CELJE, 9. MARCA 1972 — ŠTEVILKA 10 — XXVI — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC CENE IN SOLIDAR- NOST Pričakovano zvišanje cen nekaterih proizvodov, od ti- stih^ ki imajo »luksuzni« značaj, pa do prehrambenih, življenjsko najpo.12embnejših^ je vendarle vznemirilo naku- povalne in potrošniške stra- sti. Preveč. Morda je v pre- hudem odzivanju potrošnika, občana, na napovedi o mo- rebitnih zvišanjih aH o spre- membah cen, na mnenja o morebitnih težavah s primer- no založenostjo trgovin, oči- ten znak našega nezaupanja v nekatere gospodarske ukre- pe. Preskromnega zaupanja v napore, da začnemo vendarle drugače. Ne samo na vrhu, ampak tudi v občinah. In škoda je, da nekateri v na- povedih skoraj načrtno raz- vrednotijo pomen posamez- nih ukrepov. Le zakaj ne znamo obča- nom iskreno in jasno napove- dati in povedati, konkretno seveda ne samo o izhodiščih, kaj bo? Kaj bo v tem me- secu in v prihodnjih mesecih — ittdi pri cenah za posamez- ne artikle. Pri uveljavljanju take »od- prte politike« kontaktiranja s potrošniki pa mora svojo igro odigrati tudi trgovina. Pomanjkanje limon je neka- tere trgovine spodbudilo k »solidarni« prodaji. Potroš- nik je lahko kupil le kilo- gram limon, tri ali štiri, odvisno pač od možnosti tr- govine. S to solidarnostjo na- kupovanja smo bili potrošni- ki zadovoljni. Pri sladkorju pa se je že zataknilo. Se bo pri mesu tudi? In še kje? Ali je nemogoče v takih pri- merih nakupovalne mrzlice, ki nedvomno moti normalno ponudbo in povpraševanje, določiti maksimum, dovoliti nakup le določene količine blaga? Ali bi bilo to nesamo- upravno in nedemokratično? V sedanjem času, ki nam pravzaprav vsem pomeni od- ločnejšo urejevanje razmer, ki jih živimo, na različnih področjih in v različnih de- lovnih sredinah, s takimi po- javi spodbujamo razpolože- nje, ki ni ustvarjalno. Ki ni Spodbudno. Vsakdo, od posameznika do delovne skupnosti, bi mo- ral razumno in odgovorno izmeriti svoj položaj in svo- jo vlogo v sedanjem obliko- vanju novih poti v družbe- nem in ekonomskem življe- nju. In še nekaj — nove cene ne spodbujajo le razmišlja- nja o potrošniški solidarno- sti. Zahtevajo, da v deloviiih organizacijah še okrepimo zahteve po doseganju mini- malnih osebnih dohodkov. To je več kot le solidarnost. J. VOLFAND Laško ZA ŠOLO IN CESTE # v nedeljo, 12. marca bo- do občani Laškega, Rečice, Marijagradca, Brez in Vrha na glasovalnili mestih, na referendumu, dokazali, da svojih otrok,. mladega rodu ne ljubijo nič manj kot ob- čani Rimskih Toplic, Radeč, Žalca, Celja, Hrastnika, Lju- bljane. O V nedeljo bodo vsi, ki jim je pri srcu srečnejša bodočnost mladine glasovali za to, da en odstotek svo- jega dohodka v naslednjih petih letih namenijo za do- končno dograditev popolne osemletke v Laškem. 9 Na referendumu bodo občani z odločitvijo o polod- stotnem prispevku za ceste pomagali rešiti enega najve- čjih problemov, rekonstruk- cijo cest, ki bodo končno pripeljale javni avtobusni promet v Zgornjo Rečico, v Breze in v Vrh nad Laškim. 0 Občani Laškega, Rečice, Marijegradca, Brez in Vrha bodo tako dokazali svojo vi- soko zavest,^ svojo solidar- nost, ko bodo od svojih do- hodkov imovitejši prispevali več, da revnejšim ne bo tre- ba prispevati ničesar. To bo- do storili v zavesti, da niso otroci krivi, če niso rojeni v enakih pogojih za življenje, zato naj imajo enake mož- nosti za šolanje in vstop v samostojno življenje. IMTETE Na včerajšnja seji skTjpščiine občine Mozirje so odborniki skLemili, da odvzamejo odbor- niško imimiteto odbornikoma Alfrediu Božiču in Antonu Acmanu zaradi suma kaznivih dejanj in na predlog javnega tožilca iz Kranja. Oba odbor- nika sta zaposlena v »Elkro- ju« Mozirje in sicer Božič kOt direk;tor, Acman kot glav- ni računovodja. Medtem, ko so Božiča že • aretirali pred tremi tedni, je skupščina predlagala, da ostane Acman na prostosti, da kolektiv ne bi ostal v celoti brez vodstva. Več o zadevi bomo poročali v prihodnji številki Novega tednika. Uresničevanje ustavnih dopolnil ter neposrednih nalog, ki izvirajo iz tega, je nedvomno dolgotrajnejši proces, v katerem bodo v delovnih organizacijah izoblikovali svoje norma- tivne akte ter le-tem prilagodili medsebojne odnose. V različnih kolektivih je delo različno steklo, ponekod so na tem pomembnem področju prišli dlje, drugod so praktično šele na začetku. RAJKO VODOVNIK, visokokvalificiran strojni ključavničar iz FERALITA V 2ALCU je povedal, kako je to pri njih: »V okviru sindikata smo že razpravljali o posa- meznih ustavnih dopolnilih, posebno o XV. dopolnilu. Nekaj smo o tem govorili tudi na delavskem svetu, vendar pa smatram, da so delavci premalo seznanjeni z ustavnimi dopolnili in da bi bilo nujno potrebno organizirati razna predavanja ali kaj podobnega. Če smo naše interne akte že prilagodili tem spremembam, pa po pravici povedano, ne vem ...« (Foto: Berni Stimčnik) £A UStBNUST ČLOVEKA BO CELJE TUDI V IZVAJANJU NAČEL IN URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGO- VORA O DRUŽBENEM IZOBRAŽEVANJU OBDRŽALO PREDNOST, KI GA JE POKA- ZALO S TEM, DA JE MED PRVIMI V SLOVENIJI DOBILO PODPISAN SPORAZUM? Markove teze o relativnem zaostajanju družbene zavesti za razvojem proizvajalnih sil najbrž ne bi smeli dobesedno jemati tudi za našo samou- pravno družbo, v kateri so odnosi v procesu proizvodnje in delitve postavljeni na prvo mesto. Toda kot kaže zavest o zavesti ni tako zelo pri- sotna in močna, da bi bil proces miselnega, idejnega, samoupravnega razvoja člo- vekove osebnosti samodejen. In ker ni, je bilo treba spod- buditi ta prizadevanja z družbenim sporazumom o družbenem izobraževanju, ki so ga minuli teden na slove- sen način podpisali predstav- niki družbenopolitičnih or- ganizacij v celjski občini, predstavniki izobraiževakie skupnosti, nad petdesetih de- lovnih organizacij in pred- stavniki Delavske univerze. Mnogi nesporazumi v od- nosih, krizne razmere v ko- lektivih, stranpoti v samo- upravljanju, yse to je v pre- teklosti in sedanjosti dokaz nuje, da ni dovolj, da človeka postavimo v položaj samo- upravljalca, da je treba storiti več, dati delovnemu človeku podlago in znanje, predvsem pa mu tudi predočiti, kako zastavljene cilje doseči. Te- hnokratska in menažerska pamet je v procesu izobraže- vanja videla samo strokovno, poklicno, praktično izobraže- valno platformo. Ne brez po- litičnega ozadja, kajti samo- upravno neosveščene je pač treba voditi. Kaj pomeni družbeno iz- obraževanje za nadaljnji raz- voj samoupravnih odnosov je ob podpisovanju dogovora jasno opredelil podpredsednik republiškega sindikalnega sve- ta IVO TAVČAR, ki je zače- tek družbenega izobraževanja postavil v osnovno šolo, ni pa izvzel nitii strckovnjaikov z univerzitetnimi diplomami v žepih. Direktor delavske univerze LOJZE SE LAN je v svojem prispevku k razipravi mogel ugotavljati močna nihanja v izobraževanju, saj je bilo pred leti diružbenega izobraževanja mnogo več kct zadnja štiri leta. Vodstvo v mnogih kolekti- vih tvidi danes družbeni do- govor gledajo samo s stroš- kovne plati, vendar narobe, kot bi bilo to vprašanje tre- ba razumetj. Profesor JOŽE ZUPANČIČ, ki je v imenu iniciatorja občinskega sindi- kalnega sveta povedal nekaj uvodnih besed, je med dru- gim dejal, da je stroške za družbeno izobraževanje treba razumeti preprosto kot proizi- vodni, kot poslovni strošek. Ni si namreč mogoče za- mišljati celovite osebnosti de- lovnega človeka brez njegove iz aavesti izhajajoče samou- pravne vloge. In kdor tega ne razume, je hote ali nehote proti resničnemt: samouprav- nemu pciožaju delavskega razreda. Če smo začeli z Markom, tudi končajmo naš zapis o dogcidku, ki je minuli teden Celje spet uvrstil med prve v Sloveniji, da smo nek problem med prvimi dodobra spoznali in storili tudi prvi odločilni korak. Treba je namreč dcdati, da je samo- up.ravljanje eno cd vrhunskih ciljev teoretikov marksizma in da je v njem neprimerno več marksizma, kot navadno mislimo in slutimo. Zato je ena od nalog v bodočem družbenem izobraževanju tudi ta, da se bo v njem mar- ksistična teorija, marksistič- na dn.žbena znanost pogoste- je soočala z našo neposred- no samoupravno prakso. JURE KRAŠOVEC Celje PREDLOG MLADIH Na včerajšnji seji je predsedstvo občinske konference ZM v Celju sprejelo sklep, da bo zve- zni skupščini predlagalo, naj tovarišu Titu drugič podelijo naslov narodne- ga heroja. REALIZACIJA V EMO v EMO morajo v skla- du z zahtevami reelekcije razpisati prosto delovno mesto direktorja. Kakor smo izvedeli. Rado Bre- mec dosedanji direktor, ne namerava več kandi- dirati za direktorsko me- sto. Z urednikove mize v današnjem tedniku smo se ponovno spomnili Dneva zena In vsem bralkam poklonili reportažni zapis Zvestoba nekega življenja, zapis o Hmelinovi mami iz Ljubečne, materi mladega talca, ki so ga v Starem piskru ustrelili pred tridesetimi leti. Preberite. In sedaj ncvu rubrika o naših napakah, o pomanjkljivostih v na- ših družbenih odnosih, o našem vedenju in ravnanju. Pisali bomo o primerih, ki niso izjeme, saj jih vsakodnevno doživljamo tako ali drugače z majhnimi različnostmi v tej ali drugi delovni sredini. Ne- konkretno, a v resnici konkretno. Predvsem zato, da bomo pogum- neje, še tskreneje znotraj delovnih kolektivov uresničevalci najpre- udarnejših in najpravičnejših rešitev. Dragi bralci, bodite porotniki. Javite nam, kO-j in kakšno vedenje bi postavili na pranger. Pišite. V tem tedniku tudi prvič stran za mlade, za najmlajše. Otroci, oglastite se. Nekaj prispevkov je še na urednikovi mizi in jih bomo še objavili. Pa še nekaj. Na našo obljubo o nagradnih križankah nismo po- zabili. Danes v tedniku ne le nagradna igra Naše vprašanje — vaš odgovor, ampak tudi polstranska nagradna križanka Tkanine. vaš urednik 2. stran NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec 1972 prometne nesreče IZSILJEVANJE PREDNOSTI V PODČETRTKU JOŽE HRUP, 65, iz Podplata, je pripeljal z osebnim avtx)mobilom po stranski cesti na cesto II. reda in tako izsiljeval prednost vozniku tovornega avtomobila JOSIPU PAVLICU, 28, iz Gregovca, ki je vozil proti Imenem. Pri trčenju je bil laže poškodovan voznik Hrup. škode na vozilih je za 10.000 dinarjev. VOŽNJA PO LEVI MARTIN MAVSER, 30, iz Krškega, je vozil s tovornim avtomobilom iz Maribora proti Celju, ko mu je pri Fran- kolovem pripeljal nasproti mopedist JOŽE KOROŠEC, 52, s Stranic. Korošec je pred srečavanjem iz neznanega vzro- ka zapeljal na levo polovico cestišča in trčil v blatnik to- vornjaka. Pri trčenju se je teže poškodoval. MOTORIST IN KOLESAR MIRKO KRAŠEVEC, 24, iz Podčetrtka, se je peljal z motorjem proti Mestinju. V Pristavi je dohitel 13-letnega FRANCA STIPLOŠKA, iz Vidovice, ki je vozil s kolesom v isto smer. Deček je hotel obrniti, ni pa se prepričal, če je cesta prosta. Ko je zavil na levo, ga je motorist zadel Oba sta padla. Zaradi težjih poškodb so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. PREVEČ SE JE UMAKNIL MIRA OGRAJENSEK, iz Šempetra, je hodila po ban kini na desni strani cestišča v Šempetru proti Ljubljani, ko je za njo pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC BERGANT iz Tabora. Bergant nima izpita za B kategorijo. Pozneje je povedal, da sta ga prehitevala dva avtomobila. Zato se je umaknil na desno, kjer je zadel Ograjenškovo, ki je dobila lažje pošikodbe. KRIŽIŠČE ANTON VIDEČ, iz Štor, je pripeljal z osebnim avto- mobilom v križišče Mariborske, Levstikove in Stanetove ulice, istočasno pa tudi mopedist ŠTEFAN KRALJ, 20, iz Podgorja. Pripeljala sta iz različnih smeri. Videč je pre- računal, da bo kržišče prevozil pred mopedistom, vendar se je ta verjetno nekoliko ustrašil in ni pravočasno zavil. Pri trčenju je bil mopedist laže poškodovan. NEVARNO PREČKANJE ANTON VELENŠEK, 31, z Ostrožnega, je vozil po cesti' Sodna vas — Loka pri Zusmu ter prehiteval neko kole sarko. Bil je še na sredini ceste in je vozil s hitrostjo dvajset kilometrov, ko je nenadoma prečkala cesto MA RIJA ŠKORJANC, iz Sodne vasi. Etobila je lažje poškodbe KLJUB ZAVIRANJU ZADEL KOLESARKO BRUNO GOROPEVŠEK, 26, iz Griž, je vozil po cesti Griže — Zabukovca s hitrostjo 50 kilometrov, kot je sam povedal. V Grižah je nenadoma pripeljala po poljski poti kolesarka MARIJA ŠTORMAN, iz Griž. Voznik je zaviral vendar nesreče m mogel preprečiti. Zaradi težje poškodbe so Štormanovo odpeljali v bolnišnico. SKRENIL JE ALOJZ KOŽUH, 57, iz Celja, je šel peš ob kolesu po cesti iz Tmovelj proti Mariborski cesti v Celju. Nenadoma je iz neznanega vzroka skrenil z desne v levo v trenutku, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom ALOJZ PAULIC, iz Štor, ga zadel in zbil po cesti. Kožuh je dobil težje pošikodbe. PREPOZNO GA JE ZAGLEDAL VIKTOR JUR^E, 24, iz Pristave, se je peljal z nere- gistriranim mopedom iz Rogatca proti Rogaški Slatini tn zaradi slabega vremena prepozno opazil pred seboj IVANA LAMPRETA, 22. iz Tržišča, ki je hodil ob kolesu. Trčil je od zadaj vanj. Pešec si je zlomil nogo, mopedist pa je dobil lažje poškodbe, NEPREVIDNOST FRANC ČEBULAR. 42, iz Šmarja, je vozil z osebnim avtomobilom po Vodnikovi ulici v Celju in zaradi nepre- vidnosti zadel kolesarja ANTONA PIRŠA, 39, iz Arclina, ki je peljal pred njim. Pirš je pri padcu dobil pretres možganov. CELJE 19 dečkov in 18 deklic ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica JOŽEF BENEDEK in JAR- MILA VIVOD, oba iz Laške- ga; MILOŠ KONDA in MAJ. DA TAŠNER, oba iz Celja ter MILAN AMBROŽ in I- RENA JURAK, oba iz Celja. HRASTNIK FRANC ŠPAJZAR, rudar- ski nadzornik in BOŽA SLAK, natakarica, oba iz Hrastnika, LEOPOLD MA- JES, ključavničar in ZORKA SIHUR, administratorka, oba iz Hrastnika. ŠENTJUR PRI CELJU VOJIN PETKOVIC, 22, goz- darski tehnik in SLAVICA RISTIC, 21, medicinska se- stra, oba iz Tratne pri Gro- be Inem. ŽALEC FRANČIŠEK JELEN, 36, in MARTA FURJAN, 20, oba iz Celja. CELJE MARIJA SVETLIN, 48, Pol- zela; AVGUST KRKLEC, 42, Leveč; LUDVIK STEPIN- ŠEK, 57, Tmava; ALOJZIJ POLUTNIK, 58, Trn; ALOJZ HRIBAR, 82, Loka pri Zida- nem mostu; JANEZ SKOR- JA, 70, Reka pri Laškem; LEOPOLD BAN, 59, Prekor- je; ANTONIJA KOSEC, 38, Arclin; JOŽEFA PESAN, 59, Lopata; FRANČIŠKA PEPE- LNAK, 77, Šentjur; TEREZI- JA LAUBIČ, 84, Mah breg; ALOJZIJA VERTACNIK, 84, Celje; IVAN HRASTNIK. 89, Trnovlje; VIKTOR DROLC, 65, Črni vrh; LJUBICA BLAGOJEVIČ, 62, Celje; AN- TONIJA ŠTANTE, 72, Celje; IVANKA FURMAN, 63, Klo- kočovnik. LAŠKO ROZALIJA ZELIČ, roj. Bu- košek, 75, gospodinja. Breze; HENRIK MEDVED, 72, kme- tovalec, Svibno; FRANC MEDVED, 91, upokojenec, Zagrad in IVAN PINTERIČ, 90, upokojenec, Vrhovo. ŠENTJUR PRI CELJU JOŽEF BEVC, 69, poljede- lec. Ost rožno pri Ponikvi; FRANC LAH, kmetovalec, 80, Okrog; FRANC MASTNAK, 75, upokojenec, Ponikva; I- VAN,. ZORKO, 73, kmetova- lec, Jurklošter in ZOFIJA KOROŠEC, 34, gospodinja, Podgrad. ŠMARJE PRI JELŠAH MARIJA MOČNIK, roj. Je- rič, 81, Platinovec; STANI- SLAV DROFENIK, 33, Ceste; FRANC ČONŽEK, 57, Ločen- dol; MARIJA HUDINA, roj. Pečnik, 86, Polje ob Bistri- ci; IVAN GOTLIN, 64, StJroj. no selo. ŽALEC ALBIN DOLAR, 73, kmet, Marija Reka; MARIJA BRE- ZNIK, 85, upokojenka, Gor- nja vas; JANEZ HUDE J, 97, preužitkar, Janševo selo; JOŽEF POSEDEL, 79, upoko- jenec Gotovlje in JOŽEFA BASLE, 77, gospodinja, Sma- tevž. UNION: od 9. marca dalje ameriški barvni film »Plavi vojak« METROPOL: od 9. marca dalje italijansko-španski bar- vni film »Churchillovi leo- pardi« DAM: od 12. marca itali- jansko-ameriški barvna film »Django ne pozna milosti« od 13. marca dalje švedski barvni film »Pika nogavička« — ob 16. uri, ob 18. in 20. uri pa ameriški film »Pater Diavolo« DOBRNA: 11. in 12. marca švedski barvni film »Pika nogavička« SLG Petek, 10. marca ob 19.30 uri premiera Ivan Sergeje- vič Turgenjev: »Mesec dni na kmetih« za premierski abonma in izven Nedelja, 12. marca ob 10. uri »Mesec dni na kmetih« za I. nedeljski mladinski abonma in izven; ob 15.30 uri »Mesec dni na kmetih« za nedeljski popoldanski a- bonma in izven Torek, 14. marca ob 19.30 uri »Mesec dni na kmetih« za torkov abonma in izven X Sreda, 15. marca ob 15.30 uri »Mesec dni na kmetih« za II. mladinski aborima in PROSTE KAPACITETE Do sredine marca je zase- den hotel na Golteh ter Mo- zirska koča — vendar le ob sobotah in nedeljah; sicer pa je dovolj prostora v hote- lih, zdraviliščih, gostiščih in pri zasebnikih. Od 10. mar- ca dalje bo odprt tudi dom v Logarski dolini. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno obratuje sistem vle- čmc, žičnic in sedežnic na Golteh. KOPALNI BAZENI Bazeni v Dobrni, Laškem in Velenju so odprti vsak dan. LIKOVNI SALON Do 25. marca je odprta razstava grafičnih del Bog- dana Borčiča in Zdenke Go- lob. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 11. marca je dežurna lekarna Center, Vo- dnikova 1. od sobote, od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. t, 10 — 9. marec 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Ptejeli smo ,KAJ JE NAPAIir-TOKRAT DRUGAČE Naj takoj na začetku povem, da je članek »Kaj je napak?«, objavljen v letošnji 8. številki IJovega tednika, pisan teadenci- ()z.no in da ne prikaže bral- cem prave slike, član- stvo ZK v osnovnih šolah treh občin ne more biti karakteristično za širše ob- močje, kateremu je na- menjen Novi tednik. Po- datki ?a ta članek so bili nanu-.^č vzeti iz ii^ojega prispevka za radio Šmar- je »iolitično delo na šo- lah bo treba okrepili«, ko- mentar k tem poriatkom pa je aovinar MST uoiiko- val po svoje. Uvodne mi- sli član.'.ca »Kaj je napak?« zavajajo bralca v zmotno mnenje, da je idejna us- meritev prosvetnih delav- cev na splošno na napačni poti. Pa tudi izraz »i>ro- svetarji« je za prosvetne delavce precej spotakljiv in ima prizvok zaničeva- nja. , Da bi bila slika Jasnej- ša, bom najprej statistič- no prikazal, kako je s članstvom v ZK med pro- svetnimi delavci na ob- močju celjso uvozu reprodukcijskega ma- teriala. Medtem, ko je v lan- skem poslovnem letu znašala vrednost proizvodnje športne konfekcije približno 5 odst. (okoli pol milijarde starih di- narjev) celotne proizvodnje, pa nameravajo letos njen de- lež bistveno povečati. Vred- nost letošnje proizvodnje naj bi znašala skoraj milijardo in pol — to je skoraj dvakrat več kot lani. Da bodo dosegli tohikšno povečanje proizvod- nje, bodo dodatno preusme- rili še nadaljnjih 100 delavk ter tako skrčili proizvodnjo srajc, pri kateri se bodo v glavnem usmerili na izdelavo zgolj visokokvalificiranih ar- tiklov, ki bodo zadovoljevali zahtevnejše kupce. Pri športni konfekciji predvidevajo tudi povečan izvoz, ki naj bi letos po vrednosti dosegel preko 300 starih milijonov. Svet osmih občin v Konjicah USKLAJENA DAVČNA POLITIKA • NA SEJI V SLOVENSKIH KONJICAH SE JE SVET OSMIH OBČIN CELJSKE REGIJA ODLOČIL ZA MALONE POVSEM VSKLAJENO DAVČNO POLITIKO • OBČINE CELJ, SKEGA OBMOČJA PRECEJ NESTRPNO PRIČAKUJEJO DOKUMENT O SREDNJEROČ NEM RAZVOJU OBČIN V CELJSKI REGIJI • ZAPLET OKOLI ZADEV POD TOČKO »TE« KOČA PROBLEMATIKA« KOT ZAČETNIŠKI SPODRSLJAJ SVETA OSMIH OBČIN t OČITEK CELJSKI OBČINI ZARADI NESPOŠTOVANJA DOGOVORA S SESTANKA V VELENJU. v ponedeljek je bila v dvo- rani podjetja »Konus« v Slo- venskih Konjicah seja sveta osmih občin celjske regije. Sejo je vodil predsednik ko- njiške občine inž. Fran jo Te- pej. Razen njega so bili na seji še predsedniki Moziirske, šmarske in žalske občine, iz preostalih štirih občin pa so skupščine zastopali podpred- sreaniki. Spričo napovedane razprave o davčni politiki so bili navzoči tudi načelniki za finance, načelniki za gospo- darstvo m še nekateri. Najprej so na seji ugoto- vili, da je na področju dav- čne politike dosežena že pred sejo v Konjicah precejšnja enotnost. Največje so še ved- no razlike v prispevni stopnji iz osebnega dohodka iz- de- lognega razmerja občanov, ki je najvišja v občini Sloven- ske Konjice (5,63), najnižja pa v občini Laško (4.50). Precejšnja različnost je še tudi v določenih stopnjah davka od kmetijske dejavno- sti. Medtem ko celjska, žal- ska, laška in konjiška obči- na predvidevajo le stopnje za različne razrede katastralne razvrstitve, predvidevajo ob- čine Mozirje, Šentjur, Šmar- je in Velenje poleg razredov še progresivne lestvice. Le šmarska občina se je odlo- čila za progresivno obdavči- tev, vendar v enem samem razredu. Najvišjo stopnjo za kmete na območju z najbolj- šimi pridelovalnimi pogoji predvideva žalska občina (39), najnižjo pa občina Šmarje (13 do 18). Skoraj povsem enako stopnjo so predvidele občine za dohodek iz gozdarstva, kjer razumljivo z najvišjimi (20) izstopata občini Mozirje in Slovenske Konjice. Pomembno uskladitev so občine dosegle pri določanju -davka za obrtnike in ostale gospodarske dejavnosti, pri čemer skoraj ni razlik. Raz- like so samo pri davkih za deficitarne obrti oziroma pri olajšavah za le-te. Še vedno pa so precejšnje razlike pri obdavčitvi stavb. Celjska, laška, velenjska, šentjurska, šmarska in žal- ska občina so sklenile davka oprostiti kmečke hiše. V konjiški občini so oprostitev sklenili razširiti še na hiše stare nad 100 let, kar so ne- kateri smatrali za spK)mo in težjo ugotovljivo. No, mozir- ska občina pa ni predvidela nobenih oprostitev. Na seji v Slovenskih Ko- njicah so se nadalje odločili pri obdavčitvi izogniti preve- likemu bremenu za čista kmečka gospodarstva, ki se vključujejo v tržno proizvod- njo živine, mleka, perutnine, sadja, jagodičevja itd. Tudi za razvoj mehanizacije so bili istega mnenja, vendar s pri- držkom, da bi bili olajšav deležni predvsem tisti kmet- je, ki se mehanizirajo v skla- du s strokovnimi razvojnimi programi. Na seji so člani sveta os- mih občin poslušali tudi po- ročilo direktorja celjskega za- voda za napredek gospodar- stva Fedorja Gradišnika, ki je poročal, do katere stopnje je prišla izdelava dolgoročne- ga programa razvoja občin v celjski regiji. Poročilo je na- vzoče v glavnem zadovoljilo, so pa vsi pokazali precejšnjo nestrpnost v pričakovanju končnega dokumenta, ki bi ga v občinah radi čim prej uporabili kot osnovo za izde- lavo svojih razvojnih progra- mov. Ker bo v kratkem pKJleg republiškega programa izšla tudi vrsta posameznih pro- jekcij regionalnega načrta, bodo v kratkem imeli dolgo- ročni program ponovno na dnevnem redu sveta osmih občin. Tretja točka dnevnega reda pod delovnim naslovom »te. koča problematika« je nale tela na ovire. Najprej se zapletlo okoli predloženih va. riant za financiranje okroj nega javnega tožilstva. Ko so oklevali, ali naj sprejmejo za osnovo razrez iz leta 1970 ali 1971, se je končno izoblikova. 