n žitaric skoraj ni srečati. Letošnja žetev je dobn ročne žetve je izredno malo. Vedno bolj se uveljavljaj * Gorenjskem je z žitaricami posejanih okrog 20 odstotkov njivskih površin. Prevladujeta predvsem ječmen in pšenica medtem ko drugih temur je največ pripomoglo sorazmerno toplo in suho vreme. Gorenjski kmetovalci so že pospravili okrog 90 odstotkov žitaric. Klasične roči 'ji> predvsem kombajni, (jk) — Foto: F. Perdan eto XXIX. Številka 59 j^novitelji: občinske konference SZDL i» 'rttice» Kranj, Radovljica, Škofja Loka ^ržit - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni ^*uik igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo social istiCne z veze delovnega ljudstva za gorenjsko Kranj, petek, 30. 7. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih °& letošnjem praznovanju občinskima praznika, posvečenega BPominu na ustanovitev prve kramske čete 1. avgusta 1941. leta in 35-letnice oborožene vstajMslovenskega naroda projj °kupatorju, se delovni ljudje in občani Kranja spominjamo Se etlega pomembnega revolucionarnega dogodka iz svoje predane preteklosti. V zadnjih julijfkih dneh so pred 40 leti začele stavkati v takratni tekstilni tovarni Jugobruna tkalke l* s tem začele veliko stavkovno gibanje tekstilnih delavcev, kije v drugi polovici avgusta 1936. leta zajeM stilcev iz vse Slovenije. ji °ba dogodka in z njima še več drugih v revolucionarni Preteklosti kranjskega proletariata pomenita celoto njego-Vega boja za socialno in nacionalno osvoboditev. Sta uvod v zmagovito oboroženo revolucijo, za nacionalno in socialno Osyoboditev, za ustvarjanje novih samoupravnih sociatističr nih družbenih odnosov. ^| banes po 40 letih velike stavke kranjskih tekstilcev in po 35 ktih oborožene vstaje proti okupatorju lahko s ponosom ušotavljamo, da naš letošnji praznik praznujemo v času, ko s Polno prizadevnostjo uresničujemo zamisli načela ^ničnem osvobajanju dela. Po uspešni uveljavitvi novega stavnega sistema v občini, smo pred sprejetjem zakona o združenem delu, katerega osnovna vsebina in smisel je, da v združenem delu zagotovi ustavni položaj delavca in njegovo ^odtujljivo pravico, da sam odloča o pogojih in rezultatih Mojega dela. To je nadaljevanje v spreminjanju družbe-odnosov, poglabljanje samouprave ter krepitev resnL.r oblasti delovnih ljudi, kar vse terja v sedanjem trenutku od nas ne le podporo, temveč polno politično zavzetost V terr novem revolucionarnem zagonu so tudi edino vzvodi, s ka brimi bomo odpravili vse tisto preživeto in negativno i 8edanjosti, ki nas ovira v bodočem razvoju. ^a vprašanje, kam se usmeriti v bodoče, da bomo ohraniti Sedanjo dinamiko gospodarske in družbene rasti naše občm s*e skupnosti, katero se skoraj nehote pojavlja ob ne* °bčinskih praznovanjih, dobimo odgovor v pravkar spreje ^dnjeročnem razvojnem načrtu občine. V njem smo zapv da ob krepitvi in poglabljanju samoupravnih odnosov na i Področjih življenja in aktivnosti, obJustrezni rasti go-durstva in družbenih dejavnosti stabilizacija gospodariva °staja ena od osrednjih nalog. Lfb uspešne)ur^lJ^jo H(lbilizacijskega programa si Ic'^^Lzagot^ftmoprim^no Materialno osnovo za takšen razvW družbenih dejavnost^ ga terja današnji čas, zlasti pM moderna proizvodn %(lrnoupravljanje delovnih ljudi in obče * Jfstvarjalnostjo in napori vseh dP °b zavesti, da sta gospodarsk °bčinske skupnosti odvisni le oc Orno to tudi dosegli. h rJafti občine Jesenice vsako leto praznujemo 1. avgusta očinski praznik. S tem praznikom želimo počastiti spomin bitke na Obranci, katero je 1. avgusta leta 1941 bila z Nemci četa jeseniških partizanov, imenovana Cankarjeva četa. V tem boju sta padla dva borca Cankarjeve čete Viktor Arzenšek in Ferdo Koren. Bitka na Obranci se je končala Pfcfro. da je majhna, vojaško neizkušena in slabo oborožena J^Bfcanska četa pognala v beg nadutega in dobro oboroženega nemškega vojaka. To je bil dogodek velikega moralno-političnega pomena, dogodek, ki je jasno in glasno oznanil, da se je prebivalstvo tudi v tem delu Gorenjske odzvalo pozivu KPJ na oborožen odpor. Letošnje občinsko praznovanje je poklonitev bitki na Obranci in vsej NOB, je praznovanje 35-letnice vstaje slovenskega naroda in hkrati ocena sedanjosti in načrtovanje prihodnosti. Oceno sedanjosti smo v letošnjem letu temeljite opravili ob razpravah o osnutku zakona o združenem delu m ob snovanju srednjeročnega programa razvoja občine Jesenice za obdobje 1976—1980. Analiza sedanjosti je temelj snovanjvjbiašega načrtovanja za v bodoče sploh in izhodišči srednjerlmiega programa razvoja občine Jesenice, katerege je občinska skupščina sprejela nedavno.. Sprejeti razvojn programJk rezultat več kot leto dni trajajočega snovanja ir usklajevanja, je torej samoupravni dogovor delovnih ljud občine Jemnice o skupnih interesih in skupnih ciljih. Ciljei srednjeroemega programa je seveda več in bodo uresničen v veliki m&m le, če se bodo izpolnile predpostavke, na katerih je grajen.mhgram. Med temi predpostavkami so spoštovanji ogovoroim^isoka stopnja zavzetosti vseh delovnih ljud* bčine zet^^sničevanje nalog in utrjevanje socialističnegc moupravljanja. Prizadevanje za čim popolnejšo uveljavitei tavnih naMl m načel pričakovanega zakona o združenen lu pomeni temeljno prizadevanje za uresničitev načrtovan, prihodnja leta; pomeni pa tudi biti zvest naši socialističn, oluciji, idealom bitke na Obranci in vseh partizanskih ev. To pa je tudi vsebina praznovanja 1. avgusta — nika občine Jesenice. Predsedni%skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar Od sp ika do spomenika w. Uspe idi naš :ben sahšLh, s Predsednik skupščine občine Kranj Tone občin Kropa - V nedeljo, 1. avgusta, oh 8. uri bodo i/ Krope, izpred spomenika padlim v NOB Kropi krenili udeležen^ prvega pohoda, ki ga organizira Športno društvo Kropa v počastite 35-letmce ustanovitve Cankarjevega bataljona ter peni pokroviteljstvom UKO Kropa. Član športnih društev, sindikata, pripadniki teritorialnih enot ter drugi bodo krenili po partizanskil poteh m obiskali sedem spomenik«in se zbrali pri partizanskem domu na Vodiški planini Tekmovali bodo /a prohodni pokal, saj bodo organizatorji pohod Od spomenika do spomenik« odslej organizirali vsako leto. Njaboljši posamezniki in ekipe bodo dobili spominske diplome h znanja, vsi udeleženci pa značke. Tisti udeleženci pohoda, ki anino krenili po najkrajši Organizatorji vabijo mladino, , s katerim nameravajo p< Jese ikmovanja ne bodo udeležili, bodo iz Krope na Vodišk< Ičane in vse druge na zanimiv pohod Od spomenika d< \stiti tudi občinski praznik radovljiške in jeseniške občine D. S. 1. avgust in Kranja XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA Naročnik: 2. stran — Glas Petek - 30. julija l^6 r Pomoč poplavljencem Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je takoj po vesteh o katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini sklenil poslati pomoč. Pomoč so poslali odboru RK v Sanskem mostu, in sicer odeje, oblačila in obutev ter 10.000 dinarjev za nakup hrane za otroke in ostarele ljudi. Crvena zastava na dopustu Več kot 20.000 delavcev kragujevške Crvene zastave bo od 2. do 8. avgusta na kolektivnem dopustu. Kljub temu, da v tem času tekoči trakovi ne bodo delali, pa tržišče ne bo ostalo brez avtomobilov. Premor v avgustu bodo v Crveni zastavi izkoristili za dokončanje 3200 vozil, ki stoje pred tovarniškimi vrati zaradi pomanjkanja nekaterih delov. Poleg fičkov in 101 bodo kupcem poslali tudi približno 1600 lad. Brez strehe še več deset družin Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine Kosova so ugotovili, da še niso zagotovili strehe nad glavo vsem družinam, ki so jih prizadele junijske poplave. Pod šotori in v drugih zasilnih prostorih še vedno živi 63 družin. 74 družin pa se je zateklo k sorodnikom ali v družbene prostore in tudi Se ne ve, kam bodo na zimo. V teh poplavah je bilo prizadetih več kot 1700 družin na K oso vem. Izredna prodaja Znana jugoslovanska proizvajalka televizorjev Ei Niš je potolkla vse dosedanje 'rekorde v prodaji. V zadnjih tridesetih dneh so prodali okoli 20 tisoč barvnih in črno-belih televizorjev. Vzrok za tako veliko prodajo je najbrž veliki športni dogodek — XXI. olimpijske igre v Montrealu. Prav tako so prodali tudi večje število radijskih sprejemnikov. Pritisk na delovna mesta Medtem ko se ha Gorenjskem prizadevamo, da bi omejili zaposlovanje, si v Po-murju prizadevajo, da bi ga poživili. Vendar so lahko do konca maja letos povečali zaposlenost le za 0,6 odstotka. Delo je dobilo 185 delavcev. Na zaposlitev pa še vedno čaka več kot 2000 delavcev. Domžale praznovale V okviru proslav ob 27. juniju, prazniku občine Domžale, so v krajevni skupnosti Ihan izročili namenu nov most prek Kamniške Bistrice. Odprli so tudi nov vrtec v Domžalah, ki je bil zgrajen iz sredstev skupnosti otroškega varstva. Gradbena dela so znašala 3,394.000 dinarjev. V njem je prostora za 60 otrok. Vrtec je zelo pomembna pridobitev, saj v Domžalah čaka na sprejem več kot 200 otrok. Več strojev Do leta 1980 bo na zasebnih gospodarstvih v Vojvodini delalo okoli 45 tisoč traktorjev. Sorazmerno se bo povečalo tudi število priključnih strojev. Trenutno je v Vojvodini 33 tisoč traktorjev. V Murki Lesce ocenili samoupravno organiziranost in poslovno povezovanje Trgovsko podjetje Murka Lesce je ena izmed 119 delovnih organizacij v Sloveniji, ki je po programu delovne skupine CK ZKS izbrana za preučitev spremljanja OZD o organiziranju pri spreminjanju samoupravnih in dohodkovnih razmerij v okviru javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Na širšem političnem aktivu predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja, ki je bil v petek, 16. julija, na sedežu podjetja, so ob udeležbi predstavnikov CK ZKS, Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in OK ZK Radovljica podrobno obravnavali dobro pripravljeno analizo kot izhodišče za razpravo o osnutku zakona o združenem delu in o srednjeročnem načrtu razvoja podjetja. V 20 letih obstoja podjetja so bili izredni napori celotnega kolektiva, saj so tako velike uspehe dosegli le s svojimi silami. Veliko pozornosti so posvetili dobrim odnosom z dobavitelji in kupci, zlasti pa s krajevnimi in občinskimi družbenopolitičnimi, družbenimi in ostalimi organizacijami. Opazen je zlasti napredek v širjenju in posodabljanju poslovanja in poslovnih prostorov v radovljiški in jeseniški občini. Veliko naporov in sredstev so vložili za redno strokovno in družbenopolitično vzgojo in usposabljanje kadrov. Kljub temu pa seveda še niso zadovoljni s svojimi dosežki. Na sestanku so posebno poudarili glavne smeri nadaljnjega razvoja, ki so si ga zastavili z dokaj zahtevnim srednjeročnim programom, o katerem je tekla večmesečna razprava na zborih delavcev, tako kot tudi o osnutku zakona o združenem delu, ki nakazuje nove organizacijske, samoupravne pa tudi poslovne možnosti v prid delavcev in podjetja. Vse sile bodo vložili v oblikovanje novih organizacijskih rešitev, ki jih omogoča nov zakon pri ustanavljanju TOZD, poslovnem povezovanju v poslovno skupnost, povečanju prodajnih površin, skrbi za kadre in doslednemu izvajanju določil zakona o združenem delu v samoupravnih odnosih. Do 20. septembra bodo določeni nosilci nalog pripravili predloge o poslovnem sodelovanju z Veletrgovino Špecerija Bled, novo organizacijo podjetja po TOZD, predloge za ustanovitev poslovne skupnosti z dobavitelji iz vse Slovenije ter z vključitvijo svetov potrošnikov. Razprava in ocena stanja je navrgla še vrsto zanimivih in koristnih predlogov, ki jih predvideva tudi zakon o združenem delu, zato bo dolžnost vodstva podjetja, strokovnih služb, samoupravnih organov in DPO v podjetju, da jih čimprej skušajo uresničiti. JR Ustanovljen delovni štab za omilitev posledic suše v radovljiški občini Zaradi dolgotrajne suše, ki ji je nato sledilo obilno deževje, bo občutno zmanjšan pridelek na kmetijskih površinah in zaradi tega tudi ogrožena prehrana živine, kar bo imelo brez dvoma posledice v prihodnjih letih. O nastalem položaju v kmetijstvu je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine Radovljica na 56. seji in imenoval delovni štab v sestavi inž. Janez Dolžan; predstavnik kmetijsko zemljiške skupščine Radovljica, Jože Avsenek; KŽK Kranj - TOZD kooperacija Radovljica, Janez Škantar in Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju, Alfonz Potočnik iz kmetijske zadruge Bled, ing. Majda Loncnar — TOZD kooperacija GG Bled, inž. Andreja Ropret — upravni organ občinske skupščine in predsedniki KS. Delovni štab ima nalogo, da čimprej poskrbi za pokositev vse nepokošene travniške površine v občini in da preuči možnost, da se za krmo porabi tudi žitna slama. Posebno skrb bo štab posvetil zase-javanju strniščnih krmnih dosevkov, za zadostne zaloge dušičnih gnojil za dognojevanje in za to, da se pozna jesenska prirast na travinju izkoristi s pašo in siliranjem. Zavzel se bo tudi za preprečevanje klanja telet, kar bi imelo lahko za posledico zmanjšano proizvodnjo mesa in mleka v naslednjih letih. JR Pred volitvami v OK ZSMS Tržič Letošnjo jesen bo potekel mandat voljenim predstavnikom v občinski konferenci ZSMS v Tržiču. Zato se je predsedstvo konference odločilo, da se na izbor in volitve novega vodstva skrbno pripravi. Odločitev je več kot na mestu, saj je v preteklem obdobju večkrat prihajalo tudi do hitrih in le začasnih urejanj tega vprašanja. Kadrovska komisija je zato že sredi aprila pripravila razpis za evidentiranje kandidatov za profesionalno vodstvo konference in vodje posameznih komisij v novem mandatnem obdobju. Razpis so obravnavala predsedstva vseh osnovnih organizacij ZSMS v očini in predlagala ustrezne kandidate. JPo opravljenem razgovoru s kandidati bo predsedstvo na svoji naslednji seji občinske konference izoblikovalo predlog novega vodstva konference. Predlog bo seveda poslan v javno Praznik KS Lesce V spomin na 28. julij 1941. leta, ko je iz Lesc odšla prva skupina 14 fantov v partizane, 5 pa so jih zaradi izdaje Nemci zaprli, proslavljajo občani krajevne skupnosti Lesce krajevna praznik. Svečana seja skupščine KS, na kateri so bili navzoči tudi delegati temeljne delegacije za zbor KS in splošne delegacije za SIS ter predstavniki vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij, je bila v sredo, 28. julija, v družbenem centru Lesce. Slavnostni govornik je bil organizator in udeleženec vstaje v Lescah Janez Str-govšek. S seje so delegacije položile vence k spomenikom padlim borcem in talcem. JR obravnavo Osnovnim organizacijam ZSMS v občini, razen tega pa bodo ustreznost predlaganih kandidatov ocenile tudi vse druge družbenopolitične organizacije v občini. Na ta način naj bi tržiški mladinci iz svojih vrst izbrali ustrezno vodstvo, ki bo znalo nadaljevati izredno uspešno delo sedanjega vodstva občinske konference ZSMS. Po skrbnih pripravah so izoblikovali takle predlog: za predsednika OK ZSMS sta predlagana Vinko Gol-majer in Marko Valjavec. Mesto sekretarja, ki bo profesionalna funkcija, pa naj bi po tem predlogu prevzel Lado Brzin. Predsedstvo je evidentiralo tudi možne predsednike in načelnike posameznih komisij ter se s tem držalo člena statuta ZSMS, ki predvideva v novem mandatnem obdobju zamenjavo največ dveh tretjin starega vodstva. Novo vodstvo bo v prvih jesenskih mesecih izvolila delegatska konferenca OK ZSMS. -6mv Kranj Na 108. seji je Izvršni svet skupščine občine Kranj odločil, da se s P godbo začasno prenese stavba Ekonomske srednje šole v Kranju, Ton« va 7, ker jo le ta ne uporablja več, v upravljanje Visoki šoli za organ3zasJ)i dala. S tem prenosom bo VSOD v Kranju prvič prišla do »svojih« j°. ter prostorov. Le-ti so danes še neuporabni in jih je treba primerno urediti popraviti, za to bo šola vanje investirala približno 800.000 din medtem K Republiška izobraževalna skupnost v ta namen predvidela 1,200.000 din. Ureditev prostorov pa v nobenem primeru ne pomeni, da šola ne bo v petletnem obdobju gradila popolnoma novega objekta na predviden kompleksu na Zlatem polju. Izgradnja te šole je namreč vključena v sr njeročni plan razvoja SRS za obdobje 1976-80. 1« * Radovljica Izvršni svet SO Radovljica je na 56. seji, 26. julija obravnaval Pre do nje pa je dostop 0 12 Radovljice kot tudi iz Pod- Taj a> Krope in Kamne gorice. Na ^inst ^e Vrbovana prijazna pla-Ka? k°ča; °d tu je lep pogled na Pa v V&n^e m blejao kotlino, cesta *na °^ ^ naPreJ na Jelovico in na ski^? jV°diško planino s Partizan-^ domom. Pacr P°vrnemo malo v čas oku-jijjj j®ji '°d še ni bilo ne cest ne pla-Part- domov, le slabi kolovozi in Jej'2anske steze. Celotno pogorje je V?e je dobro znano iz NOV, saj z (j^do nešteto partizanskih poti iH0»°fenJskega prek Jelovice na Pri-'8*o in obratno. °br ^u^u 1944, leta' ko so kmetje P° jja 0r,kih Jelovice pospravljali seno Had8^°jih košeninah, je deset minut kar *ežem, na Kodrašci, taborila q, avelska skupina Gorenjskega U.??*' ki Je štela okoli 40 borcev-JansU 80 'men nal°g°> da so iz gor-Podrr!^a' DleJske^a in radovljiškega Pren°s a- sPremUan nove borce in ^an vso Potrebno opremo in Prek t Za Partizansko vojsko naprej ^K Jelovice na Primorsko. 8Voia karavelska skupina je imela v l sestavu tudi igralsko skupino reh do 10 člani. Njen kulturni refe-^|Jjebil Ferdinand Mohor- Nande. ak" a je zrežiral igrico — partizan-»v* ^tiro »Gospod Lisjak«, ime k ,?rJa pa se je pozabilo. Ost satire ij0 lja naperjena proti vsem, ki se še W J n*so mog" odločiti, na fili p .stran boja naj bi se priklju- told reditev Je bila v nedelJ° P°" Qan na prostem na Kodrašci: poleg partizanov, pripadnikov VOS in terencev, kar jih je bilo takrat na Jelovici v bližini Kodrašce, je na prireditev prišlo še okoli 150 domačinov iz Ribnega in Radovljice. Vse kostume in potrebne rekvizite za igro so prinesli kulturniki aktivisti iz Ribnega. Takih prireditev je bilo kasneje še več, in sicer v »Ameriki«, to je na planjavi južno pod Taležem. Marsikdo bi dejal, da to ni bilo nič posebnega, da so bile take prireditve tudi drugod. Res, toda ne pred nosom glavnega štaba gestapa za Gorenjsko na Bledu, ki je po zračni črti le kakih 5 km oddaljen od Taleža, do Radovljice pa je le streljaj. In kot že večkrat se je tudi tokrat našel izdajalec: dekle, ki je bilo na prireditvi, je vest preneslo gestapu. Zarana drugo jutro, bilo je okoli tretje ure, je prihitel v taborišče obveščevalec s sproročilom, da bo takoj to jutro hajka. Obveščevalec je to zvedel od pripadnika nemške policije. Partizani so takoj začeli pospravljati svoje reči in še preden so se začeli umikati iz taborišča na Kodrašci, so že priletele prve granate iz nemških minometov. Partizani so vedeli, da bodo Nemci rinili navzgor proti Kodrašci in dalje na Jelovico, zato so se zvito umaknili navzdol proti Savi, Nemci pa navzgor in zadeli seveda v prazno. Takšna partizanska taktika je Nemce spravljala še v večjo besnost. Noč, ki je bila vedno partizanska zaveznica, je prinesla preobrat: Nemci v dolino, partizani v hribe. To so bili sicer težki pohodi, toda Nemci partizanom niso mogli nikoli do Živega. Tudi ni bilo mogoče na čisto prečesati takih pogorij kot je Jelovica, Pokljuka ali Mežakla. Partizanska vojska se je večala iz dneva v dan in končala to slavno in krvavo borbo kot zmagovalec. Jože Ambrožič družbena pripravljenost za vračanje zdomcev Podatkih vJ^ovanje se je v lanskem letu zveznega biroja za sk v tujini v začasnega dela ^0 c k 4°RslaviJo 19.500 delavcev, kar je V?i°dstotkov več kot leto poprej. letaHi° za zadnJa leta od 1971 ^lav ie' da števil° vračajočih se taj, Cev počasi a vztrajno narašča: W, se Je v Obdobju 1971 do 1975 del"0 z dela v tujini več kot 67.000 k v o?V" ^ omenjenem obdobju se L&lovenijo vrnilo več kot 11.800 J Sk011 te8a naJveč leta 1973' lEf 5000> medtem ko se jih je samo vrnil0 2100. Ce pa pogledamo še . Mladinci l* La Ciotata tta obisku Ha ra*?J - 24. julija so dopotovali rnlad- k h kranjskim tovarišem Wn« ^! in mladinke iz pobratenega *C;°-kega mesta La Ciotat. V \B 1 je 30 mladih, večina deklet. ^isWm DivanJa v Kranju obsega HjJKe Pri mladih delavcih v delovnih °£ganizacijah, mladih v krajev-1 ^JpUpnostih, pogovore z mladimi eiu mladinskih osnovnih organi 7*} W.' specializiranih m vodstva konferenc, organizacije v ?cev iz Kranja. Vse več med-*°dnih prevozov *a Oj^nski delovni kolektiv mari-S ff šPedt ransa, TOZD Trans-]WMedvode, je v prvih peti! tjlo letos uspel preseči lansko Sv*" prvih petih nsko- cqv ealizacijo za skoraj tretjino, ^eri m z uspešnim vključevanjem Niajarodm' transport. Odločitev za hNžo1Zac^° v vozuerec, r.. vseh tu* France Rekar iz krajevne skupnosti Sava: »Mesto se je v letih po osvoboditvi izredno razširilo in sprejelo vedno nove in nove prebivalce. Razvoj je resnično ČUtitj na vsakem koraku, tako da danes skorajda ne moremo, biti nezadovoljni. Preskrba v središču je dobra, komunalna in druga ureditev tudi. V samem centru sicer ni veliko družabnega življenja predvsem za mlade, vendar si vsi lahko poiščejo razvedrila in rekreacije Zunaj mesta, kjer je obilo možnosti. Se posebna pridobitev za samo mesto pa bo nedvomno nova magistralna cesta, ki je zdaj v gradnji in katere obvoznica prav v tem času povzroča nemalo težav.« Julijana Bregar iz krajevne skupnosti Plavž: »Plavž je največja krajevna skupnost jeseniške občine, vendar nima svoje šole ne ustreznih prireditvenih prostorov, zato je prav, da so se občani in delovni ljudje jeseniške občine odločili za samoprispevek za gradnjo nove šole na Plavžu. Sicer pa je v krajevni skupnosti Plavž urejena preskrba, saj je več trgovin s prehrambenim in drugim blagom, medtem ko Plavž kot eden izmed predelov mesta še marsikaj potrebuje. Predvsem ureditev okolja okoli stanovanjskih blokov, ki so že zgrajeni, več otroških igrišč ter več drugih objektov, ki so danes za zadovoljivo počutje krajanov v tako veliki krajevni skupnosti nujno potrebni. Vendar smo prebivalci Plavža zadovoljni, saj je razumljivo, da je Plavž še vedno, v izgradnji in da so vsi ustrezni in potrebni objekti in prostori še v načrtu.« Drago Jelenič iz krajevne skupnosti Plavž: »Za mlade na Jesenicah ni ustreznih prostorov, Slavka Janša iz krajevne skupnosti Podmežakla: »Potrošniki v krajevni skupnosti bi si vsekakor želeli večjo trgovino, saj je sedanja premajhna za dokaj veliko krajevno skupnost. Razen tega bi bila lahko tudi preskrba s potrošniškim in prehrambenim blagom pestrejša, pogrešamo predvsem mesnico. Posebno v zimskem času ob obilici snega nastaja v Podmežakli problem, saj cesta skozi Podmežaklo ni tako hitro splužena kot magistralna. Prihaja do zastojev in neredne dobave. V krajevni skupnosti tudi ni telefonskega omrežja, zato moramo v nujnih primerih uporabljati telefon Julka Pretnar iz kraje skupnosti Podmežakla: »MpJ. da je kar prijetno prebivati v. ^ mežakli, saj prebivalci, (>let;udl]W bivamo kar v neposredni bU ^ Železarne, ne čutimo smradu plinov. Se vedno je sicer nekaj J urejenih problemov v naši skupnosti, vendar imamo P° , .i straniprecej prednosti pred dr % mi prebivalci Jesenic. Tako in? ^ naši otroci kar največ možnosti J rekreacijo v bližnjem športu*^ igrišču, zdaj imajo tudi vlečnic0^] jo pozimi lahko uporabljaj0- fiJ nas ni toliko hrupa, ker Pr0lll^o' skozi Podmežaklo ni dosti, i111^. asfalt, trgovino, ki bi jo radi se ^ širili. Menim, da je Podme**^ dovolj .dobro urejena in da s0^. njeni prebivalci z okoljem lt voljni.« t)- Jože Cvetek iz krajevne skupnosti Sava: »Živim v sredi- Veletrgovsko podjetje VčUjul KRANJ Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica Milan Hrast iz krajevne skup- "fcrfe/u-u • Kl/tovu/ • "i&rfc/ocu • 'Koiuv^ Ivan Jan Vstaja na Gorenjskem in prv^ Cankarjevei so bili tudi v decembrski vstaji njen kvas, njeno jedro in čeravno je večina upornikov, ki se jim je pridružila v tem času, spet odtekala domov, v doline in tudi v zapore, je Cankarjev bataljon ostal trdna enota. Kljub svoji moči — zdaj je štel okoli 200 mož — se je njegovo vodstvo odločilo za umik iz Poljanske doline, kamor je sovražnik dovažal nove enote. Natanko na novega leta dan 1942 so se < ankai jevei ustavili v znamenitih i gošah, v vasi na južnih obron-i Jelovice, ki se steguje proti S 'ki dolini. Qb tej priložnosti ne bomo vali »DražgoŠko republiko«, i i in njihove odločitve, da se b< • ■ v primeru napada tam •l.rar . niti ne bomo prikazovali tako velikega boja in njegove dinamike, ki je zaprla sapo celo nemškim generalom in z Dražil n prižgal visok plamen upora i onimi Alpami. Opozorili bom .... na nekaj dejstev: * I ndnevnih ostrih in zimskih diažgoških bojih od 9. do 12. januarja 1942 je vstaja na Gorenjskem v najhujših okoliščinah dosegla višek; — dražgoški boji Cankarjevega bataljona so bili dotlej najobsežnejši spopad z okupatorjem na Slovenskem; — tudi najbolj kritičen zgodovinar bo moral priznati, da je bil to legendaren in izjemen boj, saj je dvestoglavi Cankarjev bataljon napadalo najmanj 3000 policistov, prav gotovo pa je bilo pri napadu tudi nekaj pehote in orožništva Se pravi — več,kot dvajsetkratna premoč ter premoč v opremi in oborožitvi; — ne glede na trpljenje, žrtve in strah vaščanov so bile izgube cankarjevcev minimalne. Vse tri dni bojev je padlo le devet borcev, približno toliko pa je bilo ranjenih, medtem ko je — po skromnih cenitvah — padlo najmanj desetkrat več sovražnikov, več kot toliko pa je bilo ranjenih. Dokončnih ugotovitev o žrtvah med Nemci dotlej še ni, vendar jih je v enem samem dnevu padlo več kot je padlo cankarjevcev vse dni; — partizani so se takrat prvič oprijeli taktike frontalnega bojevanja, kar pa ni veljalo za vse dni. Vsak dan sproti so ocenjevali in določali nadaljnji način obrambe. Po uspehih sodeč, ni težko sklepati, da so delali prav, kajti dokončno je bila zlomljena propaganda o nepremagljivosti nemške armade, posebno še elitnih policijskih sil, ki sta jih neposredno vodila kar dva generallajtnanta — Rosener in Schrever, en polkovnik, dva podpolkovnika in drugi, ter je o tem zelo skrbelo celo Himmlerja in Hitlerja; — Cankarjev bataljon je po teh bojih dejansko ostal cel, čeTavno se je zaradi premočnosti in hude zime moral potem razdeliti na več skupin. S tem so veliki okupatorjevi napori doživeli nepopisen neuspeh, kajti nosilev upora, oborožena pest gorenjskega ljudstva in iskra netilka ponovnih bojev, je še vedno ostala; — policija je sicer planila po udeležencih upora in po vseh, ki so jih kakorkoli dolžili podpiranja partizanov, vendar si okupatorski vrhovi niso več upali tvegati množičnega preseljevanja, da ne bi s tem še bolj razplamteli odpora proti sebi. Poslej so izseljevali le še svojce posameznih partizanov; — največji uspeh teh bojev pa je bila nedoločna odložitev o priključitvi k rajhu. Dražgoške hiše — 83 — so sicer zgorele in bile zravnane z zemljo, Nemci so potolkli in uničili 41 vaščanov, večino drugih pa odpeljali in razgnali, vendar so prav ti dogodki zadali skrb najvišjim voditeljem rajha vse od gauleiterja dr. Rai-nerja pa do raznih ministrov v Berlinu. Nemci so svoj poraz v Dražgo-šah skrivali na vse kriplje. Šele pozneje so v svoj umazani Kara-wanken Botte na neopaznem mestu na kratko zapisali, da so »enote VVehrmachta zasledile ostanke bivše jugoslovanske vojske in jih v tridnevnih bojih okoli Dražgoš uničile«. Dvojna laž v enem stavku — čeprav je treba priznati, da je bil nemški vojaški in policijski mehanizem tedaj resnično zastrašujoč. Naj za konec teh ocen navedemo kratko, a pomembno izjavo nemškega polkovnika, ki jo je izgovoril v gostilni pod Dražgošami, kjer je imel sedež: » . . .Njihov komandant zasluži najvišje odlikovanje in pohvalo, vendar pa bi mu z veseljem s hrbta rezal jermena!