Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Narod List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev.^88, NEW YORK, 14. aprila, 1904. Leto XI. Proti naseljencem. Zakon proti naseljencem, ki prihajajo iz Reke. Uzrok temu: reakcija t CI ga ulj i. Druge določbe. Washington, 13. aprila. Kongres je dobil v potrdilo razne važne zakone, med kterimi je tudi v minolem letu sprejeti naselniški zakon, o kte-rem so se senatorji izrazili jednoglas-no priporočevalno. Prepoved izkrcanja takozvanih "podpiranih naseljencev'' so razširili tudi na one naseljence, "kteri prihajajo v Zjedinjene države v sled pogodbe, sklenjene med kako inostrano vlado in kojo paro-brodno druibo, in kteri so na ta način direktno ali indirektno podpirani." Ta zakon je naperjen v prvej vrsti proti pogodbi, ktero sta sklenili po-četkom tega leta parobrodna družba "Cunard Line" in ogrska vlada. Kakor znano, sta ogrska vlada in imenovana družba sklenili pogodbo, vsled ktere se je ogrska vlada zavezala pošiljati vsako leto najmanj 30 tisoč izseljencev preko Reke v Z jed. države. Pogodbo ktere pa sedaj naravno ne bode mogoče izvrševati, sta sklenili vlada v Budim]>ešti in družba "Cunard Line" za dobo 12 let. Kakor hitro postane nova določba pravomočna, poslale bodo naše na-eelniške oblasti vse one naseljence, kteri prihajajo semkaj iz Reke kot pogodbeni naseljenci, nazaj, od kjer so prišli, kajti, kakor smo že zadnjič omenili, je sramota 20. stoletja, da eksistira na svetu še "vlada", ktera ukazuje svojim "podanikom", po kterem potu se morajo izseljevati. Nadalje določa novi zakon, da mora vlada imenovati za vsako luko, iz ktere prihajajo naseljenci, najmanj po jed nega naseln;škega inšpektorja in po jednega mornaričnega zdravnika. Te vrste uradnike je pridejati konzularnemu osobju, dočim dobivajo plačo iz naselniških fondov. Slovenske novosti. — Iz Clevelanda, Iowa, nam poroča naročnik našega lista, da so tam pričeli dne 1. aprila štrajkati in ne priporoča rojakom, da bi tja hodili delo iskati. — Rojak nam sporoča iz Trestle, Pa... da gre v tamošnjih premogovih rovih z delom zelo slabo, tako, da ni nikomur svetovati tjekaj hoditi iskati delo. 0 napadu na Španskega minister-skega predsednika. Barcelona, 13. aprila. Dodatno k včerajšnjem poročilu o napadu na ministerskega predsednika Maura, se se poroča, da se je Maura pripeljal pred palačo provincijalnega svdta, da bi tamkaj ooobno nadzoroval razdelitev $G00, ktero svoto je podaril kralj Alfonso mestnim ubogim. V tem tre-notku je prišel k vozu 19letni kipar Joaq-iin Artal in pozdravil ministra. "Buen dias don Antonio!" Minister se je okrenil, da vidi mladeniča, kteri je z klicom: "Eviva 1' anarchia" zabodel ministru nož v prsi. Senor Maura je vstal, si izdrl nož iz prsi in zakričal: "Držite morilca!" Na to je vrgel nož na sedež v kočiji in se prijel 2a rano. Ker pa rana ni bila nevarna, je minister oetavil voz in odšel v provincijalno palačo. Večina navzočih ni niti vedela kaj se je zgodilo. Artcla so med tem aretirali in odvedli v prefekturo. Zdravniki so dognali, da je ministrova