14. štev. V Ljubljani, dne 11. aprila 1901. XI. leto. Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petit-vrste 16 v. Ce se enkrat tiska; 24 v. Ce se dvakrat, in 30 v. Ce se trikrat tiska. — VeCkratno tiskanje po dogovoru. — NaroCnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Opomin slov. kmetu. u. Vzdrami se, dragi slovenski kmet, otresi se verig, katere so ovili naši duhovniki krog tvojih udov, vzdigni glavo in vedi, da je kmetski stan najlepši stan, a prost mora biti. Kmet ne sme biti drugemu podložen, kakor Bogu in cesarju, duhovniku pa ne. Ti naj bojo v cerkvi tam jim ne kratimo oblasti, a naše posvetne zadeve si bomo brez njih uredili. In veruj mi, dragi kmet, da tako mora biti in tako bo, kajti našo vero je ustanovil sin Božji in početje naše današnje duhovščine, se ne vjema z nauki Kristusovimi, marveč ves njih današnji nauk, katerega nam dajejo v cerkvi, ima za podlago hrepenenje po posvetni oblasti. Kaj je mar danes duhovniku za izveli-čanje naših duš, saj tiste, ki ne hodijo z njimi, gonijo iz cerkve, ko bi morali ravno nas, takoimenovano liberalce, le vabiti v cerkev, ako smo res tako hu-dubni, kakor oni pravijo o nas. Pameten človek, kateri je navajen ie malo misliti, se ne more ubraniti misli, da sami duhovniki ne verujejo v resnice našo sv. vere, kajti ako bi verovali, bi tudi živeli po teh resnicah. In zato, ker se njih početje ne vjema z resnicami naše vere, zato ne more imeti to početje obstanka. Samo ti, slovenski kmet, se bodeš postavil zoper, a pazi, da so ne bodeš prepozno, pazi, da prej popolnoma ne pro-padoš, ker po toči zvoniti jo prepozno. Morda se bodeš vprašal, kaj neki je napotilo mene k temu, da ti vse to pripovedujem V Morda si bodeš mislil, samo nasprotstvo do duhovnikov? Ali kaj neki Ri bodeš mislil V Dovoli mi pa, da ne bodeš sodil napačno, naj ti jaz sam razložim to. Ljubezen do našega naroda, ljubezen do drage nam matere Slovenije nio je napotila tako govoriti k tebi. Mi vsi smo sinovi in hčere mile nam matere Slovenije, a ta naša draga mali je žalostna a lepa je, mlada, a njena glava je globoko doli sklonjena, oko je solzno, in včasih ji poteko po njenih bledih licih solze. Predstavi si, dragi slovenski kmet, svojo rodno mater pred oči, katera pa ni vesela, ampak bolna, bleda, v revni ob-foki in na vsem njenem telesu so ji po-Kila, da trpi pomanjkanje. Ali to no pretrese pri tej podobi neizmerno usmiljenje, Neizmerna ljubezen do nje V Uotovo! Saj 8» ni živega bitja na svetu, katero ne bi ljubilo svoje matere. In vidiš, taka je nas VfKm mati, naša draga mali Slovenija in n» nas, posebno pa na tebi je ležeče, da borimo vse, kar je v naši moči, da podano naša mati Slovenija zopet zdrava, Vt'«eln, in da bodo zopet sijala raz njono mlado lice prirojena jej lepota. Ne moremo pa tega storiti, ako se bodemo pustili voditi od naše duhovščine, po tej poti, katero je že vkrenila. Prost mora biti kmet, prosto, pokonci mora nositi svojo glavo in vesel, odkritosrčen mora biti, a hinavstvo in navidezna pobožnost, ti pa ne pustita tega. Kristus sam je rekel: ako ne bodete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Torej, ako nisi pošten v svojih mislih in v svojem dejanju, ako nimaš čiste vesti in zavesti, da storiš svojo dolžnost, nisi Bogu dopadljiv. Terci-jalska pobožnost pa zatira v človeku čistost srca, čistost misli in ona stori iz človeka lažnjivca in hinavca. Dovoliti mi pa moraš, dragi kmet, da spregovorim par besedi tudi o kmot-skem gospodarstvu. Jaz sam živim med kmeti in dobro poznam to gospodarstvo. Ti se kaj rad zoprslavljaš uvedbi kako novo stvari. Imaš nekako trmo, katera ti zelo škodi, a naravnost ti moram povedati, da ti ne pomaga nič, ako se še tako zoperstavljaš vipeljati v svojo gospodarstvo drugi red, kajti udati se boš moral na vsak način, prisilila to bodo do tega revščina, ker tvoji dohodki vsako leto bolj zaostajajo za tvojimi stroški, in ako ne bodeš gospodaril drugače, propadeš, in tvojo posestvo ti bode prodano za pol vrednosti. Ne misli pa, da ti očitam lenobo, one, nasprotno, zlasti tvoje ženstvo mnogo trpi, A kaj jo vredno vse to delo. Ali si že katorikrat proračuni 1 to V Le zračuni