« Cankarjev bataljon je z dr? V kimi boji s svojo rezdelitviJ^^ zasneženi in s številnimi nern ^ oporišči prepreženi Gorenjski j čal prvo obdobje vstaje, trdih bojev in zmag, a tudi ^° ^ izgub in hkrati dragocenih šenj. H f Vstaja ni bila zadušena, ^ilj pomislimo na okupatorjevo U1^ i nasilje je prav čudno,, da se ^ zgodilo. Prav v tem je veličin8 b°Ja- . „ ..o/ Del cankarjevcev je še F At prišel tudi pod Stol v Karahu Tu se je združil s tamkajšnj0^|> pino in iz tega je pomladi n^ofl nova Cankarjeva četa. S p^^o' novih borcev je bil nad Valv m jevim domom in Stolom }m 20. junija 1942 ustanovljen /1 že drugič - nov Cankarjev v ljon in je deloval in obstaj | decembra 1942. X V1941. letu je bila ust* p ljena še ena parti?*^ četa Cankarjevega _ "J,^1 To se je zgodilo v daljm 1_y, potem, ko je bilo , ^P* i# osvobojeno Užice in je za »Užiška republika«. Kranjčani o Kranju Ce bi hoteli zapisati utrip nekega mesta, posebno še, če doživlja tako hiter razvoj kot gorenjska metropola, če ima toliko novih delovnih mest in delavcev vsako leto, če je bilo v zadnjih letih zgrajenih toliko novih stanovanj, samskih domov in šol in se vztrajno širi na vse strani, bi najbrž potrebovali veliko več prostora kot ga imamo na voljo, v Glasu. Težko je namreč v nekaj časopisnih stolpcih zajeti vse, kar je bilo v Posameznih krajevnih skupnostih in v vsem mestu narejenega, vse načrte in tudi probleme, ki žulijo občane. Kljub temu pa smo se pred kranjskim občinskim praznikom — 1. avgustom — odločili, da pobaramo Kranjčane o življenju v njihovih krajevnih skupnostih, o napredku v zadnjih letih, željah in potrebah. In tudi o stvareh, ki po nihovem mnenju zaslužijo kritiko. . Žarko Vukašinovič« iz krajevne skupnosti Vodovodni atolp; »Naga krajevna skupnost obsega enega novejših mestnih oelov) zato je komunalno zelo oobro opremljena. Imamo dobre ceste, telefon v večini stanovanj, trgovine, gostinske lokale, frizerja. Imamo tudi šolo in otroški vrtec in celo nekaj igrišč za manjše otroke. Zelo slabo pa je poskrbljeno za otroke, ki so že nekoliko večji an se ne drže več ,mamic za krilo'. Će Jgrajo nogomet ali med dvema ognjema na zelenicah, jih podijo na cesto, tam so spet odveč, ker lahko poškodujejo avtomobile, na stadionu Stanka Mlakarja pa zanje tudi ni prostora, ker imajo tam Športniki — člani raznih klubov redne treninge. Zato je nujno Potrebno, da se čimprej uredi igrišče za osnovno šolo Simona Jenka. Prostor je pripravljen. Druga stvar, ki me moti, se ne tiče samo naše KS, temveč mesta Kranja. Zelo slabo je namreč poskrbljeno za družabno življenje, t-abavo pogrešamo tako mladi kot tudi starejši. Mladinskih plesov ni, disco klubov tudi ne, premalo je kulturnih prireditev. Samo gostilne ...« Ivan Gnezda iz krajevne skupnosti Zlato polje: »V Kranju se veliko gradi in nastajajo nova naselja, zato mislim, da so starejši predeli mesta kar malo zapostavljeni. V naši krajevni skupnosti se je šele v zadnjem času začelo premikati na bolje. Morda ima za to zasluge tudi novo krajevno vodstvo, ki je zelo aktivno. V nekaterih ulicah so že obnovili kanalizacijo, ki je bila močno dotrajana, govori se, da bomo dobili novo samopostrežno trgovino. Nujno bi bilo potrebno asfaltirati tudi ceste med bloki na Kidričevi cesti. Pred skoraj tridesetimi leti, ko so jih zgradili, so asfalt polili kar po stari cesti, zato vsa leta poka in ga je treba kar naprej popravljati.« Božena Bradaška iz krajevne skupnosti Zlato polje: »Stanujem na Zlatem polju v Projek-tovem naselju. Stanovanja so lepa, okolje pa sploh ni urejeno. Nikjer asfalta in ne zelenic. Če hočemo imeti okolje urejeno, pravijo, da bomo morali precej globoko seči v žep. In prav to je tisto, kar nas boli. Pri Vodovodnem stolpu in na Planini, kjer sta tudi zrasli novi naselji, so stanovalci hkrati s stanovanjem dobili tudi lepo urejeno okolje, asfaltirane ceste in javno razsvetljavo. Mi, ki prav tako živimo v mestu, le na drugem koncu, pa naj bi morali za komunalno ureditev naselja plačevati samoprispevek.« Lado Pečenko iz krajevne skupnosti Primskovo: »Menim, da je naše mesto komunalno dobro urejeno. Premalo pa imamo športnih igrišč. Zato toplo pozdravljam načrt, da se bo zgradilo drsališče. Dodal pa bi, da bi bilo prav tako potrebno zgraditi zimski bazen in to nekje ob novih naseljih in v bližini šol. Otroci, ki hodijo na plavanje v bazen v Savskem logu, se gotovo prehladijo, ko morajo peš nazaj v šolo. Kaj menim o predlogu, da bi središče mesta zaprli za promet? Najbrž bi bila takšna odločitev precej kruta do voznikov. Morda bi se laže navadili na kompromis — da bi središče le za nekaj ur dnevno prepustili pešcem.« Tine Jurgele iz krajevne skupnosti Planina-Čirčiče: »Na Planini stanujem že več kot 25 let in moram priznati, da smo v zadnjih nekaj letih veliko napredovali. Zlasti sedaj, ko se pri nas gradi novo naselje. Dobili snio vrtec, trgovine, trafike, asfalt in javno razsvetljavo. Pogrešamo pa še nekoliko skrbi za stare bloke. Ce bi jih nekoliko obnovili, bi se veliko lepše stapljali z novim naseljem. Poleg vseh naštetih izboljšav pa smo v zadnjem času dobili tudi hudo nadlogo. Skozi dimnik toplarne se vsipajo saje na balkone in vdirajo v stanovanja, dim pa zasmraja zrak.« Tine Perne iz krajevne skupnosti Stražišče: »Najhujši problem naše krajevne skupnosti so vsekakor ceste. Razen glavnih so. vse makadamske. Vendar bodo že v bližnji pihodnosti vse asfaltirane, saj zato plačujemo krajevni samoprispevek. Huda črna pika v Stražišču je tudi kulturni dom, ki ga urejajo že toliko let, da že kar težko verjamemo, da bo kdaj urejen. Morda prav zato, ker dom ni urejen, vlada v kulturi mrtvilo, saj je prostor eden od osnovnih pogojev za krakršnokoli dejavnost. Smo pa v zadnjih letih dobili prizidek k osnovni šoli, imamo dva vrtca, urejen špornti kompleks, TVD Partizan in najbrž še kaj drugega. Prebivalci Pševske ulice in sosednjih pa bi želeli še trgovino na našem koncu. Naselje je dovolj veliko.« Helga Ovsenek iz krajevne skupnosti Center: »Tudi v starem delu mesta, ki ga zajema naša krajevna skupnost, smo v zadnjem času dobili veliko novega; Globus, hotel Creino, več obnovljenih trgovin, banko, obnovljeno je bilo Prešernovo gledališče. Močno pa pogrešamo otroško igrišče. Takoj, ko otrok zavije čez prag, je na ulici. In če hočeš, da se naleta in naigra, ga je treba posesti v avto in odpeljati iz mesta. V zadnjem času so velike težave tudi zaradi otroškega varstva. Odkar je zraslo novo naselje na Planini, smo prebivalci desnega brega Kokre skoraj odrinjeni pri sprejemanju naših otrok v vrtec na Hujah. Otroke moramo voziti v vrtec pri Vodovodnem stolpu ali na Zlato polje. Imam pa še eno željo. Da bi središče mesta vsaj za nekaj ur dnevno zaprli za promet. Ne toliko zaradi ropota, tega smo vajeni, huje je neprestano vdihavati z izpušnimi plini nasičen zrak.« L. Bogataj Mercator Ljubljana, TOZD Preskrba iz Tržiča, vam sporoča, da bo letos razstavljala in prodajala poleg stalnega razstavnega prostora v hali C tudi v hali B in na povečanem zunanjem prostoru pred halama C in B. Mercator Vse razstavljeno blago bo Mercator prodajal po konkurenčnih cenah s posebnimi sejemskimi popusti in možnostmi nakupa na potrošniška posojila do 3 milijone S din z 10 % pologom brez porokov. Pri nakupu strokovni nasveti — brezplačna montaža Na svidenje pri Mercatorju v hali C in B Partizanske enote Cankarjevega imena ki SoStavm.so jo Slovenci-izgnanci, *e&k ^°^et^ začeli vstopati v 1. po-Uzai? m druge srbske par- adi• enote- Med njimi je bil kovinar-komunist ^nsk • ernik z ženo Julko (parti-8*norn° ^n'ca* ter enajstletnim ČaB;m ^lbinom-partizančkom Koranom. 0g0^ in boji te čete so bili zelo ^in vendar bomo tu omenili njen° nekaj poglavitnih dogodkov 2p zgodovine. 0(jVj.lranJe borcev te čete se je Hjjj lam prav v času, ko so Nemci z stv» streljanjem prebival- JevCuv Srbiji, predvsem v Kragu-krvj Sabcu, Kraljevu hoteli v Hjen Zaustaviti na široko razmah-Pom uP°r. Nemškim d lvizijam so Ij^jSali tudi že izdajalski četniki ^nilf Mmajloviča in kvislingi razbili. barv. V boju proti njim so tti^ raznih partizanskih enotah ^dvi 0Venci- Le-te so na pobudo **Sera ^ardelja in Ivana Mačka Alta * zrjirati v samostojno enoto ^vc Pibemik, Oskar Savli, Pavle 1ekafr'. Milenko Šober in še *ftČel izgnani Slovenci. To se je zvodih. značilnih za deželo, ki stremi n »e hoče otresti zaostalosti in neraz-itosti. Ispesen začetek so omogočile °Rate izkušnje NOV in smela ustvarjalnost kadrov, ki so od vsega začetka "se revolucije snovali načrte, kako ftv»'"iti tudi pri nas elektro in elektron-*° industrijo. Vse to je že med vojno r* 1941. leta naprej oblikoval, usmerjal " »podbujal oddelek radiotehnike v tviru centralne tehnike komunistične Partije. Danes lahko upravičeno zapiše-m°. da je kranjska Iskra pionir nase elekt ronike. Uradno je bila Ustanovljena marca 1946. leta. ^etos torej ta slovenski proizvodni S|gant, ki v 65 temeljnih organizacijah združenega dela po Sloveniji združuje 30.000 delavcev, praznuje JO-letnico. Kadri v kranjski Iskri Pa so se začeli zbirati že takoj po osvoboditvi in do ustanovitve takratne Iskre — tovarne za ^ektrotehniko in finomehaniko Kranj so bili izdelani že prvi kon-*retni proizvodni načrti. Steklo je tudi že delo v laboratorijih in konfekcijskih birojih. Tako v tisti ^as sodijo začetki električnega števca, stenskih ur, kinoprojektor-Jev in drugih proizvodov, ki Pomenijo začetek proizvodnje s Področja finomehanike, elektrotehnike, elektronike in avtomatike. Sestav Iskrine proizvodnje se je z ^ti spreminjal. Uveljavila se je Proizvodnja števcev in merilnih aParatov. Zaslovela je izdelava av'tornatskih telefonskih naprav, felefonov, vse pogostejši so bili 'Zdelki s področja usmerniških naprav, izdelki avtoelektrike, za-*ern električna ročna orodja, oja-cevalne naprave in izdelki potrebni 2a stikalno tehniko. Nato je napočil čas, ko se je bilo lr.eba specializirati. Vsega hkrati se n> dalo več razvijati. Tako je del jV°Jega proizvodnega programa jovarna v Kranju odstopila oziro-^a /gradila tovarno avtoelektrič-nih izdelkov v Novi Gorici, tovarno j*Srnerni.ških naprav v Novem *^fcstu, tovarno merilnih inštrument^ y o točah in tovarno Polprevodnikov v Trbovljah. Spe-_lalizaciji je potem sledilo obodbje j.°0elovanja in povezovanja in razganja v matični občini ter na gorenjskem. K Iskri se je najprej ^'Pojilo šest podjetij slovenske ■ektroinflustrije. "m ni ca za kranjski kolektiv pa nfl . lft71. leto. Prostorska utesnje-tu. J* takrat začela zavirati nadaljnji Zvoj. Zato so v Savski loki zgradili j*tetažno zgradbo in obrat telefonije na P,fcJ*ki Dobravi v jeseniški občini. 1973. kr .tocn«> pred tremi leti, za praznik y ttnJHke občine pa je stekla proizvodnja l7nJ|vi tovarni na Laborah, ki ima okrog Do • kvadratnih metrov proizvodnih t y.rN'n. S to tovarno se je Iskra uvrstila ^ 1 "nad proizvajalce najsodobnejše telekomunikacijske opreme v svetu. Lani pa f,'izrini strokovnjaki v sodelovanju s ^"ulteto za elektrotehniko, z ljubljansko "»verzo in Institutom Jožef Štefan r temeljne organizacije združenega dela: Tovarna inštrumentov v Otočah s prek 500 zaposlenimi. Tovarna mehanizmov v Lipnici /, 280 zaposlenimi in obrat telefonskih enot na Blejski Dobravi s prek 400 zaposlenimi. V teh treh temeljnih organizacijah na Gorenjskem je torej zaposlenih okrog 1100 delavcev. V ljubljanskih občinah pa ima kranjska Iskra še šest temeljnih organizacij združenega dela s skupaj okrog 24(K) zaposlenimi. Tako je Iskra Elektromehanika Kranj (z oznako Iskra EM) z 10.000 zaposlenimi najmočnejša delovna organizacija v Združenem podjetju Iskra in predstavlja tudi eno najmočnejših industrij v kranjski občini. Pred dvema letoma je znašala proizvodnja okrog milijardo 400 milijonov dinarjev, lani pa že prek 2 milijardi. Izvozili pa so lani za skoraj 26 milijonov dolarjev izdelkov, od tega 80 odstotkov na konvertibilno področje. Letos načrtujejo, da bo znašala vrednost proizvodnje 2,75 milijarde dinarjev, izvoz pa naj bi narastel na 33,3 milijona dolarjev. Uresničevanje tega načrta za zdaj poteka po programu, saj so bili ob polletju letos le za 4 odstotke pod tekočim letnim planom. Ves čas so v Iskri posvečali veliko skrb kadrom. Tako je tudi danes in tako imajo v načrtu v prihodnje. Od 6500 delavcev v kranjski občini jih je 460 z visoko in višjo izobrazbo, 770 s srednjo, blizu 1800 pa je kvalificiranih. Trenutno imajo okrog 550 štipendistov, od tega 180 na visokih in višjih šolah, prek 140 na srednjih in blizu 230 na poklicnih. Poleg tega pa se ob rednem delu izobražuje še blizu 400 delavce, katerim tovarna plača stroške šolanja in jim z izrednimi dopusti omogoča lažji študij. Tekoči trak in precizni izdelki kot so tudi električni števci, zahtevajo urne in spretne roke Sporedno z izobraževanjem pa namenja Iskra vsako leto precej denarja tudi za standard zaposlenih. Za stanovanjsko izgradnjo prispeva 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Tako so letos že rešili 23 stanovanjskih problemov, v prihodnje pa jih bodo še okrog 50. Poleg tega pa velja omeniti skrb za varstvo pri delu, organizirano prehrano, rekreacijo ter letovanja. Izredno pozornost pa posvečajo tudi nagrajevanju. Za primerjavo povejmo, da je lani znašal poprečni osebni dohodek zaposlenega v Iskri 3187 dinarjev, letos pa naj bi po programu znašal 3969 dinarjev. Naštejmo zdaj temeljne organizacije združenega dela v kranjski občini in si nekatere malo pobliže oglejmo. To so tovarna električnega ročnega orodja, tovarna telefonskih elementov in aparatov, tovarna avtomatskih telefonskih central, tovarna stikal, obrat orodjarna, obrat vzdrževanje, obrat skupne proizvodnje, obrat merilne naprave, delavska restavracija in skupne službe; prav sedaj pa je ustanovljena nova TOZD — računalništvo. TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL Ta tovarna na Laborah danes ni le ena najmodernejših v Jugoslaviji, ampak v Evropi. Obratovati je začela 1. avgusta 1973 in v njej izdelujejo poleg klasičnih telefonskih central tudi moderne pol elektronske tipa Metacota 10 Te centrale so danes med najmodernejšimi v svetu. Iskra jih postavla širom po Jugoslaviji, Izdelava relejnih enot Proizvodnjo računalnikov, ki jih vili utfrujujejo v elektronske telefonske cenile Meta t on t a 10 C. Sporedno s proizvodno pa se je 'skri razvijala tudi samouravna . rKaniziranost. Pred dvema letoma |fe bilo v Iskri - Industriji za ^komunikacije, elektroniko in j ptromehaniko ali skrajšano ()skra Elektromehanika Kranj še *Sfcni temeljnih organizacij združena deia Potem so se v Združe-fcrn podjetju odločili za tako ime-')vano branžno organizacijo. Pred j !,rSanizacijo po branžah je imela iiKra okr°8 7500 zaposlenih. Zdaj 19 lttla okr°8 10 000 v 10 tovarnah, v'n.tfcrneljnih organizacijah in delo- k !"anjski skupnosti skupnih služb. V občini ima Iskra 10 te- la ,Jnih organizacij združenega de-ža ln skupne službe, v katerih je q Poslenih okrog 6500 delavcev. Na renjskem pa ima še naslednje Del montaže v Iskrini tovarni električnega orodja ERO uspešno pa jih prodaja tudi zunaj meja. Svojevrsten uspeh je na primer, da so takšno telefonsko centralo prodali v Moskvo za mednarodno telefonsko centralo. Letos namerava ta tovarna narediti za 755 milijonov dinarjev izdelkov. Od tega bo izvozila za skoraj 3 milijone dolarjev. V tovarni je zaposlenih 985 delavcev, in sicer 75 z višjo in visoko izobrazbo, 150 s srednjo in 236 kvalificiranih. Kot smo že omenili znaša proizvodna površina okrog 17.000 kvadratnih metrov. V gradnji pa je nov objekt, ki bo imel okrog 20.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin in bo najbrž zgrajen prihodnje leto. TOVARNA ŠTEVCEV Začetki te tovarne segajo takoj v povojni čas, ko je Iskra začela izdelovati prve električne števce. Iz takratnih začetkov je danes zrasla moderna tovarna, v kateri delajo enofazne in trifazne števce z eno in dvema tarifama. S proizvodnjo pokrivajo vse domače potrebe, razen tega pa bodo letos izvozili za okorg 5 milijonov dolarjev. Števce danes izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, v skandinavske dežele, Belgijo in na vse druge kontinente sveta, vključno tudi v Avstralijo. Razen tega pa so letos prodali dve licenci, in sicer eno v Turčijo firmi TTE in eno v Tunizijo firmi STEG. Pravkar zaključujejo tudi razvoj elektronskega števca, za katerega so že dobili prva naročila. Razvijajo pa tudi sprejemnike za mrežne telekomande, ki bodo koristile predvsem elektrogospodarstvu. V tovarni je zaposlenih 1070 delavcev, od tega 18 z višjo in visoko izobrazbo, 60 s srednjo in 180 kvalificiranih. TOVARNA ELEKTRIČNEGA ORODJA Tudi začetki te tovarne segajo v povojna Jeta. Danes imajo moderen program električnih ročnih orodij za poklicne namene in za domače potrebe. Med slednjimi je tako imenovani hobi program, ki je zelo priljubljen med tistimi, ki si radi sami kaj naredijo. Tovarna tesno sodeluje z Iskrino tovarno Perles v Švici in EMEC v Ekvadorju, kjer je Iskra delni lastnik. Licenčno kooperacijsko pogodbo pa ima tudi z nizozemsko firmo SKIL. Letošnja vrednost proizvodnje bo znašala okrog 350 milijonov dinarjev, od tega pa bodo izvozili za okrog 3,7 milijona dolarjev, kar predstavlja tretjino proizvodnje. V tovarni je zaposlenih 445 delavcev, od tega 20 z višjo in visoko izobrazbo, 44 s srednjo in 102 kvalificirana. TOVARNA TELEFONSKIH ELEMENTOV IN APARATOV Prve telefonske aparate so v Iskri naredili 1949. leta. Od takrat je bil napravljen ogromen razvojni korak. Danes je na trgu šest različnih oblik telefonskih aparatov, ki so predvsem za obliko dobili vrsto menarodnih priznanj. Z novim samoupravnim sporazumom pa načrtujejo tudi proizvodnjo telekomunikacijskih terminalov, od katerih že izdelujejo faksimil SCANTRON. Pripravljajo pa tudi proizvodnjo novčičnega telefonskega aparata. Letošnja proizvodnja bo znašala okrog 200 milijonov dinarjev, od tega pa bodo izvozili za okrog 3,7 milijona dolarjev. V tej tovarni je 1545 zaposlenih, in sicer 30 z višjo in visoko izobrazbo, 73 s srednjo in 330 kvalificiranih delavcev. TOVARNA STIKAL Tudi proizvodnjo stikal so imeli v programu ob Iskrinem rojstvu. Danes izdelujejo zaščitna, daljinska, mikrostikala, avtomatska in druga. Letošnja vrednost proizvodnje bo znašala 200 milijonov dinarjev, izvozili pa bodo za 2 milijona dolarjev. Od 325 zaposlenih v tej tovarni jih je 13 z višjo in visoko izobrazbo, 32 s srednjo in 111 kvalificiranih. OBRAT TELEFONSKU* ENOT Ker imajo poleg kranjske tudi občani jeseniške občine 1. avgusta svoj praznik, na kratko prestavimo še temeljno organizacijo združenega dela obrat telefonskih enot na Blejski Dobravi pri Jesenicah. Ta delovna organizacija, v kateri je 410 zaposlenih, je nastala 1970. leta. Po nastanku oziroma zgodovini je tako med najmlajšimi v Iskri. Zaradi programskib notreb pa se je tudi ta hitro razvijaia in je tako glede prostora danes že premajhna. Njena proizvodnja zajema relejne enote, izdelavo žičnih oblik in montažo številčnika. V prihodnje nameravajo sedanji proizvodni program razširiti na primer na zasebne telefonske centrale in drugo. Posebno skrb bodo posvetili strokovni usposobljenosti, socialni varnosti in delovnim pogojem zaposlenih. Tako naj bi po srednjeročnem programu zgradili nove proizvodne prostore in prostore za družbeni standard. Taksna je torej v grobih obrisih prikazana razvojna pot in današnja Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj. Njeno pionirsko delo se je v tridesetih letih lepo razcvetelo. Iz teh korenin pa priteka svež in vse bogatejši sok nadaljnjega razvoja. Oplemenjuje ga razvejano in vsebinsko bogato samoupravljanje s skrbno začrtanim in jasnim delovnim programom družbenopolitičnih organizacij v vseh osnovnih celicah te velike družine. Vse to nenehno rodi pomembne rezultate. In kot je rekel predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič konec junija na svečani seji skupščine Združenega podjetja Iskra v počastitev 30-letnice, je 850 delavcev ob položitvi temeljnega kamna ob rojstvu Iskre uspelo dati osnovo' za skokovit razvoj kranjske občine in za njeno pomembno gospodarsko usmeritev. Ob danem trenutku pa je bila njena vloga pomembna tudi v jeseniški občini. J* J ■ J * J ► >► J- J* i Iskra Ob prazniku kranjske in jeseniške občine želi kolektiv Iskre — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem veliko uspehov. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV I KRANJ JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Obrtno podjetje Cerklje čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik. Opravlja hitro in solidno vsa tesarska, zidarska in mizarska dela ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candv, Elind, Cajavec, G run d ing, Fein in Ransburg čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik projektira proizvaja instalira prodaja servisira Kinopodjetje Kranj čestita vsem kino obiskovalcem in drugim občanom za občinski praznik! ******************************* OVINSKO K p odjetje Kranj Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata Aa ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike SOJUOL Kranj doma in v svetu scuxx Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, sodi med največje proizvajalce gumijevih izdelkov v SFRJ. Je tudi ena največjih proizvajalk umetnega usnja. Njen proizvodni asortiment je bogat, proizvodnja moderna, kvaliteta njenih izdelkov že vrsto let dosega ali celo presega kvaliteto znanih proizvajalcev na zahodu. PROIZVODNI PROGRAM V sklopu delovne organizacije je 8 tovarn. Od tega se kar v petih tovarnah proizvajajo gumijevi izdelki. Največ je pnevmatike za avtomobile — diagonalne, radialne, radialne z jeklenim pasom, z zračnicami ali brez, ki jo proizvaja TOVARNA AVTOPNEVMATI-KE SAVA-SEMPERIT. Med ostalimi gumijevimi izdelki je potrebno opozoriti na plašče in zračnice za kolesa in mopede, transportne trakove, klinaste jermene, gumene cevi in profile, gumene obloge valjev, posod in koles, gumene plošče in oblikovane stiskane izdelke, gumirano platno, ležalne blazine in drugi konfekcionirani izdelki iz gumiranega tekstila ter lepila. Kvaliteta teh izdelkov je prilagojena pogojem uporabe, tako da jih je moč proizvajati v široki paleti od negorljivih do izdelkov, ki ustrezajo zahtevam uporabe, za sanitetne in prehrambene namene. Največ teh izdelkov proizvaja TOVARNA TEHNIČNIH IZDELKOV. Poleg teh izdelkov prihajajo iz TOVARNE GUME V RU-MI še regenerat in akumulatorske posode. Vulkan Niš proizvaja med drugimi tudi semeringe in gumeno obutev, KEMIČNA TOVARNA MOSTE - PROTEKTOR IZ LJUBLJANE pa poleg ostalega obnavlja avtomobilske plašče in proizvaja aluminijev sulfat. TO' TRA LJUBLJANA je specializirano podjetje kvalitetnih polietilenskih in PVC cevi, proizvaja še široko paleto pozamenterijskifi izdelkov. TOVARNA UMETNEGA USNJA sodi med največje proizvajalce umetnega usnja v Jugoslaviji. V KOVINSKI, ENERGETSKI IN TRANSPORTNI DEJAVNOSTI se izdeluje embalaža in lovski material. POSLOVNI USPEH V Savi danes združuje delo že več kot 57(X) delavcev. V letu 1975 je bilo izdelano: • gumijevi izdelki • umetno usnje • regenerat • gumena obutev • polietilenskih in PVC cevi • pozamenterije • avtomobilskih plaščev je bilo obnovljenih 38.715 ton 4.066.000 kv. m 5.292 ton 1.146.000 parov 3.946 ton 113 ton 102.000 kosov DELEŽ PROIZVODNJE SAVE V GUMARSKI PANOGI SFRJ Vsa proizvodnja je bila skoraj v celoti prodana in je bilo ustvarjenega prek 2259 milijonov din celotnega dohodka. Poslovni uspeh v letu 1975 je bil: (v milijonih din) • doseženi dohodek 546,9 — pogodbene obveznosti 65,8 — zakonske obveznosti 65,6 — osebni dohodki 321,6 • ostanek dohodka 93,9 Rast proizvodnje v Savi je bila v preteklih letih večja kot v panogi. V preteklem šestletnem obdobju je namreč proizovdnja v panogi naraščala po letni stopnji 9 %, medtem ko je bila v Savi dosežena 12 % rast. S tem je porastel tudi delež proizvodnje Save v panogi, tako da je le-ta leta 1975 presegel 27% celotne jugoslovanske proizvodnje gumenih izdelkov. Na zaposlenega je bilo v letu 1975 ustvarjenega prek 111.000 din družbenega proizvoda, kar je za dobrih 29 % več kot v letu 1974. To so rezultati, ki so jih dala vsakodnevna prizadevanja savskih delavcev, njihova usposobljenost in osveščenost, več kot 50-letna tradicija in izkušnje v gumarstvu. GIBANJE PROIZVODNJE GUMIJEVIH IZDELKOV ■1971 W2 WJ »76 Rast te proizvodnje je nedvomno narekovalo tržišče, ki vse bolj terja tudi zadovoljivo kvaliteto. To je Sava tudi lahko dosegla, ker je v svoj neprekinjen razvoj vključevala novosti in izkušnje, ki so bile na tem področju dosežene v svetu. Kljub izredno strogim kriterijem, ki jih delavci kontrole kvalitete uporabljajo, ko odločajo, ali je izdelek sposoben za prodajo ali ne, je delež dobrih izdelkov v skupno proizvedenih izdelkih izredno visok. V proizvodnji pnevmatike je bilo tako doseženo v poprečju prek 97 % dobrih izdelkov. SAVA NA TUJEM Sava s svojimi izdelki slovi tudi v tujini. To kaže tudi velik izvoz. Njeni izdelki se prodajajo predvsem na zahodnem - konvertibilnem tržišču. Povpraševanja, ki prihajajo vzhodnih tržišč in iz drŽav razvoju, pa zaradi prema jhj^ kapacitet niti ni mogoče v celo realizirati. Tudi akcije Save so ov^ usmerjene predvsem v osvajal zahodnih tržišč. . Daleč pred vsemi je Pro£7ij, savskih izdelkov v Zvezno repub1^ ko Nemčijo. Na seznamu držav, katerimi trguje Sava, pa so p°Je* ZRN Še: Anglija, MadžarsKJ-Švedska, ZDA, Danska, AvstflJ* Francija, Italija, Liechtenstei"' Ciper, Švica, Holandija, GrčU ' Libanon, Norveška, Albanija, I1*"' Jemen, Malta, Egipt, Češkoslovaška, Belgija, Kanada, Vzhodna Nemčija. Izvoz leta 1975 - na zahod za 7939!Sn ! - na vzhod za 4.866.000 - vDvRza 391.000 ' Sava si je s takim izvozom P?s*if0 vila trdno osnovo, na kateri D. gradila ukrepe, da doseže cilj, ga je zadala s temelji srednjerocn ga programa razvoja do leta l^&j to je potrebe po deviznih sredstv za uvoz repromateriala kriti lastnim izvozom. DELEŽ IZVOZA SAVE NA VZHOD IN V DRŽAVE V RAZV" t3 IZVOZ NA ZAHOD IZVOZ NA VZHOD I I IZ VOZ V D RŽ A V E V RAZVOJ1-* STABILIZACIJSKI UKRE^j Sava se vseskozi vklju^ ^ sprejema in izvaja ukrepe, ki 1 pripomorejo k stabilizaciji J.