10 stališče, da bi naj ob ve. Ijalo srednje povprečje obeli let. Na razpravo o regresi, ranju pri prodaji mleka, ki se bo, kot je napovedano, podražilo, niso prišli vsi pri. pravljeni. Nazadnje so skl* nili še enkrat priporočiti \i vršnemu svetu SRS, naj to vprašanje reši enotno za ves slovenski prostor. Najbolj se je zataknilo oko 11 sklepna sprejetega na zadnji seji v Velenju, da bi občin, ske uprave imele v letošnjem letu osebne dohodke v višini 95 odstotkov v odnosu do sa- moupravnega sporazuma. Iz- kazalo se je namreč, da je celjska občina v že sprejetem proračunu zagotovila lOO-od' stotno kvoto. Pri vseh teh vprašanjih je prišla do izraza začetniška težava nedavno ustanovljene ga sveta osmih občin. Izka- zalo se je, da bodo morale biti zadeve-p>od točko »tekoči, zadeve« prav tako pismene sporočene občinam, da bi mogli udeleženci sej sveta prihajati pripravljeni za raz- pravo in pooblaščeni za spre- jemanje sklepov, ki sicer občin ne obvezujejo, toda smoter ustanovitve sveta je bilo ravno dogovorno uskla- jevanje in poenotenje izho- dišč za poglavitna politična vprašanja v regiji. Po daljši razpravi so na seji podprli pobudo za poeno- tenje zdravstvenega zavarova nja delavcev in kmetov v ce Ijski rizični skupnosti in ni koncu sprejeli še poslovnik sveta osmih občin. J. KRAŠOVEC Naši znanci ADELA RAUTER »Tiste čase pred drugo svetovno vojno je imel Pilštanj zelo bogato knjiž- nico in ko smo izvedeli od Janka Regvata, da je tukaj vojna, smo naročili ljudem, naj čimveč knjig odnesejo na svoje domo- ve, da jih ne bi dobil v roke okupator. Nekaj smo jih skrili v kletne prostore takratne obči- ne.« Adela je ostala na Pil- stanju, kjer ni bilo več pouka, vse do 1. VI. 1941. čez dolino potočiča Bist- rice se je valila razbita vojska nekdanje stare Ju- goslavije. Vojaki so od- metavali orožje in muni- cijo v Andrejčkov ribnik. To je dalo naprednim ljudem v bistriški dolini misliti, o tem je premiš- ljeval Martin Mencej pa Janko Regvat pa Andreje- kovi in še marsikdo. Tu- di dr. Moser, ki so ga kot talca ustrelili Nemci. Spravljali so orožje in municijo iz ribnika in ga sušili. V posel so vpregli tudi Adelinega moža Al- bina. Povedati je namreč treba, da si je mlada uči- teljica Adela našla med Kozjanci tudi moža in ne samo prijatelje. Najbolj prizadeven je bil pri tem poslu Andrejč- kov Slavko, ki je nosil uporabno orožje v njiho- vo zidanico na Zečah in ga od tam naprej po po- sebnih kanalih pošiljal naokoli, Adela in njena prijateljica, Kolarjeva, po domače Andrejčkova Da- na, Slavkova sestra, pa fantom nosili hrano. Ti- ste dni so bile v Logu že skupine domačih fantov. Nekega dne so Andrejč- kovo hišo, kjer se je Ade- la največ zadrževala, obi- skali nemški vojaki in po- vprašali zanjo. Od takraat naprej je bilo pilštanjski učiteljici jasno, kaj je od- slej njena usoda. Spala je enkrat tukaj, enkrat tam. Vse do 1. VI. 1941., ko so Nemci obkolili An- drejčkovo hišo in jih vse, razen hčerke Voje odpe- ljali z vozovi v Kozje. Tam so bili štirinajst dni zaprti, nato pa so jih od- peljali na zasliševanje v Brežice. Tukaj so jim po- vedali, kdo jih je ova- dil... V Brežicah so jih lo- čili: ženske posebej, mo- ške posebej Adela je odšla v zapor na sodišču skupaj z Dano, njeno ma- mo Marto in šketovo. Adela se danes dobro spo- minja, da so neznanci po- šiljali po vrvici sporočila in hrano iz zgornjega nad- stropja. Pozneje je izve- dela, kdo je to bil. Kar naenkrat so jih vse spravili skupaj. Kolarjeve so spustili, ostala pa je Adela z možem in Ške- tovo. Iz Brežic so odro- mali v takratni Rajhen- burg. kjer so bili dva me- seca, potem pa v Slavon- sko Požego in končno v Križevce, kjer so morah delati po kmetijah. Pri Bubiijarcih pa je pilštanj- ska učiteljica pobegnila in se z brodom odpeljala na slovensko stran. Bila je pet mesecev noseča. Bil je november 1941. Prišla je v Metliko, od tam pa z vlakom v Ljub- ljano, k staršem, kjer se je takoj vključila v OF. Otrok, ki ga je nosila pod srcem, je zaradi na- porov matere umrl. 8. V. 1943 je bila sku- pina, kjer je delala tudi Adela, izdana. V tej sku- pini je bil tudi znani re- volucionar in kasnejši na- rodni heroj Ljubo šercer. Odpeljali so jih v Polje pri Ljubljani in začela so se zasliševanja. Po dveh mesecih nego- tovosti in belogardistične surovosti so jih s kami- oni odpeljali na kolodvor v Šentvid. Tam je koman- dant belogardistov Hlebec dejal: »Pošiljam vas tja, kjer ni rešitve.« Tisti »tja« je pomenil taborišče Ravensbriick. §t. 10 — 9. marec 1972 NOVI TEDNIK 5. stran &smabralcei KOTIČEK NAJMLAJŠIM 2e več let prinaša po- štar vas list v našo hišo. Zadovoljna sem z njim. Zlasti v zadnjem času naj- dem v njem vse več zani- mivega. Zelo lepo bi bdlo, če bi v tedniku odstopili proistoir budi najmlajšim. Pred leti so pošiljali lepe prispevke in pesmice. Ce se ne motim, je bil med mladimi tuidd važ sedanji novinar — Milenko Stra- šek. .\nica Ocvirk, Vrhe • ODGOVOR: Tednik je dopisnikom široko odprt. Kotiček pa bomo najmlaj- šim takoj namenili, ko se bodo začeli malo bolj množično oglašati. NASLOV Lepo prosim, če mi po- veste naslov ansambla Vi- kija Ašiča iz Celja Slavko Merlak, Sp. Ložnica 27 p. Zg. Ložnioa ODGOVOR: Pišete mu lahko na naslov ansambel Vikija Ašiča, Trnovlje pri Celju. IVAN, PRIDI Ivanu iz okolice Smart- nega ob Dreti sporočam, da sem prepozno sprejela pismo. Pridite na isto me- sto ob isti uri 11. marca ali pa piišite na istd naslov, a navedite vaš polni na- slcv. Marija ODGOVOR: Marija, ra- čuna vam ni treba porav- nati. Upa.imo le, da se bosta dobila. LEPA AKCIJA Branje tednika m.e spod- buja, da vam pišem. Mo- ram vam izreči pohvalo, ker s.te časopis popestrili. Zlasti akcija Njihovo živ- ljenje je materinstvo mi je zelo všeč. Prav malo je revij in časopisov, ki bi toliko posegali v življenje teh d-robnih in mnogih pairtizanskih mamic, li- pam, da z akcijo ne boste kmalu p.renehali. Vem, da bi čez nekaj let težje po- iskali matere s toliko ot- rok. V tej generaciji nam kljub vsem dobrinam manjka poguma za večje število otrok. Ob 8. mar- cu se prid.ružujemo čestit- kam našim mamicam, da bi doživele še veliko let. V. Z., Petrovče SLIKA Pc:ŠEljam vam sliko Fran- ca Razdevška, najmlajše žrtve frankoiovskega zlo- čina. Nada Dražnik, Podkraj 11, Žalec ODGOVOR: Nada, za sli- ko hvala. — Vendar bilo je prepozno, kajti tvoj prispevek smo že objavili. POLOMILI STE GA Veste, malo ste ga men- da polomili ali pa ste na- merno zastavili tako vpra- šanje o bratih Ipavcih. Saj je v isti številki D. Medved pisal o njih in o šentjurski akciji za posta- vitev spomenika, še moj sin se je razkorajžil tn je poslal' odgovor s kupo- nom. Zanima me tudi, ali bo letos šentjuirska občina nadaljevala s predavanji o narodni obrambi. Lanska predavanja so mi bila ze- lo všeč in bi jih še po- slušala. Kaj pa za dan žena? Ali 'se bo našla kak- šna ekipa, ki bi nas, kme- čke žene in matere, tudi letos razveseUla s kakš- nim izletom? Nikakor ne mislim na darila, kot je to v modi po tovarnali. Odlično bi bilo, če bi bil na takšnem skupinskem izletu humorist Poldek, saj je »fejst« fant, kot sem lahko videla v Novem te- dmi'ku. Če boste objavila to mo- je pismo, me ne podipiši- te, ker se nekateri smeji- jo, ko se tako rada ogla- šam. Bralka iz Šentjurja ODGOVOR: Vpraš.anje o Ipavcih smo seveda na- menoma tako uskladili s člankom v NT. O preda- vanjih in izletu pa se po- govorite pri predsedniku krajevne organizacije soci- alistične zveze. Dajte, po- menite se in odločite se! Drugič pa se le podpi- šite — pa boste ja privo- ščili ljudem, da bodo do- bre volje---- FANTU S KOZJEGA Prebrala sem članek »Rad imam kmečko živ- ljenje« in takoj mi je ši- nilo v glavo, da bi zaskrb- ljenemu fantu odgovorila. Sem dekle z Kozjanske- ga in prav rada bi sveto- vala temu fantu, naj res dobro premisli, kakšen par si bo izbral, da ne bi fantu s »tako visokimi šolami«, kot je tečaj iz kmetijstva, kalila njegovo življenje in mu ovirala modernizacijo kmetije ka- kšna »kmečka bunka«. Zdi se mi, da bi potrebo- val res pridno kmečko dekle, ker dvomim, da bi bil s svojo »izobrazbo« pripravljen prijeti za vsa- ko kmečko delo, saj stro- ji (če so), tudi ne opra- vijo vsega. Morda bi pa »kmečka bimka« prav pri- šla. Na Kozjanskem je dovolj pridnih deklet, ki poleg službe delajo še na kmetiji, so inteligentne in tudi izobražene, pa se nobena ne boji »kmečke- ga kija«, saj je izbira za- konskega tovariša svobod- na odločitev vsakega po- sameznika. Fantu s Kozjega svetu- jem, naj se prijavi na ženitno posredovalnico, v prijavi pa navede vse šo- le, ki jih ima, do kakšne stopnje je že modernizi- ral svojo kmetijo in kako preusmerja na Kozjan- skem tako zaostalo kme- tijstvo. Anica Rabuza, Suho 8, Dobje pri Planini TEŽAVE KRAJA BLAGOVNE Naš kraj ima vsega do- volj. Slabih cest, mestno smetišče, obiskal pa nas je tudi referendum. Na račun slabih cest smo že marsikatero slišali. Mno- gi nas sprašujejo, če še imamo kakega živega ce- starja in občina kak di- nar za cesto. Poleg slabih cest imamo še mestno smetišče. Neprijeten dim nas bo kmalu primoral k nabavi plinskih mask. Zagodel nam jo je tudi referendum, ki bogate ni prizadel, revne pa je na- redil še revnejše. Poleg vsega tega nima- mo ne trgovine in ne te- lefona, ki bi nam bil v marsikateri nesreči v po- moč, niti ne dobrih avto- busnih zvez. Pri tem smo najbolj prizadeti tisti, ki se nam začne delo ali po- uk ob sedmi uri. Prebivalci tega kraja se sprašujemo, kje so odgo- vorni za vse te prelepe skromne ureditve kraja Blagovne. Zdi se nam, da živimo v veliki bolnici, ki je brez ureditve in postrežbe. Marta Golež, Proseniško MOŽNOST ŠOLANJA Tudi jaz imam težave in vas prosim za odgovor. Imam končano dveletno administrativno šolo v Ce- lju. Sedaj ko sem zapo- slena, bi rada šolanje na- daljevala (na ustrezni šo- li), vendar ne vem, kam se naj obrnem. Pozani- mala sem se že pri Delav- ski univerzi v Celju in na ekonomskem šolskem centru, vendar so mi oba- krat odgovorili, da nima- jo večerne šole (3. in 4. letnik administrativne šo- le ali njej podobne večer- ne šole). Ali ne bi bilo primerno, da bi na eko- nomskem šolskem centru uvedli 3. in 4. letnik ve- černe adminisitrativne šo- le? Morda bo veliko pri- jav. Prosim, če bi kdo z navedenih ustanov ali pri občinski skupščini od- govoril na to vprašanje. Vaša zvesta bralka LAHKO VPRAŠANJE , Vprašanje v nagradni igri, kdo je napisal knji- go Zgodovina Celja in okolice, mi res ni delala težav. S profesorjem O- rožnom sva se dvakrat pogovarjala o zgodovini našega kraja. Občudujem profesorja Janka Orožna — 80 let mu je bilo ne- davno, pa je še vedno tako mladostno čil. Ivan Premrl, Strmec 5.5 pri Vojniku PEKARNA IN CISTERNA v Laškem imamo novo poslopje pekarne, staro osem let, stoji pa na pro- storu, kjer je bila prej voda, ki ni nikdar usah- nila. Delavci smo predla- gali, da bi vodo črpali s cevmi, ne pa, da smo jo »zabili«. Imeli smo ve- like stroške, sedaj pa nam je voda dvignila ci- sterno. Kdo bo to plačal? Tisti, ki je naredil po svoji glavi, ali pa kolek- tiv? Imamo že tako majh- ne plače in zakaj bi ko- lektiv plačal stroške za cisterno, če za napačno odločitev ni kriv. Pod pismo se ne upam podpisati, ker bom ob službo, če bodo zvedeli, kdo je to pisal. Ali pa me bodo na drug način one- mogočili. Kar sem pisal, je čista resnica, le kolek- tivu hočem dobro. Bralec iz Laškega ODGOVOR: Prav je, da ste se oglasili, samo vse- ga niste povsem razumlji- vo napisali. Vaša bojazen, da bi vas kdo onemogo- čil, ni upravičena, če pi- šete in govorite resnico. Saj imate vendar občinski sindikalni svet, komite ob- činske konference ZK, ko- misijo za prošnje in pri- tožbe pri občinski skup- ščini in še koga, kamor bi lahko zaprosili za po- moč. Ce seveda ne ome- njam samoupravnih orga- nov v kolektivu, saj jim ne more biti vseeno, kdo je krivec za škodo in za- kaj v kolektivu na samo- upraven način ne razrešu- jete teh in drugih proble- mov. Oglasite se še. ZAHVALA Za vso skrb in trud v šoli na Slivnici se iskre- no zahvaljujem upravite- lju Ivanu Jagru ter uči- teljicam Cvetki Jagrovi, Mileni šaJega in Karolini Šolničevi iz Šentjurja. Marjan z Golovca NAJBOLJ VŠEČ Čeravno imam odliko- vanje »zasluge in prizna- nja« za narod in živim v težkih stanovanjskih in družinskih razmerah in nimam ne priznavalnine in ne pokojnine, mi je bil v predzadnji številki Novega tednika najbolj všeč sestavek Titu — dru- gič naslov heroja. Brez Tita Jugoslavija ne bi imela takega ugleda v sve- tu. Vsi Jugoslovani smo lahko na Tita resnično ponosni. Anton Bračun, Golobinjek, Podčetrtek NOVO STANOVANJE »Končno«, sem nedavno vzkliknila, ko smo se preselili v novo stanova- nje. Petčlansika družina je stanovala v eni sobi, brez kuhinje in drugih prepo- trebnih prostorov. Ko smo pospravljaU leto dni staro p>ohištvo, sem s sol- znimi očmi ugotavljala, da je zaradi vlažnosti po- hištvo uničeno. Le kdo nam bo iK>vmil škodo? Le zakaj se je očka tako mučil? Sedaj pa smo se preselili v večji, toplejši dom. Vsi smo srečni, še posebno jaz, ki sem do- illila STOJ učni prostor. Kljub vsem težavam bi še vedno rada ostala naroč- nik Novega tednika. Spre- membo naslova sem po- slala v Ljubljano. Tednik je moj velik prijatelj. »Javnim napravam«, kjer je moj oče zaposlen, pa se vsa družina iskreno zahvaljuje za dodelitev stanovanja. MARINA KOCEN, Teharska cesta 54, Celje NI TOČNO Nekako v mesecu de- cembru je bil v Nedelj- skem dnevnilku objavljen zelo kritičen zapis o Kosz- janskem — da tukao pod- gane in črvi žro Ijuidi, da smo ljudje nepismeni itd. Jaz s tako kritiko ne soglašam in se zaradi te- ga oglašam. Morali bi raz- členiti tudi zgodovinske razloge, zakaj smo danes na tem območju zaostali. Od časov Avstro-Ogrstke, stare Jugoslavije in med vojno, ko so Nemci tod požigali. Mislim, da je po vojni največ naredil za kozjansko celjski okraj. Po- magal je pri gradnji šole v Kozjem in Lesičnem, pa tudi sicer so se vodilni ljudje okraja zanimali za naše območje. Danes ni tako, čeprav nujno potre- bujemo ceste, saj si mo- r-d, kmet skrsijšati pot do industrijskega mesta. Koz- janska zemlja je zdrava in ljudje tod so dobri. Tuidi ni res, da je tu pri nas strašno mnogo nepis- meiTiih. Drži pa, da bi lah- ko politične organizacije več naredile — tudi v Le- sičnem, kjer so bile nek- daj organizacije zelo ak- tivne. JAKOB LESKOVŠEK, Lesično 63 PLAVALNI TEČAJ Skupina učenk 8. razre- da ima problem, zato vas prosimo za nasvet. V našem kraju nimamo mo- žnosti, da bi se naučile plavati, zato nas zanim.a, če morda kdo v Celju or- ganizira plavalne tečaje. Valerija in druge bralke, Šempeter v Savinjski do- lini ODGOVOR: Najbližji zimski bazen je v Vele- nju. Torej zaprosite tova- rišico, da vas kdaj popelje na pouk plavanja. Ce pa to ne pride v poštev, vas bodo v celjskem Neptunu poleti radi sprejeli v pla- valne tečaje. ŠE »TURIZEM, BAJTA IN KOKOŠ!« v eni izmed ziadnljih številk NT ste pisali o grdi bajtii na Dobrni, češ da ta stavba kazi podobo Dobrne. To je res, vendar za sedanje stanje ni kriv lasitnik hiše, saj je bila še pred šestimi leti sklenjena pogodba o prodiaji te hiše in posestva, a je postala pogodba v arhivu. Želim, da se novinar oglasi pri meni, da mu bom vse nadrobno pojasnila. Mara Kasniik, Dobrna MOJE USODNO ŽIVLJENJE Takole mi je napisala Fanika Brečko da Grobelc, pošta Vinski vrh pri Sliv- nici. »Rodila sem se v minu- lem stoletju v Rakitovou pri zelo strogem očettu, za- to lahko rečem, da moja mlada leta niso bila nič kaj rožnata. Ko sem do- polnila 22 let, sem si za^ želela, da bi se poročila in sd ustvarila samostojno gospodinjstvo. Seveda se mi niti ni sanjalo, kako težko breme sem si s tem naložila. Rodila sem 10 otrok. Vsi, razen prvega Albina, ki je lunrl star komaij 13 mesecev, so zdravi. Drugi sin,Emil nas je potihem zapustil in odšel na delo v tujino. Vse to me je zelo potrlo in zarezalo globoke temne črte v moj obraz. Hčerka Famika je poročena v štorah, dela v tovarni, prav tako tudi njen mož Ludvik. Ostali pa so poročeni na kme- tijah, imajo polne roke dela, pd tudi kruha jim ne primanjkuje. Jaz sedaj živim pri starejšem siinu v Gro- belcah in sem več- krat žalostna, ker mi- siliim, da nisem na pra- vem mestu. Rada bi nam- reč bila na. svojem posest- vu, kjer sem 40 let gospoda, rila. Sin m.e je vzel v oskrbo brez preužitka z našega posestva in se zelo bojim, da bi opešal ter mi vzel še to poslednjo sre- čo. Posestvo je bilo nsmenjero najmlajšemu sinu Ludviku, ki je zelo dober in skrben gospo- dar, ljubi svoje brate in sestre, tako da bo še vsak lahko zmeraj pogledal v svoj rodni dom. Toda usoda je kruta in mi je povzročila nov bol. Tri in pol leta sem že pri- klenjena na bolniško po- steljo, zato se vedno raz- veselim, kadar me obi- ščejo otroci ali pa kak drug pošten človek. Pozdravljam vse znar.^ ce in bralce Novega ted- nika in jim želim boljšo srečo, kot je doletela me- ne«. Slavko Fidler, Šmarje pri Jelšah ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem tistim delavcem, ki so mi kakorkoli pomagali med mojo zaposlitvijo na upravi občinske skupščine Šentjur. Posebno zahvalo sem dolžna tovarišu taj- niku, ki je vseskozi lepo skrbel zame in mi poma- gal do invalidske pokoj- nine. Ob odhodu v pokoj sem dobila tudi lepo dari- lo. Tegale praškega Klepetarja lahko še danes slišite igrati v Ločici pri Vranskem v gostilni »Pri šoferski mamici«. Kljub temu, da ima celih stopetdeset let, vam bo za dmar zaigral »radetskega« marš ali katero drugo od šestih melodij. Foto: D. Medved 6. stran NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec 1972 LJUDSKO POSOJILO ZA KOZJANSKO # ALI SMO RES REZERVAT DELOVNE SILE? € ZAKAJ VEDNO SAMO OBLJUBE IN NE REALIZACIJA? • KOMU JE NA POTI KOZJANSKA KLAVNICA? Takšna in podobna vpra- .