rana le neznatna praska. Artal trdi, da nima sodrugov. V ječi je skušal tudi samega sebe usmrtiti s tem, da 9e je zaletel z glavo v zid. Pri tem se je nevarno ranil. ROJAKOM V JOLIETTJ, ILL., in okolici priporočamo na&egaraatop-nika Mr. John Sustaršiča, 12C3 N. Centre St. Imenovani gospod je naš trgovski dopisnik. Vela katastrofa. Razstrelba na vojnej la diji "Missouri", f? 29 mornarjev usmrtenih. Mnogo ranjenih. Washington, 14. aprila. Iz Pensa-cole, Fla., se poroča, da se je tamkaj na našej vojnej ladiji "Missouri" pripetila grozna nesreča. Ko se je mo-žtvo vadilo v streljanju, 15 milj daleč od brega. Vsmrteni so trije častniki in 24 mornarjev, dva sta smrtno ranjena. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je top sprožil predno so ga zaprli. Vsi mornarji v stolpu so bili usmrteni. Najbrže je bila nesreča taka, kakor ona, ktera se je lani pripetila na ladiji "Massachusetts". Skoraj vsi častniki so bili še zelo mladi in deloma nevešči. Katastrofa se je pripetila pri na-krcavanju topa, v kterem se je razletelo 2000 funtov smodnika. Ranjenih je o mornarjev, dva smrtno. Ako bi proator, kjer se ej pripetila nesreča. takoj ne preplavili z vodo, bi se razletelo tudi skladišče smodnika. Nezgoda na morju. San Francisco, Cal., 13. aprila. — Semkaj se poroča, da je parnik "Colon," kteri je odpljul dne 22. marca v Srednjo Ameriko in Mexico,, pri Punta Reinedios obtičal med skalovjem in bil tako poškodovan, da je moral pri Acaji:tla zavoziti na pesek Potniki so prišli srečno na kopno. Nemiri v Turčiji. Bejrut, mala Azija, 14. aprila. Vojaki tukajšnje posadke so napadli dne 11. aprila tukajšnjega governer-ia, ker jim se ni plačal dolžne jim plače. Governer ni ranjen. Njegova telesna straža je ranila 8 napadalcev. Sedanji vali v Bejrutu je Halja paša. Indijanci proti štrajkarjeiu. Muskogee, Ind. Terr., 13. aprila. — Danes je odpotoval kapitan Jack Ellis, bivši ravnatelj indijanske policije, v San Francisco, da tamkaj na Čelu 50 Indijancev čuva neunijske delavce United Street Railway Co., pred etrajkarji. Ljubavna žaloigra. Bata via, N. Y., 13. aprila. Petin-tridesetletni Clyde Ore, po poklicu fotograf, je na križanju Hutchins in Sumner St. vstrelil 23 let staro Ad-die Blossomovo, s ktero je bil zaročen. Dekle je umrlo uro kasneje v hiši svojih starišev. Takoj po umoru je izpil steklenico karbolne kisline, na kar se je vrhu tega še ustrelil. Dan poroke nesrečnih zaročencev je bil že določen, ko se je pojavil Še je-den ljubitelj Blossomove. Stariši dekleta so bili na strani slednjega in so jo silili naj Oreta ostavi. Ore je potem Batavijo ostavil in se do včeraj ni vrnil. Novi governer za Puerto Rico. San Juan de Puerto Rico, 13. apr. Governer Hunt je odpotoval v New York, da se posvetuje z predsednikom Rooseveltom o pueitoriških zadevah. Hunt se več ne vrne na Puerto Rico, kajti imenovan bode sodnikom države Montane. Novi chilenski kabinet. Santiago de Chile, 13. aprila. Vlada je vstanovila nov kabinet, čegar člani so pripadniki ustavne 6tranke in na čegar čelu je senor Rafael So-tomayor kot minister notranjih