to, koliko je vreden vos tvoj pridelek enega lota po današnjih cenah in našel boš, da se ti tvojo trpežno delo ni plačalo po petdeset vinarjev na dan. Ti vedno tarnaš, da ni moč več izhajati s kmetijo, obupno iščeš sredstev povsod drugod, Io tam, kjer bi moral, pri svojem posestvu nečeš iskati pomoči. Jaz ti pa rečem, lo tu je tobi iskati pomoči. Zadnja lota si so poprijel z vsem upanjem Ameriko v nadi, da to ta reši pogubo. A varaš so, saj si sam iznašel primero, da je ameriški denar kakor krompir, samo za eno leto. In vendar pošiljaš svojo sinovo in svoje hčere brez pomisleka v tuj, neznan svet, ne pomisliš pa pri tem, da puščaš v Ameriki svoje najboljšo moči. Le to pomisli, koliko jih je žo umrlo v Ameriki, koliko jih je umrlo doma, pri-šedši onemogli, izsesani iz Amerike. Koliko jih jo šlo že v drugič, tretjič nazaj, kajti doma jim je bilo izginilo kakor kafra prvič prisluženo promožonjo. Morali so zopet nazaj, kmetsko delo jim ni več ugajalo, zdrava kmetska hrana jim ni več dišala, in ko pridejo nazaj, kaj potem? — Zopet Btaro, nazaj v Ameriko, dokler jim no izseea tuj Hvet vseh moči. In pri tem gre naša domovina dalje na poti v po- gubo. Pa še nekaj ti moram reči, dragi kmet, da jo zate tudi v tem velika nevarnost, spuščati se v različne kupčije in špekulacije. To ni za te. Le poglej okrog sebe in našel boš, da tisti, ki so se po-prijeli kake kupčije, so zanemarili svoja posestva, in kupčija je že mnogim požrla posestva. Tudi konsumna društva ti ne bodo nič pomagala, čeravno ti duhovniki obetajo pri tem mnogo koristi. Pa saj sedaj lahko sam prevdariš, kaj so ti ta koristila. Ako slepo ne verjameš duhovnikom, boš prišel do prepričanja, da ti konsumna društva niso nič koristila, škodila pa veliko, ker so te zapeljala k večji potrati, ker so v tebi vzbudila goljufivo upanje, da ti tu pride zaželjena pomoč, in vsled tega še bolj odlašaš poprijeti se edinega sredstva, katero bi te zamoglo rešiti. Poznejši tvoj rod bode pa klel one, kateri te zapeljujejo in izkoriščajo v svojo korist, saj konsumna društva služijo našim brezvestnim duhovnikom le v osigu-renje tvojega glasu pri volitvah. Kaj njim mari tvoje blagostanje, saj te znajo na prižnici dobro poučiti, da je treba voljno prenašati uboštvo. Čudno res, dragi kmet, da vendar že sam ne uvidiš, kam pes taco moli, saj si sicer bistrega uma. Ne zanašaj se torej na to, da ti bode kdaj kdo drugi pomagal, saj je sam Bog dejal, pomagaj si sam in jaz ti bodem pomagal. Išči torej sreče doma, na svojem starem, po očetu podedovanem domu, ljubi svoj dom in prepričanje naj živi v tebi, da jo kmetski stan najlepši stan. Uredi si svoje gospodarstvo drugače in poprimi se predvsom živinorejo in sadjarstva, kajti le tu je tebi iskati rešitve, in našel jo bodeš, samo resno in z zaupanjem se moraš lotiti dela. Preobširno bi pa bilo zame ti tu govoriti natančneje o živinoreji in sadjarstvu. Najboljša vodila ti daje v tem naša izborna c. kr. kmetijska družba v svojem listu »Kmetovalec«. Ta družba bi bila pravi blagoslov za te, ako bi jo ubogal. Pa kaj rečem ubogal, ko večina naših kmetov niti vpisana ni v to, edino le v kmetsko korist ustanovljeno družbo. In ravno to družbo so hoteli naši brezvestni duhovniki uničiti. Sram jih bodi! Ako bi že drugega »e bili storili kot to, žo to popolnoma zadostuje, da bi bi so moral vsak trezno in pošteno misleč človek — z zaničevanjem obrniti od njih. Pomisli, dragi kmet, kako lepo bi bilo, ko bi lahko tvoja cola družina živela doma, ko bi mlado moči tvojih skiov in hčera povzdignilo tvojo posestvo tako daloč, da bi ti dajalo doma lepih sigurnih dohodkov. Svojim otrokom ki dal lepo doto, no bilo bi jim treba hoditi v tuji svet in tam žrtvovati najboljše moči v korist tu:ini, in svoje posestvo bi zapustil brez dolga. In naša draga mati Slovenija bi ozdravela, postala bi zopet vesela in lepa, in mi bi ponosno pred tujim svetom dejali: Glejte, ta lepa žena je naša mati!