šanja so se izkristalizirala na ponedeljkovi seji krajevne organizacije ZK v Kozjem. Kozjanski komunisti so se prizadeto zanimali za razvoj svojega kraja, z njim pa tudi za razvoj širšega območja Kozjanskega in se o tem tudi zelo kritično razpravljali. Na seji so govorili o problemih Kozjega, Kozjanskega pa so se dotaiknili predvsem zaradd članka, ki je nedolgo tega izšel v Delu in obravnava magistrsko nalogo Vinka Pre- gla o razvojnem programu Kozjanskega. Osnovna teza Preglove razprave je, da se tovarne postavijo v bližini Kozijanskega, Kozjanskem-u pa naj bi dali manjše obrate, razvili pa naj bi infrastruk- turo, Kozjani se s tem ne strinjajo in menijo, da nji- hovo območje ni in ne bo rezervat delovne sile, hkrati pa so ostro poudarili tudi to, da se z dislociranimi obrati sicer strinjajo, žal pa iz dneva v dan vidijo, da se s temi rečmi zavlačuje. Z dru- .gimi besedami rečeno: tudi to, kar je po mnenju Pre- loga in drugih rešitev za to območje, je v zraku in vsaj zaenkrat ne kaže, da bo bo- lje. Na seji ZK v Kozjem so med drugim govorili tudi o domači klavnici, ki kljub po- manjkanju mesa stoji zara- dd nemogočih ukrep<>\- sa- nitarne inšpekcije, čeprav Je klavnica več ali manj dobro opremljena. Kozjanski ^onm- nisti se sprašujejo, če res ni mogoče najti ustrezn^ poti za rešitev tega problema, ko pa je vendar živine dovolj in tudi povpraševanje za meso je veliko. Pohvalili so prizadevanje METKE iz Celja, ki je do- slej pokazala največ razume- vanja za razvoj tega predela, saj nameravajo že letos re- konsitruirati in povečati do- sedanje obrate v Kozjem in zaposliti večje število mladih ljudi. Precej neljubih besed je bilo izrečenih na račun žage, ki menda preveč natančno klasificira les, ki ga pripe- ljejo kmetje in ga zato od- važajo drugam. Komunisti v Kozjem so po- zdravili sklep trgovskega podjetja Jelša iz Šmarja, ki bo gradilo v Kozjem samo- postrežbo. Idejni projekt tr- govine bo končan čez teden dni. Na koncu svojega kritič- nega posvetovanja so se koz- janski komunisti dogovorili, da bodo preko svojih poslan- cev predlagali na najvišjem vrhu, da se sproži vprašanje ljudskega posojila Slovenije za izgradnjo in rešitev neraz- vitega območja Kozjanskega. MILENKO STRAŠEK AKTUALNE NALOGE v ponedeljek je bila v Ce- lju prva seja novoizvoljenega komiteja občinske konferen- ce Zveze komunistov Celje, na kateri so konstituirali ob- činski komite. Kot smo že poročali, je sekretar občin- skega komiteja ZK Celje, ŠTEFAN KOROŠEC, zapo- slen v podjetju Kovinotehna Celje, za namestnika sekre- tarja pa so izvolili STANETA SENICARJA in TONETA ZIMSKA, oba iz Celja. Na seji so med drugim raz- pravljali tudi o aktualnih na- logah in njihovem uresniče- vanju po 1. seji občinske konference ZK v Celju, ki je pred celjske komuniste po- stavila vrsto nalog in ;'.adol žitev. SLADKORNA MRZLICA POČASI POPUŠČA NAJTEŽJA JE BILA V CELJU Proti koncu prejšnjega ted- na je zlasti v Celju pa tudi drugod zmanjkalo sladkorja. Potrošniška mrzlica je za- vzela izjredno širino. Nekateri so kupili velike količine , te prehrambene dobi-ine. Pravi- jo, da niso redki posamezni- ki, ki so zvozili domov tudi po sto kilogramov sladkorja in več. Povsem razumljivo je, da so nekateri ostali praznih rok celo za vsakodnevno po rabo. • Kakšen je trenutni položaj? To vprašanje smo zasta- vili tudi glavnemu direktorju trgovskega in proizvodnega podjetja Merx v Celju, Fran- cu Petauerju, ki je dejal pri- bližno takole: »Če izvzamem sladkor in meso. je stanje pri vseh dru- gih življenjskih oziroma pre- hrambenih artiklih zadovolji- vo. Pa tudi sladkorna mrzli - ca bo te dni popustila, že danes, v torek, bomo dali v prodajo 15 ton sladkorja, ju- tri nadaljnjih 25 'td. Priča- kujem, da se bo stanje umi- rilo in normaliziralo. Prav gotovo pa bi do te prekomerne potrošnje ne pri- šlo, če bi kateri koli član izvršnega sveta ali republiške skupščine povedal, da se ce- na sladkorju ne bo povečala navzlic podražitvi osnov.ne su- rovine, to'je sladkorne pese. Ker tega ni bilo, so ljudje .sprejeli vest o podražitvi slad- korne pese po svoje in reak cija je bila več kot porazna Samo na območju, ki ga po- kriva naše podjetje, to pa je od Koroške do Posavja, smo v enem tednu oziroma še prej prodali enomesečno za- logo 'sladkorja. Najtežja si- tuacija je bila v Celju; tu tudi največja sladkorna mrzlica.« »In kako je z drugimi artikli?« »Limon bo že te dni dovolj. Danes (v torek) bomo v Ko- pru prevzeli 15 ton limon in jih takoj dali v trgovine. Tu- di glede jedilnega )lja se je stanje umirilo in je povpra sevanje steklo v lormalne tirnice. Isto velja za druge prehrambene artikle. Težje pa je zaradi -nesa. Mi smo storili vse, da bi imeli ustrezno zalogo, vendar smo naleteli na težave, četudi smo razširili krog dobaviteljev. Mislim, da je vzrok za po- manikanje mesa iskati v ne urejenih cenah. Sicer pa pri- poročam, da o tem več po- vedo pri žalskem kmetijskem kombinatu. In končno naj povem, da se je naše in da so se vsa druga podjetja znašla v tež- kem položaju glede sprememb plačilnih pogojev. Tega po- trošnik sicer ni čutil, priza- det pa je bil kolektiv. Ven- dar moram povedati, da smo ob razumevanju Ljubljanske banke ugodno rešili tudi to vprašanje!« M. BOŽIČ Šoštanj ZDRAVSTVENA PREDAVAr^JA Poleg ostalega dela, ki ga opravlja Mestni odbor Rde- čega kri/a Šoštanj skupaj z občinskim RK in socialnim skrbstvom občine Velenje, sodijo kot preventivni ukre- pi tudi zdravstvena predava- nja, ki so izredno dobro obi- skana. Zadnje predavanje o slad- korni bolezni, ki ,je bilo prej- šnji teden v dvorani Doma Svobode v Šoštanju, .je izre- dno pazljivo poslušalo preko 300 ljudi... Na poljuden in za- nimiv način ,je predaval dr. Rajko FENC, ki je odgovar- jal tudi na različna vpraša- nja. Le-ti so Izrazili željo, da bi Mestni odbor Rdečega kri- ža (»rganiziral taka predava- n.ja tudi v bodoče. ZA STROKOVNI ORGAN Na četrti redni seji medob- činskega sveta za zdravstvo, ki je bila pred dnevi v Celju, je bil podan predlog o Ime- novanju strokovnega organa medobčinskega sveta za zdravstvo. Veliko so še go- vorili o kadrovski politiki, zlasti v zdravstvenih domovih, kjer ni zdravnikov niti na po- novne razpise. Ker je proble- matika o tem pereča in za- nimiva, bomo o tem še po- ročali. Podano je bilo še poročilo o izhodiščih za finansiranje zdravstvenega varstva za le- to m72. jntervjii VRSTA JE NA MLAJŠIH FRANC TKOPKJ, .51-letni gradbeni delovodja iz »Kon. grada« v Slovenskiii Konjicah, je v dvanajstih letih obstu; ,ja |to«IJetJa /c četrtič izvoljen v delavski s\et, a že tn^tjič za njegovega predsinlnika. V kolektivu, ki ni nikoli brez liroblemov in težav, so mu tisiveli lasje. Bil Je v zaihegi, češ da bi se moral za razgovor pripraviti. .Morda je bil zato najbrž kar vesel, da je bil pri razgovoru na\zoč tudi direktor. NOVI TKDMK: Od usta- novitve podjetja ste prakti- čno ves čas neposredno vključeni v samoupravno ak- tivnost. Najbolje boste zna- li ocenili, če se Je v teh dva- najstih letih samoupravljanje vsidralo v kolektivu? FRANC TROPEJ: Je. De- lavci se vse bolj zanimajo za^vsa važna vprašanja v ko- lektivu. Zlasti, kadar jim kaj ni prav. Pogosto slišimo be- sede, češ, smo upravljalo! ali nismo?! NOVI TEDMK: Zvedeli smo, da večina članov kolek- tiva ne zavisi samo od do- hodka v vašem podjetju, da je večina s kmetov, da ima nekaj zemlje ali pa tudi po delu v podjetju .še kaj po- stori in zasluži. Jih to odte- guje podjetju? FRANC TROPEJ: Bolj kot delo na zemlji je v škodo podjetja šu.šmarstvo. Tisti se bolj izčrpajo. Sicer pa rie morem reči, da bi se delav- ci zvečine ne zanimali za razmere in poslovanje svoje delovne organizacije. Preveč so odvisni od zaposlitve, ki jirp daje redne dohodke in socialno varnost. NOVI TP:DMK: Kako se kot predsednik pripravljate na seje delavskega sveta, kd(» vam predlaga stvari, ki prihajajo na dnevne rede za- .sedanj? FRANC TROPEJ: Največ- krat je pobudnik vodstvo po- djetja, 2.1asti za zadeve, ki sodijo v redno poslovanje. So pa primeri, ko so za po- samezne zadeve pobudniki tudi sindikati, skupine in po- samezniki. Ravno zdaj so se obrnili name za ureditev vprašanja terenskega dodat- ka delavci, ki so navadno na delu tu zdaj tam v ob- čini. NOVI TEDNIK: Morda ve- ste, kakšen Je zdaj povpre- čen osebni dohodek, kakšen je razpon med najnižjo in najvišjo številko na plačil- nem seznamu in kako ste zadostili sindikalnemu »mini- mumu«? FRANC TROPEJ: Kakšno je povprečje osebnega do- hodka v tem času, ne mo- rem povedati, je pa precej nad 1.000 dinarjev. Razpon sicer ni vedno enak, vendar ne presega povprečja 1 : 2,5. Kar zadeva sindikalno zahte- vo po najnižjem osebnem dohodku, smo skoraj v ce- loti uspeli. Ne vem, če je s terenskimi dodatki vred še kdo, ki bi imel manj kot 1.000 novih dinarjev plače. NOVI TEDNIK: Vaš ko- lektiv šteje nekaj manj kot sto zaposlenih. Torej se v nekaj letih praktično zame- nja ves kolektiv v samou- pravnih organih. So vcčjidel vsi zaposleni pripravljeni in kos uspešno delati v teh or- ganih? FRANC TROPEJ: Veliko je dela voljnih, žal ne vsi. Vi- dite, da sem že četrtič član delavskega sveta in tretjič njegov predsednik. Menim, da bi se zlasti mlajši mora- li bolj oprijeti samouprav- Ijavskih dolžnosti. Pred nji- mi so še leta in leta dela v kolektivu. Mnenja sem, da se premalo 7.animajo, da pre- malo spremljajo naš razvoj. Celo časopisov najbrž ne be- rejo dovolj.. NOVI TEDNIK: Družbeni sporazum o družbenem izo> braževanju želi doseči večjo družbenopolitično doraslost delavcev za somoupravno prakso. Kaj mislile, ali lah- ko izdatke za tako vrsto izo- braževanja štejete kot po- slovne, kot proizvodne stro- ške? FRANC TROPEJ: Vseka, kor. Samoupravljanje je se- stavni del delovnega odnosa. Izobraževanje za to področje imam za enakovredno stro- kovnemu izobraževanju. NOVI TEDNIK: Ne zame rite, če vas v navzočnosti di- rektorja vprašam, kdo v va- šem kolektivu podpisuje po- tne naloge in obračune za direktorja? Franc TropeJ FRANC TROPEJ: Tisto malo, kolikor takih potovanj je, mislim da je lani direk- tor potoval dvakrat ali tri- krat, podpisujem jaz. NOVI TEDNIK: So dnev- nice v podjetju za vse ena- ke? FRANC TROPEJ: Ne. Za vodilne znašajo 80 dinarjev, za ostale pa 10 dinarjev niž- je. NOVI TEDNIK: Kako ste lani delili regres za dopusiie in kako ga boste letos? FRANC TROPEJ: Že dolgo imamo v našem kole: običaj, da za dopuste f- regres enako vsem. Tak , j- tudi letos. Imamo v Uma.su 6 počitniških ležišč, toda že leta tja nihče ali pa redko kdo gre. To je značilno za naše delavce, da redko kdo odide na dopust zunaj kraja b*vanja. Vzrok je v tem, da imajo mnogi po nekaj ze- mlje, da zidajo zase in za svoje delovne tovariše hiše. Skratka spočije j o se bolj malo. NOVI TEDNIK: Omenili ste hiše. Kako pa Je s stano- vanjskimi problemi članov kolektiva? FRANC TROPEJ: Večjih problemov pravzaprav ni. Tudi to je značilnost za naše delavce, ki unajo mala po- sestva. Imajo hiše, ki jih sicer popravljajo, nekateri pa gradijo nove. Za takšne p>o zmožnostih podjetja daje- mo tudi kredite. NOVI TEDNIK: Torej ve- lja za »Kongrad« tista: maj- hno podjetje, manjši kraj^^ manjše skrbi? i FRANC TROPEJ: No, čistfll tako tudi ne. Z dohodki repu občinske lestvice na| kolektiv pač ni brezskrbei^ Vsakemu se kopičijo, bolj k4 se izplačilni dan odmika. -1 JURE KRAŠOVB^ obrazi BREDA VERSTOVŠEK Ze večkrat sem pravza- prav razmišljal o tem, le kako uspevajo zaposlene žene poleg rednega, često- krat tudi zelo zahtevnega in napornega dela, oprav- ljati še vse doma, kot že- ne, gospodinje in mate- re? Spraševal sem se in odgovora pravzaprav, vsaj ustreznega ne, nisem ni- koli našel... Pri Bredi Verstovšek pa ne gre samo za to, da opravlja naporen poklic prosvetne delavke, da je mati dveh otrok, ampak je poleg tega tudi aktivna družbeno politična delav- ka. Ko sem ji postavil vprašanje, kako vse to zmore, mi je pogledala v oči, se prisrčno zasmeja- la ter mi mirno odgovo- rila, da predvsem zaradi tega, ker pač rada dela, ker je rada udeležena pri skupnih ustvarjanjih, ker čuti potrebo da dela, da soustvarja. Morda je od- govor na vprašanje, kako vse to zmore ravno v tem, ker čuti potrebo, da je soudeležena, ker jo vese- le skupni uspehi, ker je srečna slehernega uspeha in napredka sredine, v ka- teri živi in dela. Bilo je pred osmimi le- ti, ko je prišla z možem, ki je dobil službo v Kom- binatu, v Žalcu. Kot pred- metna učiteljica zgodovi- ne in zemljepisa se je za- poslila na osnovni šoli. Ni trajalo dolgo in že je bila sredi aktivnega druž- beno političnega dela. Ved?io je živela razpeta med družino, .šolo i7i po- litičnim delom, vendar zaradi tega m tarnala. Kje neki! Delo je jemala kot nekaj, kar je njena dolžnost, kot nekaj vsak- danjega, da je to. da dela pač ves dan, od ranega jutra in pozno v noč. ko se sklanja na knjige in učbenike in pripravlja še zadnje stvari za pouk na- slednjega dne. Rada je delala povsod in vedno je imela vsaj dve do tri zelo odgovorne dolžnosti, oziroma funkci- je. V SZDL, v ZK in dru- god. Za razliko od mno- gih, ki so že zdavnaj »opešali«, je Breda Ver- stovšek izredno aktivna še danes. Je predsednica izvršnega odbora kultur- ne skupnosti in delo na tem področju jo vedno bolj veseli, čeprav se uba da z mnogimi problemi. Poleg tega, da je član ob- činske konference SZDL je tudi odbornica zbora delovnih skupnostih skup- ščine občine Žalec. Mno- go je še problemov na področju prosvete, je po-' vedala, ki jih je treba re- ševati, čeprav ima skup- ščina za probleme prosve- te v občini veliko razu- mevanja. Veliko pa so ga , pokazali tudi občani. Re- zultati referendumov so to nedvomno dokazali, pr- vi pozitivni učinki pa so tudi že vidni. Enoinpol izmenski pouk v Žalcu samem je že omogočil to, da so otroci in starši več skupaj, kot so bili prej. Tudi sama ima sedaj po- uk samo dopoldne in ta- ko ji ostaja več časa za politično delo in domače opravke. Kljub temu. da je ak- tivna na mnogih področ- jih, pa je v bistvu ven- darle ostala v celoti zve- sta svojemu poklicu, ki ji pomeni vse. Mladino obožuje, njej je posvetila svoje delo, za njo se raz- daja in prepričana je, da ne zaman, kajti mladi bo- do sposobni nadaljevati začeti razvoj. Breda Ver- stovšek je optimist, kajti z delom je moč doseči vse — to je njeno nače- lo, ki se ga vseskozi dr- ži. B. Strmčnik §t. 10 — 9. marec 1972 NOVI TEDNIK T. H^^MI Glasbena mladina Načrti so, a ni prostorov Na področju glasbenega izobraževanja se v zadnjem času pojavlja aktivno mladinsko giba- nje, ki je v svetu znano pod nazivom »Glasbe- na mladina«. Vse večjo aktivnost tega gibanja v zadnjem času zasledimo tudi v Celju. »Glasbeno mladino« so u- staJ^ovili malo pred drugo 5vetovno vojno v želji, da bi iz ljudi — posebno mladi- ne — pregnali razna nagnje- nja h krutosti in nehuma-. iiizmu, ki so se porajala ir tedanjem času v skoraj vseh deželah. Prva naloga ))Glasbene mladine« je bila takrat in je še sedaj sezna- njanje mladine z vrednotami umetnosti na čim dostopnej- ši način, s tem pa tudi vklju- čevanje čim širšega kroga mladine v kulturno publi- ko. Kakšna je dejavr.ost in kak- šne so možnosti za uspeš- no delo glasbene mladine v Celju? Osnovna dejavnost so niladinski koncerti ter razna srečanja mladine v obhki klubskih glasbenih večerov. Tu ob poslušanju, mladma spoznava različne glasbene smeri in tokove ter o njih izraža svoja mnenja. Vendar v Celju »Glasbena mladina« zaenkrat zajema le šolsko mladino, prizadevajo pa si v svojo dejavnost vključiti tudi ostale. Seveda bo pot- rebna trdnejša povezava z mladinskimi aktivi v podjet- jih, saj je ta mladinska ak- tivnost v Celju in v Slove- niji še v razvoju. Tudi v or- ganizacijo te aktivnosti bo potrebno vključiti še več mladincev in tudi glasbenih pedagogov, ki še stojijo ob strani. Sicer pa srednjeročni na- črt dela »Glasbene mladine Slovenije« — osnovne skup- nosti Celje — zajema kar precejšnjo dejavnost. Gre za širjenje kroga abonentov mladinskih koncertov, orga- niziranje srečanj z znanimi glasbenimi umetniki, sodelo- vanje v -slovenskem in jugo- slovanskem kvizu Glasbene mladine, organiziranje večje prireditve s sodelovanjem različnih mladinskih glasbe- nih skupin, osnovanje disko- teke, strokovne knjižnice in podobno. Javne prireditve, pri katerih bi mladina sode- lovala v vseh zvrsteh glasbe nameravajo tudi popestriti z likovnimi dosežki raastave mladih likovnikov. Skratka načrtov osnovne skupnosti »Glasbene mladi- ne« v Celju je precej. Ce jih bodo lahko uresničili, je v precejšnji meri odvisno tudi od pogojev, v katerih bo »Glasebna mladina« delo- vala. Trenutno namreč mladi ljubitelji glasbe nimajo naj- boljših možnosti. Predvsem bi potrebovali primernejši prostor (sedaj učilnica v Glasbeni šoli), kjer mladina ne bi imela občutka, da je v razredu, saj tako šolsko utesnjenost občuti že v času šolskega pouka. Tako menda spet ni odveč tudi misel, da bi v Celju morali slej ko prej celoten Narodni dom le vrniti naši kulturi. Celjski kulturi, ki je — tako profe- sionalna, kot amaterska — sedaj »razmetana« od naj- bolj zakotnih sobic do »pod- strešja« Študijske knjižnice. E. Goršič Zgodovina Celja in okolice celjskega zgodovinarja prof. Jan- ka Orožna, ki je pred kratkim prišla na naš knjižni trg, je navdušila staro in mlado. Predstavljamo vam ilustracijo iz te knjige, ki kaže rodni grad mogočne rodovine celjskih grofov Žovnek, čigar razvaline še vedno pričajo o nekdanji moči in slavi tega rodu, čeprav so že dokaj manj vidne kot na tej preko sto let stari sliki. Iz dnevnika SLGi v petek, 10. marca bomo imeli v Celju že šesto premie- ra. \ režiji Mileta Koruna bo uprizorjena komedija Ivana Eergejeviča Turgenjeva »Mesec dni na kmetih«. Po besedah dramaturga Igorja Lampreta je delo komedija zavrtih ču- stev, ki se gibljejo na relaciji ljubiti in bati se. Se preden se čustva porodijo, je že storjeno vse, da se ne bi razvila v tirast'. in da bi ostali v krogu varnosti. Scenograf uprl' zoritve je Avgust Lavrenčič, kostumografinja Mija Jarčeva. mu zbornik 1971-72 Pravkar je izšel Celjski zbornik 1971/72. Že naslov sam pove, da je v dvojnem obsegu, in sicer z dveh bi- stvenih razlogov. Prvi je ta, da zbornik lani ni izšel. Ker so bile težave z oddajanjem gradiva avtorjev, je bil nor- malni termin izdaje zamujen. Med tem časom so bila napi- sana še druga dela, ki pa bi jih zaradi aktualnosti in po- membnosti bilo škoda odla- gati še za eno leto. Uredni- ški odbor se je odločil izdati Zbornik v dvojnem obsegu, o čemer zgovorno priča osemintrideset tiskovnih pol, to je nekaj čez šest sto stra ni. Drugi razlog pa je bil v financiranju. Da je bila ta odločitev upravičena, nam nedvomno dokazuje izredno kvalitetna vsebina omenjene publikaci je, ki ni pomembna le za celj- sko regijo, temveč za ves slovenski prostor. Uvodno delo je napisal pro- fesor Jože Marolt in sicer: Ob tridesetletnici vstaje sloven- skega ljudstva. V dokaj ob- sežnem delu je povsem jasno in zelo dosledno opredelil in dokončno ovrednotil vse bi- stvene dejavnike v naši na- rodnoosvobodilni borbi, po- sebno pa še delež Celja in okolice. S tem smo ponovno pridobih dragocen dokumpnt, edinstven za naše kraje, v celi plejadi del, ki opisujejo našo revolucijo. Drugo naj- važnejše delo in tudi najob- sežnejše, saj vsebuje okoh osemdeset strani, je prispe- val Fedor Gradišnik ml. z de- lom: Dosedanji regionalno ekonomski razvoj ter model možnega in verjetnega razvoja celjske občine do leta 1986. Njegova pomembnost se od- raža predvsem v zelo stro- kovni, znanstveni osnovi. Omenjeno delo bo služilo mnogim načrtovalcem sred- njeročnega razvoja v Celju, marsikomu pa bo služilo kot izčrpno študijsko gradivo. Pri tem velja omeniti tudi to, da je Zborniku do sedaj pri- manjkovalo pK>dobnih del in upati je, da je delo Fedorja Gradišnika začetek načrtnej- šega publiciranja gospodar- skih problemov v zborniku. Delo, ki zasluži še p>osebno pozornost, ker se prvič po- javlja v Celjskem zborniku, je delo Ivana Beleta: Kazen- ska odgovornost za delo v sa- moupravnih organih delovnih organizacij. Tovrstnega luri- dičnega gradiva do sedaj ni- smo poznah v Zborniku. Poleg teh omenjenih del, vsebuje Zbornik še vrst« drugih: Lojze Požun piše o Veličkovi partizanski četi. Milan Natek o zaposlovanju delavcev s celjskega območja tujini, Fran Roš piše o Srečku Puncerju, Mirko Roš o kulturni dejavnosti aka- demske mladine v Celju od leta 1907 do 1925, ponovno Fran Roš o grobu na Plešiv- cu — Dve sestri, prijateljici Ivana Cankarja. France Jese- novec: IXmajsko-celjska Ves- na; Drago Cvetko: Bibliogra- fija prof. Janka Orožna; Jan- ko Orožen: Iz toponomastike — prispvevek k razlagi neka- terih zanimivih kraje\'nih imen; Vera Kolšek: Arheolo- ška izkopavanja v Zidanško- vi ulici v Celju; Ivan Stnpar: Grajski objekti z območja Slovenske štajerske na Vis- cherjevem zemljevidu iz leta 1678; Lojze Bolta: Novo pra- zgodovinsko grobišče na Rif- niku; Fedor Gradišnik st.: Uprizoritev prve celovečerne predstave kabareta v sloven- ski gledališki zgodovini; Dr. Anton Sore: Pcčitniškp hiše in počitniška naselja v poreč- ju Savinje: Stane Koželj: Gozdovi na gozdnogospodar- skem območju Celja; Dr. Aleksander Hrašovec: Nov sistem zdravstvenega zavaro- vanja; Dr. Janko Lešničar- Infekcijska služba v SRS s posebnim oziroma na ustano- ve z adravljenjem iniekcijskili bolnikov; Dr. Franc Planin. šek: Higienske in epidemio- loške razmere v celjski obči- ni; Dr. Janez Kraševec: Med- sebojni vpUvi socialnega oko- lja, konfiguracije zgornjih dihal, onesnaženje ozračja in spirometrijske vrednosti pri šolarjih; Dr. Marjan Veber: Gibanje otroških nalezljivih bolezni med učenci celjskih šol; Gustav Grobe! ni k: Na grada Slavka šl^-idra. K de- setletnici podeljevanja in Us- tanovitev Kulturne skupnosti v Celju; Janez Žmavc: Celjsko gledališče na prelomnici v se- zonah 19^-70 in 1970-71: Ju- ro Kislinger: Liko\'ni salon v Celju od aprila 1970 do julija 1971. DRAGO MEDVHa> Film V tem tednu bodo v celjskih kinematografih zavrteli po- leg dveh slabih filmov (western Django ne pozna milosti in vojni film Churchillovi leopardi) tudi dva boljša — ame- riški zgodovinski western Modri vojak in angleško dramo iz časov I. vojne Darling LiU. Modri vojak Režija: Ralph NeLson. Igrajo: Candice Bergen, Peter Strauss in drugi. 