zadev. Senor Sotoinayer je bil lain minister inostranih del. Ostali ministri so: Senor Gurrent, inostrana dela; Rodriguez, pravoslovje; Barros, fi-nanze; Hurtado, vojna; Valdes, obrt. Za Roosevelta. Helena, Mont., 13. aprila. Pri republikanskem državnem konventu odbranih je bilo sest delegatov k na-cijonalnem konventu. Delegatje so dobili naročilo, glasovati za Roose-veha. tepan O. Makarov. Povelfnik ruskega brodovja v Port Arthuru vtonil« Vojna laflija "Petrojaviotf razdejana; 800 mornarjev usmneit Veliki knez Kiril je težko ranjen; sedaj je v bolnici v Port Arthuru Makarova ladija se je zadela ob rusko mino in se razdejala; katastrofa se je pripetila, ko so se Rusi vračali iz boja nazaj v luko. Japonci premagani, podadmirui knez Uhtomskij jib je prepodil. — Vsa Rusija žaluje. — Testi iz bojišča ob reki Yalu. Petrograd, 14. aprila. Uradoma se potrjuje, da je podadmiral Makarov včeraj zjutraj vtonil, ko se je vojna ladija "Petropavlovsk" potopila. Le sedem častnikov, med temi tudi veliki knez Kiril, in 32 mož se je rešilo, dočim je kacih S00 mož vtonilo. Kontreadmiral Grigorovič brzojav-lja caru: Port Arthur, 13. aprila. "Petropavlovsk" zadela se je ob mino, na kar se je potopila. Našebro-dovje je bilo pod Zlatim gričem. Japonsko brodovje se nam je približevalo. Podadmiral Makarov je vtonil. Veliki knez Kiril je rešen in lahko ranjen. Kapitan Jakovljev, dasiravno težko ranjen, je bil rešen, istotako tudi pet častnikov in 32 mož, kteri so več ali manj ranjeni. Sovražno brodovje je zginilo. Vrhovno poveljni-štvo je prevzel kontre-admiral, knez Uhtomskij. Grigorevič." s. r. Podkralj Aleksijev brzojavlja: Mukden, 13. aprila. "General Stoessel mi ravnokar brzojavlja iz Port Arthura. Obžalujem da moram Vašemu Veličanstvu sporočiti, da je naše iztočno brodovje za-dobilo nenadomestljivo izgubo vsled smrti hrabrega in zmožnega poveljnika, kteri se je potopil z vojno ladij o "Petropavlcvsk"." Aleksejev brzojavlja nadalje: "Vojne ladije in križarke so od-oljule proti japonskemu brodovju. Ker je pa sovražnik dobil pomoč, tako da je imel 30 ladij, se je naše brodovje vrnilo, cb kterej priliki se je Petropavlovsk" zadela na mino in razletela. Na to se je vse brodovje vrnilo v luko. Japonci so sedaj pred rtom Liaoshan." Petrograd, 14. aprila. Zasebno se zatrjuje, da se je pred Port Arthu-rom vršila pomorska bitka, v kterej so bile štiri ruske vojne ladije poškodovane. Wei-Hai-Wei, 14. aprila. Včeraj zjutraj napadlo je pet japonskih vojnih ladij rusko križarko "Bajan", katera je pljula od reke Yalu proti Port Arthuru. "Askold" in neka druga križarka prišli sta "Bajanu" na pomoč. 