^jj slovanskega gospodarstva v ?e Taki so tudi temelji n^et 0\t srednjeročnega programa r£tz^JJ Pri tem je poleg pospešen j izvoza njena aktivnost usmerj J še na čimvečjo uporabo repi*0 -J teriala iz domačega izvora. Re J3 da se sintetičnega kavčuka v J«*; slaviji še ne proizvaja, zato Pa..u j< rablja vse ostale surovine, ki J1 x mogoče dobiti doma. To so P ^ vsem saje, tekstil in kordi- ^ nemalokrat zahteva dodatna < nološka prilagajanja v proizvod Veliko razvojnega dela je bilo * ženega tudi v uporabo odpa p surovin in izdelkov. Del tudi že realizirano z obnavljaj, avtomobilskih plaščev in s Pr vodnjo regenerata. , Sedanje proizvodne in prod usmeritve ter obstoječa prosto razporeditev tovarn so dobra va, da bodo cilji, ki si jih je za ^ prek 5700 delavcev Save, tud« seženi. Delovni kolektiv čestit* prebivalcem občin Kranj** Jesenic, Radovljice in, Trži" ča za občinske praznike. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala, Kranj — b. o. TOZD Obrt, Kranj - b. o. TOZD Gradnje, Kranj - b. o. TOZD Opekarne, Kranj - b. o. s PE v Stražidču in Češnjevku Samoupravna delovna skupnost Skupne službe Delovni kolektiv čestita prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Izolirka in njena pot ua .kovinski razvoj mineralne volne Anicah se je začel ob zaključku k« ^vetovne vojne. Leta 1949 je Izolir-od-le a 8 proizvodnjo in prevzela obrat ie 81 °e BOBOVEK-Kranj. Tehnologija v{80l°ne'a na uporabi vroče žlindre iz Pftro '>e*'' i° ie razpihovala z vročo Leta 1961 je Izolirka poskušala dobiti sredstva za gradnjo sodobne tovarne, vendar ji ni uspelo dobiti kreditov. Leta 1965 so izvedli delno rekonstrukcijo in s tem izboljšali kvaliteto in izplen. Obenem pa se je Izolirka pripravljala na gradnjo nove tovarne, ki pa so jo zgradili leta 1968 na Haldi Železarne Jesenice, in sicer z domačo opremo in planom proizvodnje 12.(MK) ton vlaken. Prvi stoj je normalno stekel, drugi pa ni dal želenih rezultatov. V letih 1971/73 so se delavci obrata na Jesenicah aktivno vključili v priprave in organizacijo za konstituiranje v temeljno organizacijo. Z elaboratom ekonomske upravičenosti za ustanovitev TOZD ter z izdelavo analize se je leta 1973 začela razprava o ustanovitvi TOZD Jesenice, obrat izolacijskega materiala n. sub. o. Jesenice na Haldi Železarne. Obrat je pred organiziranjem v TOZD posloval z izgubo, predvsem zaradi problema drugega stroja-linije. Dejstvo pa je, da so se slabi rezultati obrata skrivali v številkah dokaj rentabilnega obrata v Ljubljani. Danes delavci v TOZD .Jesenicah ugotavljajo, da je bilo organiziranje v TOZD edino smotrno in ekonomsko upravičeno. Med drugim so se dogovorili, da se rekonstruirajo deli naprav, strojev, da se aktivno vključijo v akcijo stabilizacije. Medtem ko je primanjkovalo surovin, pa se je stanje postopoma izboljšalo in leta 1975 je imela Izolirka že 180 milijonov S dinarjev ostanka dohodka. Danes v TOZD proizvajajo in predelujejo ' mineralna vlakna v obliki štirih osnovnih proizvodov: vlakna v vrečah, v filcih, v blazinah in vrveh. Izdelujejo tudi konfekcijo za iztolacijo bojlerjev, del vlaken pa odpade na izvoz, ki omogoča potrebna devizna sredstva. Ker so mineralna vlakna uvrščena med visoko vredne izolacijske materiale, so zato še vedno eden najboljših ter ekonomičnih materialov za toplotne in akustične izolacije. V TOZD je zaposlenih 83 delavcev, kvalifikacijska struktura ni najboljša, zato bodo usmerili svoja prizadevanja tudi v to smer. V smernicah nadaljnjega razvoja TOZD so se odločili povečati proizvodnjo mineralnih vlaken za 150 odstotkov in bi za to akcijo porabili 1,9 milijarde starih dinarjev sredstev. S tem bi povečali rentabilnost obrata. Investicijska dejavnost pa poteka v dveh smereh, in sicer: sanacija stroja II in srednjeročna investicija v nove proizvodne obrate na novi lokaciji. Za nove proizvodne obrate so Že izdelani vsi potrebni elaborati. Z ustanovitvijo TOZD se je samoupravljanje vsekakor uveljavilo, sodelovanje s skupnimi službami je dobro, v tem kolektivu je vsestranska pomoč vedno prisotna. Delegatski sistem pa še ni zaživel tako kot predvideva nova ustava. Družbenopolitične organizacije bodo morale v prihodnje bolj aktivno slediti dogajanjem in biti prisotne, prav tako pa aktiven vsak posamezni, član kolektiva. Vsak delavec, samoupravljavec bi se moral odgovorno zavedati in po svojih sposobnostih in močeh razvijati samoupravljanje. Izolirka prodaja svoje izdelke po vsej državi in zunaj nje. V TOZD na Jesenicah imajo urejeno tudi industrijsko trgovino za prodajo vseh izdelkov. Odprta je vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 14. ure, kjer bodo kupci o uporabi izdelkov dobili tudi vse potrebne strokovne nasvete. Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita občanom Kranja in Jesenic ter Ra dovljice in Tržiča za občinski praznik S svojimi obrati vzdržuje in opravlja rekonstrukcijo cest, asfaltira, izdeluje in obnavlja cestno signalizacijo, opravlja transportne storitve ter nudi gramozne in eruptivne materiale. Zarja po Samoupravnih poteh ZARJA DANES Dejavnost trgovsko proizvodnega podjetja Zarja Jesenice predstavlja v vsej potrošnji na Jesenicah okoli 30 odstotkov. Preskrba sicer pa je na Jesenicah dokaj razdrobljena, saj na območju občine posluje precejšnje število manjših dislociranih enot. Pred Zarjo je zdaj predvidena združitev s trgovskim podjetjem Rožca, kar bi bilo za same Jesenice vsekakor precejšnja pridobitev — ne le za sami delovni organizaciji, temveč tudi za potrošnike. Trgovsko proizvodno podjetje Zarja, ki po svoji dejavnosti nudi na tržišču vse vrste potrošniškega blaga po zmernih cenah, je bilo eno med prvimi, ki je spoznalo prednosti in pomembnosti resničnega samoupravnega organiziranja po načelih in v duhu nove ustave in osnutka zakona o združenem delu. Samoupravni odnosi v organizaciji se nenehno krepe, v sami organizaciji pa iščejo nadaljnje možnosti in poti še doslednejšega samoupravnega organiziranja. V Zarji streme za tem, da bi se združevali ne le v okviru Gorenjske, temveč se povezovali še naprej z več trgovskimi hišami in proiz- vodno dejavnostjo. Ko razmišljajo o združitvi z jeseniškim trgovskim podjetjem Rožca, računajo, da bi se obenem povezali tudi z ABC Pomurka, kjer obstaja vez trgovina-proizvod-nja. V jeseniški občini je izredno težko na področju same trgovinske dejavnosti načrtovati skladen in uspešen nadaljnji razvoj, saj je trgovinji razmeroma zelo razdrobljena in med seboj nepovezana ter še vse premalo samoupravno organizirana. Le Zarji tega ni mogoče očitati, saj je bila resnično med prvimi, ki so spoznali prednosti in pomembnosti združevanja in doslednega samoupravnega organiziranja. Spoznali so, da je le v tem njihova nadaljnja uspešna pot razvoja, uspešnega gospodarjenja in gospodarske moči organizacije. V tem, ko obveščeni in osveščeni delavec v organizaciji sam odloča o svoji prihodnosti, sam pametno planira, načrtuje in se odloča. Odloča o takšni delitvi svojega dohodka, o takšnih investicijah, ki zagotavljajo boljše ekonomske rezultate. Predvsem pa vidi svojo moč in prihodnost v nadaljnjem povezovanju dela in sredstev. £~ r8ovsko in proizvodno podjetje W ^ ^eseruce Je ustanovljeno j)0>.l9''J4 in tedaj so bile v sestavu ffck^ja štiri poslovalnice: Kon-GalClJa' .parfumerija, Tekstil in rj0 ^nterija. Razvoj podjetja vse r6rj nes ni slonel le na lastni ^foduktivni moči, temveč tudi dej^nehnem procesu združevanja »nj 'n sredstev z drugimi delovni-le(.:j°r8anizacijami. Potem se je razvoja trgovskemu podjetju Kasta obrtno Jfto-*1. pripojilo podjetje &o?niCe> "Radio Servis, ^Jetje Tapetništvo in leta 1971 sk^6.Podjetje preimenovalo Trgov-Jesolri proizvodno podjetje Zarja 'ud7nice- Nfl Plavžu je zrasla hala Jese -riJe Plastičnih izdelkov IPI n,ce, nato se je pridružilo podjetju še obrtno podjetje Cokla z Blejske Dobrave, na podlagi uspelega referenduma pa je leta 1972 prišlo do združitve TPP Zarje in TP Delikatese Jesenice. Obenem z združitvijo je podjetje začelo z uveljavljanjem ustavnih sprememb, tako da je organiziralo tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Delikatesa, TOZD Manufaktura, TOZD Industrija — obrt ter delovno skupnost skupne službe. Iz svojega začetka, štirih poslovalnic je z lastno reprodukcijsko močjo in s smotrnim združevanjem prešla na 32 poslovalnic in obratov organiziranih v tri temeljne organizacije združenega dela. Največji v Jugoslaviji Tovarna Exoterm iz Kranja ima že dolgo tradicijo, izredno hiter razvoj pa je doživela prav v zadnjih nekaj letih. V njej izdelujejo pomožna livarska sredstva za črno in barvno metalurgijo. Med proizvajalci omenjenih izdelkov so največji v Jugoslaviji in pokrivajo skoraj tri četrtine jugoslovanskih potreb. Niso pa prvi le po številu proizvodov, vodijo tudi v kvaliteti. O tem priča tudi veliko zanimanje za njihove izdelke v tujini. Tuje firme se celo zanimajo za nakup licence. Ker veliko pomožnih livarskih izdelkov še vedno uvažamo, ima Exo ter m še velike možnosti razvoja, predvsem pa možnost razširitve števila proizvodov. NOVE NALOŽBE, VISOKA PRODUKTIVNOST S proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev je tovarna Exoterm začela leta 1957 vzporedno s proizvodnjo v milarni. (Tovarna se je razvila iz nekdanje tovarne mila Oven). Že tri leta kasneje pa so se popolnoma preusmerili v izdelovanje pomožnih livarskih sredstev. To je pripomočkov, ki zagotavljajo kontrolirano obliko strjevanja in kristalizacije kovin, odstranjujejo nečistoče iz kovin, ščitijo površino kovin med taljenjem, pomagajo pri legiranju pomembnih elementov v kovine, preprečujejo zlivanje tekočih kovin s posodami, v katere jih vlivajo, itd. Z uporabo teh pripomočkov se močno izboljša kvaliteta livarskih proizvodov, poveča pa se tudi izkoristek tekoče kovine pri vlivanju. Lani so v Exotermu proizvedli že 12.000 ton teh proizvodov za livarstvo in metalurgijo v vrednosti 100 milijonov dinarjev. V zadnjih treh letih so tako proizvodnjo skoraj podvojili. Za leto 1980 pa načrtujejo 20.000 ton izdelkov v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Tako nagel razvoj pa ni prišel sam od sebe. Predvsem pa so se morali delavci sami potruditi in poiskati notranje rezerve. Odpravili t»o vrzeli v proizvodnji in močno dvignili produktivnost. V času, ko so proizvodnjo podvojili, so povečali število zaposlenih le za 19. Veliko so tudi gradili in vlagali v nakup opreme. Pred nekaj leti so postavili več kot 5000 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov, za delovna sredstva pa so potrošili 8 milijonov dinarjev. Z razvojem proizvodnje in z novimi naložbami še nadaljujejo in tako izboljšujejo kvaliteto proizvodov in pogoje za delo. Samo lani so za nakup delovnih sredstev porabili novih 9 milijonov dinarjev. Kvaliteta in širok izbor izdelkov so Exotermu omogočili tudi predor na tuji trg. Medtem ko so leta 1973 prvič prodali na tuje za 780.000 dinarjev poizvodov, so lani izvozili že za 11 milijonov dinarjev. Zn leto 1980 pa so planirali izvoz v vrednosti skoraj 19 milijonov dinarjev. NAČRTI Exoterm deluje v SOZD KE-MA, ki združuje še Tovarno dušika Ruše, Zlatorog inSWATY iz Maribora in Pinus Rače. Organizacije, ki so združene v SOZD, so sklenile samoupravni sporazum o srednjeročnem planu razvoja SOZD je seveda začrtan tudi razvoj Exoterma. Do leta 1980 bodo rekonstruirali in modernizirali obrat za proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev, zgradili obrat za izdelovanje aluminijevega prahu in, če bodo finančne možnosti dopuščale, bodo razvili tudi izdelovanje nekaterih fluorovih soli. Vse te naložbe bodo veljale približno 110 milijonov dinarjev. Gospodarski in ves družbeni napredek jeseniške občine v zadnjih letih je skokovit in opazen v vseh krajih od Rateč do Rodin in na vseh področjih. Značilni utrip jeseniške občine sta nedvomno industrija z Železarno ter turizem, ki beležita ugodne rezultate in omogočata primeren življenjski standard večini zaposlenega prebivalstva. Medtem ko je bilo v preteklih letih še dovolj težav z zaposlovanjem predvsem ženske delovne sile, danes tega problema ni več, saj je bilo v zadnjem času v občini odprtih več delovnih mest za žene in dekleta. V industriji je najbolj prisotna jeseniška Železarna s svojimi 6000 zaposlenimi in s svojo stoletno tradicijo. V Železarni je zaposlenih okoli 4800 občanov Jesenic, ki skupaj z delavci iz drugih občin ustvarjajo okoli 70 odstotkov družbenega proizvoda občine. Sicer pa je v občini zaposlenih več kot 13.500 prebivalcev, kar pomeni, da je aktivnega prebivalstva okoli 50 odstotkov. Med zaposlenimi je 35 odstotkov žensk, kar je najnižji odstotek zaposlenih žensk na Gorenjskem. Kljub temu so na Jesenicah lahko zadovoljni, JnduMja SomSaituh indelkou-Ki/tMUJ PROIZVAJA KVALITETNE JACO.UARDSKE ZAVESE V SODOBNIM VZORCIH IN V BOGATEM ASORTIMENTU. DEKORATIVNE TKANINE IN GRADLE PO KONKURENČNIH CENAH. CENJENIM ODJEMALCEM SE PRIPOROČAMO! Delovni kolektiv čestita za občinske praznike Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča Jesenice praznujejo ^ saj so odstotki zaposlenih žensk v zadnjih nekaj letih izrazito porasli. Največ občanov je zaposlenih v sekundarnih dejavnostih, 64 odstotkov, a najmanj v primarnih. Medtem ko največ družbenega proizvoda ustvarja prav Železarna, je gradbeništvo udeleženo z 9 odstotki, trgovina z 8 odstotki, obrt 4 odstotki, gostinstvo in turizem z 2 odstotkoma. Več kot štiri petine družbenega proizvoda odpade na organizacije združenega dela s sedežem v občini, ostalo odpade na organizacije, ki imajo sedež zunaj občine. Občani, delovni ljudje združujejo svoje delo poleg Železarne še v 46 delovnih organizacijah in v 106 dislociranih enotah. Kadrovska struktura ni zadovoljiva, ker je še vedno precej priučenih in nekvalificiranih delavcev, medtem ko primanjkuje delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Prav zaradi tega v občini posvečajo veliko pozornosti izobraževanju. Poleg tega, se usposabljajo mlade v več srednjih šolah, izdatno tudi štipendirajo: več kot dve tretjini študentov in dijakov prejema štipendije. Od 696 učencev srednjih in poklicnih šol obiskuje 81 odstotkov šolo v svojem kraju. Pozornost pa vsa leta namenjajo tudi razvoju turizma, predvsem v zgornji savski dolini, kjer so zanj široke naravne možnosti, zgrajenih pa je tudi precej gostinskih in hotelskih zmogljivosti. Več kot 5000 hotelskih postelj je samo v Dolini, v zadnjih petih letih pa so zgradili pet modernih hotelov. V Kranjski gori je 11 žičnic, v skupni dolžini osem tisoč metrov. Ob vsej nenehni rasti občine na vseh področjih pa je bila vseskozi primarna skrb za delovnega človeka, za zadovoljitev njegovih potreb in interesov. Pospešena stanovanjska gradnja v vseh krajih, široka zasebna gradnja omogočata ustrezno bivanje, več športnih in rekreativnih objektov, ustrezno organizirana in uči-kovita zdravstvena služba z jeseniško bolnico in Zdravstvenim domom s svojimi enotami, skrb za ostarele z zelo sodobnim domom dr. Franceta Berglja. Pa vzgojno varstvene ustanove, visoka zavest jeseniškega delavca in občana, ki se je odločil za samoprispevek za izgradnjo modernega šolskega centra na Plavžu, kulturna prizadevanja za obnovitev stare Kosove graščine, ki se bo spremenila v stalni razstavi prostor, Pa 6i metri novih asfaltiranih ju novo vodovodno omrežj«^^ boljša preskrba z vodo, *~Lf*' nalna ureditev ter lepe, že ** j* jene mrliške vežice i** in še. a f Značilna za same Jesenice P jji poleg širokega gospodarske! ^ družbenega napredka tudi p-družbenopolitična aktivnost, s^ii tero se današnji jeseniški 0 f tvorno in aktivno vključuje ^ zavzema za boljši jutrišnji\ ^ Vsem je omogočeno, da uS samoupravno organizirani . vjru čajo in soodločajo, da se v P ^ že zaživelega delegatskega sly^)e vključujejo v samoupravU v Prav Zveza komunistov j^jo zadnjem času v občini 8 ^1. čvrsto organiziranostjo ^^^^ nostjo pomagala pri razreše f perečih vprašanj in prav vanj.^jo; je v zadnjem času vključilo veliko ljudi, predvsem mladih- . $ Se bi lahko naštevali in. \ } uspehe obmejne občine, ki samem središču izrazito indn ^j)! ska, v Dolini pa zaradi nar ^j-lepot izrazito turistična. " As\ večjo mero smelosti in odločn ^ smislom za to, kar je potrebn ^ ^ in kar mora biti uresničen^r družbenem planu razvoja, J J' ška občina uresničuje svoja VA devanja za še hitrejši gosp°° in družbeni napredek. ^e* _ 30. juUja 1976 ^•nj CENTER sTfeliulya amer Kr°zU MLADI FANKEN-3l ; ?bl6-. 18-in 20. uri 8TElN k amer- Kroz|J- MLADI FRANKEN-b»rv i °b 16., 18. in 20. uri, premiera franc. , • *orned. KLOFUTA ob 22. uri KEMo^Usta amer. grozlj. MLADI FRAN-*tnet l N ob 15- ,7- 'n 19- ur'. premiera fUni-fe^- akt'J DOKLER NE UBIJEM 2 ' 1EBEob21.uri UBriP?U8ta franc. barv. akcij. DOKLER NE »JEM TUDI TEBE ob 21. uri 16 ,fiV?U8ta franc. barv. komed. KLOFUTA ob i'8- »n 20. uri Ig •1*v¥UMa franc. barv. komed. KLOFUTA ob r8-m 20. uri 16 ' ?VgU8ta franc. barv. komed. KLOFUTA ob RA7o^J®- uri, premiera franc.' barv. filma 5*S°DBAob20 uri 18 iAVngU8ta franc. barv. RAZSODBA ob 16., \n f0. uri Kranj 8TOR2IC J®- Julija amer. barv. pust. KARATE JONES ^ .m 20. uri jrm J,uliJa ital.-špan. barv. CS vestem TEXAS 7°bl6.,18. in 20. uri HEW*.ygU8ta franc- barv. komed. VESELI RnA*.UTI 14. in 18. uri, angl. barv. ^ANTIČNA ANGLEŽINJA OB 16. uri, ATft?!* 80VJ«*- barv. komed. VELIKA '"AKCIJA ob 20. uri ATb fygU8t« sovjet, barv. komed. VELIKA ^AKCIJA ob 18. in 20. uri pft'ttJ^gusta amer.-ital. barv. vestem TA 4*KLETI OBRAČUN ob 18. in 20. uri ftEKav8U8ta franc. barv. komed. VESELI Glas — 11. stran Tr«6 .30. 'TI ob 18. in 20. uri NEzrJrV&?L franc- barv. komed. ALFREDOVE |{GOpEobl8.in20.uri p°UcijA^a •uri NEKAJ PRIKRIVA P°LIClJA8ta franc"ital- 19 Uri NEKAJ PRIKRIVA CS ob CS ob krim. 18. krim. 17. in N&fi&V-8^ franc. barv. komed. ALFREDOVE 3 »v E ob 18- uri PrimerenU~-a .fra.nc-bel8- barv. PU8t- SOLO (ni za otroke) ob 18. in 20. uri t, U\,a * wrv*-/ WU 1U. 111 iiV/. lil I Primeri ta franc.-belg. barv. pust. SOLO (ni 5 *a otroke) ob 18. in 20. uri ^EKRi^Hta franc. barv. komed. VESELI Z nuTI ob 18. in 20. uri •"»"»'k DOM komed. KAM S Tftop,JuilJa franc. barv. 3i j "M ob 18. in 20. uri ^ANTiti? franc. barv. komed. VELIKA 1 »TURA ob 18. in 20. uri AVam^V818 franc. barv. komed. VELIKA >2. »CURAob15., 17. in 19. uri ftfcKRir^8ta franc- barv. komed. VESELI 3. »v 1 ob 18-in 20- uri ^MltiVSlS franc- barv. ljub. MANEKENKA 4 av TERob 18. uri lNMll§Vl^franc barv- 'Jub- MANEKENKA , 5. av„ TER ob 18- in 20. uri NE20nr8l? franc- barv. komed. ALFREDOVE U°DE ob 18. in 20. uri ^dovljica •jri. a^8 arner. barv. VROČA SEDLA ob 18. SAMOnK.^barv- ZAKAJ TE MOZ PUŠČA 1 av 0 «0. uri barv. ZAKAJ TE MOZ 18. uri, amer. barv. REŠITE 2 - ■ "o 20. uri *>. uriVgU8ta a"ier. barv. ZELENO SONCE ob 3 20. UriVgUsta franc. barv. NAGLO SODIŠČE ob l -""oisu. uri ^RAS^Oob 11 2RESob20.uri %1 iaX,?1UHta amer. barv ^h/'AR.JEob20. uri Ji rama LJUBEZEN V barv. krim. LOS barv. krim. LOS dok. GrlUMMr, vJe-Mojstrana 'tal. barv i *INJAMSEobl».:«> AMARCORD %CEvta,lta!-"Span-barv-krim 10 MALIH -v ob 19.30 2 ftnJ8kagora CH^u''Ja ital.-span. barv. krim 10 MALIH 1. CEV ob 20. uri ^E'/iU,8ta amer. bar hlRKNigrV8ta 'tal. barv. d - WCAHob2(). uri dok. GROZOTE barv. uri rama LJUHKZEN V 30*O<3a.Loka SORA ?RlSlK>''''a amfcr- barv. pust. TARZAN IN ,31. ^E.ob 18. in 20. uri *$CI?vja\ amer. barv. vestem GLASNIK uLav.„ANjA «>b 18. in 20. uri '»K'f atner. barv. vestem GLASNIK 0K3.;8vk,;uANja ob 18. in 20. uri V°Uri anc- barv- v°Jni vkoCa zima ^j^In onta frant- barv. vojni VROČA ZIMA 'ATol^ta amer. barv. lH Hob20. uri ,3o ^/ki OBZORJE satira VELIKI DIK- V,iSCEVAaK,aint'r- barv 4l in^NJAobl vestem GLASNIK 20. uri 5i{L«vRuh °b 20' ur» 4^NF,ia an,er. barv. pust. TARZAN IN AV*avW 18- 'n 2«-uri ANftma franc. barv. KOMED. VELIKA n URA „|, 20. uri Olimpijski duh mladih Nepovrnljiv čas že potiska enaindvajsete olimpijske igre v preteklost. Odlikovale so se po bleščečem videzu, bile so veličastne in razkošne, po doseženih rezultatih pa najbolj kakovostne. Bile so prava podoba sedanjosti. Športniki so tekmovali na najboljših napravah in objektih, ki jih danes zmore narediti človek, telekomunikacije so pokazale vse odtenke gibanja in doživljanja nastopajočih. A žal so ozadje iger motile temne sence. Med igrami so se širili mednarodni športni odnosi, krepilo se je olimpijsko gibanje in pogled članov olimpijskih odborov je že usmerjen v bodočnost. V obdobju iger so bili tvorni ideologi in teoretiki športa. Čeprav vrhunski šport včasih izgublja človeško mero, posebno če ni v pravih rokah, ko športniki postajajo objekt raznih poizkusov, pa prodajno blago, ko nekdanje »zvezde« kdaj pa kdaj tonejo v bedo, je šport še zmeraj neogiben kot vzgojno sredstvo mladine. Olimpijske ideje izražajo vrsto vrednot, spodbujajo mlade v svet športa, olimpijski zgledi privlačijo in vzgoja mladih v duhu olimpijskih idealov je splošna priznana. Tekmovalni šport ima vzgojni učinek, kolikor ga usmerjajo humanistične ideje, če ga ne kazi komercialna politika in če se ne stopnjujejo preveč nasprotja med vrhunskim in množičnim Športom, tako da je vrhunski šport bolj privili-giran, da mu je namenjeno preveč denarja in posvečeno največ družbene pozornosti. Šport naj bi predvsem pritegnil mladino, saj se prek nje obnavlja življenjska moč naroda in njegova omika. Velika tekmovanja zmeraj odjeknejo v zavesti in čustvih mladih. Zbujajo nove želje, močne nagibe in več vneme po aktivnem športnem udejstvovanju. Med mladimi, ki že goje šport, je veliko takih, ki skrbno opazujejo tehniko mojstrov, ugotove nove prvine in novosti, tako da primerjajo svojo tehniko s tehniko vrhunskih športnikov. Ugotove, kaj bi morali izboljšati, da bi dosegli boljše izide. Mlajši doživljajo igre bolj sanjavo. Radi bi postali olim-pijci, a jim to ni dano. Starejši že odkrivajo v igrah dva obraza. Prvega — z vsem zvenom, ' boji in medaljami, ki je namenjen občinstvu in gledalcem, ter drugega bolj prikritega, ko gre za naporno treniranje, odpoved in delovanje raznih odborov. Igre so veliko mladih pritegnile pred sprejemnike kot gledalce in ocenjevalce športa. Mnogi se zavedajo, da so za vrhunski šport že izgubljen rod, da nikoli ne bodo postali dobri atleti, plavalci ali gimnastiki. Taki dovolj resnično ocenjujejo svoje športne možnosti, vlogo in status vrhunskih športnikov. Vendar so jim igre zbudile težnjo po aktivnosti, prikazale so jim mojstrsko tehniko, taktiko', veliko lepote, izraznosti in gibalne skladnosti. Tako kot na drugih področjih, moramo tudi v tekmovalnem vrhunskem športu slediti tistim, ki so boljši od nas in ne zaostajati za onimi, ki smo jih doslej dohajali. Igre naj bi bile vsem oblikovalcem športnega duha množic sporočilo o bolj smiselnem, poglobljenem, složnem, načrtnem in prizadetem delovanju na področju življenjske omike, množičnega, mladinskega ter vrhunskega športa. Jože Ažman Prek Himalaje na Kitajsko Ob prihodu v bolnico so nas pričakali kot kakšno vladno dele- • gacijo. Res je, da so vsi zaposleni oblečeni enako, toda ni bilo težko ugotoviti, kdo je odgovoren za strokovno delo. Nad vhodom vsakega oddelka, katerega smo si ogledali, je bila umetniško v kitajščini napisana dobrodošlica — prijateljem iz Jugoslavije. V kratkem uvodnem pogovoru so nam razložili načine zdravljenja, pri tem pa so poudarili, da so jim poznani tudi drugi evropski našini zdravljenja. Tudi o svojih težavah so nam odkrito povedali. Predvsem to, da imajo premalo strokovnega osebja, vendar so tudi ta problem v zadnjih letih rešili tako, da so izučili pomožno strokovno osebje, tako imenovane »Bosonoge zdravnike«, ki skrbijo za lažje bolnike in celo predpisujejo uporabo zdravil nih zelišč. Ko sem vprašal enega izmed zdravnikov, ali uporabljajo tudi antibiotike v takih količinah kot v Evropi, mi je odvrnil, da se teh zdravil izogibljejo, ker menijo, da imajo več škodljivih kot koristnih posledic. Imajo pa na voljo zadosti zdravilnih zelišč, katere lahko bolniki dobijo samo na recept. Pri ogledu posameznih oddelkov nas je najbolj seveda zanimalo zdravljenje z iglami, t. j. akupunktura. Res smo imeli priliko videti, kako taka operacija poteka. Ce po pravici priznam, špikanje z iglami ni prijetno, pa čeprav je to delala lepa in prijetna kitajska zdravnica. Vse te operacije pa tudi operacija srca se opravi na enak način z iglami, in to pri polni zavesti bolnika. Tudi pri operaciji srca se zdravnik pogovarja s pacientom in ugotavlja počutje le-tega. Zelo zanimiv je način zdravljenja poškodovanih udov. Pri tem ne uporabljajo mavca, temveč ud imobili-zirajo na poseben način. Tako zdravljenje je zelo hitro in poleg tega imajo stalen pregled nad poškodbo. Pomembno pa je to, da se poškodovani del telesa ne prehladi. Oprema posameznih oddelkov bodisi sob, spalnic, instrumentarija je razmeroma skromna. Na drugi strani, pa je ta skromnost odsevala v visoki strokovnosti. Občutek sem imel, da se v bolnici bolniki dobro počutijo. Nazadnje