2anr: westem Ozadje zgodbe je zgodovinsko izpričano. Leta 1864 je ameriška konjenica izvedla grozljiv pokol med indijanskimi plemeni. V brutalni, kruti, krvavi pripKJvedi je simpatično predstavljen mlad par, ki naravno poudarja nujnost revizije ameriške zgodovine in njenega odnosa do predstavljanja resničnih dejstev o usodi indijanstva v ZDA. Oba, on in ona, s svojim ravnanjem zagovarjata tezo o enakopravnosti be- lega in rdečega človeka. Zanimivo je, da je ameriško občinstvo (na neki pred- stavi v Chicagu) z aplavzi in glasnim pritjevanjem spodbu- jalo indijanski upor proti modrim vojakom. Film je grozljiv, naturalističen v izrazu in močno grob v nekaterih scenah. Ni za rahločutne gledalce in za oiroka. Peter Strauss in Candice Bergen v filmu Moo najpreprostejši 'ogiki človeka, ki je živel v Odvisnosti naravnih zakonov. Zemlja mu je bila vse in v pesmih je potrdil to prepro- sto življenjsko navezanost, pogojenost. Spomhii na leta preizkušnje, sf>omini na dne- ve, ko je bilo treba zapustiti dom in bežati. Dnevi negoto- vosti' za družino. Vse je na- pisano neposredno, celo vest- no. Čustvenega pogojevanja je malo. Morda bi z dosled- nejšo zgradbo, z bolj pesni- ško govorico pesnik dosegel še več. Kdo ve? živ kronist je, ki ne dopušča, da bi se mu karkoli izmuznilo zpod peresa. In malokje lahko naj- demo toliko iskrenosti, kot ravno v njegovih pesmih. Tu- kaj nam je iskati veliko vred- nost tega pomembnega dela, ki je razumljivo in dostopno za slehem^a med nami. DRAGO MEDVED V Likovnem salonu raJEstavl,iata .grafike Bogdan Borčič in Zdenka Golob. Razstava bo odprta do 3.5. marca. Na sliki: Zdenka Golob, Iz cikla Hercegovina — Plavi senci 1971. akvatinta. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec I97 Prejeli smo OTŠPORNEM ČLANKU P. ŽAGARJA Predsedstvo RK ZMS na svoji seji dne 29. februarja 1972 izraža ogorčenje in glo- boko nest rin Janje z idejno političnimi tezami, ki opre- deljujejo članek Primoža Ža- garja, Politizacija armade ali razmišljanje o prihodnosti (Problemi, št. 10«). Ocene v članku se bistveno ne skladajo z dejanskimi pro- cesi v naši družbi in s .stališči organizacije. Ni mogoče spre- jeti mnenja, da je v sodobni SiFRJ edino JLA zainteresira- na za bratstvo in enotnost na- rcKlov in narodnosti Jugosla- vije, ki naj bi zat« »p>o lo- giiki svoje notranje /.gradbe« (citat iz članka) morala po- sečd v reševanje me^dnacio- nalnih in drugih družbenih trenj. Notranja povezanost in čvrstina v JLA je prav izraz uresničevanja bratstva in enotnosti narodov in narod- nosti Jugoslavije v praksi, ki je razvojna previranja ne mo- rejo bistveneje in trajneje za- megliti. JLA je v vseh svo- jih razsežnostih plod in dokaz bratstva in enotnosti jugoslo- vanskih narodov in narodno- eti, je orožje za obrambo na- ših socialističnih pridobitev v rokah bratsko in enakoprav no povezanih narodov in na- rodnosti J\igoslavije. Delovanja Zveze mladine pri krepitvi jugoslovanske sa- moupravne skupnosti in ak- tivnejše vloge SR Slovenije v njej na načelih bratstva in enotnosti je med članstvom in tudi sicer med delovnimi ljudmi Slovenije deležno ve- like podpore in odobravanja, kar imamo za enega od do kazapv nesporne moči teh re-. volucionarnih načel v praksi in perspektivi naše družbe. Zato je nestvarno, nepotreb- no in škodljivo klicanje na pomoč kogar koU za ureja- nje odnosov naše samouprav- ne družbe, še posebno, če se ob tem našo socialistično JLA postavlja v vlogo birokrat- skega arbitra. Poleg tega čla- nek vsebuje vrst« protislov- nih, a enako problematičnih idejnih izhodišč. Naša obsodba stališč ome- njenega članka ne pomeni, da skušamo zmanjševati samo- stojnost in odgovornost ured- ništva »Problemov« za idejni profil revije. V tem smislu ga pozivamo, da kritično pre- motri idejno orientacijo uredniške koncepcije in v svoji sredini najrasneje za- ostri odgovornost za takšno usmeritev revije, ki bo bolj odražala napredna stremljenja mladine in drugih sil Slove- nije v aktualnih in bodočih družbenih protislovjih. Laški referendum PROTI DVOMOM v ušesih imam besede t«'- ga in onega, pomisleke, ki ni.so bili izrečeni, pa vendar vrtajo v zavest. Res je. Ni enostavno obkrožiti glaso- valni listek z besedico »za«, zlasti ne tistemu, ki prela- ga dinar k dinarju, da zve- ze dni med enim in drugim izplačilom osebnega dohod- ka. Ni preprosto reči dam, če rastoče cene ne vpra.ša- jo, hočeš ali ne.Vse to je treba razumeti. Toda žrtev, za nekoga nepomembna, za drugega že kar izdatna, bo lažja, če vemo zakaj, če ve- mo, česa ne bo v primeru, da bomo »proti«. Pomislimo. da ogromna večina otrok ne more priča- kovati od življenja drugega kot to, kar bodo znali, da bi si služili kruh. Pomislimo na tegobe mladih ljudi in njihovih staršev, ki otrok zaradi slabše izobrazbe ne morejo nadal.jevati šolanja, ne morejo v poklicne šole, da celo v tovarnah se jih že otepajo. Pomislimo na to, da so nadarjeni otroci tudi v Brezi, na Vrhu. v Rečici, to- da malo jih je, ki pridejo v sredn.je in visoke šole. Za- radi slabe podlage teh šol ne zmorejo. Pomislimo pa tudi, da samoprispevek obča- nov obvezuje širšo družbo dodati tudi svoj delež, da samoprispevek pomeni ko- maj tretji del potrebnih sredstev. Kar velja za šolo. vel,ja tu- di za prispevek, ki je name- njen rekonstrukciji cest. O- koli 100 starih milijonov naj bi se v ypetih letih zbralo s samoprispevkom za ceste. Toda potrebno ,je enkrat več denarja in še to je pičla mera. Tudi za ceste bo sa- moprispevku pridala družba svojo polovico. Vsak samo- prispevni dinar Je torej vre- den dva dinarja. Računica je takšna. Če referendum uspe, bomo dobili enkrat več, kot da.jemo, če ne, ničesar ali pa zelo malo. Enostavno je ilu- zi.ia misliti, da bi mogli v desetih letih speljati načrt rekonstrukci,je krajevnih cest s sredstvi, ki se letno nabe- rejo /,a ta namen. Ravno to, da ni bilo nikoli dovolj de- narja za odločno, trajnejšo rekonstrukcijo, .je bilo de- nar,ja koma.j toliko, da so bi- le ceste vzdrževane le za silo ali pa sploh ne. Pomislimo tudi na to, da cene rastejo, da bodo rasli tufU osebni dohodki. Ker bo za predvidene gradnje občina najela kredit in bodo dela končana nekje pri polovici Ijetletnega vplačevanja samo- prispevka in takrat tudi že računi poravnani, bomo dva- krat na boljšem. StrošIJ bo- do manjši kot bi bili čez pet let in pri stopnji predvidene rasti osebnega dohodka za 10 odstotkov letno bomo svoj samoprispevni delež lažje plačevali in pri tem imeli tudi otroke v novi šoli, sami pa hodili in se vozili po že ure,jenih lepih cestah. Ce že Izmišljate, pomislite tudi o tem. ^VEČSREDSTEV 27. seja zbora delovnih skupnosti skupščine občine Slovenske Konjice je na prvo mesto postavila razpravo o osnutku resolucije gospodar skega in družbenega razvoja občine za leto 1972 z oceno gospodarskih gibanj v letu 1971. Sprejet je bil zakon o programiranju in finansi ra- nju graditve stanovanj ter za kon o družbeni pomoči v sta- novanjskem gospodarstvu. Z zakonom, je bilo rečeno, naj hitro seznanijo delovne orga- nizacije, da bodo pristopile k realizaciji programa. Pou- darjeno je bilo, da naj se v tekočem letu in v prihodnje vlaga več v gradnjo in vzdr- ževanje družbenih stanovanj. Slov. konjiče KAKO JE Z DELITVIJO? Osnovni del razprave na nedavnem posvetu predstav- nikov občinskih sindikalnih svetov in medobčinskih odbo- rov strokovnih sindikatov celj- skega območja v Rimskih Toplicah je bil namenjen pri- pravam za sestavo analize o nekajmesečnem delovanju in izvajanju samoupravnih spo- razumov o delitvi dohodka m osebnih dohodkov. Prav zato je posebna tričlanska komi- sija pripravila predlog vpra- šalnika, ki so ga udeleženci posveta dopolnili in s pomoč- jo katerega želijo ugoiovj kakšne rezultate je dalo j četno uporabljanje pomerti t nih aktov na področju delit ' dohodkov. Glede izvedbe analize so dogovorili, da bodo nala opravile osnovne sindikal organizacije. Celotna akci bo stekla v prvi polovici ma ca in bi naj bila končana vs \ 20. t. m., tako da bodo ani j to z vsemi odgovori nan j imeli izvršni odbori in čla sindikalnih organizacij že k nec t^a meseca. V. Sekcija mladih kmetijskih proizvajalcev pri Kmetijsken kombinatu Hmezad v Žalcu je letos v sodelovan,ju z Dcliiv sko univerzo Celje organizirala že štiri kuharske tečaj*. Kuharskih veščin se je naučilo kar 70 deklet. Tečaje vodi že vrsto let priznana kuharica ŠEPEČFV.^ iz Žalca. Predsednik mladin.skega aktiva kombinata DKAfiC ŽLENDER ji je ob zaključku zad.jega tečaja, ki so ga pri-, pravila dekleta iz Braslovč, za dolgoletno delo izročil prij znanje. Na zakl,iučku je bila miza seveda bogato obložena J. K Rado Palir KAKO SPOLNO VZGAJAMO 2. Podoben je primer 14 let stare Lojzke. Ta je im^la doma skrajno avto- ritativnega, do otrok ne- izprosnega in prelirano zahtevnega očeta, ki jo je omejeval v vseh pogle- dih in jo vzgajal le s teles- no kaznijo. Vsega tega ni mogla doživljati drugače kot odklanjanje in je za- to tudi sama odklanjala očeta, v zavesti, da ji ne more biti slabše, kot ji je, je začela begati od do- ma. Na begih od doma je začela navezovati stike z moškimi Ln se, nevedna, osamljena in zbegana, za- čela podajati v spolne od- nose z njimi. Ti stiki, od katerih je do prostitucije samo še korak, zagotovo niso bih izraz spolnih po- treb, ampak pomenijo is- kanje sprejetnosti in pri- padnosti nekomu — iska- nje lastnega prostora pod soncem. — Lojzkina uso- da nas uči, kakšne osebne tragedije so lahko poveza- ne z nevednostjo o zade- vah spolnosti in z brez- vestnostjo in pokvarje- nostjo odraslih. Opozarja pa nas tudi na. vlogo obeh staršev pri otrokovi .spol- ni identivikaciji in pri ob- likovanju predstave o na- sprotnem spolu. Mirko je sin staršev, ki unata oba terensko delo in tako le malo časa, ki bi ga lahko ixxsvetLla otro- ku, saj je družiina skupaj šele zvečer. Bilo .mu je še- le 10 let, ko se je na po- čitnicah pri sorodniku ig- ral s komaj 4-letnim de- kletce mna tak način, da ga je razdevičil. Kasneje je povedal, da je s svo- jim početjem skušal po- snemati moške iz samske- ga doma, katerih burno spolno življenje je imel priliko spremljati skozii pritlična okna. Po prekr- šku ga je oče pretepel skoraj do nezavesti, nakar sta mu z materjo prepo- vedala izhod iz hišs. — Pretresljiva in za otroka neprebavljiva izkušnja — opazovanje telesne ljubez- ni odraslih — je ob po- manjkanju časa, namenje- nega vzgoji s strani star- šev, pripeljala dečka do dejanja, ki ga ni sposoben razumeti in katerega po- sledice bo še dolgo z grenkobo nosil v sebi. Mir- kov primer nam govori, kaj vse se lahko zgodi, če starši za vzgojo svojih ot- rok nimajo časa in jo pre- puščajo cesti. . . Grornjim primerom po- dobnih primerov je pri nas iz dneva v dan več in Se naša socialna služba in praksa vzgojno-svetovai- nega dela z njimi srečuje- ta skoraj vsakodnevno. Zgrešenost, nedoslednost ali celo odsotnost spolne vzgoje pri njih sicer na- vadno ne nastopajo kot glavni ali celo edini vzrok problemov, nastopajo pa kot pomembni sovzroki. Žal obravnavanim prin)e- Kom dostikrat sploh ni moč pomagati, ker pač ni mogoče izbrisati člove- kovih izkušenj. — Nereše- vanja ali napačnega reše- vanj« ljubezensko-spalnih problemov v otro.štvu kas- neje skoraj ni mogoče po- praviti. Praksa kaže, da imajo naši starši, kar zadeva področje ljubezni in spol- nosti v odnosu do svojih otrok večina še vedno za- vezana jezika in se izani- kajo pogovorom o vsem, kar Se nanaša na .»polno življenje. Ne morejo iz lasine kož-e — ne morejo se osvoboditi tabuistične- ga pojmovanja spolnosti, ki so jim ga vcepili njiho- vi starši in drugi njihovi vzgojitelji. Njihove napa- ke prenašajo v vzgojo svojih otrok. Da bi bili takšni starši sposobni nu- diti svojim otrokom času primerno spKJlno vzgojo, bi jih bilo treba za to pri- praviti, česar pa se pri nas načrtno ne izvaja. K sre- či mnogi starši čutijo ta problem in na lastno vz- podbudo p>osegajo po us- trezni pK)ljudni literaturi, ki je je pri naš že kar pre- cej. Vse več staršev spo- 25nava, da molčati našim otrokom o ljubezni in spolnosti danes, ko je vse okrog nas napolnjeno s spolnostjo, ne smemo. Se nadaljuje št. 10 9. marec 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo ŽIVI JIH KAME- NJE stopila sva s kolegico Zdenko iz avtobusa in povprašala ljudi, kje živi Brezlanova Ana, mati tri- najstih otrok, od katerih je eden umrl. Začudili so se ljudje in pokazali tja daleč, daleč med hribe in že sva vedela, da bova mo- rala hoditi in še hoditi, še so rekli, da je Brez- lanova mati čisto blizu gradu Lindek, to pa je skoraj dve uri hoda od glavne ceste Celje—Mari- bor. Podala sva se na pot Id ni nama bilo težko. Lepo je bilo in skoraj nič bla- ta. Tu in tam so iz zem- lje brsteli telohi, na mar- sikateri lehi so se veselile trobentice, midva pa sva hodila in se pogovarjala z ljudmi. Ničkolikokrat sem tisti dan slišal o le- gendarni XIV. diviziji ne da bi spraševal. »Poglejte, tamle so šli skozi partizani in velik sneg je bil. No, do tj*a morate priti in še malo naprej in boste prišli tja, kamor želite.« Najbrž bi res hodila dve uri, če se naju ne bi usmilil frankolovski du- hovnik in naju snel s ce- ste. Volkswagen je krep- ko rinil v breg in prav kmalu smo obstali na hribu, ki se je prevesil v novo dolino, še naprej v hribu je stala koča in še ena koča. Pozneje sem spoznal, da je to kmečko poslopje, da so to hlevi. -OAoS lu EAouBlzajg: buv rila veliko, a tisto, kar Ana Brezlan je povedala, je bilo do- volj. Zemlja, na kateri je rodila trinajst otrok, je skopa in skoraj je ču- dež, kako je zredila tri fante in devet deklet. Se danes je uborna žemljica pri Lindeku edini rednik Brezlanove družine in morda se sliši smešno: Brezlane drži pri življenju — kamen. Gori nad ko- čo ima oče Brezlan apne- nico, doma pa ima tudi dve dekleti in dva fanta, vsi, tudi mati in oče in Kadar je treba, se zbero pulijo zemlji skromno bo- jim daje ogenj in potem gastvo — kamen. Gozd kurijo, kurijo, dokler iz kamenja ne nastane apno, edina stvar pod soncem. ki jim še daje upanje. Apno je denar, z denar- jem pa se živi tudi Simo- na, vnukinja, ki jo imajo pri sebi. Ničesar drugega ni v teh hribih, še krom- pir je slab. Oves in ječ- men ratata, krompir je že nekaj let ves črn. Kljub temu žive, nekako pač. Bolj slabo kot dobro, kruh pa je vedno pri hi- ši. Spodaj pod bajto delajo novo hišo in najbrž je tež- ko reči, kdaj bo končana. Dobili so posojilo od Zve- ze borcev in delajo. Ka- men na kamen, iz dneva v dan in čakajo na boljše. Zemlja, po kateri je ti- sti dan strahovito pihal hladen in zoprn veter, ki bi se lahko kosal s kra- škim prijateljem, ni do- brotnik. Zato so njeni otroci odšli. Kam drugam kot v Nemčijo. Dva sta tam in nekako živita. Ti- sti, ki so ostali doma, raztreseni naokoli, neka- ko žive, poročeni in ne- poročeni, dobro in slabo. »Kaj naj vam povem o mojem življenju, le kaj. Takšno je, kot je naša zemlja. Ni treba praviti, vsak lahko vidi.« Brezlanka je držala ro- ke sklenjene na prsih, Simona je radovedno gle- dala v nas, Brezlan pa je molčal na peči. Saj res, zakaj spraše- vati o življenju. Vse je jasno že vnaprej in niko- mur prikrito: Tu je doma trpljenje že brez otrok. In znova, kot že toliko- krat sem slišal ugotovitev: Majhni otroci — majhna skrb, veliki otroci — ve- lika skrb. Rekli smo nas viden je Brezlanovim, tudi mali Simoni na peči, poslovili smo se od mrzlega linde- škega vetra, za nami pa se je čedalje bolj oddalje- val lindeški grad, kjer se je v tisti mrzli zimT 1944 je v tisti mrzli zimi 1944. leta pomikala XIV. divi- zija in ni bilo življenje ničkaj boljše od tega, ki ga žive danes na teh re- breh. ZEMLJA DOMAČA, TISI KAKOR Frankolovski hribi niso v zadregi, kadar teče be- seda o materah z deseti- mi pa tudi več otroki. Posejane so matere, ki jim je na narava nameni- la plodnost, po teh rebreh kot vijolice v zgodnji spo- mladi. Povprašaš pri eni hiši, kje je Mica, Franc- ka, Pepca ali kdorkoli že, ki ga iščeš in za katerega veš, da je iz njegove hiše odšlo v svet deset in več li z domače zemlje v pre- otrok in ti povedo: tu spo- daj, v grapi, pa tam, na slemenu, pa tik ob poti, malo nižje od cerkvice in zgoraj, zraven soseda Francla, tam, no, tam jih boste tudi našli, matere z desetimi otroki. Človeku se je težko odločiti. In vendar sva se z Zdenko nekako odločila in odšla naravnost k Borov- nikovi Katarini, ki živi v mogočni hiši, ki se ji po- znajo dobra leta in skrb- na roka gospodarjev- Do- mačija ni tako daleč od Frankolovega, pa tudi ka- mna ne bi mogel vreči frankolovske hiše. Katarina je ležala, men- da ni ničkaj zdrava in devetinsedemdeset let ji dela težave. Kljub temu se je smehljala, ko sem povedal, kaj bi rad in za- kaj sem sploh prišel. Ka- tarina je prijetna in po- zorna sogovornica in brez življenja, ki ji je name- težav sva odromala na pot nilo 15 otrok, dva sta Katarina Borovnik umrla in za katere pravi, da ji na tem svetu delajo samo veselje. »Vidite, to je tako: več kot imaš otrok, bolj so pridni, manj kot jih je, bolj kažejo roge.« Nasmehnila se je na ši- roko Katarina in hočeš no- češ sem zavrtal vase; sem namreč edinček ali vsaj dolga leta sem bil. Nikoli jim ni ničesar manjkalo, bili so vesela družina, čeprav sta z raj- nikom, možem, garala kot le kaj. Rajnik je bil »Šu- štar«, ponoči je šival in krpal čevlje, podnevi pa sta se s Katarino napre- zala po zemlji. Vse, kar lahko Katarina pokaže, sta napravila skupaj sama s trdim delom. Trinajstega leta sta se poročila in potem se je začelo kakor hudournik. Prihajali so na svet, ti mali znanilci sre- če, in ni ga bilo, ki bi zaustavil ta plaz življenja. Dva sta umrla, Katarma pa je rekla, da bi jih še imela, če bi le mogla. »Vse noči, skoraj dvajset let, so šle po gobe, tako so zahtevali otroci.