45 minut po 6. uri dospeli so Rusi v varstvo trdnjav, toda "Bajan" je bila poškodovana, kajti iz nje so prihajali veliki oblaki para. Ob 8. uri pričeli so Japonci streljati na trdnjave, iz kterih pa Rusi niso odgovorili. Japonci so se na to umaknili. Petrograd, 14. aprila. Strašna katastrofa v porta rthurskej luki, ktera je zahtevala 800 žrtev, ladijo "Petropavlovsk" in smrt admirala Makarova, je grozen udarec za ruske mornarico. Častniki govore o katastrofi uzrujano in tudi na dvoru vlada žalost. Nesreča bi ne bila tako občutljiva, ako bi našel Makarov smrt v boju, toda ker je "Petropavlovsk" že tretja ladija, ktera je bila vničena po domačih minah, povzročilo je to tukaj veliko žalost. Razun tega se tudi semkaj poroča, da sta se v portarthurskoj luki zadeli skupaj vojni ladiji "Sevastopolj" in "Poltava", ktera slednja je bila težko požkodoTamu V Petrogradu vlada danes velika razburjenost. Prvo poročilo o katastrofi dobil je veliki knez Vladimir od svojega sina Borisa. Takoj, ko je bilo poročilo potrjeno, vršila se je v Vladimirovej palači zahvalna služba božja, ker je bog ohranil njegovega sina pri življenju. Car je poslal svojega pobočnika k vdovi pokojnega admirala Makarova, kterej je sporočil grozno novico in izrazil carevo so-žalje. Zjruba podadmirala Makarova je ve> ''a, nego zguba par vojnih ladij. On je bil ponos ruske mornarice in car je vanj popolnoma zaupal. Njegovim naslednikom bode imenovan kontreadmiral Rožestvenskij. Na fHrpvo povelje vrši se danes opoludne v admiralitetnej cerkvi maša zadušnica za pokojnikom. + + + Podadmiral Stepan Osipovič Makarov, je bil rojen L 1848 in je služil dve leti kot praporščak in šest let kot poročnik. Udeležil se je rusko-turške vojne kot poveljnik topničarke "Veliki knez Konstantin." On je bil junak ruskega dunavskega brodovja, ktero si je v onej vojni pridobilo toliko slavo. Zajedno z poročnikom Skridlovim, je takrat ponoči napadel veliko turško oklopno ladijo, ktero je razdejal. L. 1S81 postal je član štaba baltiškega brodovja in 1. 1S98 poveljnik. V Z jed. državah je bil Makarov trikrat. Dne 26. februarja t. 1. prevzel je na izrecno carevo željo vrhovno poveljništvo pacifičnega brodovja. Kakor hitro je dospel v Port Arthur postala je Rusom sreča na morju mi-leja in on je opetovano odbil japonske napadel, dokler ga ni dohitela smrt v boju in na bojnej ladiji, kot junaka. Novi poveljnik. Podadmiral Rožestvenskij, je od blagopokojnega Osipovič Makarova povsem različen. On je izvrsten mornar in isto tako zmožen, toda pri mornarjih ni tako priljubljen, kakor je bil pokojnik. Naslednik Rožest-venskega bode podadmiral Skridlov, poveljnik črnomorskega brodovja. + + + Petrograd, 13. aprila. V mestu krožijo vesti, da se je vojna ladija prvega reda, "Petropavlovsk", razletela. Večina mornarjev je usmrtena. Cesar je sprejel uradni brzojav, kteri pa še ni objavljen. Petrograd, 13. aprila. 12. ura 38 min. pop. Veliki knez Vladimir dobil je brzojavko, ktera poroča, da je bil njegov sin, veliki knez Kiril, pri Port Arthuru ranjen. Petrograd, 13. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se je pred Port Arthurom vršila velika bitka. Podrobnosti ni mogoče dobiti izvzemši poročilo, da se je vojna ladija "Petropavlovsk" z vsem možtvom potopila. Iz družili virov se pa poroča, da se je "Petropavlovsk," na kterej je bil tudi veliki knez Kiril, zadela ob domačo mino in zletela v zrak. Le štirje častniki so se rešili, ne da bi bili ranjeni. Veliki knez Kiril je le lahko ranjen. Petrograd, 13. aprila. Uradoma