smo si ogledali še porodnišnico. Večina mater rodi v bolnici. Ko smo vstopili v oddelek za novorojenčke, sem imel občutek, da sem prišel v tovarno, kjer delajo otroke. Ko sem na pol resno prosil primarija, da bi kupil enega ali dva dojenčka, mi je odgovoril, da ni dolgo tega, ko so matere oz. starši prodajali svoje otroke, da so za izkupiček lahko kupili hrano za preostalo družino, saj so še pred nekaj leti družine štele 10 in več V porodnišnici Rekreacija v domu starih otrok. Število rojstev pa se je v zadnjem času tako občutno zmanjšalo, tako da imajo družine po enega ali pa največ 2 otroka. Najbolj pomembno pa je to, da otroci ne umirajo zaradi lakote kot je to primer še. v številnih deželah pod Himalajo. Kako so to dosegli Kitajci, pa lahko imenujemo gospodarski čudež. O tem sem se sam prepričal ob priliki ogleda, kmetijskega posestva v neposredni bližini mesta. Vsa rodna zemlja je razdeljena na muje, 15 mujev pa je 1 ha. Naj omenim, da na 1 muju pridelajo 6 ton povrtnine ali na hektar 90 ton. Ob teh številkah sem se zamislil. Zdele so se mi nerealne, vendar ko sem videl, kako obdelujejo to zemljo, in to z rokami, sem se prepričal o resničnosti podatkov. Res da raste na tem zemljišču zaradi ugodnih klimatskih pogojev hitro, vendar Kitajci ne poznajo suše, ker so strokovnjaki za namakanje. Tako dosegajo iz leta v leto večji pridelek. V sklopu kmetijskega posestva smo si ogledali tudi farmo gosk. Skromen in enostaven način gojenja, vendar učinkovit. Pri pitanju gosk ne uporabljajo umetne hrane. Seveda je tudi taka gos bolj užitna. Ko sem imel tako gos priliko jesti, sem se spomnil, da smo pred leti imeli tudi pri nas priliko jesti domače gosi in piščance. Kakšna je razlika med temi, in »umetnimi«, pa ni težko povedati. Nato so nam delavci razkazali še svoja stanovanja, katera niso razkošna, saj imajo družine po en prostor, to je sobo, 2 oz. 3 družine pa skupen prostor za kuhanje. Stanovanja so res skromna, vendar pa čista. Družina, ki je zaposlena na posestvu, ima možnost gojiti enega do štiri prašiče, seveda imajo v ta namen od posestva v najem nekaj zemlje, katero obdelujejo v prostem času ali pa to delajo člani družine, ki so v pokoju, ali pa otroci. Ko smo se pogovarjali s prebivalci na podeželju, smo ugotovili, da so s takim življenjem zadovoljni, saj se jim iz leta v leto zboljšuje standard. Roman Herlec Medalja prvih olimpijskih iger Kranj — Zdaj, ko se v Montrealu končujejo olimpijske igre in ko je že bilo podeljenih več medalj najboljšim posameznikom in ekipam na svetu, je prava zanimivost videti medaljo iz prvih olampijskih iger moderne dobe v Atenah. Kranjčan, ki ne želi biti imenovan, hrani v svoji zbirki tudi dragoceno medaljo z letnicama 189(> in 776, letnico antične olimpiade. Medalja je iz mešanice brona in bakra, na eni strani z zelo zanimivim motivom boginje Claritas, boginje slave in ugleda. Napis v grščini označuje olimpijske igre z letnico 1896. Poleg medalje hrani tudi emblem iz prve olimpiade s prijetno simboliko: prikazuje grofa Pierra Coubertina, ki je leta 1894 v Parizu dal pobudo za prvo olimpiado. Grof Pierre Coubertin je vztrajal na internacionalizaciji olimpijskih iger moderne dobe, medtem ko so na antičnih igrah nastopali le Grki. Takšne medalje so v letu 1896 dobivali samo zmagovalci v svojih panogah. Iz literarute je tudi, za primerjavo z današnjimi razultati, zanimivo povzeti nekaj podatkov oziroma rezultatov najboljših v svojih panogah. Tako je bil najboljšj dosežen rezultat, na primer, v skoku v višino meter in 81 centimetrov, v daljino 6 metrov in 35 centimetrov, v skoku s palico 3 metre in 30 centimetrov, v metu diska je bil ■ najboljši rezultat 29 metrov in 15 centimetrov, v metu krogle 11 metrov in 20 centimetrov ter v metu kladiva 49 metrov in 73 centimetrov. Na Medalja prvih olimpijskih iger moderne dobe z boginjo slave in ugleda ter z letnico J896. — Foto: F. Perdan 100 metrov plavanje prosto je bil do- olimpiada moderne dobe je trajala sežen najboljši rezultat 1,22,2, med- deset dni, medtem ko so bile antične tem ko je bil najboljši zmagovalec, večinoma po pet dni. Na prvi je bilo ki je dvignil 111 kilogramov. Prva zastopanih skupaj 12 držav. D. S. ilLIZIIlLZMEZllir 12. stran Glas družinski pomen ki Paradižnikova solata s sirom Potrebujemo: pol kg paradižnika, 25 dkg ementalskega sira, 2 čebuli, kozarček jogurta, kis, sol, poper, ščep sladkorja, pol žličke posušene bazilike, drobnjak. Paradižnik operemo in narežemo na rezine. Sir narežemo na paličice, čebulo zrežemo na kocke. Vse skupaj zmešamo. Iz jogurta, kisa, soli, popra, bazilike in sesekljanega drobnjaka naredimo preliv za solato. Premešamo in ponudimo s kruhom. Kopalna obleka Material, iz katerega so sešite moderne kopalke, je navadno odporen proti svetlobi, morski vodi in klorirani vodi. Tudi pere se zelo lepo, kopalke pa se po prvem stiku z vodo ne skrčijo in ohranijo prvotno obliko. Vendar pa kljub materialom, za katere vemo, da so trpežni, še ne w Žeja Kadar bi radi pili, še ne pomeni, da hoče naše telo nadomestiti izgubljeno tekočino. Pogosto se nam namreč zazdi, da smo žejni, če le imamo suha usta. Takrat si izplak-nimo usta, pa bo občutek žeje prešel. Prva žeja nastane kot posledica izločanja vode iz telesa. To izločanje lahko sami deloma zmanjšamo, kadar so okoliščine take, da je do vode daleč ali začasno sploh nemogoče priti ali pa je ni dovolj. Izločanje vode iz telesa zmanjšujemo tako, da se čez dan izogibamo sonca in se zadržujemo pretežno v senci. Dalajmo predvsem v hladnejših urah dneva, medtem ko se v vročini ni treba ravno pretegovati. Potrebo po vodi zmanjšujemo tudi tako, da uživamo manj beljakovinske in manj začinjene hrane, več pa posegamo po sadju, zelenjavi in ogljikovih hidratih. Tudi dihanje skozi nos in ne skozi usta preprečuje odvečno oddajanje vlage iz telesa, tudi manj govorjenja in če ne kadimo. Če pa se nam usta kljub temu sušijo, si pomagamo z žvečenjem kake sočne rastline, kot je zajčja deteljica, kislica ali pa če žvečimo žvečilni gumi, kamenček ali gumb. pomeni, da kopalne obleke ni potrebno negovati. To še posebej velja, kadar jo mislimo nositi še naslednjo poletno sezono, pa tudi pozimi bomo morda kdaj skočili v pokrit plavalni bazen. Zato nam ne more biti vseeno, če naša kopalna obleka zbledi. Še posebej moramo paziti pri bombažnem blagu, ki ga kopanje zdaj v morski vodi, zdaj v klorirani kopališčni vodi dokaj hitro načne. Kopalno obleko po vsaki uporabi splaknemo v čisti vodi ter nato neožeto obesimo, da se počasi, posuši. Tkanini škoduje, če po kopanju kopalke mokre stlačimo v torbo, kjer mokra leži dolge ure. Pazimo, da kopalk ne zamažemo z oljem za sončenje. Če so kopalke umazane, jih operimo v vodi, ki smo ji dodali pralni prašek za pranje občutljivih tkanin. Likanje kopalk seveda pri modernih sintetičnih tkaninah ne pride v poštev, pač pa likamo bombažno blago. Obala ob morju je pogosto onesnažena s katranom, ki se včasih kljub pazljivemu sedanju le na brisačo preseli tudi na naše kopalke. Iz sintetičnega materiala bomo madež skušali odpraviti takole: odvečni katran ostrgajmo, seveda previdno, nato pa ostanek tamponi-rajmo z vato nemočeno v bencin. Čiščenje opravljajmo počasi pri odprtem oknu ali na balkonu, skratka zunaj, da ne bo kake nesreče. Če pa je kopalna obleka iz bombaža, pa katran, potem ko smo ga skušali malo odpraskati, tampo-niramo z bencinom ali pa namočimo kopalke v razstopino detergenta in bencina. Tudi to opravimo zunaj, nikakor pa ne perimo v pralnem stroju. Še ena obleka s črtami, ki letos povsem prevladujejo med vzorci. Krilo je sestavljeno iz debelejših prog, medtem ko je puloverček obrobljen ob kimono rokavih in ob koničastem vratnem izrezu s tanjšimi črtami. Obleka je pletena iz sintetične preje. r j Na obali Kadar sije toplo sonce, če je ob morju droben pesek za igranje, če je morje mirno in prijetno toplo, potem so otroci pridni in imajo veliko opraviti s kopanjem. Kaj pa če se vreme na dopustu ob morju pokvati? Če le ni premrzlo, lahko prav tako odidemo na obalo in skupaj z otroki organiziramo kake zabavne igrice, za katere je ob lepem vremenu skorajda premalo prostora in včasih tudi prevroče. Če je obala peščena, potem tekmujmo v tem, kdo bo sezidal lepši in večji peščeni grad. Debelejši pesek je primeren za tekmovanje, kdo dlje vrže kamen ali pa sezidajmo kamnite stolpnice ter se nato trudimo, kdo jih bo najhitreje z zalučanim kamnom zrušil. Če je dovolj otrok za skupinske igrice, ne pozabimo na slepe miši, lovenje na zapik, na žoganje v krogu, na tekmovanje v teku in podobno. Na obali in v plitvini je vedno dosti školjk. Nabirajmo jih v vrečke, potem ko smo školjke in polžke osušili na soncu. Na te školjke se spomnimo doma kakega deževnega dne ter si sestavimo iz njih spominke, pri tem pa uporabimo za lepljenje lepilo ali mavec. Tanjše školjke in polžke lahko tudi preluknjamo in nanizamo na nit ter tako že za prihodnjo sezono pripravimo »nakit« za dopust ob morju. Seveda je treba za premore med igranjem in kopanjem najti kaj bolj umirjenega — knjigo ali časopis, slikanico. Sicer pa so v torbi za kopanje žoga in druge igrače, ki se lahko napihnejo, plastični čolnički in podobna počitniška šara. Pa še igralne karte, lepilo, papir, barvice in škarje je morda dobro vzeti s seboj, če se vreme pošteno skisa. Petek - 30. julija 19T* marta odgovarja Alenka iz Kranja — Za p0' letje bi rada obleko iz svilenega jerseva, ki bi jo lahko kasneje nosila tudi za večerne pri; reditve. Prosim, narišite mi model. Stara sem 24 let, visoka 169 cm, tehtam pa 59 kg. Dolgo traja preden se oglje za pečenje na žaru dobro razgre-je: pomagajmo si s konzervami, ki jim odstranimo dno in pokrov ter jih postavimo kot majhne dimnike na oglje, ki se je že vnelo. Od časa do časa jih prestavimo, pri tem seveda uporabljajmo železno prije-malko, da bomo gorenje pospešili prav na vseh krajih. Marta — Obleka je krojena ob telesu, spodaj pa se rahlo Širi-Zapenja se zadaj s prečno pre-križanimi naramnicami in zadrgo. Gornji del prereza po? prsmi je rahlo naguban. DolžV na obleke sega čez koleno, Anica in Tone Eržen: »Odlična je razporeditev prostorov« Trikrat po 36 montažnih hišic stoji na tistem koncu Podlubnika in ena je tudi dom Toneta Eržena, ki je vodja kontrole v JELOVICI, prav v tozdu montaž- ni objekti, kjer izdelujejo te prijetne stanovanjske hišice. Erženova sta se ob nakupu odločila za tip 4127-20, to je štirisobna hiša s 95 kvadrati stanovanjske površine. Z ženo Anico sta bila ravno pri popoldanski kavici na verandi, kjer je bilo v senci v teh vročih dneh še najprijetneje posedeti. Urejen, prijeten dom. Pred dobrimi tremi leti so se še stiskali v podstrešnem stanovanju, ki je bilo pozimi mrzlo, poleti pa spet vroče, da ti niti dihati ni dalo. In prvi sin Boris, ki mu je zdaj 6 let, je imel stalne težave z bronhitisom. Z ženo sta uvidela, da ne bo pomagalo drugega kot boljše, suho stanovanje. Tone je v JELOVICI zaprosil zanj in ko so medtem razpisali še posojila za individualno gradnjo, se je javil še tam. In dobil je posojilo. »Kako to, da ste se odločili za montažno gradnjo?« »Saj se ni bilo kaj odločati. Vseskozi sem bil na tem, da če bi kdaj hotel na svoje, bi naredil prav našo montažno hišo. Tu delam in vem, kakšni materiali se vgrajujejo: da je to res vsak del posebej kvaliteten izdelek, od tal do strehe, da je to suho stanovanje in kar je najvažnejše: hitro narejeno in poceni.« »In koliko časa ste gradili?« »Začel sem maja ali junija 1972 z izkopom, jeseni so mi montirali, aprila sem se pa vselil. Saj bi se prej, pa še ni bila urejena voda in elektrika.« »Zdaj, ko sta že dobra tri leta v njej, že poznate vse njene dobre in slabe lastnosti.« »Moram reči, da se odlično počutimo. Stanovanje je suho, toplo, poraba kurjave je minimalna; letos sem porabil 3,2 tone premoga, ker je bila dolga zima, lani pa veliko manj. Izolacijska sposobnost montažnih hiš iz JELOVICE je ista kot izolacijska sposobnost 125 cm debelega opečnega zidu.« In če bi bila fasada že izgotov-ljena, bi bila poraba goriva seveda še veliko manjša. Še letos jo imam namen dati gor in bo iz stiropora. Hišo sem kupil »na ključ« in bi jo JELOVICA že takrat naredila, pa je .zmanjkalo špage', kot pravimo. No, morda je le to hudo pri teh montažnih hišah, da moraš vso plačati naenkrat, medtem ko z zidano lahko vlečeš. Pa malo bolj počasi gradiš, če ne gre. Sedaj tudi v JELOVICI že urejujemo za kredite in jih bomo verjetno sami odobravali kupcem.« »Se kakšna stvar vseeno hitro pokvari pri tej gradnji?« »Ne, prav nobene reklamacije še nisem imel. Niti tapeta se mi ni nikjer odlepila. Streha je v redu, dimniki, izolacija je odlična ... no, razen seveda normalnih okvar, ki se sem pa tja zgode v vsakem gospodinjstvu kot menjava tesnil pri Vodovodni pipi, pregoreta žarnica itd. Pa to ni omembe vredno.« »Tone, vi ste strokovnjak na tem področju. Kakšna je pa možnost požara pri teh hišicah?« Urejen dom — zadovoljna družina »Prav toliko nevarnosti za požar je in nič več kot pri zidanih hišah. Leseni okvirji in nosilni skelet je namreč zaščiten proti požaru z negorljivimi oblogami iz mavčnih in salonitnih plošč ter z negorljivim izolacijskim materialom — molto-prenom.« »Kaj pa je vam v tej hišici najbolj všeč,« pobaram še malo gospodinjo, ki si da opraviti z otrokoma. »Odlična je razporeditev prostorov. Najbolj mi je všeč tale jedilni kot, ki je pravzaprav podaljšek kuhinja, pa prostor zase in je tule ob veranci kot majhen dnevni prostor. Predprostori so sicer majhni, toda dnevna soba je dovolj velika, spalnice tudi, sanitarije so lo^e J dve stranišči sta — eden Je. ^ dnevnem delu, prostori so zračni^ izolacija je odlična, tako da « najhujši vročini, če paziš, da zap1 $ žaluzije na oknih, da ni direktn^ sonca v stanovanje, ostanejo P^Q stori lepo hladni. Pozimi je pa top,f No, prav ta toplina lesa m1 najbolj všeč.« 1» JELOVICA. In koliko stanejo hišici Jelovica? Za kompletno Analizirano po sistemu »ključ v roke« °*j plošče navzgor se gibljejo cene °° 250.000 do 440.000 din. Če vzamete samo grobe eje men te z grobo elektriko in vod0? vas bo stalo od 150.000 do 280.0^ dinarjev. Za grobo dobavo element0 brez elektro- in vodovodne lacije in kleparskih del z eni^ inštruktorjem, tako da mu dasJ~ za pomoč 3 do 5 delavcev, bost odšteli 100.000 do 200.000 din. Vse podrobnejše informacij dobite v JELOVICI, v oddel*u prodaje montažnih hiš in na te*e fon 61-361. Zahtevajte tudi Pr°' spekte. j Na mednarodnem -^Gorenjskem sejmu l v Kranju od 6. avgusta do 16. avgustal 976 razstavljamo in prodajamo: • POHIŠTVO • GRADBENI MATERIAL • GOSPODINJSKE STROJE • DEKORATIVO (zavese, preproge itd.) Pričakujemo vaš obisk v našem paviljonu v hali A in se priporočamo za nakup! murka Petek - 30. julija 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 13. stran Razstava likovnih amaterjev Tržič — V okvir prireditev ob Praznovanju občinskega praznika občine Tržič, ki se bodo zvrstile v tednu od 2. do 8. avgusta, so se vključili tudi tržiški likovni amaterji Njihove razstave so v Tržiču že ^adicionalne, saj jih temeljna kulturna skupnost organizira vsako feto ob občinskem prazniku. Letošnjo razstavo bodo odprli v {^tek, 8. avgusta, ob 18. uri v pavijanu NOB v Tržiču. Ob otvoritvi bo tudi nastopil tržiški oktet pod vodstvom Francija Šarabona. Razstava likovnih amaterjev bo odprta vse do 2. septembra. Svoje stvaritve bodo občinstvu predstavili: Stojan Ahačič, Veno Dolenc, Vinko Hlebš, Viljem Jakopin, Viktor Klofutar, Marjetka Kristan, Marjan Mokorel, Marjan Pančur, Stane Perko, Damjan Petek, Brane Povalej in Jožica Zaletel. Nekateri razstavljavci bodo sicer predstavili le manjše število svojih del, ker se v bližnji prihodnosti pripravljajo na samostojne likovne razstave. -mv TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Naše letne halje in obleke za vroče dneve poletja. Dan oglarjev na Starem vrhu Stari vrh — Turistično društvo Stari vrh je bilo ustanovljeno pred istimi leti. Njegovi člani, prebivalci 8 Področij krajevnih skupnosti Za-Preval in Lenart-Luša, so takoj re8no poprijeli za delo. Že naslednje 'eto so pripravili v kraju zanimivo turistično etnografsko prireditev *dan oglarjev«. Na njej so prikazali nekdanje običaje v zvezi s kuhanjem °g1Ja, oglarjenjem, delom, ki je pred Petdesetimi in več leti nudilo skorajda edini zaslužek prebivalcem ^.teh vaseh in zaselkih. Prva prireditev je odlično uspela. Zato so Prizadevni Starovršani sklenili, da bodo prireditev pripravili vsako leto. Letos bo torej že petič zapored. Letošnja prireditev »dan oglarjev« Trim plavanje v Tržiču V soboto, 31. julija, pripravlja ^rneljna telesnokulturna skupnost oh* e Tržič trim plavanje za vse ocane svoje občine. Prireditev so Popravili že za prejšnjo soboto, h. Julija, vendar pa so jo zaradi adnega in deževnega vremena prestavili. Trim plavanje bo na letnem koPališču v Tržiču pod geslom »Za vitko postavo je plavanje pravo«. ^rganizator je za vse udeležence, ki b°do na trim plavanju izpolnili zahteve, pripravil lične trim značke, plavalci si bodo trim značke prislu-?lu za preplavanih 200 m; upokojenci pa bodo za značko morali plahti 100 m. Akcije trim plavanja ima namen spodbujati rekreativno plavanje n^ed občani; obiskovanje kopališč je *cer močno priljubljeno, vendar pa obisk običajno spremeni v nama-Ka«je v vodi. ■mv bo pojutrišnjem, v nedeljo, 1. avgusta, na znanem prireditvenem prostoru na Grebljici na Starem vrhu. Začela se bo ob 12. uri. Najprej bosta gosta pozdravila predsednik turističnega društva Stari vrh Milan Gartner ter predstavnik pokrovitelja — Gozdnega gospodarstva Kranj. V kulturnem programu pa bosta nastopila oktet Jelovica iz Škofje Loke in folklorna skupina iz bližnje vasi Javorje. Nato pa bodo starovrški oglarji prikazali proces pridobivanja oglja: pripravljanje drv, ureditev kopišča, zlaganje drv v kopo, pokrivanje, kuhanje, raz-diranje ter trganje kope. Ogledati pa si bo mogoče tudi oglarsko »bajto« ter orodje oglarjev. Program bo povezoval Janez Ziherl. Vsi obiskovalci bodo lahko na prireditvenem prostoru, ki so ga letos prireditelji popolnoma preuredili, oglje tudi kupili. Po prireditvi bo seveda sledil ples. Za zabavo bo poskrbel ansambel »Planšarji Janeza Jeršinovca«. Na dan prireditve bo vozila tudi žičnica. -jg Srečanje folklornih skupin v Bohinju V okviru praznika občine Radovljica bo v soboto, 31. julija, ob 16. uri na prireditvenem prostoru Pod Skalco v Bohinju III. srečanje folklornih skupin, ki ga organizira ZKPO Radovljica. Letos bodo nastopile folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju, KUD Veriga Lesce in RKUD Svoboda-2Vis iz Varaždina. JR 24.Sd5-e3 25.Se3-c4 26. Kgl-fl 27.Sc4-e3 28. Dg5-flS 29. TclXdl 30. Svil- K J! Sc6-d4 Dd6-b8? b7-b5 Sd 1 - e6 Td8xdl + Db8 - c7 Se6-d4? Beli je zasedel 8 svojimi figurami mesta, s katerih neposredno ogroža nasprotni položaj. ŠAHOVSKI KROŽEK Napredek Mladinskega šaha na Gorenjskem 28 din Prvenstvo Slovenije v šahu za mla-Pa ^e ,e 2a nam>- Imamo novega prvaka, ki je i* obenem »tari. Supančič (SD Maribor) 'oni *m°*no zmaBaI» z enim samim pora-L,e ,n dvema remijema. Mencinger (ŠD v . Je- zmogel dovolj moči za podvig pPy ^Jem kolu in za pomembno zmago nad Nla*.. OIM- Še pomembnejši pa je uspeh dveh V. Kranj), ki je po porazih v prvih k0n »olih igral vse zanesljiveje in na •nest*1 poV8em upravičeno osvojil drugo din t' k' mu odpira pot na državno mla-Ug 8*° prvenstvo. To je eden največjih Po« kOV gorenjskih mladincev doslej, še (ŠDl n°' če uP°8tevamo, da je Deželak -p kesce) osvojil tretje mesto. Pa ^rnir je potekal v borbenem igralnem ijj Y°'°zenju, sicer pa v prijateljestvu med v •'eženci. Kvaliteta igre je rasla iz kola Si**'0 in turnir je dal vrsto novih per- Oh*,Vn?h 8ahi8tov-it a javljamo partijo gorenjskega derbija «ola: Ma* - Mencin JSf3xd4 12 / n-el ger U ,iai-ci 15 o & ~ "I 2o-ke3xd5•» * ei — I Pozicije po 30. potezi črnega 31.Sg4-h6 Lahko bi igral tudi 31. Sg4xe5 itn. 31---- Dc7-c2(?) 32.Sh6xf7+ Kh8-ff8 33.Tdl-el *™cf 34.Sf7-h6 + K_*-h8 35. DfB-f7 Te8-f8? 36. Df7-g8 + ! le8 tB črni se je vdal Sledilo bi lahko še 36. ... Tf8 x g8 37. Sh6 - f7 zadušni mat. dr. S. Havdek Rešitev nagradne križanke z dne 21. julija: 1. kovač, 6. scena, 11. kolera, 12. reverz, 14. vime, 15. ester, 17. okan, 19. ona, 20 kanibal, 22. Asa, 23. DE, 24. pali karji, 26. ta, 27. amaro, 29. kič 30. ukras, 32. atoli, 34. odriv 35. et, 36. dimenzija, 40. Ni, 42 Rim, 44. Nereide, 45. lik, 46. okop 48. Nonni, 49. taca, 50. apatit 52. Kutina, 54. stiki, 55. Amati Izžrebani reševalci: prejel smo 96 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Rezika Ramovš, 64000 Kranj, Mladinska l/I; 2. nagrado (40 din) Minka Murnik, 64207 Cerklje, Velesovo 47; 3. nagrado (30 din) Stanislava Prosen, 61000 Ljubljana, Neubergerjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. i zbra i i smo za vas Kot dih nežna so ta nova prešita pregrinjala za čez postelje. V Mur-kini novi DEKORATIVI v Lescah jih imajo. Barve: nežna zelena in beš. Cena: 1237,60 din Poleti klasične torbice rade zamenjamo za slamnati cekar, vrečasto torbo ali kar za košarico. V GLOBUSU jih imajo veliko. Cena: od 60,40 do 164,60 din Ce se vam v teh vročih dneh ne da kuhati, vam ne bo nihče zameril, če sežete po gotovih jedilih v konzervah. V Centralovi DELIKATESI v Kranju juh imajo čez 20 vrst. Cena: od 12,23 do 19,25 din Deklice rade oblečejo hlače s tuniko. Pri Jutranjki so ta model izdelali v zeleni, modri in rdeči barvi za starosti od 7 do 13 let. V ZARJINI specializirani otroški prodajalni na Jesenicah jih imajo. Vprašajte za model HILDICA. Cena: od 405 do 450 din Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI (8. zapis) Dodati moram k prejšnjemu zapisu o »gradu« (bolje: gradiču ali dvorcu) v Spodnjih Dupljah: z listino je potrjen obstoj: leta 1374 je vitez Jurij iz Dupelj prodal neko kmetijo v Zejah. Sicer pa je tudi izpričano, da so Ortenburžani, ki so do leta 1418 gospodarili v naših krajih, oddajali dvorec v Sp. Dupljah z vsemi pripadajočimi kmetijami v fevd raznim malim plemičem. — Kako razdrobljena je bila posest tlačanskih domačij, priča tudi dejstvo, da je imel celo velesovski domi-nikarski samostan nekaj svojih kmetij v Dupljah, Zejah in Strahi-nju. ORTENBURŽANI IN CELJSKI GROFJE N- eurejenost razmer v zgodnjem srednjem veku se je sčasoma umirila v trdnejše gospodarske organizacije. Tako so si Ortenburžani svojo obsežno posest na Gorenjskem uredili tako, da so ustanovili posebne upravne urade. Le-ti so združevali po več vaških posesti. Nas seve najbolj zanima nakelski urad, ki je obsegal kar stoenajst podložniških domačij v Velikem in Malem Naklu, na Pivki, Polici, v Strahinju, Dupljah, Zadra-gi, Letenicah, Goricah, na Rupi, v Loki na Primskovem, Gorenjeh, Suhi, Milah, v Predosljah, na Kokrici, I lovki in Mlaki. Tlaki so bili zavezani vsi odrasli člani podložniških kmetij. Oskrbniki uradov pa so skrbeli za razdelitev »rabote« in oddajo pridelkov. O tem svojem delu so morali obveščati svojo gosposko. Ortenburžani so si tak red na svojih posestih uredili že v drugi polovici 13. stoletja. Leta 1418 pa so kot rod izumrli. Večina njihove posesti je prešla v roke celjskih grofov. Le-ti pa so se še kar izkazali: v nakelskem področju so svoje podložnike oprostili vsake tlake, pa naj-sibo to ročne, vozne ali tovorne. Seveda se je v takih, novih okoliščinah kmetski stan okrepil in utrdil. Vsaj za določeno obdobje. UDIN BORŠT "«r ~y dobi po naselitvi Slovencev v %/ gorenjskih krajih so se krepke Y naselbine svobodnih kosezov (svobodnjakov) najraje utrdile na pobočjih gora ali v zavetju na robeh večjih gozdov. Položaj sredi ravnine ali v rečnih dolinah se jim ni videl dovolj varen. Naselbine kosezov so se v naših krajih obdržale vse do 14. stoletja, na slovenskem Koroškem pa še dosti dlje. Gozdovi so bili v srednjem veku (pa še celo do današnjega dne! vsaj ponekod!) razdeljeni v »gmajne«, t. j. v gozdove, ki jih je lahko izkoriščalo ljudstvo (tlačani) in pa v gozdove, ki so bili pridržani grajski gospodi, predvsem zaradi lova. Kako so fevdalci cenili užitke svojega lova, izpričuje predpis, ki je določal, naj tlačanu, ki bi ga že drugič zalotil pri lovu v grajskem gozdu, iztaknejo oči. . . Kajti lovski užitki so bili za reveže slejkoprej prepovedani... Gozd, ki je bil izvzet, t. j. podložnim kmetom zaprt, se je imenoval »panvvald«. Takšen je bil tudi velik gozd, ki se je razstezal (in se še danes!) med Naklim, Dupljami, Žiganjo vasjo, Sebenjami, Seničnim, Letenicami, Tenetišami, Kokrico in Pivko. Od konca 15. stoletja nosi ta gozdni kompleks ime Udin boršt (ljudsko (Udenboršt; pravilno slovensko: vojvodin gozd). Kajti lastili so si ga poslej habsburški vojvode. In ne brez vzroka. Saj je bil ta gozd v onih dneh skoro še pragozd. Poln divjačine in zveri. V votlinah, ki jih tu ne manjka, so našli brloge medvedje, goščava je bila primerna za rise, obilica hrane je krepila številne volčje trope. Za strastne gosposke lovce je bilo vsekakor dobro poskrbljeno. Iz gozda pa so smeli voziti les le oni, ki jim je vojvoda to izrecno dovolil. To so bili poleg kranjskega župnika, plemiških rodbin Khislov in Egkhov, mestnega sodnika in še nekaterih kranjskih meščanov tudi kmetje iz okoliških vasi. Le-ti pa seve z gotovimi omejitvami. Gozdar je moral večkrat objezditi ves velik gozd in s svojimi čuvaji paziti, da bi se gozd ne izkoriščal preveč. Posebej je moral skrbeti za mlade nasade in obnovo posek. Ker je bil gozd v glavnem mešan (bor in listnato drevje), so imeli posebne predele, zasajene izključno s smreko. S tem lesom pa so skrbno gospodarili. Sekali so smreke le takrat, ko je bilo treba obnoviti mostove (ki jih je odnesla narasla voda) in ostrešja hiš po požarih. L. 1667 je cesar Leopold Prvi prodal ves Udin boršt Volku Engel-bertu Turjaškemu. Le-ta pa je uvedel strog režim glede izkoriščanja gozda. Tembolj, ker niti Kranjčani niti okoliški kmetje niso mogli z listinami izpričati svojih pravic. — V rokah Turjačanov je ostal Udin boršt vse do leta 1804. GRUNTARJI PROTI KAJŽARJEM apisal sem že, kdo vse je smel i '. izkoriščati Udin boršt. Torej pet sosednih vasi (skupaj 59 kmetij — gruntov) ter kranjska svetna in cerkvena gosposka. Seveda z omejitvami: da smejo pripeljati iz gozda na svoje domove le les, ki ga je podrl vihar ali sneg. Vendar pa se kmetje niso kaj prida držali navodil gozdnih čuvajev. Skrivaj so hodili v gozd in kar v večjih skupinah z vozmi odvažali podrt zdrav les. Včasih so bili celo oboroženi; za primer, da bi se bilo treba spopasti s čuvaji. Tudi kmetje iz Naklega, Dupelj in Pivke niso bili nič boljši. Posebno še, ker so si kmetje iz vasi okrog Udinega boršta lastili tudi pravico paše v gozdu in streljarjenje. In tako je šlo iz leta v leto. Kraja lesa in paša živine (ki tako rada odgrizne vršičke mladega drevja) sta gozdu močno škodila. Umno gospodarjenje je bilo onemogočeno. Zgodilo pa se je, da so si kmetje sčasoma gozd nekako kar prilastili. — Proti koncu 16. stoletja se je z naraščanjem prebivalstva pojavilo kajžarstvo. Hiša brez zemlje. Le vrt in morda še zeljnik. No, taki kajžarji so se pričeli naseljevati tudi ob robu Udin boršta. Izkrčili so krpo gozda, si uredili vrtičke in revne njivice. Vaški reveži — spričo bogatih gruntar-jev ... Oblast je te kajžarske hišice in ohišnice brž vnesla v urbarje in jih tudi primerno obdavčila. To pa je izbilo sodu dno: gruntarji so se čutili prizadete v svojih pašnih in gozdnih »pravicah«. V prvi polovici 17. stoletja je nastal v vaseh okrog Udin boršta nekak »kmečki antipunt«: več sto oboroženih kmetov-grun-tarjev iz okoliških sosesk je vdrlo v kajžarska naselja. Podrli so plotove, poteptali njivice in vrtičke. In celo zažgali nekaj ubogih kajž. Gruntar proti kajžarju ... Kot nekoč: graščak proti kmetu! In še ena značilnost iz teh grdih dni kmečke lakomnosti: nobena gosposka ni hotela pomagati pri izsleditvi in kaznovanju storilcev. Kajti kranjska gospoda (graščaka Khisl in Egkh ter župnik kranjske prafare) ni bila sama nič boljša. Imela je v sebi gruntarsko miselnost. In temno slast za preganjanje siromakov, kajžarjev, hlapcev Jernejev ... CZ. TE DNI PO SVETU Živi strelovod? Roy Sullivan iz Doomsa v zvezni državi Virginija v ZDA trdi, da je letos junija vanj že petič udarila strela. Zadela naj bi ga v desno ramo in potem prešla skozi telo v zemljo. Možakarja, ki je želel ta dogodek zabeležiti v knjigi rekordov, je naprej pregledal zdravnik, ki pa ni mogel ugotoviti nobenih opeklin, niti kakršnih koli drugih sprememb. Najbrž je to tudi vplivalo na sklep, da se dogodek ne zapiše v knjigo rekordov. Še ena o vesoljskih bitjih Ta vest prihaja iz Švice. Eudvard Meier trdi, da se je v začetku letošnjega leta srečal z bitjem iz vesolja, z Semjase — lepo žensko, ki je priletela v njegov kraj z letečim krožnikom. Poleg nje so priletela še druga bitja iz vesolja. Semjase je Meierju zatrdila, da je njeno »človeštvo« za 13 tisoč let pred Zemljani. Dala mu je tudi košček kamna iz svojega planeta. Poleg tega pa mu je narekovala tudi več kot 1000 strani dolgo poročilo prebivalcem našega planeta, ki ga bo objavil. Lepa ženska se mu je baje pustila tudi slikati, tako da so dokazi o obisku zares »verodostojni«. 