« In vendar se je Katarina kar naprej smehljala in smeh je zlezel še meni v dušo. Prišla je prva svetovna vojna, trije otroci so bili na svetu, rajnik je bil na fronti. Plava, Videm. Rešil se je gotove smrti, ko Je preplaval Piavo in peš prišel domov. Druga vojna. Izselitev na Hrvatsko. Trije fantje so pobegnili k partiza- nom, eden pa je odšel v Sloovenijo in dočakal osvoboditev v Tomšičevi brigadi. Pred leti ga je pobrala smrt in to je ma- ter Katarino strlo: vrgla jo je kap. In potem še enkrat. Mati Katarina pa se vendarle rada spomni na tista leta, ko je vse ime- la pri sebi. »Vsi so bili muzikalični in so prepevali, da jih je bilo veselje poslušati. Sko- raj vsak je znal vsaj en instrument, če že ne več. Imeli smo cel orkester. Najlepše pa je bilo ta- krat, ko sem se z njimi igrala. Tistih časov ne bo nikoli več. Katarina Borovnikova pa le ni kar tako in se še ne da; tu in tam kaj splete, še vedno so ji živi prsti. Prav rada bere pa tudi poje. Vsi jo ima- jo radi In jo spoštujejo. »Tako hudo je bilo tisti- krat, ko so nas izgnali v iz- gnanstvo na Hrvaško. Saj nič ne rečem, dobri ljudje so bili tam, a domača gru- dica je le domača.« Čudovite besede mate- re Katarine. Milenko Strašek sosed šosedft Oni dan, ko je televi- zijski napovedovalec spo- ročil javne I da je zvez- ni izvršni svet sklenil po- staviti v nezaviden polo- žaj sekretarja za plan in kljub njegovim zagotovi- lom, da se bencin ne bo podražil, to vseeno sto- ril, so si ljubi občani spet slekli značaje do go- lote. V nekaj urah se je pred bencinske črpalke nagnetlo avtomobilov, ki niso odpirali samo po- goltne odprtine bencinskih tankov, marveč tudi tre- bušaste posode vseh veli- kosti in izdelave, od pla- stičnih do steklenk. v ka- terih navadno za prazni- ke tovorijo opojno vinsko kapljico. Bilo je preriva- nja, štuljenja v ospredje, prerekanja, psovanja, ko da gre za življenje in smrt. Kaj je koga briga- lo, če bo drugi dan mor- da črpalka suha kot po- per, če recimo rešilec ne bo mogel po porodnico, po ponesrečenca . . Naši ljubi občani so zvlekli na dan verižico pravšnjih pregovorov — od tiste, da naj sosedu koza crkne, da je bog sam sebi naj- prej ustvaril brado in da bog enostavno nima bra- ta. Pa pustimo ob strani bencin. Saj so še vlaki, avtobusi in ne nazadnje najstarejše sredstvo za premikanje — noge. Še huje so občani, ki pre- morejo kaj več kot »sin- dikalni minimum«, juri- šali na trgovine, ko so v svoji bistroumnosti ugo- tovili, kakšna utegne biti posledica povečanja cene sladkorni repi. Hitreje kot kakšna kuga se je razširila sladkorna mrz- lica. Vagon sladkorja? Zakaj pa ne? Kar izvolite. Ho- čete morda dva? Imate la- sten industrijski tir? Zdaj pa naj bodo tisti, ki nimajo beliča čez sprotne potrebe, angelčki. Vrag, če nimajo prav, ko se priključujejo prispodo- bi za značaj Slovenca: iiaj sosedu koza crkne! Naj bencin pocedi iz kant po vrečah sladkorja in dober tek! Naj se v moki zaredijo miši, črvi in podobna pri- jazna golazen. Ko bi se le beseda so- lidarnost enkrat sprevr- gla v cmoke in se komu zataknila v sapniku. Da pretiravam, pravite? Le stopite k sosedu in ga prosite, da vam po stari ceni odstopi kilco slad- korja! Raje ga poprosite za perilno vrv, da se obe- site .. . —ček. DIREKTORJEVA VILA Direktor Pempek tisto noč ni spal. Mladi novopečeni tehnik, one negodno, baje zbira podatke o tem, kako delavci iz podjetja delajo tlako pri gradnji nje- gove vile. Odprtih oči je bolščal v strop in si živo predstavil omizje na seji de- lavskega sveta. Električar Tone? Zvišal sem mu toč- ke na tarifni postavki, čeprav nima moj- sterskega izpita- Ta ne bo nič rekel. Odpišimo ga. Šofer Hanza. Sam gradi hišo in si večkrat kaj pripelje, ko hodi nabavljat za podjetje. Tudi on ni nevaren. Knjigovodja? Hm. Spomniti ga mo- ram na štipendijo za hčerko, ki je po končanem študiju šla drugam in šti- pendije ni vrnila. Mizar? Se jutri mu bom dal dovolje- nje, da sme v delavnici narediti pohi- štvo tudi zase. Strojnik France tudi ni nevaren. Prošnjo ima pri personalcu za sina, ki bi ga rad dal v uk. Pomožni električar Janez. Ta najbolj vrti jezik. Čakaj, čakaj. Malo ga bom potipal zaradi konjaka, ki ga nosi v delavnico. Kaj naj storim s kurjačem Poldo, ki ga je tehnik našel na parceli med služ- benim časom? Tajnica ga bo vpisala v knjigo dopustov za tisti teden. Bo taj- nica hotela? Smešno. Seveda bo, ko pa se tako trese zaradi tega, da ima le os- novnošolsko izobrazbo Vodja servisa. Ne bo rekel nič, od- kar sem ga zalotil, da je v gostilni ča- kal, da bi se mu nabrale ure za obračun dnevnice. Računovodkinja? Bi utegnila pove- dati, da je b-1 les za stavbno pohištvo obračvman kot odpadni les, ki pripada vsakemu kot za kurjavo. Ne bo, če Ji takole na samem povem, kolikokrat bi že morala pred disciplinsko zaradi za- mud. Direktorju Pempeku je bilo od pri- mera do primera lažje. Seznam tistih, ki bi utegnih potegniti s tistim onetom, tehnikom, se je hudo skrčil. In kaj storiti s tehnikom? Ha. Do ušes je zaljubljen in sili v zakon kot tele v deteljo, a nima stano- vanja, ne on, ne strojepiska Maja. Minil je teden, minila sta dva. Di- rektor je poslal predsedniku delavskega sveta v podpis vabila za sejo, ki je ime- la osem točk dnevnega reda. Seja se je vlekla kot čreva in mladi tehnik se je kar presedal, ko je videl, kako se čla- nov loteva utrujenost in nestrpnost. Točka razno . . . Tehnik dvigne roko- Oči se mu svet- likajo. ToQ'a direktor Pempek ga je prehi- tel: »Tovariši, veste, da se bom kmalu seUl. Hvaležen sem vsem, ki so mi to- variško pomagali, kot je to običaj med delavci v našem kolektivu. Ker moramo odločiti, komu naj damo moje stanova- nje, imam predlog Dobi ga naj naša Maja, ki sicer prosi za garsonjero. Vse kaže, da bo s tem rešen tudi stanovanj- ski primer našega mladega tehnika, če so govorice točne in če nas oči ne va- rajo .. Tehmku je bušnila kri v obraz. V ušesih mu je šumelo. Oči so se mu srečale z Majinimi, ki je pisala zapis- nik. Velike, proseče, ljubeče oči. Še ve- dno je imel roko v zraku. — Imate vi kaj za točko razno, to- variš tehnik? Tehnik ni spravil besede iz ust. Od- kimal je in sedel ... zmikavte, tatove, krh voprisežnike,: iažnike, go- ljufe so privezovali na sredi trgov k prangarjem, da' so jih videli in sra^ motili tržani in kmetici .,>> i Tako v srednjem veku. Povprašajte svoj 'sambur pravljalski čut, svoj os^bf ni moralni kodeks: Koga iz današnje zgodb6 ? b^; privezali , k sramotneinu steBru? Bodite porotnik in nam sporočite svoje mrier OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKP DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD jTiirii j;f pd^taža troje poti v življenje! Francka je prišla tz daljne okolice Celja. Doma ni bilo kruha za vse. S štirimi razredi osnovne šole pa ni dobila službe v nobeni pisarni. Kaj ji je preostalo? Šla je od bloka do bloka in vpraševala: rabite služkinjo? Prijazna ženska ji je dala naslov ime- nitne družine, kjer so jo res sprejeli. Za hrano, stanovanje in nekaj malega. Takoj so jo poučili, da ni služkinja, ampak gospodinjska pomočnica. Fran- cka razlike ni poznala. Delala je od jutra do večera. Včasih je le dobila prosto. Nesrečna je bila prvič v mestu. Tu- di drugič. Desetič že manj, nato pa jo je mesto z izložbami, fanti ir sla- ščičarnami vse bolj privlačilo. Odreza- la si je kite, se pisano oblekla in kma- lu postala pravo mestno dekle. Prvi pogledi na ulici so padali za njo. Tu- di »gospod« jo je opazil. Zavrnila ga je, ko je z žensko rahločutnostjo ugo- tovila, kaj hoče. Ne. doma so nas drugače učili. Mo- lili smo in molili. Ko sem prvič dobila perilo, sem mislila — umrla bom. Fantov nisem spoznala, prezgodaj sem šlo od doma. Tako jjravi Pranja (ni več Francka) danes. Nekoč je prišel na obisk h gospo- darjevemu sinu. Domišljav, lepo oble- čen in dišeč. Rada ga je videla. Ko so praznovali — Pranja je delala — je popustila prigovarjanju in oblju- bam. Bolj zadnjemu. Dvakrat je bil še pri njej. Govoril je o zakonu. Nato je odšel. Ostala je z grenkim prioku- som v ustih. Prišli so drugi. Drug za drugim. Dolga vrsta. Danes Francka ni več gospodinjska pomočnica. Metkina zgodba je krajša. Sosed je bil zelo privlačen, čeprav star. Ni ji bilo dobrih petnajst let, ko ji je pred- lagal, da bi se igrala Od tega je že dobrih šest let. Nedolžna igrica se je sprevrgla v resno, življenjsko igro. častna beseda, nisem vedela kaj ho- če, ko je bilo že vse končano, pravi danes Metka. Prva igra pa je dala nje- ni notranjosti neizbrisan pečat. Niko- mur ni povedala, grizla se je v sebi. Ko je imela prvega resnega fanta, je zaupala dogodek rane mladosti. Sram te je lahko, ji je dejal in — odšel. Se danes mnogi odhajajo od nje, ne da bi jim povedala o prvi igrici, od- hajajo, ker vedo, da od Metke vsi od- hajajo. Ima srednje solidno službo, to- da ženina ni. Boji se, da ga ne bo. Bredi je mama vedno pravila: Pazi, koga boš imela. Ne pusti se nobenemu, šele po poroki. Poglej mene, poročila sem se, ločila in to zato, ker je bil tvoj oče umazanec. Izberi pravega mo- škega. To so hudiči.« Sa7no to in ničesar več ni izvedela Breda od svoje matere. Nič o ljubez- ni, vse samo o tem, kaj mora imeti pod palcem, da bo lahko srečno živela, kakšno čudovito službo in naslov mo- ra imeti mož, pa bo sreča v hiši. Lju- bezen, odnosi v zakonu — to je bila za Bredo popolna skrivnost. Bogastvo. Naslov. Pa ga je vseeno dočakala. Bil je dvanajst let starejši, tak z avtomobi- lom. Dvaindvajset ji je bilo, ko je po- pustila. Začudil se je, ko je ugotovil, kako je z njo. Bil je celo tako pošten, da je zavzdihnil: Joj, pa pri dvaindvaj- setih. Ona je bila začudena še bolj, ko je izvedela, da je poročen. Danes sovraži moške. Vse. Tudi ti- ste, ki bi ji nudili vse. Ko bo leto okoli, bodo morda vse tri poročene. Srečne. Morda. Vendar, spomini bodo ostali. Skušale bodo po- magati svojim otrokom. TELE S PETIMI NOGAMI — Minuli petek zjutraj se je otelila krava pri Alojzu Rednaku iz Ločice pri Polzeli. To bi seveda ne bilo nič posebnega, če novorojeno tele ne bi imelo pet nog. Tri noge so normalne, medtem ko je zadnja leva debela kot dve, v kolenu pa se razcepi v dve nogi, ki imata pravilno razvita parkeljčka. Tekst in foto: T. Tavčar NOVO KOŠARKARSKO IGRIŠČE Pretekli petek so se na rednem občnem zboru se- .šli člani TVD Partizana 2alec. Delovno poročilo je podal predsednik društva Jože Cerovšek. Z delom v preteklem letu so člani društva lahko ponosni. Najuspešnejša športna pa- noga je bila tudi v minu- letm letu košarka, ki jo vodi Bogdan Kučar uči- telj telesne vzgoje na os- novni šoli v Žalcu. Udele- žili so se vseh razpisa- nih občinskih tekmovanj, v smučanju, namiznem te- nisu, košarki, odbojki, krosu, rokometu in ma- lem nogometu ter v atle- tiki. Drago Zuntar je na državnem prvenstvu osvo- jil tretje mesto v svoji atletski disciplini. Poleg tekmovanj so zgradili as- faltirano teniško igrišče, ki je vredno več kot 50.000 din. V razpravi, ki je bila zelo živahna je bilo v njej največ govora o športnem objektu pri šta- dionu, ker so bila vanj vložena velika finančna sredstva,^ sedaj pa se ob- jekt slaSo vzdržuje. Bil je sprejet sklep, da se bodo glede teh prostorov posvetovali še s Sociali- stično zvezo in Krajevno skupnostjo Žalec in skup- no rešili ta problem. Za letos so si postavili plan dela, ki pa je zelo zahteven. Radi bi zgradili pri Osnovni šoli v Žalcu novo košarkarsko in ro- kometno igrišče in nape- ljali razsvetljavo. Darko Medvešek bo prevzel pio- nirsko košarkarsko šolo. V vseh obstoječih sekci- jah pa se naj bi dvignila kvaliteta športa in mno- žičnost. Na koncu zbora so vsem vaditeljem in trenerjem za uspešno vo- denje posameznih sekcij dali darilo v obliki naro- čilnice za športno opre- mo za 100 din. T. Tavčar mali intervju SPRAŠUJE: MILENKO STRAŠEK ODGOVARJA: VELJKO KOLAR Tokrat smo se z malim in- tervjujem preselili v Kozje, za odgovore na naša vpraša- nja pa smo poprosili Veljka Kolarja, predsednika mladine v Kozjem in delavca v obra- tu tekstilne tovarne METKA v nekdanjem gi-adu. Ker je na Kozjanskem trenutno naj- bolj aktualno \'prasanje ne- razvitosti, s tem v avezi i>a tudi vprašanje zaposlovanja mladih, smo pogovor usmerili v to smer. Kaj meniš. Vel j ko, v čem je rešitev vašega probleriia? Brez vsakega dvoma je za- me rešitev Koiz^anskega, Koz- jega in vseh nerazvitih ob- močij v uscanavljanju dis- lociranih obratov in pa seveda v čimprejšnji realizaciji infra- strukture, ki ji dajem pr\-o mesto v mojem projektu. Razumljivo je, da morajo biti najprej izgrajene ceste in vse, kar spada zraven m šele potem tudi obrati. Vemo, da po takšnih cestah ne bo vozil k nam nihče, še manj pa k nam k^-j investiral, kajti jasno nam je, da je to veliki riziko. Kljub vsemu' mislim, da je agažiranost družbe pri reševamju nerazvitosti pre- majhna, s tem pa tudi od- govornost. Kako se s tem problemom sooča vaša mladina in kaO meni o Kozjanskem, kakršno je? Mladina našega območja je še kako soočena z nerazvito- stjo in če je kdo, ki ga neraz- vitost prizadene, potem je to prav ona. Iz dneva v dan je bolj jasno, da postajamo nekakšna baza za delovno sa- lo, da odhajajo naši mladinci v Nemčijo in še drugam, da izgubljamo ljudi, da mladi obupujejo, pri vsem tem pa ni nikakršne perspektive, ki bi mlade držala pokonci, če- prav je res, da obljube de- žujejo bolj kot kdaj koli. Kako je v Kozjem in na Kozjanskem z mladimi Ljud- mi, ki končajo šolo? Precejšen odstotek dijakov unamo, ki se težko prebija skozi življenje. Dokler so v šoli, poslušajo, čitajo, kaj vse bo na Kozjanskem, ko pa šolo končajo, vidijo, da niče- sar od t^a, kar so jim ob- ljubili, in gredo drugam. In to prav tisti mladi, ki bd jih najbolj potrebovali. Sicer vem, da je tole najino pogo- varjanje brez pomena, a kljub temu le povem. Ce že moram koga pohvaliti, potem bi že- lel reči dobro besedo za mojo tovarno, za Metko, ki edina skrbi za to, kaj bo. Ne go- vorim za to, ker sem član kolektiva te tovarne, temveč zato, ker ljudje v METKO zaupajo. Čeprav je bilo že večkrat jasno, da obrat nima ne vem kakšnih perspektiv, so ga le obdržaU. To pa po- meni hkrati tudi to, da potre- bujemo najprej dobre ceste, potem pa vse ostalo in takrat bo zacvetelo Kozjansko in tudi mladi bodo ostali dona. Saj ni vse v obratih, nam mnogo, mnogo pomeni turi- zem in prepričan sem, da bi se marsikdo od mladih pre- usmeril v to donosno dejav- nost našega gosipodarstva. 2ALEC PLANINCI SO ZBOROVALI Pretekli teden so se na reednem občnem zboru zbrali člani planinskega dru- štva Žalec. Dosedanji pred- sednik društva Jože Kučar je podal poročilo o delu v milulem letu. Najboljše re- zultate sta dosegla mladinska odseka PD na Osnovni šoli v Petrovčah in Žalcu, Pionirji iz teh dveh šol so opraA-ili 14 izletov na bližnje planinske postojanke: šmohor, Celjska koča, Svetlina, Mrzlica itd. Število članov se je v pretek- lem letu povečalo na 704, kar je več kot za enkrat. Pri organiziranju iz.letov, pred- vsem pionirskih, pa imajo težave z iskanjem ljudi, ki bi bili jiih pripravljeni voditi in s EK>manjkanjem sredstev, ker pionirji težko zmorejo stroš- ke celodnevnega izleta. Tudi starejše člane so bili organi- zirani izleti na Triglav, Ra- dUio, Peco in Ojstrico, ki pa se jih je povprečno ude- ležilo po 30 planincev. Nalo- ge, ki pa so si jih postavili za letos upajo, da jih bodo uspešno opravili. Na koncu je Sket Viljem predaval o temi »Savinjske alpe v štirih letnih časih« in pokazal številne barvne diapozitive. LETNA KONFEREN- CA GASILCEV Gasilsko društvo Prebold — Dolenja vas je imelo svojo redno letno konferenco. Po- ročilo o delu sta podala pred- sednik Prane Verk in povelj- nik Rudi Herman. Pionirji gasilci so na tekmovamjih dosegli lepe uspehe. Na ob- činskem prvenstvu so bdli pr- vi, na republiškem pa sedmi, Člani so v občini osvojili prvo na conskem, v Mariboru pa so bili prav tako sedmi. Posebna priznanja je društvo izročilo trem mehanikom Im poveljniku Rudiju Hermanu. MLADI O NALOGAH Pred dnevi je člane rmla- dtnskega aktiva v Braslovčali obiskal predsednik občinske konference Zveze mladine v Žalcu, Janez Ki-oflič in jiim govoril o nalogiih po drugi seji konference Zveze komu- nistov Jugoslavije. V naslednjih štirih tednih bodo imeli braslovški mladin- ci še štiri predavanja, in sicer o vlogi krajevne skupnosti in SZDL, o mladini po drugi seji konference ZKJ, o mladih in religiji in končno ©no izmed tem s področja zdravstva, socialne politike ali pa tehničnega oziroma športnega področja. CELJE V DOBRNI SPET KNJIŽNICA Po nekajletnem premoru so konec prejšnjega tedna v Dobrni spet odprli knjižnico. Svoje prostore je dobila v hiši, kjer dela tudi krajevna pošta. Odiprta je vsak petek od 16. do 18. ure. ODBOR VARČEVALCEV v okviru Ljubljanske banke so že lani začeli ustanavljati posebne samoupravne orga- ne, odbore in svet varčeval- cev, ki naj bi prispevali k boljši zaščiti interesov var- čevalcev, njihovi povezanosti z banko in omogočili sodelo- •t/i pa še res je Res je, da so sobote rezervirane za tiste, ki se zavestno odrekajo sa nske- mu stanu. Res je tudi, da ni sobote, če ni praznik, ko bi v Celju ne poročili vsaj enega para, navadno pa je takšnih pustolovcev več. Res je baje, da se je že pripetilo, da na ma- tični urad ni bilo ženina ali pa neveste. Zdaj pa je postalo res, da minulo so- boto m bilo odbornika, ki opravlja to svečano dolžnost, da dekleta pro- glaša Za žene, fante pa za može. Ni res, da bi bil odbornik pozabil, pač pa je bil hudo bolan in je nekdo pozabil, da je to sporočil. Res je tudi, da je pred poročno dvorano čakalo okoli 40 svatom, med njimi nekaj ženinov in nevest, kar je razumlji- vo. Bili so tudi svat je iz Avstrije, ki baje že od petka niso nič jedli, kar je sicer morda res, in če je, je to njihova stvar. Tudi to je res, da je uslužbenka matičnega ura- da brusila pete po vsem Celju, da bi našla odbor- nika. Našla je Zdravka Vidmarja, ki je sicer res direktor Fotolika, kot je 0Q 3>iNia 00 — 31iOS 00 3>INId 00 — 31iOS 00 3>INia 00 — 31iOS 00 3>iNIU 00 — 31iOS 00 3>INIU 00 — 31iOS 00 3^ :E do SOTLE ~ OD RIMKF no <;nTl E — on RINKE do SOTLE — OD RIMKF no <^OTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO nje, iskanje in razvijanje vih oblik varčevanja in editiranja občanov. iTteem ko delajo pri podruž- ;ah Ljubljanske banke od- ri varčevalcev, je svet pri atrali v Ljubljani. V njem predstavniki vseh odborov rčevalcev. rudi celjska ix)družnica ubljanske banke Ima svoj setčlanski odbor. Za pred- dnika so izbrali dr. Alek- ndra Hrašovca, za pod- edsednika pa Antona Fa- rinca. Celjski odbor varčevalcev je aktivno posegel v delo in iravnavanje nekaterih vpra- nj, četudi gre v tej fazi mo za posvetovalni organ, ivzlic temu se čuti v njem )V zametek za razvijanje sa- oupravnih odnosov. Zlasti i je pričakovati, da se bo egovo delo poznalo pri vseh stih bančnih zadevah, i^i se Sejo poslovanja z občani in iihovi sredstvi. ►ELOVNI OBRAČUN v nedeljo, 12. marca bo »dni občni zbor celjske ob- inske gasilske z^eze. To bo e samo pomemben obračim linulega dela, marveč tudi riložnost za sprejem letoš- jega delovnega načrta. Zbor bo v dvorani zavoda a požarno varnost ob Deč- ovi cesti z začetkom ob srni uri zjutraj. S CELJSKE TRŽNICE 2e sedemnajst let pravijo, a ni bila celjska tržnica tako isedena, kot je bila zadnje neve preteklega tedna. Bilo ; veliko prodajalcev, ki so isedli takoj vse stojnice in e dodatne po vrhu, ki so jih ostavih ob robeh tržnega rostora. Pretekli teden je ik) na trgu veliko solate, ze- ine, po 7 do 8 dinarjev, ra- .iča po 10 do 20, motovilca 0—20 in regrata po 8,50— 0,50. Rdečo peso in redkev 0 prodajali f>o 3—3,50, čebu- 3 po 4—5, česen po 10—10,50 1 fižol po 6—10 dinarjev Crompir je imel ceno 1,20 do ,50. Jabolka so prodajali po do 4 dinarje. V soboto je »ilo nekaj tudi žive perutnine >o 20 din za kos. Po starih n običajnih cenah so imeli alečne izdelke. Jajčka so bila )d 60 do 70 para. SLOVENSKE KONJICE IZVOLILI MATEVŽA LUBEJA Na nadomestnih vohtvah za poslanca republiškega zbo- ra republiške skupščine v kontjiiški občani so izvolili direktorja opekarne v Ločah Matevža Lubeja. Občani vo- lilne enote mariborske tn škalske ceste pa so v nado- mestnih volitvah za odborni- ka občinskega zbora občin- ske skupščine izvolili Antona Gosaka, ki je zaposlen v Le- sno—industrijskem obratu Slovenske Konjice. DELAVCI PRI ZASEBNIKIH člani izvršnega odbora os- novne sidikalne organizacije delavcev, zaposlenih pri za- sebnih delodajalcih v konji- ški občini, so se zavzeli za tvorno