razumljivo, da delnice izdati je	računu, sklicevaje se na leto za letom zmanjšajoč se
posel onega društva ali osebe, katera dobi privoljenje,	primanjkljaj, dalje o neovrgljivem napredku našega ustav-
železnico delati in kasneje rabiti. Sicer pa se sklicu-	nega življenja, ker je zbornica sedaj res zastopnica vse
jemo na postavni načrt sam, katerega ob enem priob- države, kar prej ni bila.
žimo.
desnici rekel je govornik:
Novicar iz domačih
in tu
dežel.
Dunaja.
Pretekli četrtek je začasno
pretrgal
Mi smo tukaj na desnici dobri Cehi. Poljci, Nemci, Slovenci, Hrvatje in Rumunci, mi smo pa tudi dobri Avstrijci in bodemo to in uno tudi ostali.
Za tem govornikom začel je nemški Čeh Schar-schmid pritrkavati Carneriju, je tu in tam ministrom vrgel katero ^debelo in skušal nemške konservativce hujskati zoper Cehe in druge Slovane. Svoj dolgočasen govor
železniški odsek posvetovanje o pogodbi z družbo severne železnice in to po treh dolgotrajnih in zanimivih sklenil je z nado , da bode prihodnost zopet državno odsekovih sejah. V prvi teh sej levičarji s Herbstom, misel in s to Nemce potisnila v prvo vrsto pod črno-Tomaščukom, Rusom itd. niso prav vedeli, kako staviti rumeno zastavo (kakor bi bilo sedaj drugače).
tem govornikom bila je sklenjena prva seja bucl-
se nasproti predlogom pododsekovim. Drugi večer našo one predloge z vsem mogočim in nemogočim orožjem sofistike, podtikanja in presukavanja, tako, da
getne razprave.
soboto govoril je prvi dr. Katrein, Tirolec, ud
je bilo videti, kakor bi uže ta ali uui omajan v svojem Hohenwartovega kluba, prav v duhu spravljivosti, prepričanji.
ka-
koršne bi si bilo želeti pri vseh avstrijskih Nemcih.
Posebno ojstri so napada Tomaščuk-ovi in Herbstovi	Rekel je: Mi Nemci iz alpinskih dežel čutimo se po
nasproti dr. Riegerju in dvornemu svetovalcu Witeku.	vsem edine s Slovani, tukaj na desnici nahajamo zavez-
tretji seji je odgovarjal stvarno in mirno na vse na-	nike za prostost in pravico, tukaj nahajamo Cehe, Poljce,
pade levičarjev poročevalec dr. Bilinski, ne ravno trdeč,	Slovence, Nemce, Lahe, pravo podob j naše države, tukaj
da bi bili pri predlogih pododsekovih izključeue
vsai;e
smo zbrani in vsi edini v boju zoper one, ki so po zlo
poprave, dokazujoč pa, da so načela pogodbe vseskozi rabi prostosti zanetili pogubni narodni razpor itd. (Ve
ugodnejša, kakor pa takoj kupiti severno železnico.
Pri
lika pohvala na desni.)
izvrstnim govorom poštenega tega Tirolca oglasil
glasovanji zavrgel se je v prvi vrsti predlog Schone-rerjev za prevzetje severne železnice v last države z se je Schonerer s svojim navadnem molikovanjem kneza
vsemi glasovi zoper enega; potem pa se je predlog pod-
odsekov sprejel za podlago nadrobne raprave s 17 gla-
Bismarka.
Potem prišel je k besedi slovenski poslanec Raič, ki je našteval in živo risal krivice, ki se gode Slovencem
zanimiva pa je postala razprava po tem tudi pod sedanjo vlado še izrekoma glede šolstva po-
sovi proti 15.
Še bolj
glasovanji izrekoma pri §. 7.
pog
odbe.
sebno na Stajarskem in Koroškem.