__ Politični pregled. Notranji položaj. Cesar je ministrskemu predsedniku podelil visok red. S tem je hotel priznati in pokazati svojo zadovoljnost, da se je ministrskemu predsedniku posrečilo narediti red v drž. zboru. Srbija dobi novo ustavo na svobodnejši podlagi, kakor je sedanja. Tudi je prišlo na krmilo novo ministrstvo, da to ustavo oživotvori. Francija in Italija. Nekdanje nasprot-stvo mej tema državama se je poleglo. Zdaj je veliko italijansko brodovje obiskalo Toulon, kjer se je pokazalo, da veže ti državi iskreno prijateljstvo. Ali se bliža izstop Italije iz trozveze. Vojna v južni Afriki. Predsednik bursko kmetsko republike, Kriiger, jo te dni povedal nekemu časnikarju, da se Buri pripravljajo na odločilni naskok na Angleže. Buri so do zadnjega upali, da jim pribiti katera evropska država na pomoč, a to upanje se ni izpolnilo. Celo Nemčija jih je pustila na cedilu, dasi so Buri vendar Nemci. Dopisi. Iz Boštanja. Prave krokodilove solzo toči dopisnik Domoljubov »iz boštanjske okolice«, ker nimajo klerikalci v petih občinah nobene svoje šnopsarije. — Saj poznamo vašo nikdar polno bisago! — Revež hodi po krčmah vso petke, da vidi, kako liberalni gostilničarji iz petih občin jedo meso, in zopet je vse nedelje brez maše, kor nadzira šnopsarije, da so prepriča, kako polnonatlačene so liberalne žganjarsko gostilne samih liberalcev. Domoljubov dopisnik ni nastopil tu pravo poti, nam sicer ni znano, da bi kak gostilničar užival postne dni mesno jedi, tudi nam ni znana nobena šnopsarija, v kateri bi se med službo božjo točilo žganje gostom, katerih bi bilo natlačeno polno, in bi tisti ne bili spolnili svojo krščanske dolžnosti. Dotični dopisnik naj toraj javno imenuje z imenom tisto grešnike, ali pa naj jih naravnost ovadi pristojnoj gosposki, posebno še gg, župnikom, da so temu grešnemu započetju napravi konec. Ako pa bi so to no zgodilo, smo prepričani, da je Domoljubov dopisnik in po njegovem vpljivu sam »Domoljub« — obrekovalec! — Iz Kozjega. (Naš »pasa«.) Kdo bi neki to bil? Mar mislite, da oskrbnik Kragora? Kaj še! Ali morda svetnik Ge-lingsheim? Ta še manj! Kdo pa potem? — Nočem Vas dolgo mučiti z ugibanjem, kajti pravega bi itak no »pogruntali«. Naš najnovejši »paša« hoče namreč biti Dolfi Vončina, pisar okrajnega zastopa in okrajne hranilnice v Kozjem! Ta pa ta, kaj ne V! Sumo vprašanje je, kaj bodo k temu porekli prebivalci našega okraja, osobito našega trga. Kaj bode n. pr. rekel gospod načelnik hranilnice — načelnika okrajnega zastopa niti ne vprašamo — k temu, da Vončina, numosto da bi oprav- ljal svoj posel, po gostilnah popiva z raznimi ljudmi? Kaj bode rekel nadalje k sledečemu slučaju: Ko sta v četrtek, dne 28. m. m., torej na uradni dan hranilnice, imela g. načelnik Elsba-cher in član ravnateljstva g. Druškovič podpisati neko odstopno pismo, bila je hranilnična pisarna zaprta, in se je moralo poslati po ključ k pisarju, ki jo tačas sedel v gostilni. In ko se je ta pozneje prigugal v urad, vprašai je v veži svojega sina, kdo je rabil ključ. Ko mu ta pove, da gg. Elsbacher in Druškovič, seje pisar Vončina obregnil: »Kaj pa potrebujeta ključ; ali nista imela dopoludne časa?!« Kaj ne, kaj ta-cega je pač le v Kozjem mogočo. In kdo je temu kriv? Kdo drugi, nego pilštanjski Marka! Mislimo in upamo pa, da bode tudi g. hraniinični načelnik vendar enkrat svojega pisača pošteno za ušešfi zgrabil ter ga naučil »manire«. Saj vendar tega tiča ne plačuje župnik Tomažič iz svojega žepa! Ta človek se predrzne tudi vedno in pri vsaki priliki povdarjati, da bodo vse volitve v Kozjem tako izpadle, kakor bode on rekel! »No, bogi bogme, da bo tako, saj rečem, da — no, petsto hudičev, da bo tako!« Ali je siromaka že pijača čisto zmešala, tako da sam verjame svojemu čenčanju in jo hudo užaljen, če se kaj ne zgodi tako, kakor on hoče. Gosp. kanonik so mu je zadnjič hudo zameril, ko je pri volitvi v odbor tukajšnjega bralnega društva glasoval — in za njim vsi navzoči razven dveh —■ za našega pristaša in ne za tistega, kojega je hotel vsegamogočni Adolf. Hudo užaljen je še zaklical: »Pustite jim vse, saj sedaj je slabše, kakor je bilo poprej!