sodelovanje pri izvaja- nju kolektivne pogodbe o de- lovnih razmerjih delavcev v privatnem sektorju. Sklenili so, da bodo v pe- tek, 17. marca povabili na razgovor vse prizadete in jim obrazložili vsebino pogodbe. Vrh tega se bodo zavzeli, da bi se v sindikalno organizaci- jo vključili vsi delavci, za- posleni pri zasebnikih. Po podatkih je v konjiški občini zaposlenih pri zasebnih de- lodajalcih nad sto delavcev, v sindikalno organizacijo pa je vključenih le trideset. BALETNI VEČER Za Dan žena so v Sloven- skih Konjicah pripravili ba- letni večer, na katerega so povabili zmane umetnike iz Ljubljane. Nastopala je umet- nica Sotlarjeva, Meijač in drugi. Kvaliteten program, ki so ga Konjičand pripravili za svoje žene, je hvale vreden in je vzbudil veliko zanima nje.......... I GOSTIŠČE ; > >. K O Z O L E « I BREZNO > n u d i ! * kvalitetna domača vina ! > domača jedila ; > solidna postrežba ' * konkurenčne cene ! > sprejemamo prednaročila [ > konsumacij ' * zaključenim družbam >10 odst. popusta ; > Vsako soboto plesna ; > glasba! < >Za obisk se priporočata '< »MARTIN IN UUDMILA '< IGERCER J RIBIŠKA DRUŽINA CELJE razpisuje prosto mesto a) rednega ribiškega čuvaja b) 3 honorarne ribiške čuvaje POGOJI: pod a): kandidat mora bi- ti popolnoma zdrav, po možnosti lastno prevozno sredstvo; pod b): sezonska zaposli- tev za upokojenca. ZAHVALA Ob nenadni smrti drage mame in stare mame Lucije Zdovc se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijate- ljem ter sorodnikom, ki so jo v tako velikem številu spremiU na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Po- sebno se zahvaljujemo gasil- skemu društvu Ljubečna za izkazano čast in poslovilne besede. Hvala tudi ostalim gasilskim društvom. Prav ta- ko se zahvaljujemo častiti duhovščini in pevcem. Hvala za izraze sožalja in sočustvo- vanja, žalujoči: otroci Zofka, Drago in Jože z družinami ■udi res odbornik, ki ima 'iravico in dolžnost skle- pati zakonske zveze v Ce- '■ju. Tudi to je res, da so osi sobotni kandidati do- čakali trenutek za izrek besedice »da«, res pa je tudi, da so se avstrijski ^vatje glede lačnih priprav na ohcet ušteli, kajti v Celju smo imeli brezmes- ni dan po zaslugi koga, ki bo trdil, da ni res. Ni pa res, da bi bil Zdravko Vidmar v vlogi odbornika svate fotografi- ral, čeprav to zna, da po- ^■darimo tisto^ kar je res... Kadar govorimo o kul- turi na cesti, nimamo v mislih samo pomanjkanja tiste kulture, zaradi kate- re se mnogokrat zgodijo prometne nesreče. Torej izsiljevanje prednosti, pre- hitevanje v škarje tn po- dobno. Na cesti bi naj veljala tudi drugačna kul- tura, odnosi, katerih ne- upoštevanje sicer ne po- vzroča nesreč, so pa mno- gokrat nemogoči. Tako imajo žal na pri- mer le redki vozniki to- vornjakov navado, da hi- trejšim osebnim avtomo- bilom dostopijo prednost ali jim na ravni cesti ce- lo dajo znak, da je pre- hitevanje varno. V teh de- ževnih dneh so med pešci in avtomobilisti zavladali povsem drugačni odnosi. Luže na cestah, umazano rumena voda tn drveči avtomobili. Pešci so ska- kali pred brizgi izpod ko- les in Se varovali z dež- niki obrnjenimi navzdol. Mnogi vozniki so vozili zelo obzirno, zmanjšali hitrost v mestu ter se ko- likor mogoče izogibali lu- žam. Toda ne vsi. Takšen ni bil voznik plave »škode« CE 409-71, ki je v ponedeljek ob pri- bližno 10.30 vozil po Uli- ci XIV. divizije v Celju pri Ltiškem. Z veliko hitrostjo je za- peljal mimo doma JLA točno z desnimi kolesi v veliko lužo. Prvič: na- sprotnega prometa ni bi- lo hi bi se lahko izognil. Drugič: vozil bi lahko z manjšo hitrostjo. Rezul- tat njegove vožnje pa je bil polit fant v plavi ob- leki, očitno s podeželja, pražnje oblečen. Umaza- na voda ga je zalila od ovratnika do nogavic. Ža- lostno je obstal, gledal obleko in strmel. Niti spomnil se ni, da bi po- žugal s pestjo. Prehudo mu je bilo. In drugim, ki so prizor videli, tudi. ,RAČKE' SO TEKMOVALE Na zadnjem prvenstvu no- vinarjev Jugoslavije, bilo je minuli teden v Delnicah, je sodeloval tudi član naše re- dakcije Berni Strmčnik. Pr- venstva se je udeležilo preko 80 novinarjev in novinark, sodelovali pa so tudi poklicni kolegi iz Madžarske in šp>ani- je. Berni Strmčnik je bil v veleslalomu med 55 tekmoval- ci na 27. mestu. Sicer pa je bil program bi- vanja v Delnicah izpolnjen z obiski mnogih zanimiv krajev prelepega Gorskega kotarja. Obiska vreden je predvsem rekreacijski center v Mrko- polju, kjer imajo smučarsko vlečnico s čudovitimi tereni. Srečanje SKRB ZA STROKOVNJAKE Rado Sivka Četudi je bila letošnja zi- ma gradbincem kolikor toliko naklonjena, je vendarle to tisti čas, ki ga gradbena ko- lektivi izkoriščajo za organi- zacijo najrazličnejših oblik strokovnega in drugega izpo- polnjevanja svojih članov. Tako tudi v velenjskem Ve- gradu. »Organizacija strokovnih se- minarjev, tečajev in drugih izobraževalnih oblik je pri nas stalna oblika dela,« je poudaril vodja kadrovsko socialne službe pri Vegradu, Rado Sivka. »Navzlic temu moram povedati, da šele v zadnjem časi: začenjamo tudi na tem področju z bolj na- črtnim organiziranim delom. Zlasti pa posegamo na tista področja, ki jih šola ne daje toliko, v praksi pa so nujna in jih morajo obvladati naši strokovnjaki. Tu mislim tudi na organizacijo dela. Tako smo kot uvod v to poglavje pripravili za vse šefe grad- bišč seminar o organizaciji dela.« »RekU ste, da je to zače- tek.« »Da, začetek, kajti v pri- hodnje bomo vsako leto pri- pravili takšne in drugačne seminarje za naše strokovne sodelavce. Gre tudi za to, da se bodo seznanjali z najnovej- šima tehnološkimi, organiza- cijskimi in drugimi dosežJd in jih seveda v praksi tudi uveljavljali.« »Pripravljate takšne semi- narje sami?« »Kakor koU. Imamo jah do- ma aU pa tudi v ustreznih šolah kot na primer v Kranju in diTugje.« »Ali pomeni ta začetek tudi namig, da pripravljate plan izobraževanja v kolektivu?« » Da, tako je!« »In kako ste letošnjo zimo še izkoristili za izobraževa- nje?« »V tem času smo pripravili tečaj nemškega jezika za tiste naše člane, ki odhajaoo na delo v Nemčijo. Vrh tega smo pripravili seminar za vse skladiščnike in ne nazadnje tečaj za čuvaje. Le-ti pa so se med drugim seznanili tudi s požarnim varstvom. Izredno pomembni pa so tudi naši napori za pridobi- vanje polkvalifikacLje. Vtem ko smo doslej imeli takšne tečaje doma, jih zdaj v glav- nem organiziramo v tistih krajiih ali sredi.ščih, kjer se v zimskem času zadržujejo naši delavci iz drugih re- publik. V te tečaje vključuje- mo samo tiste delavce, ki so se pri delu uveljavili in pri- dobili zaupanje ter u.gled.« M. B. Prva seja občuisace konference Zveze Komumsuiv v Celju je zaradi svoje konkretnosti in odločno postavljenih stališč močno odjeknila v Celju, ne samo med komunisti ampak tudi med drugimi občani. Komunisti so spregovo rili o nekaterih negativnih pojavih, o skupinah, ki hočejo z omalovaževanjem diskreditirati napore, potrebne, da so bih doseženi mnogi uspehi. Sprejeli so stališča in zaključ ke, ki jih bodo realizirali komunisti v vsej občini. Kako in kaj sedaj, po seji? O tem smo se pogovarjali s petim sekretarji organizacij oziroma oddelkov ZK v Celju MILAN KAVČIČ, sekretar organizacije ZK v EMO: »Pripravljamo zelo konkre- ten akcijski program, ki ne bo vplival samo na našo or- ganizacijo, ampak na celo- ten kolektiv oziroma pod- jetje. Vzpostavili bomo vPra- šanje samoupravljanja in ob- ravnavali analizo polletnega plana podjetja. Zavedamo se, da smo pri osebnih dohod- kih v naši panogi zelo niz- ko. SpoprijeU se bomo s problematiko socialnega raz- likovanja, tn sicer ne samo v borbi za boljše osebne dohodke. VINKO TOPLAK, sekre tar oddelka Ceste — kanali- zacije: »Kot prvo se bomo morali dogovoriti o vlogi in mestu vsakega komuni- sta. Pregledali bomo reali- zacijo dosedanjega akcijske- ga programa in sestavih novega. Po mojem mnenju, bomo morali dati večji po- udarek aktivnosti posamez- nih komunistov. Lahko re- čem, da je bila dosedaj na- ša orgaiMzacija precej mlač- na. S konkretnimi zadolžitva- mi bomo povečali interes članov za delo v samouprav nih organih. Dr. MILAN LEKČIČ, se- kretar združene organizaci- je zdravstvenih delavcev: »Sklepi prve seje so tako konkretni tn obsežni, da po- meni njihovo uresničevanje vehko angažiranost vseh or- ganizacij ZK in tako tudi naše. Komunisti pri nas bo- do hneli veliko vlogo pri uresničevanju srednjeročne- ga razvoja zdravstvenega va- rstva. Zavzeli se bomo za boljše idejno poUtično izo- braževanje članov in za to, da bi bilo v naših vrstah več delavcev. Bolj se bomo angažirali tudi pri izdajanju naših informacij. SLAVKO ZALOKAR, sekre- tar oddelka ZK v Obnovi: »Trenutno imamo kadrovske težave. Organizacija je bila leto dm bolj ah manj pasiv- na. Zato ni čudno, če vla- gamo napore za to, da bi postali komunisti v podjetju aktivnejši, bolj vključeni v dogajanje. Poostrili smo dis- ciplino. Rezultat je že tu: kadar imamo sestanek, ni nobenih izostankov. Sestavi- li smo že akcijski program. Moram pa pripomniti, da nas nekohko moti, ker med vodilnimi uslužbenci podjet- ja ni komunistov. ANDA TOMEC, sekretarka oddelka Pedagoškega šolske- ga centra: »Vsako leto pri- pravimo akcijski program, ki Eajema večjo aktivnost in skrb, da bodo naši člani delovali v samoupravnih or- lanih šole ter kot drugo, delo z dijaki in njihovo Ivključevanje v ZK. Letos bo delovala na šoli »Lenm- ska katedra«, v katero bo- Ido vključeni tudi študenti akademije. Na sestankih smo že razpravljaU o socialnem Irazlikovanju s posebnim po- udarkom na štipendiranju. Odločno in s konkretnim delom bodo tako zaključki postali realnost. M. S. — D. M. HNia 00 ~ 31iOS 00 3>INm 00 — 3TiOS 00 3>INm 00 — 31J.0S 00 3>iNia 00 — 31iOS 00 imiH 00 — 3110S 00 aMNIU 00 12. stran NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec 1972 Kmetijstvo OBRAČAJO LE KMEČKE PRIHRANKE — POGOJI ŠE VEDNO NE USTREZAJO — VLO- GA HRANILNO KREDITNE SLUŽBE Po srednjeročnem progra- mu razvoja kmetijstva v Sloveniji naj bi zasebniki vložili v urejanje in moder- nizacijo svojih kmetij letno okrog 240 miUjon.ov din. Kje naj dchijo toliko sredstev? Pri izbiranju denarja za kre- dite naj bi odigrale pomemb- no vlogo hranilno kreditne službe pri kmetijskih in gozdno gospodarskih orga- nizacijah. Tudi banke, pred- vsem ljubljanska, so oblju- bile veliko kreditov. Ali bodo obljube izpolnjene in pod kakšnimi pogoji? Hranilno kreditno službo ima že 72 kmetijskih in gozd- nih organizacij. Ob koncu lanskega septembra — no- vejših točnih podatkov še niso imele 110 milijonov (no- vih) din hranilnih vlog. Za pospeševanje zasebnega kme- tijstva so dale 72 milijonov din, od tega 60 milijonov din za srednjeročne kredite. Ta- ko so posodile kmetom celo več der^rja, kot bi po sa- konu morale, manj i>a je ostalo za kmetijske orga-ii- zacije. Do tistega časa so kmetje dobili v bankah za 32 mili- jonov din kreditov. To je si- cer več kot prejšnja leta, a mnogo premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Zaskrblju- joča je predvsem ugotovitev, da je bila med temi sredstvi le nekaj več kot pet milijo- nov din, ki niso pritekli v banke preko hranilno kre- ditnih služb. Banke so torej dodale h kmečkemu denarju zelo malo nekmečkega. Če bodo tudi v prihodnje veza- le kredite kmetom na take pogoje, ni moči od njLh ve- liko pričakovati. Banke prikazujejo tudi dru- gačne podatke, češ da so dale kmetom več kreditov. Navedene številke so zbrane po periodičnih obračunih hranilno kreditnih služ. Upo- števana so le koriščena sred- stva, tako pri njih kot pri bankah, in ne odobreni kre- diti, ki bodo koriščeni še- le v prihodnosti. Zajeti niso tudi tisti bančni krediti, ki so jih dobili kmetje mimo hranilno kreditnih služb. Takih pa gotovo ni veliko, ker so bili za njih zahteva- ni krepki pologi. Poslovne banke imajo ve- liko več kmečkega denarja, kot so ga dobile le preko hranilno kreditnih služb. Precej kmetov je naložilo svoje prihranke pri njih. Zlasti v tistih krajih, kjer v preteklih letih hranilno kre- ditne službe niso dovolj raz- vite. Pri bankah brani pri- hranke v devizah ali dinarjih tudi precej takih zdomcev, ki se nameravajo vrniti na km.etije. če banke hočejo to upoštevati, morajo biti pri kreditih bolj radodarne in spremeniti vsojo poUtiko do njih. Če bodo banke odobravale kredite kmetom le po nače- lu »daj — dam!«, bodo mo- rale hranilno kreditne službe obračati kmečke prihranke nekako drugače. Pri nekate- rih kmetijskih organizacijah namreč ugotavljajo, da je njihova hranilno kreditna služba postala le servis ban- ke za zbiranje denarja, tako imajo s pologi že vezane ro- ke. Nekatere manjše banke so sicer bolj širokogrudne do kmetov, žal pa imajo pre- malo denarja. Kmetje bodo dobili del kreditov pod ugodnejšimi pogoji ia republiških sred- stev. Teh bo letos le okoli 12 milijonov din, v prihod- njih letih pa skoraj dvakrat toliko. Da bi jih dobilo več kmetov, bo moči dobiti le 10 do 25 o/o predračunske vred- nosti investicij. Višina od- stotka bo odvisna od name- na, za katerega bodo sred- stva porabljena. Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije pa opozarja, da bo treba posvečati veliko več skrbi kot doslej zbiranju hranilnih vlog. Morda bo nekomu zvenelo razkolni- ško, toda kmetje bodo mora- li zaupati privarčevana sred- stva le hranilno kreditnim službam, da si bodo tudi sa- mi pomagali s skupnimi si- lami. JOŽE PETEK Takole si krajša čas na stara leta dvainsedemdesetletni Andželakov oče, Lojz Roje iz Frankolovega. Koše plete bolj za domačo rabo, tu in tam pa še za sosede. Dokler bo živel stari Andželak, se ni bati, da bo ta, sicer že skoraj po- zabljena obrt, ki pa je v teh hribovitih krajih še kako po- trebna, izumrla. Očetu dela družbo mali kuža, ki se najraje stiska zraven njega in sta menda sila dobra prijatelja. MST Januš Goleč 18 Ko je začutila razposejanka, da ji je mojster nova moč, ni niti poskusila več z brcami. Kovaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na kopito še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaš- ko žensko moč in še celo v tako skriti "grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča, očividec, kako je zmogla deklina žrebico. Za podkev na zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam Schrat- tenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ženska močnejša kot dva hlapca. Ko je obvezovala Ema sveže in prvič poškodovano žrebico, se ji je pri- kradel poveljnik na konju od zadaj, jo objefl okrog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi ji bil ukradel iznenada poljub. Dekle je spu- stilo povodec, se obrnilo, izvilo iz objema in premerilo na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil, poredno stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo smo v rdeče lice. Presneto, se je urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Bliskovito ga je popadla Emina roka pod vrat. druga za nogo in trbušati gospod je bil prestavljen s konj- skega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba je prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v siloviti jezi, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala oba konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani trije prizori so bili za plemenitaše več kot sto in sto vi- teških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Ploskali so, str- meli ter se krohotali, le Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Mučili so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotna navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrundala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom konjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je iz- zval ponovno ploskanje viteštva, navdušeno kričanje in strmenje. Nihče ni bil prav opazil, kdaj in kako se je bil izmuznil pred tolikimi osra- močeni Schrattenbach, zavil je na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov sprem.ljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Nihče se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekleta. Vitezi so jo pozdravljali iz polnih grl, se ji klanjali in ji klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila maščevala za poraz v šenpetrski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta jo trenutno opogiunila. Dedec gosposki je preijel dovolj za celo življenje, a ne od viteške — od ženske roke! Tisti dan ni prisostvoval okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim sprem- stvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njegovem osramočenju, ne beležijo zgodovinski zapisi. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospo- darski natančnosti nikoli več v Lesično. Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in puščice. Na več kot 70 korakov je zadela jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni po- hajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Lesičnem na žrebici, Schratten- bachu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila nreštevilna zverjad mnogo škode po poljih in na- sadih, a zamaha s prekovano šibo božjo še ni bi^o istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomlad-^ nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po travnikih, pogorelo je mnogo od strele užoranih domačij. Komaj se je prikazal na nebu, kak oblačec, že je treskalo ter grmelo, kakor b- se hotelo razliti po zemlji gorje z jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj m bilo suše in tudi nalivi so se odtekali vselej naelo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na preroko- vanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile zaradi premile zime na poljih miši, da je kar mrgolelo in si ljudje mso znali pomagati. Golazen je ugonobila le najbolj zgod- nje pridelke in izginila nenadoma bogve kam. Kmetje so pridelali tudi v tem letu zadovoljivo za zimo, čeprav je grozila resno z lakoto mišja nadloga. Leta 1576 je b'lo pa na njivi, travniku in v vinogradu vsega več kot preveč. Ljudje so jedli; pili, se veselili in rajali, kakor da je bilo zapisano z vso goto- vostjo, da se bo raztegnilo leto izobilja v dobo sedmih svetopisemskih dobrih let. Preobilica vinske kaplje je rodila zločine pobojev. Nihče ni pomislil na pre- roke o slab-h časih, človek niti ne pomisli, če se mu godi nekaj časa dobro, da bi se utegnilo okreniti kolo sreče na slabše. že pomlad 1577 je bila z malimi izjemami deževna. Poljska pomladna dela so bila opravljena v mokrem, po nižavah naravnost v blatu. Moča je po- gnala seno v izredno višino, da se je obetala živinorejcu najobilnejša košnja, če bo že žetev bolj puhla. Malodane tik pred seneno košnjo se je pooblačilo nebo kakor pred vesoljnim potopom. Nato so se odprle zatvornice neba, lilo. deže- valo, pa je zopet vlivalo je nad teden dni noč in dan. Kje je še bil kak izsušen potočec ali davno pozabljena grapa, sta se napolnila, izstopila in pomešala s Sotlo, Bistrico, Bučo, Dramljo, Savo in Krko v ogromno jezero, ki je toliko dni raslo in le malenkostno odtekalo. Na srečo, da ni zalezla povodenj obso- telskih kraiev iznenada. ampak polagoma, da sta si še lahko rešila v nižavi golo življenje človek in doma^^^a živina. (Se nadaljuje■) št. 10 — 9. marec 1972 NOVI TEDNIK 13. stran POZOR- /^»^0 prvenstvo v krosu NOST GIMNA- STIKI v februarju je,imel celjski giiniiastičiii center svojo 2. konferenco, na kateri so raz- pravljali o uspehih in po- manjkljivostih svojega trilet- nega dela. Ugotovili so, da mora težišče nadaljnjega de- la sloneti na razvijanju oro- dne vadbe višje stopnje, za kar .je potrebno preiti k nek- danji dopolnilni skupni vad- bi najperspektivnejših telo- vadcev in telovadk v kolikor mogoči jtffodnji fazi njihove- ga razvoja. Poleg tega so si zadali nalogo prirediti čim več tekmovanj vseh vrst ka- tegorij in stopenj, da bi z njimi dali več razmaha na- pornemu delu v zaprtih te- lovadnicah. Spričo terilorial- »>C razsežnosti katero celjski gininastični center pokriva, se je center preko svojih zunanjih sodelavcev v odbo- ru zadolžil še z razvijan,jem gimnastike v izvenceljskih partizanskih in šolskih druš- tvih, s čimer je zajel in vključil v svoj program de- la tudi tekmovanja ter po- vezavo z zunanjimi društvi