176
Ventil 16 /2010/ 2
Kriza – čas razvoja 
Razvojna strategija Slovenije
Srečko KLEMENC
Sreïko Klemenc,  INOTEH, d. o. o., 
Bistrica ob Dravi
Pred letom se je še veliko govo-
rilo o strateškem razvoju Slove-
nije. Danes so aktualne povsem 
drugaïne teme. Takrat se je go-
vorilo, da se želimo ravnati po 
Skandinavcih in vlagati v razvoj. 
Mnogi so mislili, da bo kriza le 
rahla, kratkotrajna osvežujoïa 
prha in vlada se je namenila 
rešiti velika podjetja, ki še pla-
vajo. Tista, ki so polna vode, pa 
se lahko potopijo. Sredstev za 
reševanje vseh je premalo. Sedaj 
krpamo potapljajoïe se velikan-
ke; vzdrževati pa bo treba tudi 
brodolomce in vlagati v razvoj. 
Krizi pa še ni videti konca. 
V industrijsko razvitih državah se v 
ïasu krize podjetja pripravljajo na 
naslednje obdobje gospodarske rasti. 
V tem ïasu ni pritiskov trga in pod-
jetja se lahko posvetijo izboljšanju 
svojih izdelkov, inovacijam v proi-
zvodnji in razvoju. Ko se krivulja ko-
njunkture priïne ponovno vzpenjati, 
ta podjetja že lahko ponudijo izpo-
polnjene in s pomoïjo poveïane av-
tomatizacije tudi cenejše izdelke.
Obdobje recesije naj bo obdobje 
razvoja
Razvoj v ïasu recesije blažilno vpliva 
na krizo. Sredstva za razvoj si skrbna 
podjetja in države naberejo v debelih 
letih konjunkture. Tega pa veïina pri 
nas ne premore. Tam, kjer ni kreditne 
sposobnosti in podjetniške drznosti 
– korajže za razvojne poteze, bodo 
ob ponovnem porastu gospodarstva 
štartali z zastarelo tehnologijo. Nji-
hovi izdelki ne bodo dovolj atraktiv-
ni in temu primerne bodo tudi cene. 
Sredstev za razvoj bo še manj in po-
sledic si v naslednji recesiji ni težko 
predstavljati. Za Slovenijo je v blagaj-
ni EU rezerviranega veliko denarja. 
Moramo le utemeljiti, kako in za kaj 
ga bomo uporabili. Zato pa je seveda 
potreben naïrt za strateški razvoj. 
Pred dobrim letom smo se želeli 
zgledovati po Skandinavcih in po-
stati druga Švica. Zakaj pa se ne bi 
zgledovali kar po Švici? Smo alpsko 
ljudstvo, individualisti in imamo 
podobno mentaliteto. Eni in drugi 
smo zelo ponosni na lepote svoje 
domovine, radi kaj »potuhtamo« 
ali izumimo. Res pa je, da smo Slo-
venci zavistni in na svoje izumitelje 
malo manj ponosni. Naša zavistnost 
nas moïno ovira pri poslovnem par-
tnerstvu, saj resno jemljemo prego-
vor, da v »španoviji še pes crkne«. S 
takšnimi nazori je težko vzpostaviti 
skupinsko delo in razvoj. Menim, 
da bi hitreje uspeli, ïe bi imeli go-
spodarstvo velikega števila pretežno 
manjših podjetij, kot so gospodar-
stva Švice, Avstrije ali Baden-Wür-
tenberga v Nemïiji. Prav zadnje je 
sredi velikega nemškega gospodar-
stva že desetletja najuspešnejše in 
je bilo vedno vleïni konj nemškega 
gospodarskega ïudeža. 
Zgodovina je Švabe (danes Wür-
tenbergerje) v predalpskih hribih in 
Švicarje v Alpah oblikovala podob-
no kot Slovence na vzhodnem delu 
Alp. Pri nas, tako kot v Švici, južni 
Nemïiji ali Avstriji, bistri in podjetni 
ljudje kmalu zapustijo velikega delo-
dajalca in svoje zamisli uresniïujejo 
na lastno odgovornost. V teh deže-
lah zna majhno podjetje prevzeti 
velike naloge in jih reševati skupaj 
s podobnimi podjetji. Ko je ena na-
loga opravljena, gre do naslednjega 
izziva vsak svojo pot. 