14. stran — Glas Petek - 30. julija 1976 RADIO SOBOTA 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Počitniški pozdravi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17.05 Na potri v Colombo 17.30 Gremo v kino 18.05 Poletni divertimento 19.40 Minute z ansamblom Latinos 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.05 Montreal 76 Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Z varni in za vas 16.00 Nas podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svet in mi 17.50 S pevko Metko Stok 18.00 Vročih sto kilovatov ^ 18.40 Iz partitur lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada 20.35 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 1 NEDELJA 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — M. Matošec: Zgodba se začenja s koncem 8.41 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Vojaki, dober dan 10.05 Prvi aplavz 11.20 Naši poslušalci • čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža TELEVIZIJA 31 13.00 Montreal: filmski pregled z 01 in posnetek različnih tekmovanj — prenos do pribl. 16.00, B (EVR-Lj) 17.45 Obzornik 18.05 Slepi potnik Hector film iz serije Disnevev svet, B 18.55 625 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Iščite idol — francoski film 21.20 TV dnevnik 21.30 Montreal: olimpijske igre — prenos, B (EVR-Lj) Oddajniki II. TV mreže 18.45 7 dni 19.05 Grof MonteCristo 19.30 T V dnevnik 20. (K) Zabavno glasbena oddaja 21. (K) 24 ur 21.10 Glasbena oddaja 21.40 Monitor — Matere TV Zagreb — I. program 16.00 Poročila 16.05 T V koledar 16.15 Filmski pregled z olimpijskih iger 18.15 Otroška predstava 19.30 TV dnevnik 20.00 Tolpa iz Lavender Hilla - celovečerni film 21.30 Montreal: olimpijske igre — prenos Opomba: Pričakujemo ponudbe za dodatne prenose iz Montreala in opozarjamo na morebitne spremembe in dopolnitve programa. 1 NEDELJA 9.05 Poročila 9.10 Za nedeljsko . dobro jutro: Naši zbori — Virmaše, B 9.40 625 10.00 H. de Balzac: Teta Liza -nadaljevanka, B 10.45 Otroška matineja: Catch Kandy, B, Čudovito žerjavovo darilo, B 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 13.00 Montreal: olimpijske igre — prenos različnih tekmovanj, B (EVR-Lj) 13.45 14.05 16.00 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Obisk pri orkestru Manfred Minnich Nedeljsko popoldne Radijska igra — F. Puntar: Športni dogodek Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno - M. Taučar: Šolske anekdote V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko , jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktaii melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Filmska glasba 14.00 Pet minut humorja 14.05 Naša ulica 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom: prof. dr. Andrej Hočevar 20.50 Poletni koncert domačih in tujih izvajalcev 22.(K) Giuseppe Verdi: Lombardi, odlomki 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vara 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz glasbene produkcije RTV Koper 18.25 Zvočni signali 19.40 Minute z Zadovljnimi Kranjci 16.00 16.30 17.20 17.35 17.40 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 22.00 22.05 23.00 Morda vas zanima: Svet pod vodo Zabavno glasbena oddaja Okrogli svet Poročila Zgodba o Grahamu Bellu — ameriški film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana, B Montreal: olimpijske igre, B (EVR-Lj) Poročila S. Karanovič: Na vrat, na nos, B Montreal: olimpijske igre — prenos, B(EVR-Lj) Oddajniki II. TV mreže 16.30 Olimpijske igre — posnetek boksa 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavata vas Julie in Jackie Gleason 21.00 24 ur 21.10 Sinovi in ljubimci — celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.(K) Olimpijske igre 16.00 Ilindenski kajak 16.30 T V dnevnik 16.30 TV dnevnik 16.50 Sinjska alka 19.00 TV dnevnik 19.25 Beograjske zgodbe 20.30 Olimpijske igre 22.00 TV dnevnik 15.30 17.45 18.00 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.45 21.25 'H.45 PONEDELJEK Olimpijske igre — posnetek sklepne prireditve, B Obzornik Štirje fantiči in pes Odločamo Mladi za mlade: Posočje 76 Risanka TV dnevnik F. Rudolf: Sedem ponudb - TV drama, B Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Budimir Davidovič, B, Hruške, B TV dnevnik Odajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Ce bi globus zaigral 20.30 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno — A. Peršolja: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktaii ,18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Znanost in družba 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 20.30 21.30 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Lahke note Slovenske ljudske v zborovski in solist ični izvedbi Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz del Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma — A. Malraux: Iz antispominov Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — A. Szypulski: Agent iz Vaduze Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Bijelo dugme — feljton 21.00 24 ur 21.20 Gospodična Golem — celovečerni film TV Zagreb — I. program 15.10 Pravljica iz lutkarjevega vozička 15.45 Olimpijske igre — posnetek sklepne prireditve od 18.00 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 M.Cepenko: Vojvoda Crne — drama 21.15 Kultura danes 22.10 Dokumentarni film 22.20 TV dnevnik 17.10 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 20.30 21.05 21.55 22.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb — posnetek Obzornik Morda vas zanima: Milena Muhič Narodna glasba (Bg) Risanka TV dnevnik Dinar — kam in po kaj? Ponosni ljudje — oddaja TV Beograd H. Spring: Zanikrni tiger, B Miniature: Partizanski obrazi Božidarja Jakca TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Olimpijske igre v preteklosti 18.15 Na razstavi 18.35 Bazeni med stenami 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Kierkegaard: Dnevnik zapeljiv ca 20.55 24 ur 21.15 Zabavno glasbena oddaja 21.45 Svet, ki izginja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.50 V senci volkov — serijska oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Koncert zagrebške filharmonije 17.55 Obzornik 18.10 Po sledeh napredka 18.45 Glasbeni amaterji (N. Sad) 19.15 Risanka 23.05 Literarni nokturno — A. Lamartine: Dve pesmi 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Recital sopranistke Joan Sutherland 20.(K) Iz »24 preludijev in fug«, op. 87 Dimitrija Šostakoviča 20.35 Sodovni literarni portret: Jovan Popovič 20.55 Casalsov festival 1975 22.20 Skladatelji — dirigenti 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 18.25 19.40 19.50 20.00 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Slovenski zabavni ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Slovenske pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Sprehodi instrumentov Studio ob 17.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj Poje basist Friderik Lupša Minute z ansamblom in orkestrom p. v. Jožeta Privška Lahko noč, otroci Koncert iz našega studia S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Svetovna reportaža 17.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Iz simfoničnih opusov Clauda Debussvja in Lucijana Marije Škerjanca 20.00 Komorna glasba Pavla Sivica na stereofonskih posnetkih 20.35 Vidiki sodobne umetnosti 20.55 G. Rossini: Seviljski brivec, odlomki 22.10 Portret slovaškega skladatelja Eugena Suchona 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 21.00 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Glasovi v ritmu Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Glasbena pravljica Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost Studio ob 17.00 Popoldanski simfonični koncert Minute z ansamblom Dečo Zgur Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer: Pesnik Aime Cesaire Rado Časi vam priporoča Sobota Ze pred meseci smo predvajali film Kako uspeti v ljubezni fancoskega režiserja Michela Boisronda, tokrat pa bo na sporedu njegov film Iščite idol. Ob gledanju obeh filmov pa se vzbuja vtis, da po filmu Parižanka iz 1957. leta I Brigitte Bardot avtor ne najde več pravih prijemov za posredovanje sproščenega smeha. - V filmu bomo poleg Dany Saval srečali tudi Charlesa Aznavourja, ki »igra« samega sebe. Nedelja Film Zgodba o Grahamu Bellu, ki bo na sporedu ob 17.40, govori o možu, ki leta 1875 poskuša prenašti govorico po bakrenih žicah. Nihče, niti Bell sam, ne sluti, kaj to pomeni. Šele, ko so pri VVestern Unionu izrabili njegov izum v praktične namene in hoteli avtorja izigrati, se Bell zave pomembnosti svojega izuma. Gre torej za izrazit biografski film, ki vsebuje še vrsto razmeroma cenenih sentimentalnih prizorov, ki naj bi pri gledalcih vzbudili sočutje in večje zanimanje za osebo, ki jo film predstavlja. Ponedeljek TV igra »Sedem ponudb« Francka Rudolfa prikazuje v komedijski zasnovi le zmeraj aktualno temo: stanovanjsko stisko. V središču pozornosti je mlad zakonski par, ki kljub vztrajnemu prizadevanju ne more nikjer dobiti stanovanja in je prisiljen živeti zdaj pri ženinih, zdaj pri moževih starših. Šele ko prideta mladoporočenca na misel, da bosta razrešila stanovanjsko stisko s časopisnim oglasom, menita, da je vse hudo že mimo, izbrati da bo treba le najboljšo med sedmimi ponudbami . .. Petek Zvečer ob 20.40 vas vabim, da si ogledate dokumentarno reportažo Dekleta Hirošime japonskega režiserja Koičija Hamaoke, ki je bil tudi sam žrtev jedrskega bombardiranja Hirošime. — 6. avgusta 1945 je japonsko mesto Hirošima strahotno razdejala atomska bomba. Živimo v času, ko bi vojna lahko pomenila konec naše civilizacije; v času, v katerem imajo velesile take zaloge jedrskih bomb, da bi vsaj trikrat uničile človeški rod na našem planetu. Zato se moramo vedno znova in znova spominjati strahot jedrskega orožja, prvič uporabljenega pred 31 leti ob koncu vojne na Daljnem vzhodu. Od tistih, ki jim je uspelo uiti smrti pod oblakom jedrske gobe, mnogi še živijo, toda v mukah in bolečinah. V nocojšnji oddaji dekleta iz Hirošime, tiste, ki so preživele jedrsko eksplozijo, pripovedujejo o strahotah, ki so jih doživele. Več kot 20 tisoč mladih deklet iz Hirošime je dobilo hude poškodbe in brazgotine po obrazu. Nekatere niso mogle prenesti iznakaženosti in so naredile samomor, druge so se skrile pred ljudmi v samoto. Samo 25 deklet je poiskalo pomoči pri znanih kirirgih v tujini. Vsaka med njimi je prestala najmanj 10 kirurških posegov. Tri so že umrle. Druge živijo, toda kakšno življenje! Dekleta iz Hirošime so živi spomeniki in opomin svetu, kakšne so lahko posledice jedrske eksplozije na ljudeh! 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska instrumenralna glasba 23.05 Literarni nokturno — V. Desnica: Pravica 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.00 Z vami in za vas 14.20 Otroci med seboj in med nami 16.00 Okno v svet 16.10 MelTormein Carmen Mc Rae 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih 18.40 Z velikimi velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Teden radia - Ohrid 1976 20.00 Zborovska kultura predklasičnih dob: Heinrich Schutz 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Recital francoskega violonče lista Andrea Nevarre 22.00 Velike partiture 22.30 Spominski listi 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 17.00 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Parada orkestrov Slovenske zborovske skladbe polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Znidaršič Studio ob 17.00 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ne bodi žalosten, gruzinski film, B 21.35 Bejart in boulez je balet, B 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 TV dnevnik 18.35 TV koledar 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Rešilni čoln — celovečerni film 21.40 24 ur 21.55 Skrivnosti morja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret Sri Lanke 20.45 Na vrat, na nos 21.35 Romantična in klasična umetnost 22.25 TV dnevnik ČETRTEK 18.15 18.35 19.00 19.15 19.30 20.00 20.55 21.05 22.10 Obzornik Mačkon in njegov trop — risanka, B Filmska burleska Risanka TV dnevnik A. Konic: Najvažnejši dan življenja, B Kam in kako na oddih Jugoslavija v vojni - 2. del TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV dnevnik 17.45 TV koledar 17.55 Ekspedicije Thora Hayerdahla 19.30 TV dnevnik 20.00 O. Davičo: Pesem 21.00 24 ur 21.20 Krog 22.00 Poezija 18.00 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Violinski duo Igor Ozim in Primož Novšak Minute z ansamblom Vilija Petriča Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na tekočem traku Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Z vami in za vas Pet minut humorja Vodbmet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jaz z Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Od premiere do premiere — B. Trekman: Z Borštnikovega srečanja 20.01 Znani pianisti s klavirskimi miniaturami 20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 6,70 din, cvetača 12,40 din, korenček 9,40 din, česen 20,36 din, čebula 10,40 din, fižol 12 din, pesa 7,30 din, kumare 7,80 din, paradižnik 13,50 din, paprika 16,80 din, slive 16,70 din, jabolka 15,50 din, grozdje 26,30 din, pomaranče 16,07 din, limone 15,60 do 17,20 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,15 din, surovo maslo 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta I, 7,30 din, sladko zelje 4,80 din, klobase 61,20 din, orehi 155,30 din, jajčka 1,64, 1,76 in 1,86 din, krompir 6,04 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 6 din mer., korenček 12 din, česen 20 do 25 din, čebula 12 din, fižol 14 do 16 din, pesa 10 din, kumare 8 din, paradižnik 13 din, paprika 18 din, jabolka 16 din, hruške 16 din, lubenice 18 din, limone 18 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din 1, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., krompir 7 do 8 din POROČILI SO St V KRANJU Lipovšek Rudolf in Hudobivnik Zdenka, Bukovnik Rajko in Ankele Cvetka, Rink Srečko in Podlipnik Marjeta, Zibert Jožef in Mali Frančiška, Glavič Simon in Tavčar Darja, Pestar Franc in Ažman Milena, Zamik Vojko in Trivič Verica, Melan Antonio in Tinta Irena VTRŽICU Košir Alojzij in Kralj Darnika UMRLI S V KRANJU Vreček Ivan, roj. 1895, Perme Ivana, roj. 1932, Grabnar Neža, roj. 1889, Korošec Marija, roj. 1900, Gale Marija, roj. 1903, Eržen Pavel, roj.J919, Pernuš Josipina, roj. 1933 VTRŽICU Mrovlje Matevž, roj. 1904, Karamet Medat, roj. 1931, Pavlin Aleš. roj. 1896, Ovsenek Ana, roj. 1903, Ferlan Ferdinand, roj. 1897 TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Aktualno politična oddaja 20.50 Atentat - celovečerni film 22.15 TV dnevnik 18.00 Obzornik 18.15 Catch Kandy — serijski film, B 18.45 Slovenski ročk: skupina Ave in duet Kora, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kapitan Mikula mali — konec nadaljevanke 20.35 Dekleta Hirošime, B 21.35 Helena, sodobna ženska, B 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.45 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Brigadirski TV studio 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Zivko Jeličič 21.00 24 ur 21.15 J. S. Bach: Orkesterske suite TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletni nasmeh — zabavno glasbena oddaja 21.05 Ryan - serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Stavkarji Atrakcija na Zbilj-skem jezeru V soboto in nedeljo bo na Zbiljskem je"*u doslej največje tekmovanje v smučanju na vodi pri nas »Trofeja Evrope 76«. To bo eden od šestih nastopov najboljših evropskih tekmovalcev v sezoni po koledarju UMSN (Mednarodne zveze za smučanje na vodi). Organizacijo prireditve imajo v rokah člani kluba za smučanje na vodi Olimpija iz Ljubljane, ki s' prizadevajo, da bi prireditev kar najbolje uspela. Organizatorjem so že prijavili nastop najboljši vodni smučarji iz Belgije, CSSR, Zve/."e republike Nemčije, Italije, Anglije, Grčije W Avstrije, nastopilo pa bo tudi šest naših tekmovalcev. • V petek bo uradni trening, v soboto ob 9. url slalom, ob 14. uri liki, v nedeljo ob 12. uri Pfl skoki. -tr Bojni ples? Ne, zasedeno je! Vsem občanom,članom in lastnikom motornih vozil Avto-moto društvo Kranj čestita ob občinskem prazniku Kranja ter jim želi srečno in varno vožnjo Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis s Skupnimi službami čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik hff SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE NA GORENJSKEM opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Jesenic Zavarovalnica Sava PE Kranj Občanom občin Kranj, Radovljica in Tržič iskreno ^estitamo za občinski praznik S Veliko skrb boste odložili, če boste zavarovali sebe in premoženje pri Zavarovalnici Sava. Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik M-rn a i Kranj, Maistrov trg 11 ■N KfAL tel.23-764 TOZD Gostinstvo Kranj n.sub.o. Hoteli: Evropa Kranj, Bor in Grad Hrib Preddvor, Kazina Jezersko Restavracije: PARK Kranj, Kolodvor Gostilne: Kalvarija, pri Jožu, pri Gabru, Jezerski vrh, Ob Planšarskem jezeru, Pri smučišču, Turist, Zlato polje, Tenetiše, Podbrezje, Tržnica * TOZD Vino Kranj n.sub.o. Trgovine, skladišče in polnilnica Kranj, Bled, Lesce, Kranjska gora, Škofja Loka, Tržič TOZD Delikatesa Kranj n.sub.o. Delikatesa Kranj, Naklo, Hrib, Srednja vas, Šenčur, Na Klancu, Kočna in Krvavec Mali golf v Kranju, avtomatsko kegljišče v Preddvoru in na Jezerskem Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik ter priporočamo obisk v naših hotelih, gostilnah, trgovinah in zabaviščih. ********************************************** n urbanizem, stavbna zemlji* šča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje domplan KRANJ — CESTA J L A ST. 6/V • TELEFON 21-875, 24-440 • POSTNI PREDAL 24 Delovna skupnost podjetja ter samoupravna Stanovanjska skupnost občine Kranj čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine Kranj Komunalni servis Jesenice s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in y Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Jesenic in se priporoča Vabimo vas, da si ogledate bogato kolekcijo za letošnje poletje in jesen v našem Informativno prodajnem centru v hotelu »Creina« v Kranju, Koroška 5, telefon 25-168. Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ ki ga sestavljajo: TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič Gozdno gradbeništvo, Transport in mehanizacija ter Obrat za kooperacijo gozdarstva obnavlja in vzdržuje gozdove v območju ter prodaja vse vrste gozdnih sortimentov Čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik VElNfAC Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste svežega mesa, klobasičastih proizvodov, suhomesnih proizvodov in konzerv čestita občanom Kranja, Jesene, Radovljice in Tržiča za občinske praznike. Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo. Čestita občanom in poslovnim prijateljem Kranja, Jesenic, Radovljica in Tržiča za občinske praznike. triglav Triglav konfekcija Kranj Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja Engineering Kranj — Maistrov trg 11 Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito ter varstvo okolja Delovni kolektiv podjetja čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike. Elita, Kranj s svojimi poslovalnicami v Kranju, Škofji Loki, Bledu in na Jesenicah čestita vsem delovnim ljudem k občinskemu prazniku občine Kranj Še naprej se priporočamo za nakup v naših specializiranih trgovinah tekstilnega, galanterijskega in drogerijskega blaga. Vedno bomo veseli vašega obiska. 75 let Vodovoda Kranj Kolektiv Komunalnega podjetja Vodovod Kranj praznuje letos 75-letnico uspešnega in zelo pomembnega družbenega delovanja. Nedvomno je v tem dolgem časovnem obdobju zajeto nešteto naporov in težav, prizadevanj vsakega posameznika ter cela vrsta drobnih pa tudi velikih in pomembnih delovnih nalog. Podjetje ima za seboj več kot 25 let razvoja samoupravnih odnosov, uveljavljanja in reševanja skupnih družbenih problemov. Podjetje Vodovod Kranj je doseglo do danes že tako stopnjo razvoja, da sodi med najvidnesja tovrstna podjetja na Gorenjskem, pa tudi v srisem slovenskem prostoru. Začetki kranjskega vodovoda segajo v leto 1898; tega leta je Občinski odbor pod vodstvom Karola Savnika zaprosil deželnega 'inženirja I. V. Hraskvja, da bi izdelal načrte za kranjski vodovod. Predračun gravitacijskega vodovoda iz Čemšenika nad Kokro, ki ga je izdelal Hraskv, je znašel 570.000 kron. Načrtovani vodovod pa je bil poleg Kranja namenjen tudi dvanajstim okoliškim vasem: Šenčurju, Srednji vasi, Lužam, Tupaličam, Hotemažam, Visokemu, Miljam, Britofu, Gorenjam, Primskovemu, Klancu in Hujam. Načrt vodovoda je bil odobren leta 1901; zajel naj bi se ('emšenikarjev vrelec s kapaciteto 12 litrov vode na sekundo, speljali pa l)i ga pO dolini Kokre in ob cesti do Kranja. Predvidena sta bila tudi dva odcepa: prvi pri Visokem za Luže, Šenčur, Voklo in Voglje, drugi pa med primskovim most oni za Klanec in Huje. Pri Tupaličah pa je bil predviden glavni vodovodni rezervoar. Načrt je predvideval, da bi se stolpni zbiralnik vode za potrebe mesta postavil na kranjskem polju — zdaj je to že kar sredi mesta. Gradnja kranjskega vodovoda seje začela isto leto, koje bil odobren načrt, deset let kasneje pa je bil srečno dograjen. Leta 1913 je bil vodovod podaljšan do Cirčič, Hrastja in Prebačevega. Celotno omrežje vodovoda je bilo dolgo 3.1 km. Pred prvo svetovno vojno je kranjski vodovod oskrboval z vodo 6900 prebivalcev in je za takratne razmere zadoščal. Po prvi svetovni vojni se je Kranj z okolico hitro razvijal, tako da je leta 1931 vodovod oskrboval že 9600 prebivalcev. V tem obdobju pa se je hitro razvijala tudi kranjska industrija, ki je potrebovala vedno več vode, spremenile pa so se tudi higienske navade, tako da je vodna oskrba mesta in okolice že začela peSati. Leta 1935 je bilo zgrajeno novo vodovodno zajetje v dolini Bistrice nad Novo vasjo pri Preddvoru, da bi se okrepil vodovodni sistem na levem bregu Kokre. Hiter razvoj mesta Kranja po drugi svetovni vojni je presegel vsa pričakovanja, tako da je ponovno začelo primanjkovati vode. Zato je bil leta 1951 zgrajen vodnjak s črpalnico na Gorenji Savi, ki je omogočil nadaljno širitev vodovodnega omrežja na desnem bregu Save v smeri Stražišče — Smlednik. Osem let kasneje je Kranj dobil tudi nove vodne vire z izgradnjo zajetja v dolini Belce nad Bašljem in izviri pod Krvavcem. Zgrajen je bil vodovodni sistem Cerklje— Vodice— Mengeš. Z izgradnjo tega vodovodnega sistema so preskrbljena z vodo vsa naselja jugovzhodno od Cerkelj skupaj z novim letališčem Brnik. V povojnem obdobju so bili zgrajeni se vodovod za Trstenik in okolico, vodovod za Sp. Besnico ter skupinski vodovod Kovor — Naklo, ki oskrbuje z vodo 26 vasi od Kovorja do Naklega. Leta 1972 je bil zgrajen visinski vodovod na Šenturski gori za vasi Šenturska gora, Apno in Ravne. Ta vodovodni sistem je popolnoma ločen od ostalega vodovodnega sistema za preskrbo Kranja in okolice. V letu 1973 je bil zgrajen glavni dovodni cevovod Srednja vas — Kranj— vzaciji so bile zadružnikom in zapolnim v sedanjih temeljnih zadružnih ■jotah temeljito pojasnjene prednosti J?rUzevanjai pr; združeni zadružni orga-•tn*0^' '^ra pomembno vlogo enoten na-m P na nabavnem trgu reprodukcijskega Rradk'a'a' investicijah in nakupovanju je i .nega materiala, po drugi plati pa *ni oblikovana Gorenjska kmetijska zadruga močnejša in vplivnejša pri prodaji kmetijskih pridelkov ter svetovalni službi. Enotnejši postajajo, tudi odnosi s kmeti kooperanti oziroma zadružniki in lažje je najti zadnje olajšave. Temu se prilagaja tudi organizacija strokovnih služb Gorenjske kmetijske zadruge. Komercialna služba je že združena. Izjema je promet z zelenjavo, ki pa je več ali manj domena tržiske oziroma kriške temeljne zadružne enote. Enak ukrep je prihodnje leto pričakovati tudi pri računovodski službi. Prednosti tako organizirane službe bodo se posebej izrazite pri sodobnejši in višji stopnji obdelave podatkov, večji specializaciji dela, enotnejšemu oblikovanju finančne politike, združevanju sredstev in končno tudi pri prizadevanjih za dodeljevanje posojil pri bankah. Precejšen napredek je pričakovati pri investicijah. Gorenjska kmetijska zadruga bo prihodnje leto začela graditi skladišče za jedilni krompir v bližini sedanjega skladišča semenskega kromprija Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja pri Šenčurju. Na osnovi sporazuma bo KZK nudil zadrugi pomoč, saj ima na tem področju že bogate izkušnje. Gradnja bo zato cenejša, delo pa že spočetka kvalitetno. Skladišče bi moralo biti nared že do prihodnje kromprijeve proizvodne sezone. Zanimiv je tudi melioracijski načrt Gorenjske kmetijske zadruge. Obsegal naj bi okrog 500 hektarjev zamočvirjenih površin med Kokrico, Tenetišami in Spod- njo Belo. Zadruga snuje načrt skupaj s kranjsko občinsko kmetijsko zemljiško skupnostjo. Finančna rešitev tega projekta je ugodna. 