na področju Žalca, Šempe- tra, Velen.ja, Slovenskih Ko- njic in Planine pri Sevnici. Po izvolitvi novega odbo- ra in njegovih predstavnikov v Gimnastični zvezi Sloveni- je se je konferenca izrekla še za nekatere postopke fi- nančne in organi/acijsko-teh- nične narave, novi odbor pa se .je odločil za takojšno izvedbo preglednih tekem pi- onirjev, pionirk in mladink nižjih razredov. Kot uvod v ta pregledna te- kmovanja .je bilo prvo v so- lM)to 4. marca na dveh, ozi- roma treh orodjih, in sicer v telovadnicah Partizana Ce- l.je-mesto in Gaber.je. Tekem se je udeležilo 58 tekmoval- cev in tekmovalk iz Gelja, ki so v konkurenci posamezni- kov dosegli sledeče rezultate: PIONIRJI nižji razre — mesto '28,« točk M. R. sindikalni šport 8() ekip je prijavljenih za tekmo- vanje v namiznem temisu V okviru sindikalnih športnih iger se je pričel v dvorani AD Kladivar spomladanski . del tek- movanja v namiznem tenis. Igra se v -konkurenci člano\', starejših članov in članic. Prvo kolo — člani ~(44 ekip): I. liga: Ingrad : Elektro 5:1, Aero :'ZZNG ,5:0, Prosveta : EMO 5:1, Železarna : Cinkarna 5:3. II. Ijga: Železnica Merx .5:2, PTT : Klima 3:5, Libela : Tka- nina 3:5, Kovinotehna : Tehno- mercator 5:1. III. liga: Obnova : Žična 5:3, Savinja : Avto-Celje 0:5, Občina : Gradiš 1:5, Zlatarna : Cestno podjetje 5:1. IV. liga: -Etol : Po-staja LM 5:1, Toper ; SDK 5:4, Gozdno gospodarstvo : Geodetski zavod 5:2, Zavarovalnica Sava : Pre- vozništvo 5:1. V. liga: Osnovna šola Polule : UJV 5:2, Izletnik : ŠIKC Štore 3:5, Osnovna šola Vojnik : Osnov- na šola Etebrna 4:5. Zavod za zarK>slwaaije : Ceste kanalizacija _ G. X, ODLIČNO VELENJE Prizadevni atletski delavci v Velenju so preteklo nedeljo odlično organizirali letošnje državno prvenstvo v krosu. Da bi bilo zadovoljstvo do- mačinov še večje, so poskrbe- li tudi sami velenjski atleti, ki so v končni razvrstitvi povzpeli na prav tako odlič- no četrto mesto med ekipa- mi, česa takega gotovo niso pričakovali in je uspeh toli- ko večji, ker so Velenjčani najboljša slovenska ekipa. Sio^r pa. so prvo mesto os- vojili tekači Sarajeva, za Ve- lenjem pa so na petem me- stu Kladivar, na sedmem Olimpija in na devetem Bra- nik. Najboljšo uvrstitev med posamezniki so imeli atleti Velenja pri mlajših mladin- cih, kjer se je Hojan uvrstil na 4. mesto, ter pri članicah, kjer je bila Ramšakova sed- ma. Kladivar je imel najvid- nejše predstavnike pri članih, kjer je pri mlajših Lisec zavzel 5. mesto, medtem ko je bil Svet pri članih na- 10 km četrti. Oba sta se tudi uvrstila v držarao ekipo za balkanski kros. Poleg teh dveh sta uvrstitev med prvih šest dosegla še Samčeva pri j starejših mladinkah in Ko- vačič pri starejših mladincih. Popolnoma pa je .razočarala Dane Kovačič ,je dosegel lep uspeh. Kot mlajši mladinec .je v višji kate.goriji starejših mladincev dosegel odlično šesto mesto. Bil pa .je za las prekratek za vizo za Atene.! Foto: T. TAVČAR Celjani smo ponovno dobili člana državne reprezentance pri članih. To mesto si ,je priboril Peter Svet, ki je po veliki borbi osvojil četrto mesto. Foto: T. TAVČAR vrsta članic, ki sploh ni ime- la predstavnice v cilju. To pa je vsekakor slaba slika za nekdaj eno najmočnejših ženskih dolgoprogaških ekip. Naj bo tako ali drugače, tekmovanje samo je pokaza- lo, da v drugih atletskih središčih in tudi v manj znanih atletskih kolektivih čez zimo niso počivali in da bo konkurenca v letošnjem letu prav pri dolgoprogaših večja kot kdajkoli. Zabeleženo v Velenju Danica Urankar je bila ra- 7X)čarana. Tekmovanje v nara- vi ji ne gre najbolje. Psihično precej obremenjena je kakih 4O0 m pred ciljem odstopila. Ko simo jo pobarali zakaj, nam je odgo\wila, da bo na stezi bolje. Zanimivo je, da tekmovalke pri članicah, ki niso usipele (Vera Nikolič, Mira Topčič) izjavljajo, da ;e bila proga za članice 600 m predolga. S tem naj bi opravičile svoj neuspeh. Dane Kovačič je vsekakor najbolj nesrečen čla« celjske vrste. Osvojil je odlično šesto mesto med 72 t/Ckmovalci. To- da, ker je mlajši mladinec, je želel priti v reprezentanco pri starejših mladincih. Tu je bilo potrebno osvojiti vsaj še- sto m&sto. To je Dane Kova- čič tudi dosegel, tako, da se v finišu ni preveč naprezal in pustil petoplasiranega tek- movalca IZ Splita v cilj pred njim. Kapetan državne repre- zentance Kre.šo Račič je kot šeste.ga potnika določil zma- govalca pri mlajših mladincih. Tako bi Kovačič, če bi štar- tal pri mlajšiih mladincih in tu zmagal, osvoiil naslov pr- vaka in viao za At«ne. Cteljani so peti. Premagali so jih Veleiyčani za emo toč- ko. Vzrok poraza celjske vr- ste je v tem, da pri članicah v cilju ni bilo nobene tek- movalke. To je vsekakor spo- drsljaj celjskega Kladivar ja. Drago žuntar je bil prijav- ljen za Crveno zvezdo. Nasto- pil ni. Za Crveno zvezdo to ni bilo porazno, saj so Beo- grajčani prijavili kar 8 tek- movalcev, ki so se vsi uvrstili med prvih 12. Tone Tavčar Naš razgovor JOSIP KUS: HOKEJ VSE LETO Hokejisti in drsalci HDK Celje bodo te dni sklenili svojo sezono. V Celju so od- igrali svojo zadnjo tekmo in oprema bo za nekaj mesecev počivala. Ob tej priložnosti smo obiskali trenerja celjske- ga hokejskega moštva, sicer 50. letnega čehoslovaškega strokovnjaka, Josipa Kusa iz Prage. V Celju je bil več kot štiri mesece in vadil celjsko moštvo. Pred odhodom do- mov nam je odgovoril na sledeča vprašanja: STE ZADOVOLJNI S US- PEHOM SVOJE VRSTE? Težko je na to odgovoriti. Celjani so dosegli isti uspeh kot lansko leto. Osvojili so osmo mesto. To je in ni us- peh. Delali smo resno, koli- kor se je dalo resno delati. Ko sem prišel k vam, sem bil presenečen. Negativno presenečen. Tu igrate hokej samo štiri mesece, dočim os- talih osem mesecev počivate. S takšnim delom ne bo us- peha. Hokej se igra vse leto. Temu sem se moral prilago- diti. Takoj po prvih trenin- gih sem .opazil, da igralci ni- majo niti najbolj osnovnih fizičnih sposobnosti za resno in trdo delo. Koncepcijo dela sem moral spremeniti tn za- četi tam, kje bi morali delati poleti. To je na kondiciji. Za- to pravim, da je osmo mesto uspeh za celjsko vrsto. ■ KDAJ LAHKO PRIČAKU- JEMO NAPREDEK CEU- SKE VRSTE? V pna vrsti bo potrebno skrbeti za mno- žičnost. V društvu je potreb- no pridobiti čimveč mladine. Letos smo imeli pionirsko šolo in od 23 tekmovalcev, katerim smo nudili vse, je ostalo samo sedem zvestih. .losip Kus To je premalo za napredek. Dobiti je potrebno najmanj sto mladih igralcev in iz te množice se potem lahko ses- tavijo po šestletnem trdem delu dve ali tri dobre peter- ke. Pa .še nekaj je., z igralci pr\egd. moštva je potrebno delati vse leto, že od 14. apri- la letos se morajo pričeti priprave za prihodnjo sezono. Tu delate v državah v raz- voju hokeja (Jugoslavija, Avstrija, Nemčija in Švica) največje napake. Pridobljena moč in kondicija preko leta je osnova za zimske uspehe, čim je dovolj moči, je moš- tvo na ledu mnogo bolj sa- mozavestno in borbeno ter ima željo, željo za uspeh. To pa je prva liga. Dokler nimajo igralci dovolj volje, samokontrole m prirojenega borbenega duha za svojo klubsiko barvo, ne bo napred- . ka. Sicer pa je mnogo bolje, da se tekmuje v nižjem raz- redi;, vse do momenta, ko so igralci zreli za naprej. Le-, tos pa to žal niso bili. ALI NAMERAVATE PRITI PRIHODNJE LETO V CE- LJE? Imel sem pogodbo za eno leto. Torej je v mnogem, odvisno od uprave HDK Ce- lja. Poleg tega pa bi si mo- rali urediti tudi v svojem podjetju vse okrog dopusta. Zato bo to prihodnje leto malo težje. Kljub temu pa želim, da bi moštvo Celja dobilo dobrega trenerja in pričelo iz množičnosti pri- pravljati pravo moštvo za bodočnost. J. KUZMA Športne vesti ROKOMET v Ljubljani so v nedeljo končali tekmovanje v zimski rokometni ligi. Rokometaši Celja pod imenom Tehncmer. kator so zasedli prvo mesto brez težav. V finalnih tekmah so premagali ljubljanskega Slovana 13:8 ter igrah proti Ribnici neodločeno 13:13. Sicer pa so bih s 161 goli tudi najučinkovitejše moštvo, največ golov za Celjane pa so dali Levstik 41, Bojevič V. 22 ter Lubej in Mrovlje po 20. SMUČANJE v kraju Monte Bondone v severni Italiji je bilo prejš- nji teden evropsko pionirsko smučarsko tekmovanje, ki so se ga v jugoslovanski ekipi udeležile tudi tri celjske smu- čarke v konkurenci starejših pionirk. Med 44 tekmovalka- mi je bila v slalomu Prelogova 16., Jezemikova 17., med- tem ko je bila Jugova diskvalificirana. Ekipno pa je v tej konkurenci Jugoslavija zasedla peto mesto pred Francijo. Na tradicionalnem tekmovanju slovenskih smučarskih veteranov so celjski smučarji dosegli nekaj dobrih uvrsti- tev. Tako je bil Zadravec v svoji kategoriji 5., četina J. 2., v najostrejši konkurenci članov pa je Nunčič zasedel 2. mesto za bivširh prvakom Mulejem ter pred štefetom in Celjanom Uršičem JUDO Judo sekcija »Ivo Reya« nadaljuje z drugim delom prver^stva Slovenije. V pn-em kolu so nastopili na Jese- nicah proti domačinom in Ohmpiji. Celjska vrsta je na-' stopila pomlajena. Zato so Celjani tudi izgubili obe sre- čanji. Proti Jesenicam je bil rezultat 2:5, proti Olimpiji pa 2:4. Točke za »Ivo Reya« so si priborili Tanko in Maruša, ki sta zmagala v obeh borbah, ter Vignjevič, ki se je boril proti predstavniku Ohmpije neodločeno. ODBOJKA Odbojkarji Partizana Gaberje so nastopili na zimskem prvenstvu v Kamniku, že v predtekmovanju so izgubili srečanji proti Kamniku 0:2 ter proti ljubljanskemu Leku 1:2 in izpadli. Tako niso potrdili lanskega uspeha, ko so bili na istem tekmovanju četrti. STRELJANJE Tekmovanje za zlato puščico so izvedli strelci SD Ce- lje, Nastopilo je kar 31 tekmovalcev, ki so dosegli lepe uspehe. Novi nosilec društvene značke je Marjan Dobo- vičnik, ki je zadel 267 krogov. Sledijo: Jeram 267, Jager 264, Seršen 272 in Ahtik 260 krogov. V soboto so celjski strelci Celja sodelovali na tek- movanju v Hrastniku. Celjska ženska ekipa je osvojila tretje mesto, Majda Teržan je bila šesta, Silva Jordan pa peta. Moška vrsta Celja pa je ponovno osvojila prvo me- sto. Med posamezniki je bil Jeram drugi, Dobovičnik peti, Tržan šesti, Gorenšek osmi in Pihler deveti. J, K. KOŠARKA v nadaljevanju tekmovanja v zimski štajer.':ki ligi je ekipa celjskih mladincev na turnirju v Slovenski Bistrici visoko premagala mariborski moštvi Maribor 66 in Branik in je pred zadnjim turnirjem, ki bo 19, t. m. v Slovenskih Konjicah na čelu lestvice brez poraza. Celjski mladinci so prikazali dopadljivo košarko, najboljšo igro na obeh tekmah pa so pokazali Sabolički, špiljar, škoflek m žohar. Rezultati: CELJE ; ^LIRIBOR 66 67:35 (22:13). Ko^e za Celje so dali: Sabolički 19, Mastnak 17, Žohar 8, Kokalj 6, Špiljar 5, škoflek 4, Vrbnjak 4, Muhovec 4. CELJE : BRA- NIK 55:25 (24:15). Koše za Celje so dali: Sabolički 14, Špiljar 12, Žohar 12, škoflek 8, Mastnak 3, Kuljad 2, Pin- tar 2, Muhovec 2. JANEZ čEPlN DRSANJE! v odmorih med tretinami hokejske tekme Celje — mladinska reprezentanca Jugoslavije so nastopile tudi celj- ske umetnostne drsalke. Videli smo ogromen napredek od zadnjega prvenstva v Celju, žuntarjeva, Blagotinškova, Tihole, Savernikova, Juhartova in Petauerjeva so pokazale V prostem programu lep napredek, ki daje celjski vrsti v prihodnje lepe možnosti za prodor med najboljše v Slo- veniji. , jk HOKEJ NA LEDU Celjski hokejisti na ledu so se oddolžili spominu Ja- neza Kokalja. V svoji zadnji tekmi na domačem ledu so v soboto imeli srečanje proti mladinski reprezentanci Jugoslavije. Srečanje je bilo posvečeno spominu pokoj- nega Janeza Kokalja, ki je tragično preminul 24. januarja 1971 na povratku s prvenstvene tekme Beograd — Celje. Ob srečanju so igralci Celja in državne reprezentance podarili cvetje materi Janeza Kokalja, kot spomin na svo- jega tovariša, ki je uspešno sodeloval v Celju in mladinski reprezentanci Jugoslavije. Samo srečanje je bilo kakovostno. Opaziti je, da so Celjani šele sedaj v pravi formi. Igrajo živo, hitro in kombinatorno. Srečanje so sicer izgubili 4:6 (1:1, 1:2, 2:3), toda pri tem .so močno namučili najboljšo selekcijo naših mladincev. Celjski hokejisti na ledu potujejo 13. marca v Brno. Sodelovali bodo na mednarodnem »Turnirju prijatelj.stva«. Tam bodo igrah proti mladim igralcem Elgartove gimna- zije, reprezentanci študentov Brna in proti nemški vrsti Dinama iz Weisswassna. Mlada celjska igralca Vojko Bratec in Lesjak Vinko sta odpotovala z mladinsko reprezentanco Jugoslavije na mednarodni turnir v Bratislavo. Po ix>vratku pa nadalju- jeta pot na Evropsko prvenstvo v Švici. Po izjavi trenerja reprezentance sta med boljšimi igralci moštva. Jk 14. stran NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec 1972 Iz tedna v teden SPOVED ZA BOGATINE Po besedah se že dolgo gremo »ravbarje in žan- darje« okoli vprašanja, odkod nekaterim leti na kup bogastvo, izraženo v dragih vilah, vikendih, naj- dražjih limuzinah in še to pri presitih želodcih. Že zdaj smo imeli zakon- ske možnosti za ugotav- ljanje vira premoženja, toda kaže, da le na papir- ju. Zdaj bo baje zapihal mrzel krivec za te boga- tine, kajti šli bodo na »spoved« pred posebno komisijo. No, še prej bi kazalo reči katero o pro- filu članov teh komi- sij .. . ŠEST LET ZA JOŽETA ČASARJA Bivši načelnik za go- spodarstvo, ki si je zago- tovil spotakljiv sloves s piransko stanovanjsko in urbanistično afero, je bil minuli teden obsojen. O preroškem Shakespearu, ki je menil, da se še tak lisjak nazadnje ujame, bo lahko razmišljal šest let. In še ena redkost — tudi ob nepošteno premoženje bo. LIMON NI — LIMONE SO Uvozniki južnega sadja so uvozili dovolj limon, nastala pa je »majčkena« ovira — cene limonam ni- so bile všeč. čim se bodo kislo nakremžili obrazi potrošnikov ob novih ce- nah, bo limon dovolj. Kaj ko bi enkrat trgovca ča- kali na kupce, ki bi igno- rirali trgovine in takole za »špas« uveljavili zakon ponudbe in povpraševa- nja? DRAŽJI BENCIN, KAPLJA V MORJE Navkljub podražitvi ben- cina, od povečanja je na- menjeno proizvajalcem 12 do 15 par, rafinerija naf- te v Slavonskem Brodu še vedno stoji, ker nima obratnih sredstev za na- kup surovin. Baje denar od podražitve ne bo mno- go pripomogel. BOMBONI ZA KADILCE Sklep, da na sejah sve- ta za zdravstvo in social- no varstvo v Mariboru ne bodo več kadili, je zbu- dil med nekadilci obču- tek solidarnosti. Obljubi- li so, da bodo na seje pri- nesli bonbone in tako ka- dilcem sla j šali brezdimno sedenje. Kaj pa linija? PRVI JUŽNI SLOVAN ŠE VEDNO ŽIV če naj verjamemo urad- nemu zapisu na osebni legitimaciji beograjskega peka Stojana Vesovskega, potem je mojster Stojan prvi Južni Slovan, ki je prišel na Balkan in je še vedno čil in zdrav, kljub svojim 1842 letom. V let- nici rojstva namreč ni devetice, pa je črno na belem zapisano, da je ro- jen leta 130. OH, TA VALČKOV VEČER Valčkov večer! Družabna prire- ditev samo za »elitno družbo«! Ples celjskih »snobov«! Cene do »plafona« in še čez! Modna revi- ja cel skih dam! šampanjec v po- tokih! Dokaz za socialno diferen- ciacijo! Vse to, pa Se marsikaj se je v zadnjih dneh pred to plesno prireditvijo Turističnega in Zdrav- niškega društva prenaialo »od ust do ust«. Pa v glavnem ni bilo tako Se s tistim prvim valčkov večer se ne bi sitrinjal, saj je bil bolj večer, kot pa valčkov. Kar se pa elitne družbe tiče — ohoho — nas ie pa bilo nekaj: prosvetni delaivci, frizerji, socialni delavci (zaradi socialne diferenciacije), urarji — skratka sama »elita«. Modne revije takoimenovanih celj- skih dam pa nisem 0pa7.il. ker sem na dolge večerne obleke že navajen iz koncertov in gledali- šča, mislim pa, da so se tudi plesalke v oblekah normalne dol- žine prijetno počutile Tudi socialne diferenciaci e na valčkovem večeru nisem opazil. Vsaj med publiko ne, saj je za to poskrbelo gostinsko podjetje »Hotel Celeia«, ki je za vse goste preskrbelo enako belo in rdeče vino in enake klobase. To pa lahko dobi vsak, ki ni bil na plesu, tudi pri »Žumerju« — pa ne 'dosti ceneje. Za edino dife- renciacijo e poskrbel prireditelj, ki je najel orkester iz Zagreba za trikrat večjo »gazo« kot pa mnogo boljši orkester iz Celja (Venus), ki je res držal »štimun- go«. Baje je pel tudi Marko No- vosel, pa so bili negovi nastopi tako redki, da se ga res ne spom- nim. Upajmo, da je pošteno za- služil. P. s. Drug dan sem moral do- ma piti grenko kavo, ker so ml sladkor prej pokupili t-sti, ki ni- so šli med »elitno družbo«! E. G. SEM NOSEČA? Spošiovani Igor! Odločila sem se, da vam zaupam svojo težavo. Stara sem 17 let. 16. janu- arja sem imela spolne odno- se m sem zdaj kot marsika- tero dekle v skrbeh, če ni- sem noseča. Teden dni po odnosih sem dobila meno, ki je bila brez izostanka, ampak zdaj bi jo morala zopet imeti, pa je še nisem. Zdi se mi, da mi je že trebuh narastel in mno- go slabše se počutim. Ni- mam apetita, ker se mi zdi, da bom takoj vse izbruhala. Prosim vas Igor, da mi v Novem tedniku čimprej od- govorite, kam se naj obr- nem, če sem res noseča. Fant s katerijn sem imela odnose, me je zdaj zapustil. Kako naj se mu približam, i>ovem, če bo to resnica? Prosim za hi.er odgovor, ker sem na robu obupa. EMILIJA Draga Kmilija! Najprej ti naj povem, da si še zel«, zelo mlada. Vsak spohii odnos s fantom še ne pomeni, da .je dekle takoj nosečo. Možno je. da prav zaradi strahu pred nosečno- stjo občutiš nekatere znake, ki spremljajo žensko, kadar žan()si. Seveda pa ,je tudi možno, da si resnično nose- ča. Zato je potrel)no, da čim- pre.je stopiš k zdravniku. Ce si Cleljaiika, boš to lahko hitro opravila v Zdravstve- nem domu, kjer ti bodo to- čno povedali, kaj je res. Glede fanta to: nič ne pi- šeš, ali ga imaš rada. Praviš, da te je zapustil. Sklepam, da te nima preveč rad. Ko boš vedela, kako je s teboj, se posvetuj s starši, ocenite vse možnosti in potem pre- misli, kako boš fantu pove- dala. Nikar pa ne obupuj. Škoda le, da si še tako mla- da. IGOR SAM v vašem redniiku štev. 7. (xl dne 17. februarja sem prebral sestavek pod naslo- vom »Sama sem«. Ker sem tudi jaz sam, si želim poznanstva s podpisa- no Mano. Sem nekaj let mlajši od nje, letos bom končal z ukom svojega po- klica, nakar pa bom nada- ljeval šolanje. Ce bo pre- brala te vrstice in želi, da jo rešim osamljenosti, naj dvigne moj naslov v uredni- štvu in mi piše. SAM To je že drugo pismo Mar ti, ki pa nam žal ni poslala svojega naslova. Ker pa .je tudi ona pisala, smo prepri- čani, da bere te vrstice. Zato, odloči se. Kot vidiš je to že drugo pismo na tvoj naslov. IGOR št. 10 — 9. marec 1972 NOVI TEDNIK 15. stran UTRINKI IZ ŠOLSKIH KLOPI Tokrat smo pobrskali po vaših sestav-i kih, dragi otroci, In med vašimi literar-| nimi zapisi izbrali nekaj najbolj prijetnih, pa tudi takih, ki govore o vaših težavah in radostih. Za začetek smo bolj skromni,■ ker nimamo dovolj vaših literarnih glasil,] zato prosimo, da se sami oglašate in namj pošljete vaše sestavke in vaša glasila.] Tako bo izbor bolj pester in branje prijet- nejše. Pa veselo na pomoči Današnji sestavki so vzeti iz literarnih glasil Rimski vrelec, ki ga izdajajo na osnovni šoli v Rimskih Toplicah, iz glasila Naša nova šola, ki ga snujejo na Zavodu Ivanke Uranjekove — posebna šola v Ce- lju ter iz glasila Utrinki z Dolgega polja, ki ga pripravljajo na IV. osnovni šoli v Celju. i Utrinki KOSILO BI RADA Moji starši so zaposleni. Mamica ima delo do- poldan in popoldan. Le čez opoldan je prosta, da pride iz službe in skuha skromno kosilo. Očka pa ima službo popolflan. Kadar imam jaz pouk popol- dan, skoraj nikoli ne kosim. Ko pride mamica iz službe, moram jaz že v šolo. Največkrat imam za kosilo le sendvič. To pa seveda ni dovolj. Rada bi imela kosilo na šoli, pa nimamo dovolj velike je- dilnice. V Celju otroci kosijo v Pionirskem domu, da ne hodijo brez kosila v šolo. Tudi jaz bi lahko kosila tam, pa imam do tja predaleč. Zato se za- dovoljim s skromno malico, namesto obilnega kosila. Vem, da je še mnogo otrok, ki imajo tako skrom- no kosilo kot jaz. JUDITA, X razred IV. osnovna šola Celje Vrelec GOSLAČ Slavni maček Mjavko Nini virtuoz na violini. Prva struna: mišji rep. druga struna: mišji rep, tretja struna: mišji rep, zadnja struna: mišji rep. Lok se vije, gode, stoka, vsa dvorana glasno joka. Pn:a struna poči: pok! Druga struna: poka pok! Zadnja struna: pok, pok, pok! Hala ploska na vse kripJje, cvetje se na mojstra vsiplje. Ivica Primon osnovna šola Rimske Toplice Sedemletna Tatjanca Remšak vsak dan prehodi štiri ure v šolo; tja in nazaj pa vendar nič ne stoka. Daleč gori v hribih nad porušenim gradom Lindekom je njen dom, tam, kjer pšenica ne raste, ker je previsoko in kjer ljudje žive odre- zani od sveta. Vsak dan se Tatjanca odpravi na pot v dolino, v šolo na Frankolovo in vsak dan jo, ko se vrne, pričaka ves vesel in mahajoč z repkom, njen dobri prijatelj Rolfi, ki kar pričakati ne more njene vrnitve. • MST v tujini To jiiso mehke trave, to kamniti je tlak; to niso rosne daljave, to ulic tesni je trak. In tam, kjer polno je rož, so moje sanje zdaj, in sladico domotožje me kliče tja nazaj . . . Iz njiv poganja žito, IZ src poganja moč . . . Brez sonca tu so dnevi, brez zvezd je moja t7ioč. Slavi Gerčer osnovna šola Rimske Toplice NAŠE ŽEUE V Rimskih Toplicah gra- de novo šolo. Učenci iz Jurkloštra bomo v njej dopolnili peti, šesti, sedmi in osmi razred. V šolo se bomo vozili z avtobusom, želim si, da bi bila ta šola velika in dvonadstrop- na, da bi bilo v njej veliko svetlih in velikih učilnic, da bi bila v njej kuhi- nja, telovadnica, knjižni- ca, garderobe in v.se, kar potrebuje sodobna šola. Vsi prostori naj bi bili lepo in praktično oprem- ljeni. Želim si, da bi bilo okrog šole očiščeno, da bi prav pred vhodna vrata pripeljala bela cesta. - Irma Leskovšek, osnovna šola Rimske Toplice „KAJ BOŠ PLAČALA, REVA!" Počasi so tekli zadnji dnevi prvega semestra in dijaki smo se trudili za čimboljši uspeh. To se je poštejio poz- nalo na neprespanih, bledih obrazih in na od bedenja rdečih očeh. Vsak se je zavedal, da je do počitnic samo še nekaj dni in da je treba izdržati. Tudi najtrdovratnejši zaspanci so žrtvovali nekaj nočnih ur za učenje. Bil je torek. Do počitnic je bilo še dober teden. S strahom sem mislila na naslednji dan. Toliko predmetov na urniku in še nobene ocene! Seve- da, bolan človek ne more v šolo. Z gropo sem pomislila na štipendijo: »Kaj, če mi jo zaradi uspeha vzame- jo?