se poroča, da je podadmiral Makarov pri potopu vojne ladije "Petropavlovsk" utonil. Tukaj je zavladala velika razburjenost. Veliki knez Kiril je, kakor se poroča, ranjen in vojna ladija "Petropavlovsk" se je potopiLi, dočim je tudi podadmiral Makarov Utonil. Je li bila imenovana ladija razdejana v bitki ali vsled domače mine, se bode zvedelo jutri. Nekteri trdijo, na Makarov ni bil na "Petropavlov-sku". Tukaj je znano, da je japonsko brodovje krožilo že par dni pred Port Arthurom. Tukajšnje časopisje še ni objavilo najnovejših poročil. Petrograd, 13. aprila. Ko je rusko brodovje danes odpljulo iz luke proti japonskemu brodovju, je vojna ladija "Petropavlovsk" zadela ob podvodno mino, se vlegla na stran in se potopila. Skoraj vse moštvo je vtorulo, le štirje častniki so se rešili. Na ladiji je vihrala zastava podadmirala Makarova. O pomorskej bitki, ktera je sledila tej katastrofi, še ni mnogo znanega. Od možtva- vojne ladije onskem Toki ju. Ko je Džingis Kan se svojimi Mongoli leta 1222, zmogši Alane, preišel preko Kavkaza v plodni in solnčni Krim, se ga ruski veliki knezi iz Kijeva, Černigova in HaliČa niso mogli ubraniti. Tudi Jurij II., veliki knez iz Vladimira, je moral v nejednakem boju podleči Mongolu Batu, ki je leta 1237 udaril pa Rjasan, na Vladimir, na Kolomno in Moskvo. Dovolj dolgo so Mongoli izvrševali svoje tiransko gospodstvo nad ruskimi zetnljani in nad ruskimi veliki knezi. — Veliki knezi ruski: Jaroslav II. (1238—1246), Aleksander Nevskij (1252—1263), Jaroslav (1264—1271), Vasilij (1271— 1276), Dmitrij (1276—1294), Andrej (1294—1304), Mihailj Tverski (1304-1319), Jurij (1319—1325), Aleksander (1325—1328), Ivan (1328—1340), Simeon Gordij (1340—1353), Ivanll. (1353—1359), Dmitrij Donskoj (1362 1389), Vasilij I. (1389—1425) in Vasilij II. Temni j (1425—1462). Vsi ti veliki knezi so občutili barbarsko silo mongolskih Kanov, onih Mongolov, katerih unuki in praunuki so sedanji Kitajci. Japonci in Korejci. Še le veliki knez Ivan III. (1462— 1505), sin velikega kneza Vazilija II. zrušil je na ubalih reke Želonja. v ruskih gubernijah Pskov in Novgorod, za vedno mongolske vojne tile, s katerim je ruski general Holmskij 1. 1471. zadal poslednji smrtni udarec — smrtni udaree njihovemu gospod-.stvu na ruskih tleh. Leta 14S0. zadihali so veliki knezi ruski iz kolena Rurikov v novi svobodi. Rusija je bila povsem otresla se sebe mongolizem. A leta 1840. začela se je zidati veličastna politična zgradba današnje velike Rusije. Ivan III. oženivši se leta 1472. s earičino Sofijo, unukinjo poslednjega palaeo^ožkega čara bizantinskega, dal je Rusiji dvoglavega orla s sliko sv. Jurija Zmagovalca. On je, kakor "gosudar" vse Rusije se svojim vladanjem in modro politiko preko svojega sina Vasilija III. (1505—1533) ostavil svojemu unuku Ivanu IV. Groznemu (1533—1584) vsa ona važna svojstva, po kterih se je odpirala Rusiji široka pot v Sibirijo — in daje v centralno Azijo. S Fedoorom I. (1584—1598) zamrla je vladajoča rodovina Rurikovcev. Boris Godunov (1598—1606) ni bil druzega nego predhodnik fuskimcarjem in bodoči carski vladovini hiše Romanov. Vasilij Šuiskij. izvoljen carjem leta 1606 v Moskvi, odrekel se je že leta 1610. Po triletnem medcar-stvu leta 1613, vzel je v roke rusko iezlo Miha jI Fedorovič, kteremu so sledili leta 1645 Aleksej MihajloviČ, 1. 