30 odstotkov investicije je dolžna z dotacijo pokriti republiška zveza vodnih skupnosti, 45 odstotkov vrednosti pa naj bi predstavljala bančna posojila. Soudeležba kmetov in kmetijsko zemljiške skupnosti bi znašala 10 odstotkov, 15 odstotkov investicijske vrednosti melioracije pa bi s posojilom pokrila kmetijska razvojna skupnost. Osnovni odvodni kanal bi morala zgraditi oziroma financirati območna vodna skupnost. Le-ta pa denarja nima! Gorenjska kmetijska zadruga, čeprav po obstoju še mlada, opravičuje delovanje. Rezultati so vidni predvsem navzven. Poslovnost je Učinkovitejša, kar pa veliko prispeva k cilju, da mora letna kmetijska proizvodnja naraščati za 5 odstotkov. stolp. Tega leta je bil tudi v celoti obnovljen vodovodni stolp, zgrajeno novo vodovodno omrežje v naselju Planina ter dovodni vodi in priključki za vse nove šole na območju obrnit-Kranj. Hiter razvoj Kranja in okolice pa zahteva vedno večjo porabo vode. Da ne bi več prihajalo do motenj pri oskrbi z vodo, se je podjetje Vodovod odločilo za izgradnjo novega vodovodnega črpališča Gorenja Sava. Še prej pa je leta 1974 podjetje Vodovod doseglo lepe delovne uspehe. Dograjena je bila vrsta večjih in manjših vodovodov: novi vodovod Trata — Prarotna polica, Brniki — Vopovlje, M laka-Tenetiše. sekundarni cevovodi v Predosljah, Bitnjah, Miljah, Prebače-vem, Srednji vasi, Britofu, Stražisču, Kokrici, Šenčurju in Naklem. Istega leta je bil na novo zgrajen tudi vodovod BrKof — Predoslje in Kranj — Kokrica ter glavni dovodni vod za Planino. Poleg omenjenih investicij je podjetje z uspehom opravljalo razne vodovodno instalacijske storitve za razne naročnike. Leto 1975, ki je bilo značilno za vrsto družbeno ekonomskih ukrepov, podjetje V(xlovod ni presenetilo. Še dosledneje se je poglobilo v organizacijo dela in stabilizacijske ukrepe, ki so v veliki meri pripomogli k uspešnemu poslovanju. V tem letu je podjetje doseglo veliko delovno zmago, saj je bilo dograjeno novo moderno črpališče Gorenja Sava in tlačni vod Gorenja Šava —Stražišče. S tem.novim vodnim virom s kapaciteto 180 litrov vode v sekundi je bil rešen večletni problem oskrbe z vodo v Stražisču in na celotnem območju desnega brega Save. Novo vodovodno črpališče Gorenja Šava je vključeno v krožni sistem vodovoda Kranj in bo pomagalo predvsem v izrednih potrošnih konicah v Kranju in bližnji okolici v obdobjih, ko je izdatnost naravnih studencev najmanjša. Kolektiv Komunalnega podjetja Vodovod se je lani odločil razširiti svojo osnovno dejavnost na področju vodovodno inštalaterskih storitev. Odločitev je temeljila na pogojih, ki jih podjetje ima, saj ima ustrezne strokovne delavce, opremo in mehanizacijo, ki jo Vseskozi dopolnjuje. Odločitev samoupravnih organov o širjenju dejavnosti je bila popolnoma upravičena, kar je razvidno tudi iz tega, da je kljub raznim ekonomskim in gospodarskim ukrepom podjetje poslovno leto zaključilo zelo uspešno. Letošnje leto je v gospodarske organizacije prineslo nove ekonomske ukrepe predvsem na področju ugotavljanja in obračuna celotnega dohodka ter glede zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev. Tudi te ukrepe je podjetje dočakalo dokaj pripravljeno in so zato rezultati šestmesečnega poslovanja ugodni. V prvi polovici letošnjega leta so bili že dokončani vodovod Naklo — Okroglo v dolžini 1900 m, novi primarni in sekundarni vodi v naselju Planina ter opravljena delna rekonstrukcija vodovoda v Cerkljah; v polnem teku pa je izgradnja cevovoda Tupaliče — Adergas. Značilno za razvoj podjetja Vodovod Kranj v vseh letih njegovega obstoja je prizadevanje, da bi stalno povečevalo vodne vire in širilo vodovodno omrežje. Podjetje oskrbuje s pitno vcxlo več kot 90 odstotkov vseh prebivalcev v občini. Trenutno imajo težave z oskrbo vode le vaščani na območju od Podbrezij do Naklega. Ta naselja se oskrbujejo z vodo iz skupinskega vodovoda Kovor — Naklo. Vodovod Kranj vzdržuje več kot 320 km vodovodnega omrežja, 22 vodovodnih rezervoarjev, 1282 hidrantov, 1245 zasunov, 89 blatnikov, 394 jaškov, 69 zračnikov in nad 12.000 vodovodnih priključkov in števcev v vrednosti nad 170 milijonov din. To tako obsežno in odgovorno delo uspešno opravlja 64-članski kolektiv. Ob tem naj omenimo, da se je tudi produktivnost dela stalno povečevala. Realizacija in dohodek sta se v obdobju zadnjih štirih let več kot podvojila; kolektiv Vodovoda Kranj sledi smernicam družbenoekonomskega razvoja in postavljenim planskim nalogam srednjeročnega obdobja 1976— 1980, tem smernicam pa je sledilo tudi v preteklem srednjeročnem programu. V pretežni večini so bile realizirane vse zastavljene naloge, občanom in gospodarstvu pa zagotovljena redna preskrba z vodo. Iz skromnega na pol obrtnega podjetja je v vseh teh letih zraslo sodobno podjetje z jasno postavljenimi cilji smotrnega in ekonomskega gospodarjenja, ki ima izreden pomen za slehernega občana in gospodarski razvoj Kranja in kranjske občine. Tako uspešno poslovanje pa je najboljše vezilo ob 7.r> obletnici obstoja podjetja. jL. Ob tem visokem jubileju želi ^ kolektiv Vodovoda Kranj vsem * * občanom za občinski praznik J - obilo sreče in delovnih uspehov; ^ vsem potrošnikom vode in poslov-' * nim partnerjem pa se kolektiv > * zahvaljuje za dosedanje sodelo-w vanje z željo, da bi bilo tako tudi " v prihodnje. Planika Kranj — Boljše kaže za domači trg V svoj srednjeročni program so zapisali, da bo PLANIKA leta 1980 izdelala 3,625.000 Parov čevljev, kar je 27% več kot leta 1975. Pri tem se bo število zaposlenih povečalo le 1,3 %, v Kranju celo zmanjšalo, ker bodo del delavcev Preusmerili v proizvodnjo poliuretanskih podplatov in drugih izdelkov, ki jih zdaj uvažajo. Že več let je njihovo razmerje Prodaje tako, da odpade na izvoz 60 %, včasih tudi 62 % proizvodnje, Za doma je pa ostane le tam okrog 40 %. Medtem ko gre zdaj na zahodni trg pretežno športna obutev, pa se novi dogovori vse bolj Vrte okrog modne obutve: zanikanja zanjo so vedno večja v Zahodni Nemčiji, Švici, Avstriji, Holandiji, Kanadi in Združenih državah. Brž ko se bo ta izvoz Prevesil bolj na modno obutev, si Pa od PLANIKE res lahko °betamo bogatejših kolekcij modelov. Sicer je že danes vsako leto zasnovanih okrog 3(KX) novih roodelov, tako v grobem, potem pa bedijo selekcije in ko še ugotovijo, katerih vseh zamišljenih modnih dodatkov ne bomo mogli dobiti niti doma niti v tujini, gre v končno izdelavo le še 300 do 500 modelov. Potem se pa pojavijo še redukcije v količinah, krivi so navadno materiali in spet modni dodatki, ki jih ni moč dovolj dobiti, in povsem razumljivo je, da je treba najprej izpolniti pogodbe s tujino, za domači trg pa potem največkrat ostane od posameznih kolekcij bore malo ali nič. Sploh je dostikrat slišati kritiko domačih kupcev, da gredo vsi Planikini »boljši čevlji« v izvoz, doma pa dobiš samo ostanek. Kritika je upravičena, toda v PLANIKI povedo, da so za to krivi le zunanji momenti. Njihov razvojni oddelek, ki ima za pomoč tudi stalnega zunanjega sodelavca — priznanega modelarja iz Zahodne Nemčije, budno spremlja novosti modnega sveta v Evropi, dodaja še svoje zamisli in sestavlja kolekcije za posamezne sezone, ki prav nič ne zaostajajo za vodilnimi čevljarskimi modnimi hišami v svetu. Čutiti je stalno borbo za čim širši absortiment in za kvaliteto izdelkov. Prav kvaliteti bodo v PLANIKI posvečali največ pozornosti v naslednjem srednjeročnem programu. Da bo to res, govori tudi njihov program izobraževanja, ki je bil prejšnja leta precej zapostavljen. Zdaj imajo svojo šolo za čevljarske delavce — tudi obrat Turnišče jo ima — in tehnično čevljarsko šolo v sklopu Tekstilnega centra Kranj. Toda tudi ta stroka potrebuje višje izobraževalnih strokovnih kadrov. Z izobraževalno skupnostjo Kranj prav zdaj teko dogovori za ustanovitev oddelka višje šole za usnjarsko predelovalno področje. Upajo, da bo to vprašanje kmalu rešeno, tako organizacijsko kot finančno. Poseben poudarek kvaliteti bo dan prav v kranjskem obratu, kjer je od vseh čevljarska tradicija najdaljša. Pri novoustanovljenih obratih, kjer ta tradicija ni bila prisotna, pa bo večjega pomena predhodno izobraževanje, posebno še, v Turnišču in Tolminu, kjer vprihodnje načrtujejo večje zaposlovanje. Šest tozdov ima danes PLANIKA — industrijski kombinat Kranj, in sicer štiri proizvodne tozde v Kranju, Turnišču Tolminu in Lukovici, tozd trgovsko mrežo in tozd delovno skupnost skupnih strokovnih služb, v katerih danes združuje delo 2723 delavcev. Največji je kranjski tozd z 924 zaposlenimi, najmanjši pa Lukovica s 118 zaposlenimi, ki pa je obenem tudi namlajši njihov tozd. Zanimiva je tudi struktura zaposlenih; prevladuje namreč ženska delovna sila — 1618 žensk in 939 moških. Osebni dohodek prvih petih mesecev letos znaša v poprečju 3588 din, kar pomeni precejšnje izenačenje z drugimi večjimi kranjskimi podjetji. Direktno brizganje podplatov na čevelj pri nogometnem programu. Celotni plan proizvodnje' letošnjega leta so zastavili na 3 milijone parov - lani so jih izdelali 2,855.000 parov - torej le malo povečan prav zaradi poudarka na kvaliteti in bo zagotovo presežen, kar je tudi že pokazal 9 % preseg plana v I. polletju 1976. Kot smo že pisali, PLANIKA izvaža zelo intenzivno. Nad 60 % svoje proizvodnje. Vrednostno gre 70 % izvoza na klirinško področje, kjer je njihov najmočnejši odjemalec Sovjetska zveza, 30 % pa na zahod, kjer vodi v odvzemu Zahodna Nemčija. Količinsko pa gre ta izvoz ravno na polovico: polovica parov na vzhod, polovica na zahod. Kot povedo, bi bil ta izvoz lahko še večji. Celotno proizvodnjo bi lahko prodali ven in še več kot zmorejo narediti. Toda dobro se zavedajo, da zunanji trg tudi lahko zataji, zato se ne zanašajo nanj, temveč z ostalo 40 % proizvodnjo vestno zalagajo svojih 148 prodajaln širom po Jugoslaviji. Samo za ilustracijo naj povemo, tla so lani prodali v teh prodajalnah 2,309.000 parov obutve, od tega domače 936.000 parov, 1,373.000 parov pa je bilo dokupljene obutve od proizvajalcev, ki sami nimajo prodajaln ali pa drugih večjih proizvajalcev zaradi povečane izbire asortimenta. V bližnji prihodnosti bo ena njihovih večjih nalog odpreti še več svojih modernih prodajaln po Jugoslaviji, že obstoječe trgovine v večjih trgovskih centrih pa posodobiti, funkcionalno in estetsko^reurediti. Tudi njihova proizvodnja je močno odvisna od uvoza, kajti dobrega, mehkega usnja drobnice za vrhnje dele, kot so ševro in podobni materiali, doma skoraj ne dobiš več. Domači dobavitelji po vrsti ustavljajo ali zmanjšujejo proizvodnjo. To fino usnje in pa masa za poliuretanske podplate ter podplati so danes največja postavka na njihovi uvozni listi. Z zgraditvijo nove hale v velikosti 4000 kv. m za proizvodnjo podplatov — gradnjo bodo po vsej verjetnosti zastavili že takoj po dopustih in bo do konca leta nared — bo stekla povečana proizvodnja poliuretanskih podplatov, in sicer od 3000 v letu 1975 na 12.000 parov leta 1980. Prav tako bodo tu izdelovali gumene podplate in računajo na približno proizvodnjo 2500 parov letno. Nekaj opreme je že tu, dopolnili jo bodo pa z novo, modernejšo iz Zahodne Nemčije. Nova proizvodna hala -bo zaposlila okrog 140 ljudi — 80 jih bo iz stare proizvodnje, 60 pa novih. S to halo bo poleg proizvodnje poliuretanskih in gumenih podplatov rešen tudi problem prostora delavske restavracije, ki je sedaj zelo majhna in neprimerna. Ob občinskem prazniku čestita vsem delovnim ljudem kolektiv Planike. ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka čestita vsem občanom občin Kranj, Radovljica in Tržič k njihovemu prazniku JESENICE Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice, C. maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem in občanom, kupcem in poslovnim sodelavcem čestitamo za občinski praznik Jesenic in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnjem delu ' E3 \ lito UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA Ob 20-letnici obstoja vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik in želimo veselo praznovanje VGP Vodnogospodarsko podjetje Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice Ob občinskem prazniku občin Kranja i? Jesenic, 1. avgusta, čestita za praznik z naj' boljšimi željami Mercator Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič. Vsem delovnim ljudem želimo tudi v prihodnje veliko delovn»& uspehov, cenjenim potrošnikom pa tudi v prihodnje prip©1"0' čamo obisk in nakup v prodajalnah Mercatorja. Vse občane pa vabimo na ogled in nakup v času Gorenjske^ sejma v halo C, kjer ima Mercator svoj stalni razstavni prostor- Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita občanom za občinski praznik 9 ^ mednarodna špedicija in transport Koper filiala Jesenice in filiala Kranj čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporočajo se za svoje storitve Vodovod Jesenice Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom čestitamo za občinski praznik Jesenic ter jim želimo veliko delovnih uspehov Komunalno podjetje Kovinar Jesenice Vsem občanom z območja Jesenic čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Delovni kolektiv čestita prebivalcem občine Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinski praznik Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN KAMNIK lip bled \3w lesna industrija 1 64 260 bled ljubljanska c. 32 telefon:064 77384 .trgovina 77944 telegram lip bled telex:34 525 yu lipex Petek - 30. julija 1976 Glas - 21. stran mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo oglagni službi pri GLASU v Kranju in °a vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena •Balega oglasa je 20 din za 10 besed, Vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in *ahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtni-Cah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. "•e informacije dobite na telefon stežka 23-341. Turistično društvo Skofja Loka ■prejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam , prodam KRAVO, čisto simental-n' P° drugi telitvi, z mlekom. Pobočnik Janez, Mošnje 16 4729 Ugodno prodam OJAČEVALEC J" W za bas kitaro. Ogled od 15. ure aajje. Grmičeva 8, Cirče, Kranj 4730 rv.^odam 8 tednov stare nemške ^CARJE in nov BRZOPARIL-iN1K. Cirče 10, Kranj 4731 , Prodam SEME rdeče detelje. Pre-Oacevo 34 4732 zaradi popravila prodam večje gevilo ZASTEKLENIH OKEN. »ntof 73, Kranj 4733 A^rodam večjo količino rabljenega J^ICAKA. Hafner Majda, Zabni-Cft68 4734 p prodam ŽAGAN LES za »grušt«. r°*enik 3, Cerklje 4735 , prodam mlade PSE ovčjake. Za-Dret, Nasovče 30, Komenda 4736 y Prodam stare in mlade PAVE. 6ap0g 62, Cerklje 4737 > Prodam KRAVO, 4 mesece brejo. Lahovče 52, Cerklje 4738 Prodam SEMENSKO REPO. Ple-VeJ. Velesovo 9, Cerklje 4740 . Prodam 2 KONJA, 550 in 350 kg Jejka, 5 PRAŠIČEV 50 do 60 kg £*kih in več ODOJKOV. Krč Janez, *°Krški log 10, Kranj - Primskovo t> 4741 Prodam poceni 4 kv. m IVERIC 16 m 18 mm. Todorovič, Trojarje- Va U, Stražišče 4742 q Prodam skoraj novo opremljeno ^PALNICO. Naslov v oglasnem ^dalku 4743 Prodam črno-beli TELEVIZOR srenje, letnik 1975. Telefon 25-178 4744 .Prodam traktorski IZRUVAC za fornpir ali zamenjam za VOZ. Vo-p°vlje 7, Cerklje 4745 TELEVIZOR gorenje avtomatik in MAGNETOFON telefunken qUl de luxe poceni prodam. Telefon *5-124, po 18. uri 4746 -Prodam NOVA OKNA PO ZNI-fANl CENI: 8 kosov 65 x 85x 18 in 1 kos 44 X 75 x 13 s polkni za vikend au starejšo hišo; 4 kose 80x160x20 z 0rnarico za rolete; 1 kos 80x140x20 * °rnarico za platneno zaveso; 1 kos J40 X 140 X 6 za verando; 1 kos &5X 110X6 in 1 kos 100x150x 6. Pun-Seršek Jakob, Pot na Jošta 6, Kranj r, 4747 , Prodam 3 mesece brejo TELICO "^ano frizijko, Srdnja vas 12, Golnik '4748 Prodam KRAVO pred drugo telit-!?J? in 16 mesecev staro TELIČKO. ^aJevic Jože, Srednja vas 46, Šenčur 4749 .Prodam domače KISLO ZELJE, JU kg. Šenčur, Štefetova 18 4750 ^Prodam dobro ohranjeno TRO-JrELNO OMARO iz trdega lesa. JUŠnik Cveto, Beleharjeva 19, Šenčur 4751 »Prodam POROČNO OBLEKO 8t- 36. Kavčič, Suška c. 19, Šk. Loka 4752 . frodam PLASTIČNI ČOLN s pri-J^ico in MOTORJEM tomos 4. Uraksler, Sv. Duh 58, Šk. Loka 4753 .Prodam PUNTE, BANKINE, UESKE za opaž, nekaj LESA za ostrešje, protipotresne VOGALNI-*E in ELEKTROKABEL O 25. ^formacije na telefon 064 24-890 od 14-do 15. ure 4754 . Prodam BOJLER, 80-litrski. Šen-Cur, Gasilska 25 4755 Prodam 2 kompletni POSTELJI v?rnetnice. Šentvid Vižmarje, Ma-niee Romanove 11 4756 0 Prodam nov ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika. Zg. Besnica 68 4757 Ugodno prodam MEŠALEC za 5alto, večjo količino GRADBENEGA LESA za opaž in KRAJ-od lesa za ostrešje za opaž Jlkenda. Rozman, Poljšica 3, Podprt 4758 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadcja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja t - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din. Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRAVO po izbiri, brejo ali po teletu. Podreča 33 4759 Prodam GRADBENO DVIGALO. Šubic, Naklo 67 4760 Prodam TELICO simentalko. Velesovo 42, Cerklje 4761 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Dvorska vas 4, Begunje 4762 Lovci, prodam ANGLEŠKEGA PTICARJA »poenter«. Peternelj, Binkelj 21, Šk. Loka 4763 Prodam hladilno OMARO, 1000 litrov. Oglasite se na tel. 064 60-801 4764 Prodam komplet KNJIGE »Naša beseda« in starejši MAGNETOFON telefunken, 4-stezni. Pečnik, Tomšičeva 23, Kranj 4765 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, belo ZIBKO in SEDEŽ za dojenčka. Omersa, Valjavčeva 12, Kranj, telefon 23-322 4766 Ne pozabite na DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE Kozmetika Šinkovec, Kranj, Prešernova 19. Prodam PSA lesija, škotskega. Boštjančič Zvone, Župančičeva 31, Kranj 4552 Prodam zamrzovalno SKRINJO gorenje, 350-litrsko, Kožar, Zg. Seni-ca 26 a, Medvode • 4594 Prodam 3 leta starega KONJA, krotkega, dober za vleko, ter KRAVO z drugim teletom, dobro mlekarico, in PSICO, nemško ovčar-ko, staro 1 leto. Peternjelj, Izgorje 5, Žiri 4596 Prodam dobro ohranjena ČEVLJARSKA ŠIVALNA STROJA tip 31 k in 18 in cilinder. Breg ob Bistrici 2, 64290, Tržič 4625 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Uranič Andrej, Sp. Veterno 1, Tržič 4630 Poceni prodam KOPALNO KAD, globoko, še nerabljeno, 75 X 120 cm, in belo, malo rabljeno POMIVALNO MIZO z dvema nerjavečima koritoma. Roblek, Virje 11, Tržič 4660 Prodam KRAVO z drugim teletom. Ogled možen na pašniku v Golici nad Selcami, Zg. Besnica 20 4661 Prodam lepo, mlado KRAVO, v devetem mesecu brejosti. Podbrezje 129 4662 Prodam TRAVNIK v Tenetišah. Naslov v oglasnem oddelku 4663 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cešnjevek 3, Cerklje 4664 Po ugodni ceni prodam novo vezano OKNO 120 x 120, z roleto in skoraj novo TERMOAKOMULA-CIJSKO PEC 3 KW. Britof 209, Kranj 4665 Poceni prodam mlado KRAVO simentalko in BIKCA simentalca, starega 3 mesece. Sp. Duplje 37 4666 Prodam BIKCA 14 mesecev starega. Bizjak Franc, Predoslje 133, Kranj 4667 Prodam mlado KOZO, staro 3 mesece. Šenčur, Beleharjeva 18 4668 Ugodno prodam PSA dalmatinca z rodovnikom, 2 leti starega, vajenega v stanovanju. Telefon 44-510 4669 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Medvod. Naslov v oglasnem oddelku 4670 Ugodno prodam KRAVO po prvem teletu. Poljšica 26, Zg. Gorje 4671 Prodam LOVSKO PSlCKO teri-jerko z rodovnikom, 3 leta staro. Je mirna in odlična v jamarjenju. Nahtigal Ivan, Potoče 15, Preddvor 4672 Prodam PUNTE in nekaj BAN-KIN. Pipanova 10, Šenčur 4673 Prodam prenosni KASETNI MAGNETOFON philips in kupim ZASTAVO 750, letnik 70-72. Zapo-ge 11, Vodice • 4674 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo čez mesec dni teletila. Prebačevo 9, Kranj 4675 Prodam DNEVNO SOBO z dvema kavčema. Telefon 21-709 4676 Zelo pocenK prodam KUHINJSKE ELEMENTE. Ovniček Slavko, Zlato polje 8, Kranj ali Pot na Zali rovt 3, 64290, Tržič 4677 Prodam namizni, kombiniran, nerjaveč ŠTEDILNIK. Breg ob Kokri 22, Preddvor 4678 • Prodam 2 KRAVI : s teletom in pred telitvijo ter PRIKOLICO za avto. Luštrek, Ladja 28, Medvode 4679 Prodam KONJA haflingerja, sposobnega za vsa kmečka dela. Perko Vinko, Visoče 7, Tržič 4680 Prodam dobri KRAVI: črno po teletu ali simentalko in kuhinjski ŠTEDILNIK kiippersbusch. Cut, Žirovnica 4681 Prodani KRAVO, čisto simentalko s teletom. Pogorov, Žirovnica 53 4682 Prodam KRAVO s teletom. Kod-ras. Selo 33, Žirovnica 4683 Prodam PLOŠČE ZA OBLAGANJE »cokla« fasade 30 kv. m po zelo nizki ceni in ŠTEDILNIK na trdo gorivo na 2 plošči. Repovž Anton, K oroška 67, K ran j 4684 Prodam KULTIVATOR in OBRAČALNIK za pasqalija. Mače 1 4685 Prodam nova VRATA Jelovica 65 X 200, PESEK za teranovo in TRAJNOŽARECE peči. Ul. Tatjane Odrove 5, Kranj *4686 Prodam dvobrazdni TRAKTORSKI PLUG PTO-2 in štiridelne BRANE IMT, vse novo. Cirče 29, Kranj 4687 Prodam mlado KRAVO s teletom. Treven Andrej, Zabnica 69 4688 Prodam DESKE ZA NAPUŠC 50 kv. m, mizarski kombiniran SKOBELJNI STROJ (emco). Črnivec 18, Brezje 4689 Prodam ŠOTOR za 6 oseb. Informacije tel. 26-959 Kranj Prodam KRAJNIKE 3 kub. m. Jezerska 46, K ranj kupim Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Šk. Loki ali bližnji okolici. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Nujno« • 4782 Kupim TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, komplet ali samo ČRPALKO. Naslov v oglasnem oddelku 4710 Kupim GRADBENO PARCELO po možnosti z urejeno lokacijsko dokumentacijo v okolici Medvod. Mihovec, Ladja 4, Medvode 4633 Kupim rabljen i STRUŽNICO z za les. Volčjak, Virmaše 31, Sk. Loka 4634 Kupim BREJO SVINJO ali dam v zameno tudi PRAŠIČA za dopi-tanje. Mrak Anton, Studenčice 5, 61215, Medvode 4711 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4712 DESKE, suhe, debeline 3 cm, smrekove, hrastove, brestove kupim. Mizarstvo Hafner, ZasaVska c. 2, Kranj 4713 vozila Prodam DELE ZA SPAČKA. Prebačevo 5 4767 Prodam MOPED na 2 prestavi, Golniška 16, Korkica, Kranj 4768 Prodam KARAMBOLIRANO ŠKODO, letnik 1971. Marija Lazar, Lahovče 48 4769 Prodam PERKINS 4-cilindrski motor in 4 nove GUME 750 X 20. Cerklje 285 4770 Prodam SEDEŽE za zastavo 750 de luks, PRIKLJUČEK za prikolico, MENJALNIK in drugo. Vopovlje 7, Cerklje 4771 Prodam AMI 6, letnik 1968, registriran do februarja 1977. Vrhovnik Tone, Sv. Duh 76, Sk. Loka 4772 Prodam SIMCO 1000 GLS, registrirana do oktobra. Gvardjančič Dušan, Reteče 51 a, Šk. Loka 4773 Prodam AMI 6 break po delih in R-8 v voznem stanju, registriran do decembra 1976. Dolinar Tone, Zg. Senica 15, Medvode 4774 Prodam nov prvi LEVI BLATNIK in VRATA, STREHO ter POKROV motorja za NSU 1200. Krek, Volča 13, Poljane nad Šk. Loko 4775 Prodam skoraj nov TRAKTOR goldohl universal, pogon na vsa 4 kolesa, moč 30 KM. Spruk, Lenart 4, 64207, Cerklje 4776 Prodam MOPED na 3 prestave, dobro ohranjen, Zlebir, Poženik 31, Cerklje 4777 Prodam dobro ohranjen MOPED T-2. Sp. Brnik 54, Cerklje 4778 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO in ŠKODO po delih. C. na Klanec 61, Kranj 4779 FIAT 600 D, prodam. Vasiljevič Dušan, Smlediška 1, Kranj 4780 Poceni prodam AMI 6, letnik 1966. Škofic Jože, Golniška 2, Kokrica * 4781 Kupim malo rabljen OSEBNI AVTO VVV 1200. Zeleznik Rudi, Breznica 15, Šk. Loka 4639 JAWO 350 ccm in DELE za AMI 8 ugodno prodam. Finžgar Drago, Begunje 128-a 4690 Prednji KOŠ za VOLKSVVAGEN, letnik 1961, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4691 Prodam MOPED na 2 prestavi, brez izpita. Zg. Bitnje 168, v jami, pri Gasilskem domu 4692 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, malo karambolirano, v voznem stanju ali tudi po delih. Roblekovo naselje 19, Radovljica 4693 Prodam TAM-a 5000, po zelo ugodni ceni. Stanovnik. Zminec 54, Šk. Loka 4694 Prodam PRIKOLICO na 2 kolesi s prostornino kesona do 1 kub. m, primerna za manjši traktor. Pretnar Filip, Podbrezje 53, nad trgovino Zglasite se popoldan od 15. ure dalje 4695 Prodam komplet STROJ M ZASTAVO 750 in razne del«. Smlednik ka 112, Kranj 4696 Prodam KATRCO, LETNIK 1969, v nevoznem stanju. Švegelj, Ljubno 28, 64244, Podnart 4697 Prodam skoraj novo AVTO PRIKOLICO za osebni avto. Pivk Anton, Dobračeva 102, Ziri 4698 Prodam AVTO ZAPOROŽEC, letnik 1975. Kodorovič Silvo, Cankarjeva 1, Tržič 4699 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. H rastje 187, Kranj 4700 Prodam malo rabljene DELE za SIMCO 1000. Britof 49, Kranj 4701 Prodam AMI-8, letnik 1971. Telefon 22-637, popoldan 4702 Prodam skoraj novo AVTOPRI-KOLICO. Nosilnost 1000 kg. Cela kovinska. Po želji naredim tudi priključek za avto. Mencinger, Alpska 68, Lesce 4703 Prodam 2 MOPEDA, brez izpita in 2.ovci. Zg. Bitnje 194, pri Puškami 4704 Prodam FIAT 850 šport, letnik 1969. Kristane Jože, Štefetova 19, Šenčur 4705 Kupim dobro ohranjen FIAT 124, letnik 1972 naprej. Naslov v oglasnem oddelku 4706 Poceni prodam ZASTAVO 750, komplet ali po delih. Golniška 15, Kokrica 4707 KAMP PRIKOLICO brako ugodno prodam. Križnarjeva pot 5, Kranj 4708 Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973-74. Oddati ponudbe pod »Delno na kredit« 4709 posesti Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Zupan, Križe 54 4783 Na Cesti 1. maja na Jesenicah prodam GARAŽO. Informacije; Jesenice, Savska 18 4784 Zamenjam HIŠO, GOSPODARSKO POSLOPJE in 10 ha ZEMLJE za hišo kjerkoli na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 4785 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 4786 Prodam HIŠO s tremi komfortnimi vseljivimi stanovanji in garažami. Naslov v oglasnem oddelku 4787 Manjšo, starejšo, osamljeno KMEČKO HIŠO, kupim. Oddati ponudbe pod »Na Gorenjskem« 4726 Prodam GARAŽO v Groharjevem naselju v Škofji Loki. Informacije: Partizanska 40/43, Šk. Loka 4727 Prodam PARCELO, primerno za vikend, na Dolenjskem. Poizve se Pivka 13, Naklo 4728 stanovanja Dijakinja išče ogrevano SOBICO v Šk. Loki ali Poljanski dolini. Oddati ponudbe pod »1. september« 4788 Iščem prazno SOBO. Janša Jakob, Bolnica Begunje 4789 NEOPREMLJENO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju in okolici išče mlad uslužbenec. Oddati ponudbe pod »Avgust« 4790 Študentka išče SOBO v Kranju ali okolici. Kuret Andreja, Kidričevo 15 62325, Kidričevo 4226 Študentka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Dobnik Drago, Kun-gota 38, Kidričevo 4227 Visoko izobražena zakonca s štiriletnim sinom IŠČETA GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju. Oddati ponudbe pod »Čimprej« 4717 Dvosobno STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno v Kranju, VZAMETA V NAJEM za daljšo dobo dve intelektualki. Oddati ponudbe pod »Cena po dogovoru« 4718 Mlad zakonski par IŠČE SOBO ali skromno stanovanje. Ručigajeva 5, Primskovo 4719 Miren dijak IŠČE SOBO za nemoten študij v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: Pire Stojan, Budanje 18, 65271 Vipava 4720 obvestila ROLETE: lesene, plastične in žaluzije, naročite pri ŠPILERJE-VI H, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-610 2417 IZRENDA PRILOŽNOST! Kvalitetno, poceni dobite v enem dnevu fotografije za vse legitimacije. Razvijam vse vrste filmov in izdelujem fotografije. Foto ŽIVULOVlC, 1. avgusta 5, Kranj, telefon 22-091 3924 GRADITELJI! Za gradnjo vaše hiše vam preskrbim vse vrste zidne OPEKE Ljubljanskih opekarn in STREŠNIK novoteks. Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), telefon 25-579 3982 Obveščamo, da bo PEK ARIJA v Šenčurju ZAPRTA zaradi popravil od L dO 31. avgusta 1976 4591 Cenjene stranke obveščam, da bo LOKAL ZAPRT nd 26. julija do 2. avgusta. Se priporoča FRIZERSKI SALON »Punka«. Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj 4592 Izjavljam, da NISEM PLAČNIK DOLGOV, ki jih je ali bi jih napravil moj mož Kavčič Jože, Zasip 68, zaposlen v Žito Lesce. Vidic-Kavčič Tončka, Zasip 68 4714 Prevzamem vsa ZIDARSKA ir FASADERSKA DELA. Mehmed Ješaraj, Zeleška c. 24, Bled 4715 Zika Balaneskovič vas vabi v PRENOVLJENO GOSTIŠČE »PO-SAVEC«, znano po žabjih in ribjih specialitetah, odojkih in specialite-tah na žaru, na VRTNI PLES v nedeljo, 1. avgusta, ob 18. uri. Za ples in razvedrilo igra priznani Tržiški vokalno instrumentalni kvartet 4716 ČISTITI grem stopnišča na Planini ali Vodovodni stolp. Oddati ponudbe pod »Čiščenje stopnišč* 4791 Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064 60-801 4792 prireditve Društvo upokojencev SENCUR vabi vse svoje člane in tudi druge krajane na SLOVESNO OTVORITEV svojega doma v nedeljo dne 1. avgusta 1976 ob 11.30. Vabimo tudi organizacije s svojimi prapori 4721 Gasilsko društvo Lahovče priredi v nedeljo, 1. avgusta, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Igra ansambel TRGOVCI. Vabijo lahovški gasilci! 4722 Gasilsko društvo Olševek-Hote-maže prireja VELIKO VRTNO VESELICO. Prestavljena je zaradi dežja na nedljo, 1. avgusta 1976. Začetek ob 15. uri na vrtu LOGAR MIHA. Keglanje za jarca, bogat srečelov, jedača in dobra kapljica. Za razvedrilo in ples pa poskrbi ansambel KORALI. Vljudno vabijo gasilci! 4723 OOZSMS in mladi gasilci Pod-, brezij prirejajo v nedeljo, 1. avgusta, 1976 pred gasilnim domom v Podbrezjah VELIKO VRTNO VESELICO. Za ples bo poskrbel od 16. do 23. ure priznani ansambel MODRINA. Bogat srečelov in kegljanje za ponv kolo bosta popestrila prireditev. Vabljeni! 4724 Gasilsko društvo Nemški rovt nad Bohinjsko Bistrico priredi v nedeljo, 1. avgusta 1976, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel »Jevšek« 4793 OO ZSMS Vodovodni stolp prireja plese ob SREDAH, PETKIH in SOBOTAH od 18. do 22. ure. Plesi bodo na letnem kopačišču, zato jih bomo v primeru slabega vremena priredili naslednje dneve v tednu. Vabljeni! 4794 Gasilsko društvo ZABNICA obvešča, da bo PONOVITEV VESELICE (preložena zaradi slabega vremena) v nedeljo, 1. avgusta 1976, ob 15. uri. Igra ansambel »Henček« 4795 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra an-ambel »Nautilus«. Vljudno valjeni! 4796 Gostilna Krištof Predoslje prireja v soboto zvečer ZABAVO. Igral bo trio »Matija«. Valjeni! 479i ostalo Iščem POSOJILO din 30.000. Vrnem po dogovoru. Kličite tel. ( 25-357. Nujno! 4725 loterija V)Jt 00 44740 :w4(io 707400 62281 «7151 75001 778891 12 662 982 16372 86292 06082 72762 303132 2;) 313 66373 2850:1 .r)2!»«:i 11083 685363 84 64 28621 25454 62504 32364 67-171 76634 278934 «<¥>•>-1 30 860 1000 10000 600 600 800 150000 20 60 60 600 600 800 1000 10000 40 100 600 800 MIK) 1000 KKKKI 20 50 600 800 800 1600 1000 1600 10000 T, o 55 95 6275 01705 .19505 16615 062696 36 76 4426 97366 256916 178096 475226 7 56427 47607 186247 399817 713667 1.12307 8 72878 66678 56236« 389 2019 133» 58168 98138 728059 119259 ■o -O «J 20 20 500 600 800 5000 10000 20 36 300 800 10(XK) HMKM) 10000 10 600 1000 10000 10000 IOOOii KHMK) 10 600 5000 10000 60 300 500 600 800 KKKH 10000 22. stran — Glas Petek - 30. julija 1976 nesreče Nenadoma pred avto V nedeljo, 25. julija, ob 21.45 se je na regionalni cesti med Bledom in Boh. Belo pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Pungarčar (roj. 1922) iz Ljubljane je vozil proti Bledu. Na ravnem delu ceste v kraju Mačkovec mu je z desne strani nenadoma skočil pred avtomobil Slavoljub Vasic (roj. 1957) vojak iz Boh. Bele. Voznik je skušal z zaviranjem in zavijanjem nesrečo preprečiti, vendar je kljub temu pešca zadel in zbil. Vasic si je v nesreči zlomil obe nogi in se zdravi v jeseniški bolnišnici. Cesta ni bila prosta V sredo, 28. julija, ob 17.30 se je na Potokih pripetila hujša prometna nesreča. Voznik kolesa z motorjem Anton Soklič (roj. 1956) s Potokov je zapeljal na magistralno cesto, ne da bi se dovolj prepričal, če je prosta. Vtem je iz smeri Potokov pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Pfajfar (roj. 1938) z Jesenic in kljub zaviranju trčil v voznika Sokliča. V nesreči si je Soklič zlomil nogo. Nezgoda pri srečanju V sredo, 28. julija, ob 14.35 se je na lokalni cesti v Britofu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Darjan Grilenc (roj, 1962) iz Kranja je peljal proti Britofu. V levem delno preglednem ovinku pri hiši št. 203 se je srečeval z voznikom kolesa z motorjem Vilkom Bučanom (roj. 1962) z Britofa, ki se je pred srečanjem ozrl, pri tem pa zapeljal nekoliko v levo, tako da sta se voznika oplazila. Zaradi tega sta oba padla: Bučan se je huje ranil, voznik Grilanc in njegov sopotnik Igor Kreačič iz Kranja pa lažje. L. M. Po pretepu umrl v bolnišnici V nedeljo, 25. julija, je v ljubljanski bolnišnici za posledicami pretepa umrl Lovro Podobnik (roj. 1933) z Dobrave pri Gorenji vasi. Pet dni pred tem je bil Podobnik v skupini osmih delavcev Komunalnega servisa Gorenja vas, ki so se s kombijem po delu vračali iz Škofje Loke v Gorenjo vas. Med potjo so popivali na Visokem, kjer naj bi spili 6 litrov vina, nato pa še 2 litra v gostilni Na Vidmu v Poljanah. Ko jih je kombi pripeljal v Gorenjo vas, so delavci izstopili. Med izstopanjem pa sta se sporekla Podobnik in Milan Martinčič (roj. 1949) s Podgo-re. Podobnik je Martinčiča z roko udaril po obrazu, ta pa mu je udarec z roko vrnil, tako da ga je zbil po tleh. Zaradi močnega udarca in padca na tla je Podobnik obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je čez pet dni umrl. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti - tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, brata, strica, starega očeta in praočeta Valentina Jurčiča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Najlepša hvala lovski družini Križna gora za poslednje spremstvo, izkazano čast in poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Stare Loke za veliko požrtvovalnost in pogrebni obred. Hvala tudi organizaciji ZB Stara Loka za izrečeno sožalje, kolektivu Gorenjske predilnice in pevcem za žalostinke. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cilka, sinovi Rudi, Polde in Francelj z družinami, sestra Milka, nečaki, vnuki in pravnukinje Križna gora, Stara Loka, Bitnje, Dol, Kranj, 26. julija 1976 Alpinistične novice VRNILI SO SE IZ CENTRALNIH ALP Veliko poslabšanje vremena, ki je zajelo domala celotno Evropo, je skoraj vse naše alpiniste prisililo tudi na vrnitev iz Centralnih Alp. Ze sicer slabim pogojem zaradi majhnih količin snega so se pridružili še nemogoči vremenski pogoji, zato so bili le redki, ki so jim uspeli vzponi v visokih gorah francoskih in švicarskih Alp. Prva sta se iz berninske skupine vrnila Franci Gselman in Rafo Gartner. Prečila sta Piz Palu 11 k III. Poleg tega sta opravila še tri lažje vzpone na skoraj 40(X) m visoke berninske vrhove. Brata Stremfelj in Peter Markič (AO Kranj), ki so med prvimi prišli v Chamonix, so izkoristili zadnje dneve lepega vremena in opravili lep vzpon v steni Les Courtes. V K) urah so ponovili Avstrijsko smer, ki je ocenjena s V—. Stena pa je visoka 850 m. Razmere so bile izredno slabe. Zaradi taljenja ledu se je znižala višina argentierskega ledenika, povečala pa se je tudi krajna poč, zato so bili prisiljeni, da vstopijo kakih 100 m levo, kar je občutno podaljšalo njihov vzpon. Razmere so se izboljšale šele v višini nad 3600 m, kjer je bil nov sneg, ki je omogočil lažje napredovanje. Zabeleženih je bilo še nekaj poizkusov in vzponov na bivake, ki pa so se zaradi vremenskih obratov končali z težkimi umiki. STENA MATERHORNA Slovita severna stena Materhorna še vedno predstavlja eno najtežjih preizkušenj v ledu. Prva plezalca — brata Schmkl sta za svoj vzpon kot ena redkih alpinistov prejela tudi olimpijsko medaljo. Prvi jugoslovanski vzpon sta leta 1962 zabeležila Branko Pretnar in Tone Sazonov. Drugega pa leta 196.1 Ante Mahkota in Nadja Fajdiga. Kranjčanka Nadja Fajdiga je bila prva ženska, ki se je povzpela preko severne stene Materhorna in se je z vzponom uvrstila v sam vrh svetovnega ženskega alpinizma. Prva sta v celoti ponovila smer bratov Schmid Janez Kunstelj in Bine Mlač. V sredo in četrtek 14.— 15. julija sta znova dve slovenski navezi Nejc Zaplotnik (AO Kranj) in Ivč Kotnik (ŠAO) ter Viki Grošelj in Danilo Cedilnik (AO Matica) v celoti ponovili smer bratov Schmid. Vstopili so v sredo ob 22. uri zvečer. Razmere so bile zelo težke, v zgornjem delu pa jih je oviral še nov sneg. Zaradi tega je bila druga naveza prisiljena na bivak razstežaj in pol pod vrhom. Nejc in Ivč pa sta že v četrtek izplezala. ISKRAŠI V VALIŠKIH ALPAH 16. julija je odpotovala iz Kranja v Cervinio številna skupina planincev PS Iskra, katerim so se pridružili še nekateri drugi člani PD Kranj. Nameravali so se povzpeti na Matterhoran, vendar tudi njim vreme ni bilo naklonjeno. Zato so se 18. 7. v celoti povzpeli le na štiritisočak Breithoren. Le Marjanu Ručigaju z dvema planinkama iz Elektromehanike je naslednji dan uspel Se vzpon na drugi najvišji vrh Alp — 4634 m visoki Dufour-Spitze. Domov so se vrnili 22. julija. F. Ster Igra z detonatorjem V torek, 27. julija, ob 15. uri sta se v kleti domače hiše v Podlubniku v Škofji Loki igrala 8-letni Anton Zarnik in njegov 7-letni brat Roman. V kleti sta našla nekaj fulminacijskih detonatorjev za razstrelivo. Enega sta privila v primež in prežagala z žago za kovino; del odžaganega detonatorja sta ponovno privila in stisnila tako močno, da je eksplodiral. Drobci so lažje ranili Anton Zamika, brat Roman pa je dobil le manše praske. ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi ljubega sina in bratca Klemena Škvorca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili v njegov prerani grob. Najlepša hvala sodelavcem tovarne Plamen in osemletki »Staneta Žagarja« iz Lipnice za podarjeno cvetje ter Gasilskemu društvu Sr. Dobrava za podarjeno cvetje in organizacijo pogreba. Posebno se zahvaljujemo dr. Cernetu, g. župnikom: Romanu Mihorju, Alojziju Zabkarju in Jožetu Škvorcu za pogrebni obred in poslovilne besede, govornikoma Vidic Alojzu in Poljšak Dušanu ter pevcem »Staneta Žagarja« iz Krope. Še enkrat vsem najlepša hvala. Neutolažljivi: mamica, očka, sestra in bratec Srednja Dobrava, 22. julija 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Ivana Vrečka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Prisrčna hvala g. kaplanu za opravljeme pogrebne molitve in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Žalujoči: žena Slavica, hčerki Andreja in Marjeta z družinama Kranj, 24. julija 1976 Ohrid Nedelja popoldne na Tavčarjevi 17 v Ljubljani. Same tuje obraze vidim in kar bojim se, kako se bomo razumeli. Sicer pa se tudi ostali nagrajenci — oddaje Pisani svet držijo vsak zase. Počasi se začnemo spoznavati med seboj. Kmalu zveš, kdo je bil nagrajen za spis, pri katerem si mislil, da boš izbran sam, kmalu prisluhneš govorici, ki je povsem drugačna od tvoje. Po poslavljanju in polurni zamudi (kje pa ste že videli kakšno stvar narejeno pravočasno?) smo se začeli prebijati skozi nedeljsko Ljubljano. Cija, naša pazilka, tako jo je krstil njen sin Domen — nam kljub negodovanju razdeli tablete, Jože, član snemalne ekipe pa nas medtem zabava. Zaradi protestov Katarine — redaktorice oddaje Pisani svet. Marka — pomožnega snemalca pa tajnice Miše se počasi pomirimo in na Cijin nasvet kmalu zaspimo. Smo na poti proti Beogradu in 10-dnev-nim počitnicam na Ohridu. Ste že spali v avtobusu? Prav nič udobno ni in če ravnaš tako lahkomiselno kot smo mi, te sredi noči prebudi oster mraz. Nič ne pomaga, šofer ne bo ustavljal samo zaradi tebe, zato raje poskusi zaspati, ne glede na neobičajno lego in stalno spraševanje, koliko časa še in kje smo. Zagreb v noči — eno samo morje luči. Nekatere brez pravega reda, druge pa v enakomerni razdalji postavljene ob cesti. Kakšen je šele podnevi, si misliš ves navdušen, pa te kmalu mine, ko naprej ne vidiš drugega kot temo, ki se razredči šele okoli Srem-ske Mitrovice, ko se začne daniti. Je to sploh mesto, se sprašuješ, ko gledaš razpotegnjeno vrsto hiš in brskaš po spominu, kakšen je zemljevid Jugoslavije v tem delu Srbije. Kakšen? Zelen in to upravičeno, si misliš, ko gledaš ravnino, ki je nisi vajen, pa jutranjo meglo, nastalo zaradi močvirnate zemlje. Tu je pa kakor v nadaljevanki Gruntovčani, se ti posveti, ko mimogrede ošineš nekaj hiš zraven ravne črte dreves. V Beogradu smo dve uri prezgodaj. Nič zato, bomo pač čakali. V nekdaj briljantnih hlačah, zdaj pa v nekakšnem umazanem in povalja-nem kosu blaga (davek avtobusu) paradiraš mimo začudenih tujcev na letališču in ogleduješ TV sprejemnik, na katerem so označeni prihodi in odhodi avionov. Po dveh urah čakanja (aviona kljub označenemu času prihoda še ni) se zapano usedeš na fotelj in brez upanja strmiš v kazalec, ki prav nesramno brezbrižno označuje čas v zamude. Po zvočniku se stalno oglaša stevarde-sa, ki kliče potnike za Stuttgart, London, ... Presneto, kaj pa mi? Po uri in pol zamude končno le sediš v avionu, razočaran nad njegovo notranjščino. V filmih so tako bleščeči, tu pa se voziš v nekakšnem zaboju, v katerem stevard stalno opozarja potnike, naj vendarle oddajo prtljago v »trebuh« aviona. Vmesna postaja — Skopje. Sploh kaj vem o njem. Nič, razen tega, da je moderno mesto, zgrajeno s solidarnostjo ljudi vsega sveta ob katastrofalnem potresu leta 1963. Po kratkem postanku spet letimo na višini 7500 m in po približno dvajsetih minutah leta pristanemo na ohridskem letališču, kjer nas čakajo ohridski pionirji, ki nam zaplešejo in zapojejo tako, da kljub utrujenosti le strmimo. Ko se oglasimo mi, se zdimo sami sebi, smešni, pa tudi Makedonci se prizanesljivo smehljajo. Kaj bi to! Huje se nam je zdelo to, da smo spet morali čakati na avtobus, ki nas je potem prav počasi in z največjo previdnostjo pripeljal v Peštane, kraj, ki je od Ohrida oddaljen približno petnajst kilometrov. Nastanili smo se v hotelu Desaret, kjer smo preživeli nadaljnje počitniške dni. Ohrid je precej podoben kakšnemu obmorskemu kraju. Ulice so sicer tlakovane in nekoliko vzpenjajoče, vendar so precej širše. Ohrid se prvikrat omenja kot Lihnidos — Svetlo mesto, o njegovem nastanku pa kroži več legend, ki smo jih poslušali v eni številnih cerkva v Ohridu. Baje so ljudje, ki so morali nositi vrče z vodo po precej navpično postavljeni ravnini, vedno tarnali: »O, hride!«. Nastanek mesta pripisujejo še besedam carja Samuela, ki naj bi jih izgovoril na smrtni postelji. Ena izmed teh je gotovo prava, vendar si mi zaradi tega nismo belili glave. Ohrid je poln zgodovinskih spomenikov. Ko smo prej preučevali prospekte, se nam je zdelo neverjetno, da bi jih kakšno mesto imelo toliko, pozneje pa nam je za podroben ogled vseh zmanjkalo časa. Ohridske znamenitosti so narfl razkazovali pionirji, vendar smo kaj kmalu ugotovili, da bi se znašli tudi brez njih, kajti svoj kraj so poznali zelo slabo. Prva cerkev, ki smo J° obiskali, je bila »crkva Bogorodice Bolničke«. Uporabljali so jo samo za poroke, cerkev njej nasproti (sV-Jovan Kaneo) pa le za pogrebe. Ni kaj, smo si bili edini, tem de* narja ni man jkalo. Obe sta, kakor tudi vse ostale polne fresk iz 15., 14> in 19. stoletja. Naslikane so druga čez drugo, vendar so kljub razni"1 tehničnim postopkom dobro ohranjene. Vse cerkve v Ohridu imaj° poseben prostor, pregrajen z leseno steno (največkrat je to iz orehovega ali kostanjevega lesa) vso poslikano in izrezljano. V prostor za zidom prideš skozi lepo izrezljana vrata, k* so podobna onim iz raznih salonov divjega zahoda. Ko vrata zanihajo za teboj, se znajdeš pred miz°» pregrnjeno z žametnim prtom-Slavnostno vzdušje te kmalu mine. ko na njej zagledaš bakren krožnik z denarjem. Tudi duhovniki morajo imeti korist od turistov! Po vsem Ohridu in najbrž tudi po vsej Make* doniji si služijo denar na tak način-Grobnico, v kateri naj bi ležal kakšen svetnik, proglasijo za ustre-zajočo raznim željam pod pogojem; da v režo v grobnici spustiš nekaj denarja. Dvomim, da bi denar ostal pri ubogih, počitka in miru želečin kosteh. Ena najbolj znanih cerkva (v prospektih Ohrida se pojavlja največkrat) je cerkev sv. Sofije. Zgrajena je v več nadstropij, s katerih iahk° občuduješ panoramo mesta. Zaradi akustike v njejprirejajo znano vsakoletno prireditev Ohridsko leto. Po rahlo vzpenjajoči poti sm° prišli do narodnega. muzeja. Na» snemalec Vitan je imel tu polne roke dela, ko je iz nadstropja v nadstropje snemal narodno nošo, razne P°s0' de in orožje, za na vrh pa notranjo^ prave makedonske hiše. Ko sm0 sedeli na dolgi in niti ne preveč udobni klopi, smo se spomnili, °-a smo moško makedonsko narodno nošo videle šele tu, v muzeju. Žensk* so tudi na ulicah oblečene v noše, k1 so sestavljene iz dolge obleke, na**' jene iz starega, grobega platna. P°°-njo imajo kakšen pulover, čez P* tuniko ali brezrokavnik iz domače volne in predpasnik. »Kako zdržijo?« smo se začuden0 spraševali, ko smo premočeni J? kože (zaradi vročine) zavili v slaščičarno Korzo, eno izmed mnogi11 v Ohridu. Kadar imajo otroci denar, imajo trgovci.semenj, pravi star pr*' govor in mi smo ga potrdili. Pa n« samo v slaščičarni, kjer smo se najedli makedonskih slaščic, ampa* tudi v zlatarni. »Nekaj moram0 vendar prinesti domov,« smo se govarjali, ko smo videli Cijo zmajevati z glavo. Sicer pa so zlatarsK izdelki cenejši kot pri nas. Izjem0 smo naredili le pri frizerju in fotografu. Šele zdaj se nam je posvetu0' zakaj so Makedonci, ki smo 1") srečevali vsak dan na ulicah, tak ostriženi. Ce bi pri nas imeli na vsakem koraku frizerja, na vsakem drugem fotografa, vmes pa zaraa turizma še kakšnega zlatarja, najbrž ne bi bili prav nič drugačni. Ker se nam je čas za ogled izteke', smo odšli na postajo, od koder se Je videlo jezero, ki se nam je v začetku zdelo zelo mrzlo. V hotelu so zatrjevali, da še nikdar v juniju jezer0 ni imelo tako nizke temperature-V enem od slabih dni smo šli na ribolov. Vse to in še več je posnela tudi snemalna ekipa RTV Ljubljana-Zato je šlo veliko metrov filma-Koliko pa ga je šlo v nič zaradi zme' denosti žrtev, pa sploh nismo vedeli; Ribič, ki je potegnil ven nekaj, dobrin rib in jegulj, je moral zaradi varnosti posnetkov mrežo nekajkra1 spustiti, tako da smo se že pošten0 bali, da bomo ostali brez njih. K° smo jeguljo končno poskusili, so ^ nam podaljšali obrazi, pa čepr£ nam je ribič zatjeval, da jih velik0 izvažajo v Nemčijo, Francijo, ŠviC° in druge severne države. Sicer pa Ohridu ne žive samo jegulje, ampaK še 16 drugih vrst rib, med drugi01 plašice — ribe, iz katerih izdeluJeJ° znane ohridske bisere. Najstarejši 10 baje najboljši izdelovalec biser°v v Ohridu nam je povedal njegov° zgodovino. Neki Makedonec se Je naselil ob Uralskem jezeru, se tu naučil izdelovati bisere iz lusk rib plašice in delo nadaljeval ob Ohridu, kjer so prav tako kot ob Uralu živele te ribe. Obrt se je nadaljevala in ofi najstarejši izdelovalec biserov ima seveda naj-najboljše bisere in zat se jih kljub ceni splača kupiti. M smo jih. (Se bo nadaljevalo) Irena Hribar -f Petek - 30. julija 1976 Glas — 23. stran Pogovor tedna Borut Petrič: Še v tej sezoni pod 16 minut KRANJ — Nas najmlajši olimpijski potnik nasploh pa najmlajši udeleženec olimpijskega rekordnega plavalnega sporeda Borut Petrič se že od ponedeljka Jteprej v domačem letnem bazenu v miru pripravlja na letos se eno največje tekmovanje v Evropi — mladinsko prvenstvo, ki bo od 5. pa do 8. avgusta v °orveAkem glavnem mestu Oslu. Svoj prvi olimpijski krst v Montrealu je odlično Prestal, saj je v svoji standardni disciplini 1500 m kravi izboljšal svoja državna r«korda. Novi znamki sta 15:03,92, v vmesnih 800 m pa je izplaval 8:27,36. S tema akordoma je vsekakor upravičil svoj nastop v Kanadi. Mnogi so pričakovali rezultat izpod magičnih šestnajst minut, toda splet okoliščin je bil drugačen kot si P« mislijo drugi. In kaj meni Borut o tej predstavi? »Pred startom sem se počutil odlično pa tudi prvi zamahi so kazali na boljši rezultat kot sem ga dosegel. Toda pri 750 metrih na obratu mi je popustil zgornji rob °cal in začela so se mi rositi. Mislil sem, da se bo to v nadaljevanju popravilo. No, °d 800 metrov naprej je slo vse po zlu, nisem več videl in obračal sem na slepo. Če ?e bi bilo tega spodrsljaja, sem prepričan, da bi bil rezultat izpod šestnajst minut, čeprav tega nisem dosegel, sem prepričan, da sem dobro opravil svojo nalogo.« S kakšnimi vtisi se vračaš iz daljne Kanade? »Vsekakor z odličnimi, ki pa niso se povsem urejeni. Vse je bilo tako kot se za *° tgala' predstavo tudi spodobi. Presenetila me je njihova .pedantnost' pri op8anizaciji, pri odličnih pogojih za trening v vseh štirih bazenih. Hrana in izbira v Olimpijski kuhinji je bila tako raznovrstna in izvrstna, da se je bilo težko odločitvi, kaJ bos dal pod zob. Vsega je bilo toliko, da se nisem najbolje znašel in domov prišel *a dva kilograma lažji. Toda ne od stradanja, temveč od vsega malo.« »Veličastna je bila otvoritvena slovesnost in njen olimpijski stadion. Ko smo z ?a,*'m zastopstvom prikorakali v polni avditorij, sem se počutil tako majhnega, nebogljenega. Dvakrat sem bil tudi v samem Montrealu, je čudovit, toda za poj žep predrag. Cene so res, .ameriške'. S spanjem — razlika je pet ur — nisem lOiel težav, težje sem se spet privadil na nas jugoslovanski čas.« Pred tabo je mladinsko evropsko prvenstvo v Oslu. Meniš, da boš osvojil naslov najboljša na 1500 m in 400 m kravi ter na 200 m delfin? »Optimistično sem razpoložen in dobro pripravljen. Realno gledano sem v obeh 1,8c>plinah lahko na najvišji stopnički, kolajno pa si obetam tudi na 200 m delfin. *u če bo vse po sreči, pričakujem rezultat na 1500 m kravi z novim rekordoml« Petrič je že spet na poti. 2e danes je odpotoval v Beograd na člansko državno prvenstvo. U<1 tu pa ga bo pot peljala naprej v Oslo in na še nekatera mednarodna plavalna srečanja. Od »obote pa do ponedeljka bo v Beogadu v disciplinah 1500,400 in 200 m kravi ter 200 in 400 m mešano in 200 m delfin skušal doseči največ. Prepričan pa je, da bo še letos izplaval izpod Šestnajstih minut. To pa mu vsekakor tudi želimo! D. Mu mer II. zvezna vaterpolska liga Bo peto leto *©to prvoligaškega podviga? ?l||^NJ _ Letos mineva peto leto, ko t krat*'* 8,eda'i prvoligaška srečanja. Ta-a^j. 80 zadnjič v Kranju namreč gostovali (J0ln naJboljsi vaterpolski »velikani«, saj je UmjJJ** moštvo Triglava prvič in zadnjič Polst8'0 v tem nasem največjem vater-dan*em tekmovanju. Od takrat pa do Di j* ■* v kranjskem vaterpolskem športu "tekat • .8premenil°- Le v toliko, da so pren^?n igralci tedanje prvoligaške ekipe «0 8e z aktivnim igranjem, triglavani Va„; Poslovili od prvoligaškega tekmo-treniJ Al da 8ta člansko moštvo začela V v ".Nadižar »n Tomo Balderman. branit- ten *adniih »tirih letih je bil a«. JSRi d TU tff ll i crn i viulnn m.i.l liulimi IrS govalc za naJvisie mesto, ki je zrna- °UšihU 're<'no Prine8l° vstop v družbo naj-igralj ' T.0^^ triglavani so skozi vsa leta klju* 8olidno, če ne že odlično, toda v za-Udnio ,tpenutkih so pokleknili pred '"-•teki 0v'P0; Se najbliže prvi ligi so bili v v g sezoni, saj so šele v tretjem srečanju doatj i*radu moraii priznati premoč Mla-HgM,.z Bijele in s tem je bilo sna o prvo- Ali i ,bi 8pet konec-ne! Ar° tudi letos tako? Morda ali P" tudi 8ke 1 Je to peto leto prelomnica k ranj-JUtrfj yaterpola? To 80 ugibanja pred **r j)"Hm startom v drugi ligi. Jutri zve-«ei0n° moštvo Triglava prvič v letošnji •kupi. gostilo rovinjski Delfin, ki bo H*rce 2AK Kikinda, Kumborom in K Novi, Riviero in Djenovičev ter Se z lanskim prvoligašem šibeniškim Sola-risom trd oreh za Triglav. Kot so pokazale tekme skupine za uvrstitev od prvega do šestega mesta v Herceg Novem, so predstavniki gorenjske metropole dobro pripravljeni za letošnji obračun. Lahko pa bi bili še bolje, če bi v bližini imeli dovolj močnega nasprotnika za prijateljska srečanja, ki bi ekipi dala uigranost. Tako pa v Sloveniji nimajo resnega konkurenta. Poiskati ga morajo na Reki ali pa v Zagrebu. Torej pred članskim moštvom — Vidic, Lekovar (vratarja), Zmago in Miro Mala-vašič, Kodek, Balderman, Švegelj, Velika-nje, Kuhar, Calič, Krašovec, Wagner — je spet težka in odgovorna naloga. Upajmo, da ji bodo kos. D. Humer SPORED TEKEM V KRANJU 31. 