« Tu ne pomaga noben izgovor. Ob misli, da lahko izgubim borno šti- pendijo, sem. se še bolj poglobila v knjige. Do zdaj je šlo, zakaj tretjega letnika ne bi izdelala? A kje naj vza- mem denar, če mi vzamejo štipendijo? Oče in mati se ubijata na skromni zemlji, da se zdi, kakor da zemlja ro- di le iz usmiljenja do njunega trplje- nja. Kozjansko, nerazvitost, revščina — to so besede, ki so postale, že »vsak- dan«. Ob misli na materino prezgodaj sključeno postavo in očetove zgarane, žuljave roke je postal moj sklep tr- den kot skala: »Nocoj se bom učila r>so noč. Moram uspeti. Moram!« Popoldne v internatu je minilo v znamenju učenja, še h kosilu bi najra- je nesla knjige. Zvečer sem prosila vzgojiteljico, če bi se lahko učila čez dovoljeno uro. Z veseljem mi je dovo- lila. Dobre volje sem se spravila na delo, kajti vedela sem, da me zdaj ne bo nihče motil, čutila sem. da bom uspela in da me bolezen ni strla. Nenadoma sem s hodnika zaslišala vreščeč glas. Počasi sem dvignila gla- vo iznad knjige in nejevoljno pomisli- la: »že spet je tam, kjer je je najmanj treba.« Kdo bi ne poznal starejše vzgo- jiteljice, absolutnega vladarja iirterna- ta? Kradoma sem pogledala na uro: pol desetih. Dovolejnje sem imela do de- setih. Toda upi varajo. Vrata v sobo .so se hrupno odprla in že je bila tu. Njena široka ramena so se zazibala proti mizi rekoč: »Deklica draga, ali ni škoda elektrike? To je drago! Po- beri svoje stvari pa spat!« Kri mi hitreje zakroži po žilah, a se kmalu zberem in odgovorim: »Opro- stite, toda dovoljenje imam do desetih. Mnogo sem ■■zamudila, ko sem bila bol- na.« Pred oči mi je stopil očetov obraz in njegove besede: »Uči se, samo to ti lahko rečem« Toda vzgojiteljica se ne da-. »Ne, spat, in to takoj! Sicer boš plačala dva tisočaka več za elektriko!« mi odvrne z visokim glasom. Mislile mi bliskovito menjavajo: dva tisočaka — to je malica. Bom pa raje brez nje. Naglo, a mirno odvrnem: »Prav, plačala bom« Tisti hip še vzgojiteljica dvigne in še više in z glasom, ki gre skozi ušesa, zakriči: »Kaj boš plačala reva. ko te pa živi država.« Talcrat se v meni vse upre. Dovo- ljenje imam, a se ne smem učiti. Ne morem pozabiti njenih besed: »Redi te država.« Mar sem sama kriva, če sem rojena na Kozjanskem, v revni kmeč- ki hiši? Sem kriva, ker sem zbolela in tako zamudila velik del snovi, ki jo je treba nadomestiti? Besrle mi kar same lete iz ust. Takrat ne pazim več na njihovo vsebino. Toda vse ne pomaga. Poberem knjige in oblečena ležem v posteljo. Ko se vik zunaj po- leže, sem že spet v dnevni sobi. Noč je kljub vsemu moja. Naslednji dan se vrnem domov kot pijana. Pet predmetov vprašana in be- ra ocen: dve petki, dve štirki in ena dvojka. Zmagala sem. Ne, ni me strla bolezen. Sostanovalke mi čestitajo. To- da, ali vedo za ceno zmage? Ta cena je občutek, da smo otroci Kozjanskega manjvredni zaradi svojega rodu, zato. ker doma nimamo televizije, avta, vi- kenda na morju in v gorah, zato, ker preživljamo počitnice doma z vilami in grabljami v rokah. Beseda, nepre- mišljena in izrečena na nepravem me- stu, zaboli. O, človek, kdaj boš spoz- nal, da obleka le ne dela človeka! MARIJA ŠTUKELJ Vaje NA KMETIJI V domu smo se že dalj kmetijo. Ko smo prišli časa pogovarjali, da bo- mo šli v Sevnicco, na tja, so nas čakale bresk- ve. Pogovarjali smo se, kdo bo kaj delal. Začeli smo lomiti koruzo. Metali smo jo v koš in jo nosili na kup. Spravili smo se okrog kupa in začeli ko- ruzo ličkati. Zličkano smo nosili na podstrešje. Tam smo jo obesili na palice, da se bo sušila. Trije so sekali koruzna stebla. No- sili so koiiiznico pod ko- zolec, da jo bodo imeli za živino. Jedli smo tudi grozdje in pili mošt izpod stiskalnice. Imeli smo se lepo in veselo. Kmetov sin je ig- ral na harmoniko. Delo na kmetiji mi bo ostalo v le- pem spominu- želim, da bi še kdaj šli na kmečko delo. Koprive Štefan, 8. razred Posebna šola Celje MLADI MIZARJI V domu na Golovcu imamo lepo urejeno mi- se vsako soboto zberemo zarsko delavnico, v kateri večji fantje pri mizr#skem krožku. Vodi nas tovariš Bračun. Ko smo se pogovorili o našem delu in o vedenju pri krožku, smo začeli z delom. Naučili smo se ri- sati, vrtati luknje in strugati. Ko smo to že vse znali, smo pričeli z izdelovanjem lutkarskega odra- Tudi ročnega nogo- meta smo so se lotili, pa še ni končan. Nekateri gojenci izdelujejo tudi škatle s predali, kamor bodo shranili žeblje. S tovarišem se dobro razumemo, želimo si, da bi krožek dobro delovat, saj v njem z veseljem sodelujemo. Stanko Žužek — IV. skupina Golovec.. V VSAK DOM NOVI TEDNIK 16. stran MOVI TEDNIK St. 10 — 9. marec 1972 MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR 21. »2ivel naš kandidat!« je zaoralo po stadionu. Dragi bralci, ni bil le avto kriv za usodno pomoto! Oglejmo si sliko prvega kandidata na tribuni! Ali ni na las podobna našemu Paradižniku? Zares, kakšno na- ključje! Paradižnik si je obrisal pot z vročega čela, se ozrl po odru in kmalu doumel, za kaj gre. Presodil pa je tudi, trezni Paradižnik, da v tej gneči in \ tem hrupu ne kaže pojasnjevati, da ni on tisti pravi, ampak čisto drug ... in tako naprej. »Kar bo, pa bo!« je dejal naš junak in se ustopil pred devet mikrofonov na tribuni. Fotoreporterji so zabliskali, kamere so zabrnele in k Paradižniku se je postavil debel možakar. »Povejte našim spoštovanim volivcem, kako bi rešili naš težavni gospodarski položaj, če bi vi postali pred- sednik!« je dejal možakar in s širokim zamahom po- miril množico. Možakar je zadel v živo s svojim vprašanjem! Para- dižnik, četudi ni bil kandidat, si ni mogel kaj, da ne pove svojega mnenja o taki stvari, kot je gospodarstvo! Saj je bil Paradižnik naše gore list — torej že od rojstva strokovnjak za gospodarstvo! št. 10 — 9. marec 1972 NOVI TEDNIK 17 stras ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljubljene mame, stare mame in prababice Marije Kolar iz Zagorja pri Lesičnem se zahvaljujemo vsem sorod- nikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, in se od nje po- slovili. Posebno se zahvalju- jemo za številno udeležbo pri pogrebu Gasilskemu društvu iz Lesičnega in Kozjega, or- ganizaciji ZB Kozje, pevske- mu zboru iz Senovega, šte- vilnim darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so nam izrazili pismeno ali ustno so- žalje. Nadalje se zahvaljuje- mo tov. Ravter Adeli, tov. Va- lenčak Francu za tople bese- de izrečene ob slovesu, pev- cem in duhovniku. Posebno zahvalo smo dolžni g. doktor Ruži Vreg iz Kozjega za iz- redno skrb in požrtvovalnost, lajšanje bolečin, obiske na domu ter prim. dr. Drnovšku in osebju internega oddelka celjske bolnišnice za nego in vso skrb med njeno boleznijo. Prav vsem še enkrat hvala. Žalujoči otroci z družinami BALDRUAN — VALERfANA OFFIG^NALIS Baldrijan ali tudi zilravilna špajka, mačja trava je že dol- go znana zdravilna rastlina, ki jo tudi še danes uporab- ljamo v zelo velikih količinah za pomirjanje. Rastlina je trajnica ter ima kratko, moč- no razrastlo korenJko. Iz nje požene sipomladi do meter visoko steblo, ki je votlo ter poraslo s pernato deljenimi listi. Na vrhu stebla so rož- nata cvetovi združeni v kobul; baldrijan oveti od maja do septembra. Rastlina raste po vlažnem terenu, po grmovju, ob jarkih, ob robovih gozdov, pri nas pa jo gojijo tudi po vrtovih. Nabiramo korenlike — Ra- dix Valerianae — spomladi in jeseni. Korenike moramo hit- ro oprati ln jih ne smemo na- makati v vodi; sušimo jih na umetni toploti, najbolje na peči. Korenike so dovolj suhe tedaj, ko se lomijo. Tako pri- pravljene korenike spravimo v temne, dobro zaprte kozar- ce, da ne izgubijo duha. Ko- renika vsebuje e:erično olje, ki ima svojevrsten, prijeten, aromatičen vonj (oleum Vale- rianae), pvotem nekaj či-eslo- vine, nižjih organskih kislin, zlasti t. im. izovalerijanovo kislino, ki daje tudi značilno pomirjevalno delovanje zdra- vilne špajke. Baldrijan prodajajo tudi v lekarnah kot baldrijanove kapljice (tinotura Valerianae) kot blago pomirjevalno sred- stvo. Baldrijan je uspešen pri različnih (?ii'vanih mo'tnjaih, pri nei&peonosti, ra^ibijanju srca, histeriji, migrena in pri prebavnih težavah, napenja- nju in pomirja tudi krče pre- bavnega trakta. Eterično olje v baldaijanu pa deluje krepčilno tudi na srce ter tako poživlja krvni obtok ter je dražilo zoper splošno telesno slabost. Do- bro dene predvsem Sitarejšim ljudem, katerih telo je že zmučeno in utrujeno Za čaj vzamemo baldrija- nove koreninice same, dobro pa je, če jih pomešamo s ka- milicami, rmgncm meliso po enakih delih. Sčep čaja poli- jemo s skodelico vrele vOd.e in (pustimo, da- se ohladi. Caju dodamo še žlico modu ter učinek čaja še okrepimo. Pijemo ga čez dan po požir- kih ali pa zvečer pred spa- njem eno skodelico. Kdor pa ima raje tinkturo, naj v zame občasno 20 kapljic na kooko sladkorja. Vendar je treba baldrijan uživali zjmerno in ne predolgo, ker se nanj zelo lahko navadimo m izzoveitiO slo po baldrijanu, kar pa ima neugodne posledice na srce. Misel, da je vsaka stvar zdravilna v malih količinah in škodljiva kot strup v pre-vn;likih, pride tukaj do svojega^ pravega pomena. Boris Portret ^^^^^^ m^^^^ ^^^^^^ ^^'^iiiiiiisM^ ^j^j^ ^^^^1^ ^^^ii^^^^ iji^^ji 1^^^^^ n^^^ji^ ji^^^ ^ij^^^^ ^^^^^ ZIVUENJA Osemdeset let sem že Slovenka, pravi 87-letna Marija Hmeli- nova, ki je trideset let ostala zvesta spominu za umrlim sinom — talcem. Trideset let nosi, edina še, sveže rože pred spo- minsko ploščo talcev v celjskem Piskru. Poleg otrok je maršal Tito njena najljubša osebnost. Na robu predmestja, v Ljubečni, med polji in travniki stoji hiška, ki je domovanje Hmelinove ma- me. Tu živi skupaj s hčer- jo, vnukinjo in njeno dru- žino. Drobcena postavica, še vedno dovolj hitra, če- prav pravi, da jo bolijo noge, je od kraja začude- no zrla v nas. Nikakor ji ni šlo v glavo, da je lahko ona zanimiva osebnost, še več, da je s svojo zvesto- bo do umrlega sina vred- na pozornosti. Njen stisk roke je bil krepak, dlan se je oprijela dlani, pre- pletene s črtami dobrot- Ijivosti in radodamosti- Prav tak je njen obraz Odločen, lep, miren, zato toliko bolj izstopajo njene živahne svetle oči. Nič jim ni ostalo tujega v življe- nju. Zrle so bedo, strah, boles, ponos, obup in kot pravi sama, tudi lepoto, ki jo je našla v drobnih stvareh in danes — v lju- bezni do ljudi. Te, največ- jo mero pa je deležen naš Maršal in kadar ga zagle- da na ekranu, tisočero gubic na njenem obrazu popusti. živio Maršal, vzklikne in tiho pristavi, da ko bo on omrl, ne bo tudi zanjo več prostora na tem svetu. Hvala bogu, da bom jaz prej umrla, ker on je še mlad, jaz pa že čutim starost v svojih ko- steh«. Da, nekoč ... PASTIRICA IN SLUŽKINJA Pred oči ji stopa njen rojstni kraj v Vinici pri Varaždinu, kjer se je ro- dila kot ena izmed osmih otrok zapitemu kovaču in materi, ki je bila v stiski prisiljena otroke »razdeli- ti« po svetu. Njo, Marijo je oddala v Ormož in od ta- krat je Slovenka, ki je ostala vse življenje. Se- dem let je bila stara, ko se je sredi ravnine opote- kala šibka, temna postavi- vica pastiričke. Veter se ji je zapletal med noge in ji razpihoval krilo. Mraz je in pošastno je. Deklica se sklanja naprej, prav ta- ka je kakor blika sredi motne ormoške ravnine v razposajeni igri jesenske- ga vetra. Na desno od nje stoji kakor temna stena gozd, tam drhtijo in oto- žno šiunijo tc.>oli. V da- ljavi trepečejo luči mesta. S takimi občutki preži- vlja mala Marija svoja de- tinska leta, ne da bi kdaj- koli prijela za svinčnik in papir. »Vzel sem te zato, da boš delala, ne pa hodi- la v šolo,« ji je dejal go- spodar in jo nagnal na pašo in kidat gnoj. še da- nes so Hmelinovi mami črke skrivnost in modrost iz knjig ji je nadomestilo življenje. Zelo pa dobro vse zračuna na pamet, le včasih, v dolgih dneh bi rada segla po knjigi. Ta- krat se sponmi na gospo- darja, ki ji je trgal knjige iz rok in pK>stane otožna. Do svojih dvajsetih let je Marija živela v Ormo- žu, potem pa je odšla v Ptuj in kasneje v Gradec za služkinjo. Osemindvaj- set let skupaj je služila pri tujih ljudeh, prenaša- la ponižanja gospodaric in delala za bori krajcarček, ki ga ji je dajala imenit- na gospa vsak dan sproti, da si je kupila kruh. Pri 25 letih je tehtala 36 ki- logramov in bila je na koncu svojih moči. »Pa kopriva nikoli ne pozebe«, je dejala in se zasmejala v brk »V Gradcu sem spo- znala moža — Hmelino iz Krapine in leta 1914 na pragu vojne sta 2nezala svoje poti. VRVARKA S KROŠNJO Prazen je bil njun kov- ček, ko sta prišla v Celje, in si v Gaberju našla skromen dom. Vsako ju- tro je nad oljnatim zra- kom delavskega predmest- ja trepetala in tulila to- varniška sirena in iz sivih hišic so se pokorni klicu usipaU ljudje, ki si še niso s spanjem utegnili okrep risali tovarniški dimniki, čati mišic, čemerno so se ko je svojo čumnato zapu- stil delavec Hmelina, da nasiti lačna usta petih otrok, treh sinov in dvoje deklet. Zena je vstajala z njim in skrbno zavila skromno malico- Nekaj let je Hmelino požirala to- varna, FMDtem pa se je od- ločil za samostojno obrt — vrvarstvo. Marija je po- stala vrvarka in leto za le- tom sta ubirala korake po Dravskem polju. Savinjski dolini in po osameMh kme- tijah. Krošnjarila sta p>o sejmih, vsa obložena z vrvmi, prepletena z njimi in s skupno usodo. Doma je ostajalo petero otrok. NAJMLAJŠI SIN TALEC Včasih jim je pripravila hrane za teden dni vna- prej, včasih so bili tudi lačni, ko mame ni bilo od nikoder. ImeU so vsaj streho nad glavo, njena in njenega moža pa je bila temina noči in za vzglavje vrvi. Tako so polzela leta kot jagode na rožnem ven- cu in otroci so odraščali. Ona pravi, da je ves ta čas pošteno revščino pa- sla. Vojna. Komaj je zaznala pomen besede, je že uda- rilo po njej. Najmlajši sin Lojze je pristopil k osvo- bodilnemu gibanju. Ker je bil izdan, so ga zaprli in čez štirinajst dni ustrelili leta 1942 v starem piskru. Sinu Lojzu je takrat bilo 22 let. Do tega trenutka se je materi Mariji zdelo vse v življenju neogibno, vse- mu se je bila vajena po- drejati, ne da bi mislila. In šele zdaj je tiho zajo- kala, ker v svojem srcu, ki sta ga krčili žalost in gorje, ni našla besed. Te- mu so se pridružile še grožnje in res so vso dru- žino odpeljali na Okoliško šolo, kjer je bilo zbirali- šče za intemirance- Leta 1942, 3. avgusta je bilo, se spominja Hmelinova ma- ma. Ničesar jiim ni bHo mogoče dokazati, razen te- ga, da imajo v družini tal- ca, zato so jih izpustili. Od bolečine je materi raz- jedalo drobovje, žalost za sinom ji je pobralo moža, a njene oči niso ugasnile. Videle so mnogo drugih oči, ki je gorel v njih zna- ni, drzni, ostri ogenj, bi je bil njenemu srcu do- mač. Kjer koU je mogla, je pomagala in mržnjo, ki jo je gojila do Franc Jo- žefa, je prenesla na Nem- ce. Kako naj samo ljubi, kako je to mogoče? Kako naj odpusti ljudem, če so divjali kakor zveri in ni- so priznavalgi duše v lju- deh in brcah v človeški obraz? Kako naj prizane- se in odpusti nasilnikom, ki so pobih toliko sloven- skih fantov? S polovico svojega srca je bila vedno pri Lojzku, z drugo polo- vico pa pri delu svojega sina, za kar je padel. To je postal smisel njenega življenja, čeprav je bilo že iznakaženo in pomečkano. Zravnala se je, čeprav je bila tako krhka, zaveslala z vso močjo v tok življe- nja in ... pristala. NEPISMENA, A ZVESTA v njej se danes drami jo jasno že davno zamrle mi- sli na mladost, ne morejo pa zamreti misli na sina, kateremu spominu je zve- sta že polnih trideset let. Kadarkoli jo pot zanese v mesto ga obišče, m če so ob plošči v Starem pi- skru sveže rože, vsi vedo, da so njene. Največkrat so tam sploh samo njene, ker za druge je dolgost tride- setih let že prekrila ko- prena pozabe. Na vsako- letnih spominskih sveča- nostih Hmelinove mame ne manjka- Nekje v ozad- ju se stiska, da ne bi vzbudila ix>zomost. Med tem je že velikokrat zbo- lela, pa že sprosi koga, da ji odnese rože ali svečke sinu. Posebno pa je še po- zorna ob njegovih oblet- nicah. Ob rojstnem dnevu, godu, obletnici smrti. Le- tos, 10. maja, bd bil star 54 let, je izračunala, če nas bo takrat pot zanesla mimo Piskra bodo njene cvetice pred imenom nje- nega sina prisotne, čeprav ne zna brati, se nikoli ne zmoti v dolgi vrsti imen. Spomini butajo na dan ... Ko so ga odvedli, je sedla na klop, si zakrila oči in tiho zajokala. Naslonila se je s hrbtom na steno, trd- no vkljenjena v svojo ža- lost in v bridko zavest svoje nemoči, vrgla glavo nazaj in dolgo, tiho in eno- lično jokala. V glasovih je privrela na dan bol njene- ga srca. Kakor nenremič- na lisa je vstajal pred očmi obraz sina in v nje- nih prsih se je vozljal črn klopčič ogorčenjanja in gneva na ljudi, ki so vzeli materi sina, ker je iskal in delal za lepše življenje. Hladno se ji je zdelo, po šipah je škrabljalo in bilo je kot bi v temi vstajale sence, ki jih hočejo zakri- ti sina . Spomini ne za- starajo. Resničnost nikoli ne pre- krije preteklosti, ki s sta- rostjo dobiva še jasnejše oblike. Tudi pri Hmelino- vi mami. čeprav to na vso moč skriva Zvestoba sinu je samo del njenega življe- nja, ona je zvesta sama se- bi — življenju samemu. Ob slovesu je obraz na- stavila soncu, pa ni imelo moči. da bi ga obsijalo, še roko je stegnila v po- zdrav, in ko je moja legla v njeno kožnato dlan, jo je tiho pogladila in se za- mišljeno, prijazno nasmeh- nila. Ko se je izpovedala, je bila čudno mirna, srce ji je enakomerno utripalo in že so ji na misel pri- hajale vsakdanje skrbi. Tekst: ZDENKA STOPAR Foto: DRAGO MEDVED Hmelinova mati s pravnukoma ... Padli sin Lojze ... Njene oči govore . . . Mati in hči... MOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, La.ško, Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal IGl; Naročnina m oglasi: Trg V kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija- Milan Božič Jure Krašovec. Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo<{ — Tisk in kliseji- ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 ČGF »DEIO;< Ljubljana - Telefoni uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 2800