« — na to pa javil svoj izstop iz društva. In to jo bila vendar enkrat pametna bo so d a od njega. Bogi bogme, ne bo vso tako, kakor naš Dolli rečo! Doživeti bodo moral še hujše poraze, in pomagalo mu ne bo niti njegovih »petsto hudičov«. So večkrat si bode moral jezo tolažiti z rujnim vincem. Pa saj ga vodi pot mimo njemu že priljubljenega potoka, v kojem se človek hitro ohladi; samo za dežnike i. t. d. je nevaron ta potok. Pozor torej, Adolf! — Z Ostrožnegabrda. Kaj pa g. kaplan mislite, ko tako zoper napredno časopise ljudstvo hujskate? Ali Vas in očeta Nadoha tako resnica zbada, ko vidita, da ljudje iz Rodoljuba so nekaj zavedajo? Zakaj pa Vi, in Nadoha obadva pa kar celo čitalnico imate in tudi Rodoljuba berete? Saj se je cerkovnikov sin Ivan izrazil, da on vse listo bere in vse ve. Ali res cerkovnik in starašina ob enim in njegov sin Ivan vso vesta, pa bi menda smeli kaj voditi in znati tudi drugi. Ali je to prav, da mi nič ne vemo? Zato pa Vam tudi nič dali no bomo. Za misjonski križ sto rekli, da, če več damo, boljšo da bo; povejte, koliko stane, pa ko bodemo ceno vedeli, bomo pa po božji in svetni postavi dali po premoženju. Koliko je revnejših farnih cerkev kakor naša, ki jo podružnica? Mi hočemo čislo račune, ali kdo ve našo cerkvene račune, ko jo pri nas samo takozvana — privat kasa. Zakaj je tukaj mežnar in starešina vso v eni osebi? Zakaj imato oče Nadoh že petega tovarša kot starašino, ko še nobeden ni umrl, in nobeden nič VOdtl ni, kako ne cerkveni računi delajo kot kompare Blažek? Kam so šlo krave in ovce, ki so bilo list naše cerkve, kdo jo orgije postavljal; kdo je delal kovaško in mizarsko delo in koliko ste izplačali; za koliko se cerkveno sadje proda; koliko ovsa denete v večno luč??? Koliko stanejo cerkveni likofi; v kateri račun pride zajuterk, katerega lepa Marjana v zakristijo nosi po vsaki sv. maši? saj Žustova Marjana ni natakarca. Vi oče Nadoh res morete vse vedeti, ko vse sami kupite, se pogodite, iztirjate, seštejete in plačate; saj drugi starešina se je sam izrazil, da nič ne ve; zato pa tudi blagoslovljenega šp eha jedel ni. Pomislite gospod duhovni, da Vas se je spoštovalo in bi se še nadalje, ali dokler bote hudi, pa ne. Očetu Nadohu pa slovesno izrekamo, da dokler celi občini na gorenja vprašanja čistih računov ne izkaže, ne bodemo kronco dajali (denar je težak). Kompare Blažek in obej Urši no bodeta dobili več nič. Vse kar je potreba, smo zadovoljni kupiti in plačati, ali povejte nam račun. Spoštovanje, udanost do Boga in sv. vere, hvala Bogu še ni na Kranjskem propadla. Večini sedanjih duhovnikov, mežnarjem in očetom starešinom v eni sami osebi, nič ne verjamemo, če so prav s špehom zabeljeni. Cerkveni računi na dan; to tirjamo in bomo dosegli v kratkem. Katoliški liberalci. Iz Tržiča. Tržič napreduje. Po sklepu občinskega odbora dobimo električno razsvetljavo. Po trgu bodo svetile obločnice, po ulicah pa žarnice. Delo dobro napreduje in bode maja ali junija zgotovljeno. Tudi z zgradnjo vodovoda se bode pričelo, kakor hitro ministrstvo reši prošnjo za podporo. Začela pa je poslovati tudi malo potrebna klerikalna posojilnica, katera je nastanjena na primernem kraju tik cerkve v — kaplaniji. Radovedni emo o njenem delovanji in uspehu, ker jo v Tržiču dosti premožnih ljudi, kateri radi posojujejo za malo obresti, male svoto pa še dostikrat brezobrestno. Kazun tega ima pa ljudstvo zaupanje v kranjsko mestno hranilnico in radoljško, pri kojih išče pomoči in vlaga svoj denar. Nižji sloji pa svojo prihranke nosijo v poštno hranilnico, iz katero vsaki poljubni dan lahko vzdignejo. Toraj ta posojilnica ni bila ustanovljena vsled gospodarsko potrebe, ampak le iz političnih nagibov. Zadnji dopis v Rodoljubu jo naš« klerikalčke zelo razjaril. Na vsak način hočejo zvedeti dotičnega dopisnika. V tO so nekateri kanalčki zložili veliko svoto reci — pot kron, katero dajo kot nagrad onemu, ki jim naznani tega predrznež Nad njim bodo potem razlili Bvoj žol Najbrž ga bodo kamnali, ali pa celo na križ pribili. Iz Beleoerkve na Dolenjskem. Vedno in vedno smo čakali, ko smo z različnih krajev brali dopise v Rodoljubu, da s° odreka vsakemu odveza, kdor bere Rodoljuba, h kakim grehom spada ta smrtni greh. Pa zastonj smo iskali tudi po raznih druzih listih, kam štejejo gospodje ta greh. Naš učeni župnik pa jo rešil to ugank0 in tako k obči vedi, zlasti pa še k cerkveni vedi veliko pripomogel! Povedal