1676 Fedor Aleksejevič, 1682 Sofija, hči Alekseja Mihajloviča, in 1689 car Peter I,, pod čegar imenom se je za-počela ona velika, znamenita in slavna vladovina cara Petra Velikega vse tja do leta 1725. Carica Katarina I. (1725—1727), car Peter II. (1727— 1730), carica Ana Ivanovana (1730— 1740), car Ivan (1740—1741), carica Elizabeta (1741—1762), in Katarina TI. (1762—1796), carji Pavel I. (1796 1801), Aleksander L (1801—1825), Xikola I. (1825—1855), Aleksander II. (1855—1881) in Aleksander 111. (1881—1894) vsi ti slavni ruski vladarji so bili graditelji - nadaljevalci velikega ruskega cesarstva, ki se danes v najklasičnej vojni, kar se jih je kedaj vodilo na svetu, bori z azijat-sko Japonsko. Ko je bil meseca maja leta 1896 car Xikola II. kronan carjem vseh Rusov, on, car miroljubec, ni morda niti sanjal, da bo že po devetem letu njegovega vladanja Rusija izzvana po oni negostoljubni Japonski, v kateri je bil on kakor carjevič, ko se je mudil tamkaj, napaden od fanatičnega Japonca v Toki ju, Ta taista Japonska misli, da danes uniči veličastno zgradbo ruskega carstva. ktero so toliki veliki knezi in carji iz kolena Rurikov in Romanov preko toliko in toliko vekov zidali granitnim kamenjem. Pašol... Japonec! Da nisem v globini svoje misli in svoje duše neovrženo prepričan, da je napad Japonske na veliko Rusijo farizejsko in zavratno delo zavidne in nenasitljive Angležke, trdil bi, da je v Japonce zašel duh besnila azijat-skega blaznenca. Ko, pride že sodni dan. A ta dan bode za Japonce grozen. strašen. To bo dan pravice Božje To bode dan, ko ruski d vogla vi orel zabode v azijatska tla Nippona svojo rusko zastavo, zastavo sv. Jurija Zmagovalca. Tega dn« bodo glodala r&žečimi zobmi stara svetovna grešnica An-gležka, udarjajoča s topo britansko sabljo v vode onih oceanov, po kterih plove danes toliko njenih vojnih ladij, med tem pa bodo ruski pešci in kozaki stražili in pazili na mejah brahminske Indije na vsaki mig in kretnjo lokavih Angležev. — Gledali bodo ti poslednji in poklali od jeze, ko bodo videli, kako se Rasi, pobivši mongolske Japonce, po tolikih vekih maščujejo nad potomci onih mongolskih Kanov, ki so dušili in gazili v onih <"-asih Ruse in ruske gubernije v Evropi. Mandžurijo in Korejo pokrivale bodo velike gomile japonskih kosti in okostij, prav tako, kakor so delali Mongoli v svojih časih tjo Rusiji in druzih delih Evrope, povsodi, kamor so prišli, raznašajoČi grezo in strah, trepet in smrt, in puščajoči za seboj gomile in kupe slovanskih kosti ---- Rus belokožec bode diktiral -— Božja je pravica — Japoncu rumeno-kožcu železen mir — v Toki ju. A za to bode skrbel Kuropatkin, ki je ob strani nesmrtnega Skobeleva. premagal na Balkanih. pri Plevni in Šibki vojevite Turke. No, to pot se Tokijo ne pretvori v San Stefano in v bero-linski kongres... To