Zmotno je mnenje, da temelji visoka 
življenjska raven v Švici na banïništvu. 
Kot mi je ob priložnosti zatrdil sam 
predsednik švicarske gospodarske 
zbornice, sta temelj njihovega gospo-
darstva strojništvo in elektrotehnika. 
Prav tako v Baden-Würtenbergu, kjer 
je težko najti vas, ki nima vsaj nekaj 
majhnih podjetij strojne ali elektro-
industrije. Majhna privatna podjetja 
lahko sama, z malo zunanje pomoïi, 
hitro in zelo uspešno poveïujejo svojo 
sposobnost in proizvodnjo. Krize rešu-
jejo sama in pri pomanjkanju naroïil 
ne kliïejo takoj na pomoï državo.
Skandinavci imajo drugaïno men-
taliteto. Prebivalci dežel z dolgimi 
zimami in tisoïletno pripadnostjo 
in zvestobo svoji monarhiji imajo 
verjetno veï obïutka za skupnost in 
služenje velikemu delodajalcu, kot 
je to obiïaj v goratih deželah brez 
lastnih monarhij, kjer je vsak na svo-
jem griïu svoje usode kovaï. 
Posnemati skandinavske države ni 
lahka naloga. Norveška, bogata z 
nafto, lahko pokriva velike držav-
ne investicije, tudi zmotne, brez 
davkoplaïevalskega denarja – kot vse 
z naravnimi bogastvi blagoslovljene 
dežele. Švedska, bogata s kvalitetno 
železovo rudo, je ob koncu 19. stole-
tja stavila na jeklarsko industrijo. Fin
MNENJA

177
Ventil 16 /2010/ 2
ska – s svojimi ogromnimi gozdovi in 
vodnimi potmi – pa je razvila lesno in 
papirno industrijo. Državna podjetja 
na Švedskem so posledica razvijanja 
železarstva, ki ga je podpirala mo-
narhija, na Finskem pa veïdesetletni 
pritisk in nadzor Sovjetske zveze. Vse 
tri imajo trdne temelje, na katerih so 
ob koncu preteklega stoletja gradile 
stabilno socialo, medtem ko smo mi 
komaj razvijali industrijo brez tradi-
cije in brez naravnega bogastva. To 
industrijo, ki smo jo zgradili z lastnim 
razumom, brez uvoza komponent 
in pameti, pa smo po osamosvojitvi 
veïji del zaigrali, po skoraj dvajsetih 
letih pa nam zmanjkuje tudi izkuše-
nih praktikov. 
Slovenci nimamo prebivalstva, ki bi 
se veï generacij preživljalo z delom v 
istem velikem industrijskem obratu, 
zaïenši pri rudnikih in železarstvu, kot 
na primer v nemškem Porurju ali na 
Švedskem, kjer sta ruda in jeklo dvignila 
deželo iz revšïine. Imamo le potomce 
tistih, ki so v drugi polovici preteklega 
stoletja prišli s podeželja v velika, na 
hitro ustvarjena podjetja. Na priuïeno 
delo niso bili preveï ponosni, znanje ni 
bilo njihovo, konïni izdelek jim je bil 
bolj ali manj tuj, doma pa jih je ïakala 
njiva, ki jim je lajšala preživetje. T o je 
verjetno prekratka doba, da bi se razvila 
industrijska družba in z njo obïutek pri-
padnosti neki stroki. îe se delavci danes 
borijo za svoje podjetje, je to obiïajno 
obup, ker ni druge zaposlitve. 
Za nas, z mentaliteto Martina Krpa-
na, je bolj primerno, ïe pogledamo 
ïez hrib. Mislim, da nam je njihov 
naïin dela in gospodarjenja bolj 
znan kot skandinavski.  Tudi pri nas 
skoraj vsak deseti nekaj poïne po la-
stni pameti in volji. îe ne v lastnem 
podjetju, pa na ïrno. îe bi zmogli 
zbrati ta potencial in ga usmeriti v 
vsestransko zadovoljivo obliko go-
spodarstva, bi hitro napredovali s so-
razmerno nizkim vložkom. Za to pa 
je potrebna tudi politiïna volja. 