nam Je» da tisti, ki Rodoljuba bore, ravno tako greši, kakor tisti, ki jo v potok meso. 1>U; gosp. župnik, bodite zagotovljeni, čim boj boste Vi nam Rodoljuba prepov toliko rajši ga bodemo brali in se ne bali no »gospoda« in no groba« Iz Smarjete na Dolenjskem. Ko 8IU°. imeli letos veliko soboto pri nas znj^ blagoslov mesa in kruha (žogoii) jo zal že preje naš župnik Zaman mežnarj odovali* zato «rla naj ne pusti služkinje g. Zalokarja z jerbasom v cerkev. G. Zalokar je zvedel to in šel sam v cerkev ter čakal, kedaj t)ode mežnar podil iz cerkve njegovo 'deklo. Ali mežnarju in Zamanu je pogum *ipal, in nobeden se ni upal, jerbasa iz •cerkve vreči. Pa kunštni Zaman je drugo izumel. Po blagoslovu — žegnu — je namreč rekel, da so vsi drugi jerbasi blagoslovljeni, samo g. Zalokarja jerbas pa aie. Poglejte kakšno moč ima naš Zaman, on »žegne daje in žegne jemlje«. Oh •srečni, srečni časi!!! — Spominjam se, ko je pri spraševanju enkrat rekel, da njegovega nedolžnega brata v Dobruski vasi nekaj dolže, da pa je on — brat — tako nedolžen, kot sam župnik. V kratkem bo «odnija sodila o nedolžnosti Antonovi, katera je že obče znana! — Naš Zaman misli, da zanj ne velja nobena postava. On ni naznanil sodniji, da se je rodil, in •da je kršen nezakonski sin njegovega brata Antona; nasprotno je ravno župnik zakrival vso stvar tako dolgo, da je bil otrok 6 let in 11 mesecev brez varuha. In ko je hotela imeti mati tega otroka krstni list, ga ni mogla za noben denar -dobiti. Seveda pa si je sodnija znala poiskati krstni list in postavila otroku varuha, ki bode dognal nedolžnost Antonovo. — Gotovo je gosp. Zalokar, ki je najstarejši odbornik v naši občini, večji poštenjak m boljši mož, kot pa naš Zaman i svojim pobožnim bratom! Šmarje pri Jelšah. Namestništvo jo potrdilo pravila »Slovenskega kmetijskega •društva« in so bode sedaj vršil prvi shod drugo nedeljo po Veliki noči, to je 21. aprila t. 1. v -Šmarju v Jagodičovi gostilni. Zanimanje in navdušenje za novo društvo Je v celem okraju obče veliko in dvomiti Sli, da so bodo ustanovnega shoda udeležilo več sto kmetov. Na čelu društva «tojo sedaj možje, ki so vse časti in vsega "Spoštovanja in zaupanja vredni in čuje se 3e edon glaB, da mora biti društvo, katero so ustanovili taki možjo, gotovo do-5>ro in koristno za kmete. Zadnji čas jo $e, da so kmetje vzdramijo, in da se z zavednostjo udeleže javnega življenja, 'Sicer jih bodo drugi stanovi še vedno zlorabljali v svoje nameno in ž njim pometali. Kmet podpiraj kmeta. Sramotno ;t>i bilo za kmetski stan, čo bi pri svojom 'Ogromnem številu no imel v svoji sredi *nož, ki bi njegovo koristi zastopati za-*i*ogli, in je res žalostno videti, kako Narodna častna mesta imajo v svojih rokah duhovniki in doktorji in drugi taki ^sročovalci slovenskega kmeta. Zakaj bi kmotjo iz vrst duhovnikov in doktor« Juv izposojovali svoje voditelje, ker imajo *Sndar razumne, pametne, nadarjene na-r,)dne može, ki gotovo boljo poznajo razbere kmetskoga stanu, kakor pa gospodje, *i so maste pri polnih mizah. Ali jo to-»Slovensko kmetsko društvo«, ki hočo sejati med kmetsko ljudstvo misel, da kmet v javnem življenju podpira le ^eta, škodljivo ali nevarno? Vsak pa-^oton in nezaslepljen kmet bodo moral r^:>, da jo tako društvo lo potrebno in listno in vredno, da se ga vsi kmetje '^lonejo. Stanovsko zavest hoče »Slov. J^etsko društvo« zanesti mod slovenske ^ote, in jih podpirati v boju za svoje ^r*vico. Upamo, da se bode prvi usta-^°vni shod sijajno obnese!, in da se bodo ^otjo kar trumoma vpisali v društvo. V slogi in v združenju je moč. Izdajalec svojega stanu je, kdor ne bode podpiral »Slov. kmetskega društva« postal njega član, vsega zaničevanja vreden pa je tisti, ki bode delal proti društvu in proti slogi med kmeti, in to zaničevanje ga bode tudi doseglo. Zavedni slovenski kmetje šmarskega okraja! Vstopite vsi v društvo in pokažite se v vzgled drugim kmetom in v strah svojim odkritim in neodkritim prijateljem. Domače in razne novice. Tomaževa žlindra in dr. Šusteršič. Pred sodiščem je padla krinka, ki si jo je nataknil najboljši katoličan v deželi, škofova desna roka in voditelj naših klerikalcev