Zahteval je na
Prej še zagovarjal je leviški poslanec Weber nače- korist državi narodne pravice tudi za Slovence.
loma pogodbo nasproti sprejemu v državno last izre-
Predgovorniku odgovarjal je jako piškavo dr. Maag,
koma glede na veliko število in dolge proge priličnih kateremu se menda še danes ne sanja o slovenski abced-železnic, katere se imajo deloma še dodelati, deloma pa niči. Proti koncu svojega govora očital je minister-se uže izdelane privzamejo skupni mreži severne že- skemu predsedniku poleg druzih napak tudi to, da nima leznice.	čutstva svoje dolžnosti in nezvestobe za dr-
žavo. Te izraze mu je predsednik dr. Stnolka kot ne-
Enako so kazali drugi govorniki z levice izrekoma
tudi Schaup, da
so proti pogodbi načeloma glasovali parlamentarne zavrnil po dokončanem govoru.
Taaffeja na njegovem mestu.
samo za parado, sicer pa so v resnici za pogodbo, pri	Potem govorila sta še češki poslanec Tonner skle-
kateri se imajo nekatere točke pogojev še poojstriti in pajoč svoj govor z nado, da nova zbornica najde grofa oziroma pojasniti na korist državi.
Konečno se je sklenilo sedaj od levičarjev izrekoma	Skleo družeča dneva raznrave ie delal znan denar
. 7. pogodbe stavljene dostavke in premembe v posvetovanje zopet izročiti obstoječemu odseku, kateri jih bo prej ko ne stvarno sprejel in sploh na to gledal, da se pogodbi ne bo mogla očitati ne mehkota in popust-
ljivost
jasnost.
nasproti družbi severne železnice, pa
Sklep druzega dneva razprave je ski ženij dr. Plener, rojen denarski minister, ki pa še
zmiraj ne dobi prilike za dejanske svoje izredne spretnosti.
Tudi ta ponedeljek še ni bila sklenjena splošna razprava, začetkom seje govoril je v imenu vlade mini-
-	•	•	•	« • « .	m
za
tudi ne ne- ster Dunajevski, obširno, ^temeljito in vspešno
?
Ta petek pričela se je v državnem zboru splošna Ed. Siis,
njim gališki poslanec Evseb. Cerkovski in konečno še
vsak teh govornikov po svoji stari navadi.
budgetna razprava. Levičarjev oglasila se je dolga^ vrsta
Včeraj
pričela se je razprava s
!
U ure
trajočim,
in to govornikov, katerih je slišati vsako leto. Štajar-	krasnim govorom poslanca Hausnerja, za njim bila
ski Carneri, osebno bolj podoben invalidu z bolniš-	je razprava sklenjena in začel je potem govoriti glavni
niče, kakor kolovodju štajarskih Nemcev, pričel je borbo	govornik levičarjev Herbst, za njim pa glavni govor-
s posnetkom dogodeb iz različnih volitev v zadnjih letih,	nik desnice dr. F and er lik, za njim pa pride še na
iz katerih je hotel dokazati, da je pod sedanjo vlado vrsto splošni poročevalec dr. M a tuš.
Zadnje dni od
nevarnost za postavo in pravico večja, kakor na Tur- likovana sta bila niže-avstrijski namestnik baron P o-
škem izrekoma sklicaval se je na volitve velikih po- singer z redom železne krone I. vrste, in pa dunajski sestnikov na Moravskern in pa na volitve v trgovinsko policijski predsednik Krtička z velikim križem Franc
zbornico brnsko. Sklepal je svoj govor s tem, da je Jožefovega reda.
rekel,
»
da dvomi nad svojo pametjo" in pa ven-
dar se vpraša , jeli more grof TaalFe
Ogerska.
• -
Minule dni praznoval je Koloman
verjeti na drugi
Tisza lOletnico svojega predsedništva v ogerstsein mini-pričetni, prestolni govor; tak bi bil za narodno človeško sterstvu. Deputacija 70 poslancev, vsi veliki župani in pamet nerazumljiv. Vse te in take fraze pa niso mogle cesar sam čestitali so mu pri tej priliki. — Gosposka pripraviti invalidnemu govorniku tudi malo vspeha ne. zbornica se neki vendar-le pripravlja pri razpravi o
Potem oglasil se je od desnice češki posl. Zeit- preustrojbi gosposke zbornice nasprotovati vladi. Cuja

ge pa, da hoče grof Andrassy posredovati, in misli se, čanja za papeža
Trdi
se
da bode imel vspeh.
imel imeniten govor
j
da je pri tej prilik
papež
Nemška.