Kaj pomeni vlaganje v inovacije in ra-
zvoj, trenutno še ni ïisto jasno. îe so 
s tem mišljeni izumi in patenti, bo na 
te potrebno še nekaj ïasa ïakati. Kot je 
nekoï dejal Carl Bosch (1874–1940): 
»Kakor umetnik ni gospodar svojih 
domislic in zamisli, tako tudi tehnik 
ni. Napaïno je 
mnenje, da je vse 
izraïunano in ra-
zumno ugotovlje-
no. Kot umetnika 
tako tudi tehnike 
v doloïenem tre-
nutku prevzame 
duh ustvarjalno-
sti.«
1)
 
Do takrat, ko bo 
spoïeta zamisel 
tudi izvedljiva ali 
zamišljeni izde-
lek tudi naprodaj, 
bo po slovenskih 
rekah preteklo še 
veliko vode. îe že jutri zaïnemo iz-
delovati inovativne izdelke inženir-
ske umetnosti, bodo ti cenjeni, le ïe 
bodo tudi kakovostno izdelani. 
Kakovostnemu izdelku se tudi v re-
cesiji in krizi priznava zahtevana 
cena, kljub množiïni ponudbi cene-
nih izdelkov iz Azije. 
Z razvojem bi morali zaïeti spodaj, 
na vsakem delovnem mestu, pri 
upravljavcu delovnega stroja. Ino-
vacija naj bo, vsaj pri nas, že vsaka 
izboljšava kakovosti. Dodatno šo-
lanje obstojeïega osebja pa naj za-
gotavlja poveïanje teoretiïnega in 
praktiïnega poklicnega znanja. 
V popoldanskih in veïernih urah so šol-
ski prostori in uïni centri prazni. Tam 
so na voljo tudi potrebni laboratoriji in 
stroji. Mnogo podjetij z dobro opremo 
dela le v dopoldanskih urah. Popoldan-
ski ïas se lahko izrabi za dopolnjevanje 
znanja in/ali poklicne prekvalifikacije 
obstojeïe delovne populacije. 
Uïitelji in delavci bi tako dobili mož-
nost dodatnega zaslužka in tako pri-
spevali k veïji kupni moïi, podjetja 
pa bi bolje izkoristila svoj strojni 
park, ki je bil ob nakupu itak pred-
viden za veïizmensko delo. Z majh-
nim vložkom bi v kratkem ïasu tako 
lahko dosegli vidne uspehe. Teh se-
veda ne bo, ïe bomo še najprej usta-
navljali komisije in nove institucije, 
povezane z birokracijo. Ukrepati je 
treba takoj. îim dlje bo trajala kriza, 
tem moïnejša bo ob nastopu gospo-
darske rasti konkurenca. 
V podjetju INOTEH je izdelana štu-
dija za izbiro razliïnih sistemov, osi, 
vodil in pogonov, ki se uporabljajo pri 
projektiranju avtomatizirane proizvo-
dnje. Na sliki je štiriosni manipulator 
z mehaniïnim prijemalom, ki ga je 
podjetje INOTEH, d. o. o., razvilo v 
letu recesije. Za vsako manipulativno 
os sta izbrana najprimernejše vodilo 
in najprimernejši pogon. 	 
V INOTEHU na novo razviti štiriosni manipulator z me-
haniÏnim prijemalom
1)
 Originalno besedilo Carla Bo-
scha:
 
»So wenig der Künstler letz-
ten endes Herr seiner Gedanken 
und Einfälle ist, so wenig ist es 
der Techniker. Es ist falsch anzu-
nehmenn alles sei errechnet, alles 
sei erklügelt. Es kommt über Ihn 
im geeigneten Moment wie über 
den Künstler in seiner Schaffensla-
une.«
manipulcija
in transport,
komponente,
razvoj in
izvedba
INOTEH d.o.o.K železnici 7
2345 Bistrica ob Dravi
MNENJA