dr. Ivan Šusteršič in zdaj ga vidimo v celi nagoti. Po zadnjih državno-zborskih volitvah jo dr. Šusteršič, tožaril svojo nasprotnike na vse strani, a ravno z najvažnejšo tožbo izmed vseh, kar jih je vložil, je grozovito pogorel. Tožil je namreč vrlega župana A. Svetlina iz Mlake pri Komendi, ker je ta na nekem shodu rekel, »da je bil dr. Šusteršič kot državni poslanec zanikern v izvrševanju svojih poslov, daje delal lezafarškobisago, ki nikdar ni sita, in da ima od Tomaževe žlindre umazane roke«. Ob enem z dr. Šusteršičem je tožil Svetlina tudi knezo-škofov kancelar J. Šiška. Pri okrajnem sodišču v Kamniku je bil župan Svetlin oproščen, ker je sodišče spoznalo, da je Svetlin glede očitanja, da ima dr. Šusteršič od Tomaževe žlindre umazano roke doprinesel dokaz resnice. Pri tej obravnavi jo Šusteršičev zastopnik dr. Brejc rekel, da se mora Šusteršič ustreliti, če Svetlin ne bo obsojen, in je s tem priznal, za kako sramotno je smatral dr. Šusteršič Svctlinovo očitanje. Na veliki petek se je s to zadevo bavila deželna sodnija v Ljubljani in ta je v polnem obsegu potrdila razsodbo kamniškega sodišča. Dokaz, kateri je dognal g. Svetlin, pa obstoja v kratkih potezah v sledečem" Poleti 1899 ukazal je dr. Šusteršič kot načelnik »Gospodarske zveze« ravnatelju iste, naj razglasi, da prodaja »Zveza« svojim članom 18% Tomaževo žlindro za 20 krajcarjev ceneje, nego jo dobe člani c. kr. kmetijske družbe od isto. Izgubo plača on, dr. Šusteršič sam, kar pa mora ostati tajno. Ta razglas jo resnično izšel v »Slovencu« s pristavkom, odobrenim po načelniku dr. ŠusteršiČu, da jo »Gospodarska zveza« prišla v tako prijeten položaj vsled »po-sebnih udobnosti pri nakupovanji«. G. kr. kmetijska družba je seveda na to trditev reagovala ter trdila, da je to nemogoče, a »Slovenec« in »Domoljub« sta jej na to očitala, da ne zna — kupovati žlindro, in da jo zapravila kmetom s tem najmanj 3000 forintov, kakor to priča dejstvo, da jo »Zveza« kupila žlindro za 20 kr. ceneje itd. Bilo je to notabeno neposredno pred onim občnim zborom c. kr. kmetijske družbe, na katerem so klerikalci isto prvikrat naskočili! Zadnja si stvari, kor joj zgoraj navedoni žonialni »coup« dr. Susteršiča točno še ni bil znan, ni znala raztolmačiti, in le toliko jej je bilo gotovo, da mora I biti nižja cena »Gospodarske zvoze« za Tomaževo žlindro, sleparstvo na en ali drugi način. Ravnatelj kmetijske družbe g. Gustav Pire je po neumornem preiska-vanju zasledil toliko, da je bila »Gospodarska zveza« dobila v resnici večjo kvantiteto manj ko 18% žlindre, in zategadelj je priobčil že februarija meseca p. 1. v našem listu »Poslano«, v katerem je »Gospodarski zvezi« očital v suhih besedah, da s svojo Tomaževo žlindro slepari javno mnenje in zahteval, naj se ga toži, da mu bo dana prilika, to pred sodiščem dokazati. No »Zveza« ni tožila, pač pa v »Slovencu« opetovano in na najslovesnejši način zatrdila, da ni imela nikdar manj vredne ko 18% žlindre, daje dala vse kemično preiskati, in da ima dotične certifikate v rokah. Tudi te dve trditvi sta bili razkrinkani na razpravi contra Svetlin kot laž, tako da je dokazana »Gospodarski zvezi« trojna laž: 1.) da lahko daje svojim članom »vsled posebnih udobnostij pri nakupovanju« žlindro 20 kr. ceneje, nego jo dobe člani c. kr. kmetijske družbe, 2.) da ni imela nikdar manj kot 18% žlindre, 3.) da je dala vso kemično preiskati, in da ima dotične certifikate v rokah. Iste tri laži sta naš list in ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire »Gospodarski zvezi« opetovano očitala in sedaj je s sodno razsodbo dveh inštancij dognano in pribito, da so bila ta očitanja opravičena, in da si je načelnik »Zvezin«, državni poslanec in načelnik »Slovanskega centra« dr. Ivan Šusteršič s to manipulacijo umazal roke; Razkrinkano je sedaj, da je klerikalna gospodarska organizacija žrtvovala cel tisočak v blagi namen, da je kradla vzorni c. kr. kmetijski družbi ugled in zaupanje prebivalcev, ter jo obrekovala in denuncirala navzgor in navzdol, da ne razume svojega posla, in da je zapravila članom-kmetovalcem v enem samem letu 3600 gld. To se je godilo tako rekoč neposredno pred občnim zborom