7. Triglav : Delfin (Rovinj), 3. 8. Triglav : Kumbor (Herceg Novi), 5. 8. Triglav : Riviera (Djenoviči), 21. 8. Triglav : ŽAK (Kikinda), 28. 8. Triglav : Solaris (Šibenik), vsa srečanja bodo v letnem bazenu ob 20. uri; IN NA TUJEM 8. 8. 2AK : Triglav, 10. 8. Solaris : Triglav, 14. 8. Kumbor : Triglav, 16. 8. Riviera : Triglav, 28. 8. Delfin : Triglav. Kolesarstvo Sava prva, Krake r drugi Koja ?p*k se je s ciljem na legendarni aar8L.ri končala tradicionalna etapna kole-ki v*a, d>rka Po poteh Avnoja. To je dirka, **H» 0 'e*° popelje pisano kolono kole-j>rej Y 8kozi najbolj slavna mesta naše polna in zgodovine. Zaradi slabega vreme-kate DoP'av je sicer odpadla prva etapa, za «net' 0 le bila predvidena vožnja na krono-18 lriP,Kzat° Pa »e je preko 70 kolesarjev iz Ph« *j°°v toliko bolj vneto podalo na pot iz kot OPa v 99 km oddaljeni Bihač, kjer je *h»i.Prvi oblekel rumeno majico Drago ivrfii1' c'an ljubljanskega Roga. Najbolje je iJleni Jugoslovan z dirke Po Jugoslaviji llika6 n nalvec uspeha tudi na relaciji Pribil* ' vendar 8e mu je močno |>HBI/*al Savčan Kraker, ki je sicer prvi Hfe P*' ,dp transparenta — cilj, vendar je *t* Rn, a* dv'gni' roke, saj je bila ciljna kel 1,1 naprej. Tako je Frelih spet oble-ll*Padlmeno maJico» Kraker pa je ponovno Mrk«r . v najdaljši etapi od Drvarja do T*°nji* grad,, taj °aPad je bil vsekakor zelo uspešen, 1'rvik °i'a na cilju v Mrkonjič gradu na D Vaime8tih kar dva Kranjčana - Kraker •»0cB n*i*. s čimer se je na prvem mestu "Utlj"0 učvrstila tudi ekipa Save. Vendar °n°8t. Organizirala sta pobeg, na Ma 6*a Kraker ni bil pozoren, ko pa je *v°j kUBpe1, ga niti Rakus in Koder, ki sta f p*t prestala več kot uspešno. od Na ta način so kolesarji Save dobili dragoceni pokal, ki predstavlja spomenik na Kozari, velja pa omeniti, da je to tretji do sedaj podeljeni pokal, pri čemer je enega med njimi prejel tovariš Tito. Rezultati - posamezno: 1. Kahlina (Zagreb MC), 2. Kraker (Sava), 3. Bobovčan (Zagreb MC), 7. Valenčič, 16. Koder, 17. Koželj, 40. Rakuš (vsi Sava); ekipno: l. Sava Kranj, 2. Zagreb MC, 3. Rog Ljubljena. F.Jelovčan Prvenstvo SRS v plavanju za mlajše pionirje B Vesni Praprotnik pet zlatih KRANJ — Slovenski plavalci so z nastopom mlajših pionirjev B v tukajšnjem letnem bazenu spravili pod streho še zadnje domače prvenstvo. Za posamične republiške naslove se je tokrat potegovalo nad 90 mladih plavalcev in plavalk iz sedmih slovenskih plavalnih kolektivov. Čeprav je bilo deževno in hladno vreme, to ni vplivalo na dobro razpoloženje nastopajočih, saj so v vseh šestnajstih disciplinah plavali odlično in dosegli pet novih državnih, osem republiških rekordov, en rekord SRS — vse za mlajše pionirje B — pa so izenačili. Med to pisano druščino so se posebno izredno držali pionirji domačega Triglava, saj so osvojili zlato kar v enajstih disciplinah. Najboljša med najboljšimi pa je vsekakor bila obetajoča Kranjčanka Vesna Praprotnikova. Vesna je zmagala kar trikrat, dvakrat je bila v zmagovitih kranjskih štafetah, dvakrat pa je osvojila bronasti odličji. Še posebej pa velja omeniti njen državni rekord za mlajše pionirke B na 200 m mešano. S časom 3:02,9 je le za točno sekundo zaostala za najboljšim rezultatom pionirja Sluge. Ljubljančan je namreč v tej disciplini plaval 3:01,9 in s tem časom postavil novo slovensko znamko. Rezultati — pionirji: 400 m kravi: 1. Bučar (Ljubljana) 5:25,7 (rek. SFRJ za ml. pionirje B), 2. Veličkovič 5:25,9, 3. Giacomelli 5:31,3, 4. Rus 5:48,3, 5. Kadoič (vsi Triglav) 5:48,8; 100m prsno: 1. Sluga (Ljubljana) 1:30,9, 2. Jocič 1:32,0, 4. Dolenc 1:36,4, 5. Kadoič 1:38,3, 6. Pintar (vsi Triglav) 1:40,0; 100 m delfin: 1. Ras 1:25,3, 2. Jerman 1:26,2, 3. Jocič 1:33,6, 4. Šolar 1:34,1, 5. Zupanič (vsi Triglav) 1:42,2; 4x50 m mešano: 1. Triglav I (Veličkovič, Jocič, Rus, Giacomelli) 2:36,9 (rek. SFRJ za ml. pionirje B), 2. Ljubljana I 2:44,0, 3. Triglav II 2:48,9; 100 m kravi: 1. Sluga (Ljubljana) 1:13,3 (rek. SRS za ml. pionirje B), 2. Veličkovič 1:15,0, 4. Kadoič 1:16,2, Mlada plavalka Triglava Vesna Praprotnik se razvija v odlično plavalko. To je dokazala na letošnjem slovenskem prvenstvu za mlajše pionirje B, saj je osvojila tri prva mesta ter dve tretji, plavala pa je tudi v obeh kranjskih zmagovitih štafetah. Za nameček je postavila še nov državni rekord na 100 m delfin. Najhitrejši pionir Sluga (Ljubljana) tej disciplini jo je prehitel le za w «i v tej disciplini jo je prehitel le I rHŠniKHr sekundo, (h) - Foto: M. Zivulovič prvak Za zaključek letošnje karate sezone v Sloveniji je bilo konec junija v Ljubljani slovensko prvenstvo v karateju po težnostnih kategorijah. Udeležba je bila izredno velika, saj se je kar 96 borcev potegovalo za pet prvih mest v kategorijah in s tem za pravico sodelovanja na državnem prvenstvu. Kranjski karateisti, ki so sodelovali na tej reviji slovenskega karateja, so dosegli izjemen uspeh. Njihov član Igor Prašnikar je z izredno lepo, čisto in efektno tehniko izboril prvo mesto v najštevilnejši, srednji kategoriji. Da je njegov uspeh res velik, pove tudi to, da so v vseh ostalih kategorijah prva mesta pobrali varovanci japonskega trenerja Takashija. Prvenstvo je ob sicer nekaterih organizacijskih improvizacijah le pokazalo, da se grobost počasi umika z borilišč in daje prednost res pravi karate tehniki, ki so jo gledalci vedno tudi z navdušenjem pozdravili. Razprtije, ki so vrsto let kalile odnose med klubi in borci, so bile tokrat kar nekam pozabljene. Kaže, da tudi v tej smeri veje pri nas nov veter. Tudi pri urejanju teh odnosov med klubi imajo kranjski karateisti pomembno vlogo in poslanstvo ter ob borcih Prašnikarjeve kvalitete danes že zavzemajo odgovorno mesto v slovenskem karate prostoru. J. Rojšek Domačini najboljši V okviru krajevnega praznika Britof je bilo strelsko tekmovanje z zračno puško, ki ga je organizirala strelska družina Franc Mrak iz Predoselj. Tekmovalo je 50 strelcev. Vrstni red — ekipe: 1. SD Franc Mrak 682, 2. GD Britof 641, 3. ZB Kokrica 616, 4. ZRVS Britof-Predoslje 577, 5. SZDL Britof 568; posamezno: 1. Jože Sitar (F. Mrak) 173, 2. Primož Strniša (F. Mrak) 173, 3. Zoran Sitar (F. Mrak) 5. Rus (vsi Triglav) 1:16,6; 100 m hrbtno: 1. Veličkovič 1:27,2, 2. Kadoič 1:28,9, 3. Zupanič 1:29,0, 5. Marenčič 1:33,1, 6. Šolar (vsi Triglav) 1:33,3; 200 m mešano: 1. Sluga (Ljubljana) 3:01,9 (izenačen rek. SRS za ml. pionirje B), 2. Rus 3:02,2, 3. Jocič 3:05,1, 4. Jerman 3:08,4, 5. Šolar 3:09,9, 6. Dolenc (vsi Triglav) 3:17,2; 4 X 100 m kravi: 1. Triglav I (Veličkovič, Kadoič, Giacomelli, Rus) 5:05.2 (rek. SRS za ml. pionirje B), 2. Ljubljana I 5:05,4, 3. Triglav II 5:34,7; pionirke: 400 m kravi: 1. Jugovic 5:55,4, 2. Valjavec (obe Triglav) 5:57,0, 3. Mozetič (Ljubljana) 6:00,9, 6. Poljka (Triglav) 6:18,4; 100 m prsno: 1. Praprotnik 1:32,6, 2. Kosirnik (obe Triglav) 1:36,7, 3. Keber (Ilirija) 1:37,1, 4. Cvek 1:43,8, 5. Poljka (obe Triglav) 1:50,1; 100 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:26,9, 2. Škafar (Celulozar) 1:37,3, 3. Mozetič (Ljubljana) 1:39,6, 4. Jugovic 1:40,9, 5. Valjavec 1:47,4, 6. Jereb (vse Triglav) 1:52,9; 4 X 50 m mešano: 1. Triglav I (Poljka, Kosirnik, Praprotnik, Jugovic) 2:46,6 (rek. SFRJ za ml. pionirke B), 2. Triglav II 3:00,8, 3. Ljubljana I 3:03,3; 100 m kravi: 1. Jugovic (Triglav) 1:17,1, 2. Mozetič (Ljubljana) 1:17,2, 3. Praprotnik 1:19,4, 4. Valjavec (obe Triglav) 1:21,0; 100 m hrbtno: 1. Lorenci (Branik) 1:27,4 (rek. SRS za ml. pionirke B), 2. Poljka 1:27.5, 3. Praprotnik 1:29,0, 4. Jugovic 1:29,6, 5. Kosirnik 1:31,6, 6.Valjavec (vse Triglav) 1:37,1; 200 m mešano: 1. Praprotnik 3:02,9 (rek. SFRJ za ml. pionirke B), 2. Jugovic (obe Triglav) 3:16,9, 3. Mozetič (Ljubljana) 3:17,6, 5. Poljka 3:24,2, 6. Valjavec- (obe Triglav) 3:24,7; 4x 100 m kravi: 1. Triglav I (Praprotnik, Valjavec, Rebolj, Jugovic) 5:37,0 (rek. SFRJ za ml. pionirke B), 2. Ljubljana I 6:06,4, 3. Triglav II 3.18,5. D. Humer 171. J. Sitar Iskra prva v Predosljah V okviru praznovanja dneva vstaje js strelska družina Franc Mrak iz Predoselj organizirala že tradicionalno kombinirano strelsko tekmovanje. Letos so nastopile ekipe iz kranjske občine s skupaj 30 strelci. Ekipo so sestavljali trije strelci, in sicer tako, da je prvi streljal z zračno puško, drugi z M K puško in tretji z M K pištolo. Rezultati — ekipno: 1. Iskra 451, 2. SD Tone Nadižar 434, 3. S D Franc Mrak Predoslje 428, 4. SD Janko Mlakar Šenčur 375, 5. Bratstvo-edinstvo 322 itd.; posamezno: zračna puška : 1. Rajko Rozman (Iskra) 174, 2. Franc Colja (T. Nadižar) 171, 3. Mojca M ura vec (Bratstvo-edinstvo) 137; MK puška: 1. Franc Cerne (Iskra) 158, 2. Jože Kavčič (F. Mrak) 157, 3. Slavko Zupan (J. Mlakar) 155; M K pištola: 1. Jože Muhi (F. Mrak) 136, 2. Božo Malovrh (Iskra) 119, 3. Peter Boškin (T. Nadižar) 109. J. Sitar ■-\ V nedeljo po ulicah Kranja Za praznik občine Kranj 1. avgust bo v Kranju ponovno, tokrat že desetič, na sporedu velika kolesarska manifestacija — 10. kolesarska dirka po ulicah Kranja. Glede na izredno zanimanje med gledalci, ki jih ta prireditev vsako leto privabi v velikem številu, pa tudi tekmovalcev, ki prav zaradi tega žele pokazati vse svoje sposobnosti, je to res edinstvena tovrstna prireditev v Sloveniji, na kateri se zbero vsi najboljši kolesarji Jugoslavije. Tokrat organizator KK Sava Kranj pričakuje tudi goste iz tujine. Svoj nastop so uradno že najavili tekmovalci iz Bratislave, neuradno pa sta potrdili svoj prihod tudi ekipi iz Buttgena v ZRN in ARBO z Dunaja. Tako si bomo lahko ogledali nastope okoli 150 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v štirih skupinah. Mlajši mladinci bodo startali ob 7.30, starejši mladinci ob 8.15, pionirji ob 9.20, člani pa ob 9.30. Dirka bo tudi letos veljala v točkovanju za slovensko prvenstvo, prvič pa tudi v točkovanju za »zlato kolo«, kar je seveda Se eno veliko priznanje organizatorju. F. Jelovčan Štefan Pesjak za zdaj drugi LESCE — Vreme je bilo zadnja dva dni, posebno pa Se v sredo, padalcem le toliko naklonjeno, da so na XXIV. članskem in IX. mladinskem padalskem prvenstu SFRJ spravili pod streho prvih sedem od osmih skokov na cilj za posameznike z višine 800 metrov. 2e prvi skoki so pokazali, da imajo med posamezniki za osvojitev najvišjega državnega naslova favoriti glavno besedo. Domačin Štefan Pesjak, član hrvatske reprezentance Stjepan Šikac in njegov kolega Ninoslav Štajner med člani, v mladinski konkurenci pa se največ pričakuje od Voj-vodinca Milana Nedeljkoviča, Srba Miladi-na Panteliča in Slovenca Marjana Godca, pri članicah pa od članice Bosne Slavice Lučić in Leščanke Zdenke Glažar. No, po sedmih, petih in štirih skokih so v vodstvu prav oni. Čeprav na tem prvenstvu skačejo z novimi padali PS-08, ki jim delajo Se dovolj preglavic, je bilo dovolj skokov v sam center. Vrstni red: člani (sedem skokov): 1. Šikac (Hrvatska) 0,81 cm, 2. Pesjak (Slovenija) 1,63, 3. Štajner (Hrvatska) 1,66, 4. Protič (Srbija) 1,67, 5. Berič (Hrvatska), 6. Šafarič (Slovenija); mladinci: l. Nedelj-kovič (Vojvodina) 1,73, 2. Pantelič (Srbija) 2,48, 3. Djordjevič (Vojvodina) 5,70, 7. Godec (Slovenija) 11,16; članice: 1. Lučić (BiH) 3,29, 2. Glažar (Slovenija) 8,56, 3. Dji-dar (Hrvatska) 8,80. Sicer pa na letališču potekajo zadnji treningi za nedeljski začetek ob 16. uri — zaključno slovesnost, ki bo združena z letalskim mitingom. Nastopili bodo jadralni in motorni piloti, padalci in modelarja kranjskega aero kluba. Program bo res pester in raznolik, tako da bodo gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. Vsi pa se z nestrpnostjo ozirajo v nebo, za dobrim vremenom. Upajo, da se je vreme le toliko ustalilo, da bodo opravili Se z ostalimi disciplinami. -dh Največ J Sovjetski zvezi MONTREAL - Še tri dni bodo tekli olimpijski boji v Montrealu, nakar bodo ugasnili olimpijski ogenj in si športniki sveta rekli na svidenje v Moskvi 80. V večini športnih panog so že podelili olimpijska odličja. V preostalih dneh do zaključka iger je Se nekaj odločilnih srečanj za olimpijske zmagovalce, predvsem pa je v teh dneh v središču pozornosti atletika. Večja skupina športnikov pa se je že vrnila domov. Tik pred zaključkom iger po kolajnah krepko vodi Sovjetska zveza, ki bo po vsej priliki vodilno pozicijo obdržala tudi do konca. Na drugem mestu je NDR, tretja pa ZDA. Odločitev o drugem mestu bo padla šele zadnji dan. ZRN je nekoliko zaostala, vendar bo zanesljivo pristala na četrtem mestu. Presenetljivo visoko je Bolgarija, ki je na petem mestu, medtem ko je Japonska šele šesta. Spisek kolajn se je v zadnjih treh dneh povečal tudi v našem taboru na račun košarkarjev in boksarjev. Naša košarkarska vrsta je ponovila uspeh iz Mexika. Pot do uspeha pa ni bila lahka. Premagati so morali precej ovir ter se po dokaj srečnem naključju po zmagi nad Italijo prebili v četverico, kjer so najprej zasluženo odpravili Sovjetsko zvezo, v finalu pa so morali priznati že drugič premoč ekipi ZDA, ki je letos nastopila z odlično vrsto. Rokometaši in vaterpolisti so nekoliko razočarali, saj smo bili prepričani, da bodo najmanj rokometaši osvojili eno izmed kolajn. V zadnjih treh dneh bodo nastopili še nekateri naši športniki (atleti, boksarji, lokostrelec), morda se bo spisek kolajn do konca le še nekoliko povečal. J.Javornik Švarcerjeva prvakinja SRS Na Jesenicah se je končalo 30. žensko šahovsko prvenstvo Slovenije, ki je bilo pod pokroviteljstvom Železarne. Na prvenstvu je sodelovalo 22 šahistk iz 14 društev. Vrstni red: 1. Švercer (Maribor) 7,5, 2. Petek (Lesce) 7, 3. Drobež (Rudar) 6,5; uvrstitve Jeseničank: 5. Pongrac 5,5, 7. Marušič 5, 19. Tratnjek 3, 22. Svetina 2 točki. J. M. r Sobotni planinski izleti Planinsko društvo Kranj tudi v letošnjem letu nadaljuje z organizacijo rednih sobotnih planinskih izletov pod geslom »vsi občani Kranja hodijo v gore«. Program organizacijsko izvaja odsek za izletništvo, podporo pa mu daje odbor za športno rekreacijo telesno-kulturne skupnosti. Letošnjo sezono so imeli kranjski planinci že vrsto zanimivih izletov. Bili so v primorskih planinah (Javorniku, Cavnu, Golakih), v Zagorju (Kum), v škofjeloških hribih (Stari vrh), v Karavankah (Kofce Golica), Julijcih (Mojstrovka) in Kamniških Alpah (Storžič, Ledine, Stegovnik, Virnikov Grintovec). Z otvoritvijo nove planinske poti »Kranjski vrhovi« odsek planira izlete na te vrhove ter tako omogoča planincem, da spoznajo tudi manj znane vrhove. V ta program sodijo Stegovnik in Virnikov Grintovec, ki so ju že obiskali, to soboto, 31. julija, pa organizirajo izlet na Goli vrh (1787 m), ki je dostopen z Zgornjega Jezerskega mimo Planšarskega jezera prek Anclove in Jenkove planine. Vrh leži na jugoslovansko avstrijski državni meji zato je za posamezne obiskovalce potrebno dovoljenje upravnega organa za notranje zadeve. Za sobotni izlet bo organizator preskrbel skupinsko dovoljenje. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred kina Center, hoje pa bo približno pet ur. V nedeljo, 8. avgusta, Planinsko društvo Kranj organizira izlet na »Konigstuhl« (2331 m - Avstrija). T+ vrh je vključen v planinsko transverzalo »pot prijateljstva«. Ker je izlet vezan z daljšo vožnjo, se morajo udeleženci prej prijaviti na PD Kranj — do 5. avgusta. Hoje je približno pet ur. Letna sezona planinskih izletov še ni zaključena. Planinci pridno obiskujejo gore, skupinsko ali posamezno. Planinski vodniki kranjskega PD prosijo planince, ki še nimajo dovolj izkušenj, da se udeležujejo skupinskih, organiziranih izletov. Veliko se jih je že napotilo na planinsko pot »Kranjski vrhovi«. Ta pa obsega tudi vrhove, ki so bolj zahtevni (Veliko Babo, Rinke, K očno), zato naj težje vrhove obišče tisti, ki je dobro opremljen in dovolj izurjen za tak vzpon. Ce ne pozna teh gora, pa tudi svojih sposobnosti, naj se posvetuje na PD, radi mu bodo dali koristen nasvet. A. Vidmar Bogat program ob prazniku Ob letošnjem jeseniškem občinskem prazniku bodo danes ob 17. uri odprli kolektivno razstavo slik članov DOLIK Jesenice. Razstava bo v delavskem domu na Jesenicah. Popoldne bo tudi odbojkarski turnir v šolski telovadnici na Jesenicah. Jutri, v soboto, ob 9. uri se bodo začela športna tekmovanja mladih v športnem parku na Jesenicah, ob 18. uri pa bo koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev v spominskem parku na Plavžu. V primeru slabega vremena pa bo koncert ob 19. uri v gledališču Tone Čufar. V nedeljo, 1. avgusta, bo mednarodni balinarski turnir v Bazi na Jesenicah, ob 10. uri pa tekmovanje v plavanju za pokal mesta Jesenice v letnem kopališču na Jasenicah. Na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine, ki bo drevi ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine, bodo po slavnostnem govoru predsednika Slavka Osredkarja podelili letošnje Čufarjeve in Gregorčičeve plakete ter odnesli venec k spomeniku padlim na Obranci. V kranjski občini so se prireditve v počastitev občinskega praznika začele že v sredini tega meseca, in sicer je bilo v ta namen organiziranih več športnih tekmovanj in prireditev. Osrednja prireditev pa bo danes popoldne, ko se bo ob 17. uri v sejni dvorani sestala na slavnostni seji občinska skupščina. Po slavnostnem govoru predsednika Toneta Volčiča bodo podelili nagrade občine Kranj za leto 1976 in priznanja in nagrade za izvajanje akcij v krajevnih skupnostih v letu 1975. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo pripravili pevski zbor France Prešeren, recitatorji iz Iskre, Folklorna skupina Sava, operni pevec Ladko Korošec in pianistka Milena Trošt. Po seji bo ob 19. uri na Trgu revolucije promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra. Jutri, 31. julija, ob 15. uri se bo začelo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na plastični skakalnici na Gorenji Savi. Tekmovanje organizira smučarski klub Triglav. Istega dne ob 19. uri bo kranjski pihalni orkester imel na Trgu revolucije promenadni koncert. Planinsko društvo Kranj in Zveza tabornikov pa bosta po okoliških hribih prižgala kresove. 1. avgusta ob 7.30 se bodo začele kolesarske dirke po ulicah Kranja. Organizator prireditve je kolesarski klub Sava. Ob 9.30 pa bo start smučarskega slaloma na Ledinah nad Jezerskim, ki ga pripravlja smučarski klub Triglav. Poleg domačih bodo v tekmovanju sodelovali tudi smučarji iz Železne Kaple na Koroškem in iz Rivolija v Italiji. 7. in 8. avgusta pa bo n$ stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tradicionalni košarkarski turnir, katerega organizacijo so zaupali košarkarskemu klubu Triglav. V okviru prireditev ob občinskem prazniku so pripravili tudi dve razstavi. V kranjskem muzeju bo od danes do 12. avgusta odprta razstava Otroška likovnost, na kateri bodo razstavili svoja dela učenci osnovne šole Stanka Mlakarja iz Šenčurja. V galeriji Prešernove hiše pa bo v tem času odprta razstava del likovnikov kranjske občine. Za reševalce nagradne križanke uredništvo razpisuje deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. -3. nagrada 100 din 4. — 10. nagrada 50 din Pravilno izpolnjen nagradni kupon pošljite do 10. avgusta 1976 na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Na kuverto pripišite NAGRADNI KUPON. nogomet Jutri Dinamo : Triglav KRANJ — Na pripravah v Kranju so nogometaši vinkovskega drugoligasa Dinama. To so izkoristili tudi nogometaši Triglava, ki se bodo v okviru športnih praznovanj ob kranjskem občinskem prazniku jutri pomerili z njimi v prijateljskem srečanju. Tekma bo ob 17. uri. -dh Obutev za Sovjetsko zvezo Žiri — Tovarna obutve Alpina iz Žirov bo prihodnje leto predvidoma izvozila v Sovjetsko zvezo 370.000 parov razvnovrstne obutve. Predviden je izvoz 225.000 parov ženskih škornjev, 70.000 parov salonarjev, 10.000 parov troterk ter 65.000 parov ženskih sandalov. Te količine se bodo seveda še nekoliko spreminjale glede na proizvodne možnosti in cene. Iz glasila Alpine »Delo-življenje« LASTNOST ČVEKAVEOA ČLOVEKA RIMSKA DVl SLUČAJ. NENAČRTEN PRPETIJAJ BERT SOTLAR NAO/OHNI* V STAREM RIMU LJUBKOVALO OESETLETJE NAČIN AHANtlR CVETJA NAGRADNI KUPON REŠITEV (napisi k slikama) ......... IME IN PRIIMEK:........................... NASLOV:........................................... Gorenjska za cest Kranj, Škof j a Loka in Jesenice že zbirajo za u ditev regionalnih cest na svojem področju, med' tem ko se v tržiški in v radovljiški občini pribl&' jejo predvidenemu znesku vpisanega posojila & ceste Čeprav so dnevi dopustov, akcijo vpisa posojila za ceste zadovoljivo poteka, Še posebno v kranjski, škofjeloški in jeseniški občini. V Kranju so do četrtka, 29. julija, zabeležili skupaj 24.552 vpisnikov, ki so vpisali 46 milijonov 785.000 dinarjev posojila za ceste in predvideni znesek presegli za 23 odstotkov. V Kranju je precej občanov vpisalo več kot polovico mesečnega zaslužka akcija ugodno poteka med kmeti in zasebniki. 69 zasebnikov in pri njih zaposlenih je doslej vpisalo 165.000 dinarjev posojila. Akcija po krajevnih skupnostih pa se še nadaljuje, vsekakor pa se bo vsa akcija nadaljevala tudi po poletnih mesecih. V Kranju računajo, da bodo obveznost prekoračili za 20 milijonov dinarjev, ki jih bodo lahko koristno uporabili za ureditev kranjskih cest. V jeseniški občini je 11.254 vpisnikov vpisalo 19 milijonov 832.000 dinarjev in tako so vsoto presegli za 3 odstotke. V krajevnih skupnostih jeseniške občine je vpisalo 188 vpisnikov. Akcija še nadalje zado- voljivo poteka tako v organizacij8^ združenega dela, pri zasebnikih fn krajevnih skupnostih in pričakujej^j da bodo z denarjem, ki ga bodo občini zbrali nad predvideno vso' lahko uredili pereče probleme n svojem območju. ., Skofja Loka je presegla predvid^ no vsoto posojila za ceste za 16 9*1 stotkov. Vpisalo je več kot lO-O^r vpisnikov. Po posameznih krajevni skupnostih je vpisalo 466 vpisnik" skupj 720.000 dinarjev. Najbolj so * akciji odzvali v krajevni skupnos Skofja Loka, v krajevni skupno«1 Poljane ter v Železnikih. . • Do 28. julija je v radovlji** občini vpisalo posojilo za cest 8.229 občanov in so s tem doseg'j predvideno vsoto z 91 odstotki. Večj vpis pričakujejo v začetku prihod njega meseca. ^ V tržiški občini so do četrtka, ** julija, zabeležili skupaj 4.726 vpis^ kov, ki so vpisali skupaj 7 milij0"0,: 68.000 dinarjev in se s tem približ8' predvidenemu znesku vpisanega P° sojila za ceste z 92 odstotki. D. S- Na kavljih le govedina Potem ko je lani kazalo že malo bolje, pa se je letošnje leto mesna kriza, ki se je začela pravzaprav že leta 1969, spet zaostrila. Potrošnik je prisiljen kupovati od svežega mesa le govedino, medtem ko je sivnj-skega mesa na kavljih v mesnicah včasih le za vzorec ali pa ga sploh ni, da ne govorimo tudi o teletini. Izbira svežega mesa se je torej močno skrčila le na goveje meso in pa na perutnino, ki pa je od časa do časa tudi ni dovolj na trgu, a se menda za sedaj ni bati, da bi tudi ta vrsta mesa postala tako redka kot svinjina ali teletina. Že v eni od prejšnjih številk Glasa (21. julija) smo pisali o mesnem pomanjkanju predvsem v gornjem koncu Gorenjske. Obrnili smo se tudi na Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD Klavnica, da bi zvedeli, kako je s preskrbo z mesom na področju Kranja. Kranjska klavnica je namreč glavni oskrbovalec z mesom za kranjsko občino, saj pripravi svežega mesa in mesnih izdelkov od 170 do 180 ton na mesec. »Področje, ki ga oskrbujemo,« pravijo v TOZD Klavnica, »potrebuje na mesec okoli 120 ton svežega mesa, od tega 60 ton govedine, 40 ton svinjine in 20 ton teletine. Razmerje seveda velja za obdobje, kadar je ponudba svežega mesa pestra, to je, da so vse vrste mesa. Letošnje količine mesa pa se seveda znižujejo predvsem, ker ni svinjskega mesa, tako da ponujamo potrošnikom za okoli 14 odstotkov manjše količine. Vzroki, da ni dovolj svinjine, so znani: odkup- ne cene na trgu, na kupujemo P v Vojvodini, so v neprestan^ porastu, medtem ko so prodaji cene nespremenjene. Razlika & seveda v škodo predeloval/5^ Kupovati dražje in prodajat1 svojo izgubo pa seveda ne m0, trajati v nedogled. Izpad ^ mislih, že dolgo ne poznajo v jj Za zdaj se ni bati, da bi t*L preskrba z govedino zaškripaj saj predvsem v Sloveniji za**^ večje premije prideloval«5*1 cene na kilogram žive teže nKu poskočile tako kot v republikah, zato tudi predeloy ci ob nespremenjenih prodaj** cenah govedine ne ustvarja15 izgube.« M- ! Žabnica — Gasilsko društvo Zobnica je v soboto in nedeljo, 24. in 25. j* slovesno proslavila 70-letnico obstoja društva. Svečanost pa so gasilci žili tudi s proslavljanjem 35-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, ^fi^ se je začelo že v soboto zvečer z gasilsko mokro vajo, po vaji pa so *% t domačega kulturno umetniškega društva »Tone Šifrer« izvajali recttaJj katerem je bilo govora o dosedanjem delu društva. Nastopila je V folklorna skupina Sava iz Kranja. Nedeljsko slavje je žal motilo slabo vre ^ Kljub temu pa so se svečanosti udeležili mnogi gostje. Gasilci iz Žabnicej ob tej priložnosti prevzeli nov moderen gasilski avto »Gasilec«. Še posebn0^ so ponosni na prenovljen gasilski dom. Pri gradnji in obnovi so člani ^Tjjf žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur, pa tudi prebivalci s tega P°~r