Državni zbor dovolil je Bismarku iz-
Egipt
General Buler se je od studenca Abu
da
reden kredit za afriško kolonijo v Kamerunu. Bismark klea 8 sv°j° srečno rešil do Nila, in misli se sam očital je večini državnega zbora , da se ta obrača se bode sedaj angleška vojska brez daljne nesreče mogla po unanjih vplivih. Sicer pa vse kaže, da je Bismarkov zbrati skupaj v varnem kraju.
vpliv tudi v Angleški zelo velik, tamošnji ministerski predsednik Gladston imenoval ga je največjega državnika sedanjega časa.
Švica.
Zopet so tukaj zaprli 20 anarhistov, in
Telegram
??
Novicam44.
med temi 7 domačinov, drugi večidel Nemci.
Genfu
prijela je policija tudi anarhistično tiskarno časnika „La Revolte" in pa vse dotične papirje.
Rim.
ponedeljek prejel je papež čestitanje Govornikov je vpisanih nad 190
Dunaj, 4. marca ob 2. uri 32 minut popoludne.
Ravno je dokončal poročevalec Matuš svoj govor; večina in Coroninievci sklenili so prestopiti k nadrobni razpravi državnega proračuna.
govor ministra
kardinalov k svojemu rojstnemu dnevu in obletnici ven- Dunajevskega smatra se kot program vladin
volitve
za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske in obrtne zbornice v Ljublj
na znanje
bode pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih gl
da se
16
dan marca 1885. 1
od
popoludne se bode to glasovanje tudi končalo
ure dopoludne do 5. popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob 5. uri
Ako se volitev
vrši z
dopošiljanjem od volilcev podpisanih glasovni
glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu oblastvu prve stopinje (na deželi
glavnem mestu Ljubljana pa
marca 1885. leta.
morajo napisane in podpisane
kr. okraj
glavarstvu
mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer je podjetje, zadnji čas do 12
v
dne
sprejemale
Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovnice ne bodo
Glasoštetje bode volilna komisija 16. dan marca 1885. 1. začela
spele se ozira samo tedaj, ako so bile pravočasno oddane pri obrtnem oblastvu
Na glaso
med glasoštetjcm do
Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je uže zgoraj omenjeno, na izvoljo,1da voli ali
ustno, ali
ali
da svoje može na glasovnici napisane sam poda volilni komisiji,
da s svojim imenom podpisano glasovnico, priloživši jej izkaznico, odda obrtnemu oblastv katero obe pošlje volilni komisiji.
Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah m(
stopinj
r
zapisano ime volilčevo
Tisti volilci, kateri volijo tako, da pošiljajo napisane in podpisane gla
z izkaznicami vred v določenem roku oddati ali doposlati obrtnemu oblastvu
podjetje. Take glasovnice z izkaznicami vred se smejo dopošiljati po c. k. pošti občinskih uradih ali po posebnih poslih.
biti zunaj
morajo svoj
o
stopinje tistega kraja
lasovnice
je
>
po c
davčnih uradih ali po
Po preteku določenega roka obrtnemu oblastvu dospele glasovnice se ne smejo nič več vzprejemati Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse >
se volilni komisiji po pošti pošt in obrtne zbornice v Ljubljani."
loge
pošiljajo
proste, ako imajo na adresi pristavek: „V volitvenih zadevah trgovske
ijo
Volilci trgovinskega odseka, in sicer volilci I. in II. volilnega razreda dobe rudeče glasovnic članov.
Volilci III. volilnega razreda trgovinskega odseka dobe višnjeve
Volilci I. volilnega razreda obrtnega odseka dobe zel Volilci II. volilnega razreda obrtnega odseka dobe bel Volilci III. volilnega razreda obrtnega odseka dobe
Vsaka volilna kategorija (volil
m
ueve g
b gl a s o v n
glasovnic
&ne glaso
in
olijo
lijo 10 čl
a volij
olijo 4 čl
člana.
čl
zoruje se pa tu posebno, da morajo volilci vsake kategorij
razreda voliti, v kateri imajo sami pravico voliti
red) voli sama za-se njej pripadajoče število pravih članov
Opo
ali vsacega razreda svoje zastopnike le iz onega
Dalj
poduk je v razpisu volitve, kateri se vsacemu volilcu dostavi
Ljubljani dne 24. februarija 1885.
kr
volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani
Chorinsky.
Odgovorni vrednik
stav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani