Dve novi telovadni knjigi. Telovadno slovstvo je pri nas še v povojih, to velja v enaki meri glede solske in društvene telovadbe. V tem oziru nas prekašajo vsi slovanski narodi in seveda tudi neslovanski. Izmed Slovanov zavzemajo prvo mesto Čehi, in umevno je, da se torej Slovenci naslanjamo v prvi vrsti nanje. V zadnjem času pa tudi na tem polju napredujemo. Priznanje zasluži v tem oziru slovensko Sokolstvo, ki se s hvalevredno vnemo trudi, da izpopolni ta del naše literature. Žal, da ne najde pri tem primerne podpore od poklicane strani, pač pa.se mu celo stavijo zapreke in se ga zatira. Iz Sokolstva sta izšli pravkar zopet dve dobri telovadni knjižici, ki ne bosta služili samo njemu samemu, ampak prav tako ali pa znabiti še bolj šoli. To so dr. Pivkove: Telovadne igre in E. Sajovičeva: Učenci in učenke. Obe obdelavata snov, ki spada tudi v ljudsko in srednjo šolo. Zato ne bosta razveselili samo Sokolov, temveč tudi šolnike, ki se zanimajo za telesno vzgojo šolske mladine. Dr. Ljudevit PJvko: Telovadne igre. Drugi del. Lučalne igre z majhno žogo. Cena vez. K 1.10, nevez. 80 h. Maribor 1913. Založil »Mariborski Sokol«. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Knjižica je nadaljevanje 1. J911. izdanega prvega zvezka, ki obsega 58 tekalnih, borilnih in metalnih iger. V drugem zvezku je zbral g. pisatelj lučalne igre z niajhno žogo. Takih iger je opisanih 40, pri večini je navedenili več načinov igranja, tako da obsega knjižica v resnici mnogo več iger. Igre so uvrščene v sistematičnem redu, stopnjevaje od lažje do težje. Popis posameznih iger je prav dober. Pri vsaki igri je navedeno najnižje in najvišje število igralcev, natančno je opisana razvrstitev igralcev in jasno raztolfnačen potek igre. Poleg tega so pridjani večini iger (26) načrti, ki dobro pojasnjujejo uvrstitev igralcev in splošno razumevanje igre. Tudi inačic je mnogo, pri nekaterih igrah po dve ali tri, pri drugih celo po štiri, pet ali šest. Kot tako bi pridjali k 8. igri še naslednjo: Žoga se podaja v bočni vrsti v predklonu v razkoračni stoji med nogami nazaj. Terminologija je dobro pogodena, naslanja se na sorodne slovenske izraze. Po večini so vzete tudi igre slovanskih zbirk, tako iz čeških, poljskih, ruskih in hrvaških, pa tudi iz ,nemških jih je nekaj. Sicer so pa navedeni vsi viri v knjižici. Uvod popisuje zgodovinski razvoj iger z žogo od starih Egipčanov do najnovejše dobe. Omenja tudi vzgojno vrednost iger z žogo in daje potrebna navodila za pravilno vodstvo mladinskih iger. S tem uvodom je pridobila knjižica mnogo na vrednosti. Že pri oceni prvega dela smo opozarjali, da bi bilo potrebno in koristno izpregovoriti v knjigi tudi o pomenu, ki ga imajo igre kot vzgojno in zdravstveno sredstvo. (Učit. Tov. 1. 1912. št. 5.) LVodu sledi popis majhne žoge in navodilo, kako si jo pripraviš sam. Za tem sledita odstavka o luqanju in prijemanju žoge. Ttidi ta dva odstavka sta sestavljena natančno, kar se v marsikateri tuji knjigi omenja le površno'. Isto velja tudi o vajah v žoganju ali takoimenovanih šolah, ki služijo kot predvaje k opisanim igram. Tu je v kratkih besedah nakopieenega toliko gradiva, da bo malim učencem in učenkam zadostovalo skoraj za dve leti. Cini večkrat bodo učenci predelali te »šole«, teni bolje bodo igrali igre. Zakaj igra je zanimiva šele tedaj, pa bodi za igralca ali za gledalca, kadar .se igra hitro in živahno. Kadar pojenja živahnost v igri, poneha tudi zanimanje za igro, in igralci se dolgočasijo. Posebno velja to o igrah z žogo. Ako se nahaja žoga med igro izvečine na ¦tleh, namesto v rokah igralcev, tedaj se ti zanimajo bolj Za švojd okolico nego za igro in se pri tem dolgočasijo. Zato morajo biti igralci v prvi vrsti mojstri v luča.nju in prijemanju, potem bo vsaka igra zanje zabavna. Najboljše priprave za to so pa omenjene »šole«. Pripo**>eat»o vsem voditeljem iger. da dobro predelajo »šole«, preden prično s pravimi igrami. V splošnem je knjižica vse hvale vredna in jo toplo priporočamo vsem, ki. se hočejo seznaniti s to panogo.telesne vzgoje. Po našem mnenju prekaša drugi del v marsičem prvega in ima poleg drugih vrIin tudi to, da nima tiskovnih naoak. Zelitno le, da bi g. pisatelj delo nadaljeval in izdal še tretji del: Igre z veliko žogo, da bo delo popolno. Učenci in učenke. I. del. Priredil E. Sajovic. Cena 1.80 K, s pošto 2 K. Kranj 1913. Lastnik in založnik: Vaditeljski zbor Sokola v Kranju. Tisk tiskarne »Sava« v Kranju. Vaditeljski zbor Sokola v Kranju si je nadel hvalevredno nalogo izdajati Vaditeljsko knjižieo, od katere prvi zvezek ie naslovna knjižica. Prirejena je po »Cvičebni pfiloha Vestniku Sokolske-ho, rok 1910?« in vsebuje telovadno snov za učence in učenke od 3. do 8. šolskega leta, torej v starosti od 8. do 14. leta, izvzemši redovne vaje. Vsa snov je razdeljena na 12 ur, kar je pa bolj teoretičnega pomena, ker v resnici zadostuje zbrano gradivo gotovo za več telovadnfh ur, česar seveda ne štejemo knjfgi v kvar. Učenci in učenke so razdeljeni po starosti na tri stopnje. K prvi stopnji spadajo učenci in učenke 3. in 4. šol. leta, k drugi stopnji 5. m 6. šol. 1. in tretji stopnjt 7. in 8. šol. 1. Vaje so navedeni starosti primerne in prehajajo sistematično od lažje do težje. Na prvi stopnji so vaje večirroma za oba spola iste, na drugi in tretji stopnji pa so na nekaterih orodjih že ločene za dečke in deklice. V I2tih urah pridejo na vrsto vsa telovadna orodja, in sfcer: bradlja 6krat, konj na šir in drog 5krat, krogf in raznoterosti 4krat, konj vzdolž 2krat, po enkrat pa koza, vodoravne, poševne m navpične Iestve, plezalni drogovi in vrvi, kolebnica, gred in skupine. Vrhutega pa prideio na vsako uro izmenoma še proste vaje, vaje s palicami in kiji. Med raznoterosti so uvrščene tudi tri igre. Vaje so opisane večinoma razumljivo, nekatere so razložene natančneje pod črto, ne škodilo bi, če bi jih bilo pojasnjenih še več. na ta način, posebno ker se poslužuje pisatelj nekaj novih ter- minov. Tudi tiskovnih pogreškov je nekaj, kar bo marsikoga motilo, tako n. pr. na strani 20., 7. vaja, se mora glasiti: Naupor v obesi v d. podkolenu zunaj, ne nazaj, na strani 37. se mora pričeti 5. in 7. vaja: vsed, ne sesed in še več drugih.V kazalu so izpuščene raznoterosti na strani 100. Gred, do sedaj rabljeni naziv, imenuje pisatelj kladina, kar se nam ne zdi primerno izpreminjati, tudi za plezalne palice se nam zdi primernejši izraz plezalni drogovi. Stavek: učenci stoje v iristopih za sabo, ni dobro razumljivo. Pa to so malenkosti. Knjižica bo predvsem izborno služila sokolskitn vaditeljeiTi, ker jim ne podava samo ^iovadnega gradiva, ampak jih istočasno navaja .k pravilnemu metodičriemu pogtopanju pri telovadbi, kar je posebno va^no pri majhnih telovadcih in telovadkah. Zato bi ne sraelo bitisokolskega vaditelja, ki bi ne imel te knjižice. Pa tudi učiteljem in učiteljicam, ki poučujejo telovadbo, bo rnnogo koristila, ker je ravno izbera vaj za to starost telovadcev najtežavnejša. Uspešno jo bodo uporabljali tudi na šolah, ki nimajo telovadnic, zakaj proste vaje, vaje s palicamh kolebnica, raznoterosti in skupine se lahko vadijo tudi na prostem brez orodja ali.v večjih učnih sobah. Želeti bi bilo, da bi knjižico nabavili vsaj vsaka šola za. učiteljsko knjižnico. Vaditeljskemu zboru Sokola v Kranju in njega načelniku pa poguni za nadaljno delo! Bajželj.