kmetijske družbe, in s takim orožjem je skušal načelnik »Gospodarsko zveze« dr. Šusteršič ugonobiti c. kr. kmetijsko družbo, ki deluje že desetletja v največji blagor našega kmetovalca, oziroma pridobiti jo v svojo pesti. A sedaj je sam padel v tisto jamo, katero je drugim kopal. Dvo c. kr. sodišči sta mu vrgla v lice in brk izjavo, da je bilo označeno postopanje njegovo »Gospodarske zveze« več kot skrajno umazana konkurenca, da je bilo naravnost nekorektno in nereelno, in da jo le resnico govoril pogumni župan Svetlin, ako jo očital dr. ŠusteršiČu kot načelniku »Gospodarske zveze«, da si je umazal s popisano manipulacijo svoje roke s Tomaževo žlindro. Lepšega in sijajnejšoga zadoščenja krvavo žaljena in zavratno napadena c. kr. kmetijska družba pač ni zamogla dobiti, in mi tej vzorni družbi na tem uspehu čestitamo. Mi smo pa tudi ponosni na to, da je omogočil to razkrinkanje klerikalno sleparije javnega mnenja v prvi vrsti tudi naš list, iz katerega je zajel g. župan Svetlin svoje> sedaj sodno potrjeno prepričanje o narodnem gospodarju dr. ŠusteršiČu. Radovedni smo, kako bo klerikalna gospodarska organizacija prebolela to klofuto in je-li bo c. kr. poljedelsko ministrstvo vzlic temu še naprej podpiralo gospodarsko organizacijo, ki jo pokazala v tem slučaji, tako moralo, kakršno bi so sramoval zadnji cigan. Slovenski napredni poslanci v drž. ubom namreč dr. Tavčar, dr. F e r j a n-čič, Plantan in Gabršček so izstopili iz hrvateko-slovenskega kluba in to vsled klerikalnega ščuvanja proti njim. O tem važnem dogodku bomo prihodnjič še kaj več povedali. Narodna dekleta. Nekaj fantov v Cezanjevcih pri Ljutomeru se je naročilo iz radovednosti na »Štajerca«. Ko so to izvedela vrla cezanjovska dekleta, bil je užaljen njih narodni ponos, in sklenila so, da ne govore in ne občujejo več z nobenim fantom, ki čita nemčurskega »Štajerca«. To so tudi storila. Fantje so nato opustili »Štajerca«. Ponarejen denar. Po Ljubljani krožijo prav dobro ponarejeni avstrijski goldinarji. Tudi zvenk je sličen srebru. Spoznati pa jih je na višnjevkasto sivi barvi in na črki »s«, ki je v besedi »unitis« obrnjena. Škofovi konji so so pretečeno sredo popoldne zopet malo splazili. Na cesti iz St. Vida v Ljubljano so dirjali tako blazno skozi Šiško, da je ena izmed usmiljenk, vozečih se »na frišen left«, iz voza padla in se poškodovala. Tatvina v cerkvi. V noči od 25. na 26. m. m. jo v župni cerkvi v Sredni vasi pri Radovljici iz nabiralnika odnesel tat 50—GO kron. Tat se je zvečer vtihotapil v cerkev ter ponoči z železno pripravo odtrgal nabiralnik. Ušel je pri drugih cerkvenih vratih; v ključavnici je namreč tičal ključ. Z vlaka padel je pri Kresnicah mesar '/ran Paternoster iz ljubljansko okolico in se mc*no poškodoval. Talijo za rešitev življenja sta dobili Urša Slak in Franca Sumrak iz Dolenjega vrhovega, ker sta z nevarnostjo za lastno Življenj« rešili iz vode neko Marijo P>ambič. Poštenjak. Franc Zupančič po domačo Debelačnik iz Valtevasi pri Novem Mestu je našel na cesti 600 K, a dasi velik rovež, je ta denar izročil županu v Kandiji. Čast takemu poštenjaku! Nesreča na kamniški progi. Na progi Ljubljana-Kamnik je zgral il stroj vlaka voz posestnico Marijo Kralj in ga vlekel 14 metrov daleč. Ljudjo so niso poškodili. Uboj. V Čilpahu pod Trebelnem je dne 8. t. m. na počitnico došli vojak J. Zupančič z bajonetom sunil kočarja Kre-seta v prsa tako, da jo mož koj umrl. Svinje so požrle pri Sv. Bolfenku pri Majšpergu S mesecev starega otroka, katerega so pustili starši brez paznika v zibelki. Papeževo premoženje. Italijanski list »Italija« prijavlja naslednji izkaz o papeževem premoženju: Vso premoženj« w ceni na 2120 milijonov, t, j. dohodka 120 milijonov na leto, deset milijonov na mesec, dva milijona na teden, 411.000 lir na dan, več kakor 17.000 lir v uri, 285 lir v minuti in približno pet lir v sekundi. K temu pridejo šo različni dohodki Petrovega vinarja, kongregaeij, samostanov itd. Vrh tega so zbira za papeža še po cerkvah. Papež ima mnogo posestev, pa tudi so veliko druzega premoženja, ki je naloženo v bankah, katero pa bo ne more ceniti. Rnrna volitev. Pri volitvi v Krajovu na Rum unskom jo prišlo do pretepa. Neki volilec jo soseda sunil i dežnikom v oko tako, da je dežnik presunil vse možgane. Mož je bil seveda koj mrtev. Požeruhi. V Dekenburgu na Nemškem so imeli ženitnino, pri kateri je 450 gostov snedlo: 225 štirijaških metrov kolačev, 15 volov, 15 ovac in 150 piščet in gosi. Popili so 310 litrov žganja, 20 hektolitrov piva in 450 steklenic vina. Naša nervozna doba, ki jej tolikanj očitajo kot taki, vendarle tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da oblažuje izmučno drevenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih troških uporabo boljevrstne pijače, s čimer se bistveno poplemenituje okus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima namreč ukus zrnate kave, ki jej ga po Katbreinerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna; vobče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natačno na izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp" in imenom „Kathreiner". Tržne cene v Ljubljani 6. aprila 1901. j Pšenica, 100 kg ! Rež, „ . ; Ječmen, „ Oves, „ . i Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Špeh svež, lit. kgr. \KTv \&A0 14-14- 13 '60 :13J-17-12 80 |5|--120 ! —120 !-;20 i i;9o I 1J30 130 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec ..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . . . Drva trda, klftr. . . „ mefcka, „ . . rji! 91 yp 28- 20 40 80j> 80;' 50 so; 60 Loterijske srečke. Orade o, 30. marca. Brno, 3. aprila. Dunaj. 30 marca. Lino, 4 aprila. Prag-a, 13 marca, Trat, 4, aprila. 33, 31, 87, 68, 22. 75, 39, 70, 47, 76. 59, 73, 47, 15, 54, 21, 52, 15, 04, 6. 30, 8, 15, 25, 49. 33, 53, 10, 43, 17. kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hiišarjove ulice št. 10. EligT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Doktorja pl. Trnk6czy]a že mnogo let izvrstno prcskitšena zdravila, redilna in dleteticna sredstva, priporočena v stotinah zn Ijvahiic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. NTHJ<:r'l,oro^a kot točno, kropilno, zdravo in najceneje hranilno J sredstvo. Iloljo kot sladna kava. Zavojček ('/< kilo vsebino) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Daljo so priporoča: Doktorja pl. Trnkoc/jja ŽolodOČnB '<;>1>l'|i<,,k- M>onJ0 srodstvo za želodce. Dolnjo pomirjujočo, kropilno, bolest - - utošnjočo, tok vzbujajočo, čisti želodec in posouSujo prebavo. Steklenica '10 li, pol Lucata 2 K. KrOfHiCG 'Mlv',,'",no> želodec čistilno. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor bo to ^ ' čel "kr.il. pripeli pri drugih kroglicah. Ubran j u joče jo to sredstvo zopor bolezni, ki morejo nastali vsled zapeho, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. 1'ocnkreno kroglic«. Škatla Ho h, tri Škatlo 2 K. Prsni l*''0^'1' m lll,*'.j,,|V s°k ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim 1 žolozom, utoSujo kašelj, raztvarja sliz, lajša boi in kašelj, vzbuja tok in tvori kri. Steklonica 1 K 12 h, pol tucata 0 K. (24—7) DrPTlilni ali l,(,1,v 'v<,< (Glchtgttot) priporočljiv jo kot boli utoSujočo, lajSajočo drgnenjd o v krilu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnonjo po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, bradavicam, rozoniei, žuljem m ozeblinam. Ima to veliko pred« nost,, da jo treba u priloženim čopičem bolna mesto zgolj namazati. Stokloniea 80 h, šost atoklonic 3 K 50 h. Kor jo vodna skrb p n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, OPO" zmjiuno isto posebno na doktorja pl. Trnk6czyja icdilne Doktorja pl. Trnkoozjr a Z! I Vinski rtMhbu pnišek za notranjo rabo pri kravati, volih in konjih, Zo blizu f»0 lot z nnjholjSim Uspehom uporab-Ijovan, kadar kravo nočejo zreti, in da so zboljsujo mleko Zavojček z navodilom glede uporabo 1 K, pot zavojčkov umno 4 K. PraŠiČjj redilni in krmilni prnsok. Varstveno in dieh-Učno J sredstvo 7.-A prašiče. Za notranjo rabo, Bluzi za tvorbo mesa in tolftče. Zavojček BO h, pot zavojčkov samo 2 K. Pozor! Zeli kdo samo eden ko« ,,d teh sredstev, toroj so tudi omonjoni eden koa, takoj » poStnim povzetjem posije. Vamtruna mimika. pripravke ca živino. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne" v Ljublj**1