pot zapečati ruski avoglavi orel v Tokiju za vedno osodo Mandžurije, Koreje m Kita jfl — osodo in bodočnost stare greš-nice in smrtne neprijateljice vseh Rusov in vseh Slovanov. T to ime: Bože carja hrani! "Ed." Dopisi. Chisholm, Minn., 5. aprila. Rojakom naznanjam, da je imelo naše družtvo sv. Josipa št. 30 spadajoče k J. S. K. J. svoje letno zborovanje in volitev v novi odbor. Izvoljeni so bili: Ivan Kočevar, predsednikom in zastopnikom; Fran Arko, podpredsednikom; Josip Jakše. I. tajnikom; Ivan Rus, II. tajnikom; Ivan Pahulje, blagajnikom; Ivan Lipovec, gospodarskim načelnikom; Iv. Korbar in Anton Pahulje, pomočnika Obiskovalci: Fran Zaje, Fran Drap, Jurij Kočevar, Iv. PetruŠiČ. maršal; Iv. Lončar, redar. Zastavonoše: Jurij Rozman, Iv. Gornik, Vine. Arko, Rudolf Kovačič, Martin Garnih. Tem potom opominjam tudi vse ude izven tukajšnjega mesta, da pošiljajo vse dopise tajniku: I. P. Jakse, Box 95, Chisholm, Minn. Za bolniško podporo se je oglasiti pri Fr. Zajcu, Box 75, Chisholm. Pozdravom! Odbor. Braddock, Pa., 7. aprila. Društvo sv. Alojzija, J. S. K. J., sklenilo je prirediti velikonočno spoved, ktera se vrši drugo nedeljo po Veliki noči, t. j. 17. marca, in v ponedeljek v nemškej cerkvi v Brad-docku. Obiskal nas bode duhoven e g. Mertl iz Pittsburga. V novi odbor za letošnje leto so bili izvoljeni naslednji člani: John Oerm, predsednikom; Mat. Kokelj, podpredsednikom; Anton Sotler, I. tajnikom; Josip Pire, II. tajnikom; Al. Horvat, blagajnikom; John GGerm, zastopnikom. Nadzorniki: Frank Šetina. Jakob Maček, Ant. Dovjak, John Sev šek. Zas tavonoše: Josip Troha ii Martin Slane. L maršal Josip Žafran II. Josip Martinič, III. maršal J. Brejc. Bolniški obiskovalci: Za Braddock: Ant. Mihelčič in Josip Ivan-čič. Za Rankin: Josip Martinič; za E. Pittsburg: Jakob Stepančič; za Turtle Creek in Linhart : Al. Gutman za Export: Anton Hribar; za Cla-ridge: Al. Šurla; za Madison: John Brejc. Člani, kteri bivajo izven Braddocka naj pošljejo svoje naslove. Kdor se preseli, naj to tudi takoj naznani I. tajniku ustmeno ali pismeno. Anton Sotler, I. tajnik, Box 142, Linhart, Pa. Trestle, Pa., 11. aprila. Društvo sv. Barbare št. 33, v Trestle, Pa., imelo je dne 10. t. m. volitev v novi odbor. Izvoljeni so bili: Frank šifrar predsednikom, Jacob Oblak, podpredsednikom; Mat. Pe-ternelj, I. tajnikom; Gregor Oblak, 2. tajnikom; Tom Previk, blagajnikom; Jak. Ivranjc, zapisnikarjem. Nadzornika: Ant. Primožič in Iv. Ča-dež. Bolniški odbor: Za Trestle, Josip Fatur; za Craksville Mat. Ilomc. Zastopnik: Frank Šifrar; vratar: Lovro Oblak. Pozdravom! Mat. Peternel. Ultra demokratično. Dallas, Tex., 12. aprila. Demokrati countyja Burleston so sprejeli pravo demokratično resolucijo, vsled ktere morajo plimarne volitve voditi — le beli. Besedo "beli" moramo pa tako razumeti, da k belim Italijane in Mehikance ne prištevamo. EYropyske in drage yesti, Ivatovice, nem. Poljska, 14. aprila. Včeraj sta nameravala priti preko meje dva Rusa, toda obfejni stražarji so jednega ustrelili in druzega težko ranili. Nesrečnika sta bila že na nemškem ozemlju, ko so ju stražarji napadli. Paris, 14. aprila. V drugej pravdi republike Colombia proti panamskej prekopovej družbi, vršila se je včeraj razprava pri tribunalu departementa Seine. Do konca razprave ni prišlo, radi Česar so obravnavo preložili na 14 dni. Proti prvej razsodbi Colombia še ni vložila priziva, kajti v to ima še dva meseca časa. Paris, 14. aprila. Polkovnik Mar-ehand, junak afere Fashoda izdal je odprto pismo, v kterem izjavlja, da ne odstopi iz vojske radi tega, ker se bode poročil. Vzrok njegove resigna-oije je krivienost vojaške uprave. Paris, 14. aprila. Pokojno špansko kraljico Izabello so včeraj pokopali. Sprevod iz Palais de Castille do groblja je bil veličasten. Barcelona, 14. aprila. Kralj Alfonso je ostavil tukajšnje mesto in odpljul na yachti "Giralda" v Mont-juich in Taragono. Rim, 14. aprila. Tukaj so že par dni krožile vesti, da je papež bolan, sedaj pa izjavlja njegov zdravnik dr. I.apponi, da je popolnoma zdrav. Pa-pe žje sprejel včeraj v avdijeneo več osob. London, 14. aprila. Dolenja zbornica je sprejela z 270 proti (50 glasovom resolucijo, vsled ktere je vladi dovoljeno rabiti indijske čete v Tibetu. Portsmouth, Anglija, 14. aprila. — Angležka torpedolovka "Teazar" za-vozila je pri vajah v pesek. Ladija je zgubljena. Kranjsko slovensko katoliško NAZKANLLQ. Slovensko podporno društvo sv. Štefana štev. 11, spadajoče k J. S. K. Jednoti v Omaha. Nebr., ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v češki šoli. Za tekoče leto 1904 so bili izvoljeni nastopni uradniki: Josip Oepuran, predsednikom, 1253 S. 14th St.; John Čepuran. podpredsednikom, 1255 S. 14th St.; John Ra-dovitz, I. tajnikom, 1214 S. 13th St.; Marko Banovac, II. tajnikom, 2G2 O. 11th St.; John Čepuran, zastopnikom, 1255 S. 14th St.; vsi v Omaha, Nebr. Odbornikom: Josip Radovitz, 1214 S. 13th St.; Jakob Špelič, 1002 S. 13th St., Omaha, Nebr.; Martin Draganec, 386 O. 21st St.. S. Omaha, Nebr. Zastavonošem: Štefan Stane-šič in Georg Greguraš. Maršalom: Math. Filipič in Pavel Mihelič. Tukaj nas je le malo število Slovencev. Želim, da bi vsi oni, kteri še niso pri nobenem društvu, pristopili in se tako zavarujejo za vse nezgode. (3x lt) John Radovich. Nesrečen padec. Washington, N. J., 12. aprila. Farmer George Incho padel je v sadnem vrtu svojega soseda Geo. Shurtisa raz jablano in sicer direktno na noge. Kljub temu si je pa zlomil vrat, tako, da je bil na mestu mrtev. Zdravnik je izjavil da je Incho priletel z tako silo na zemljo, da si j« zlomil vrat. NAZNANILO. Društvo sv. Barbare štev. 33, v Trestle, Pa., naznanja vsem društve-:kom, da se vrši dne 12. maja v slo-.-nski cerkvi na Butler St. v Pitts-burgu. Pa., velikonočna spoved, da zamore tako vsakdo opraviti svoje verske dolžnosti. Maša se vrši ob y2ll. uri. 114-16-4) Mat. Peternel. "GLAS NARODA" predaja po 1 cent Številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank 8 a k ■ a r. 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C h a s. Deremo, Sli N. Congress St., Kenoaka, Wia. John Sustariii. 1208 N. Centre St., Joliet, HL Frank Gabrenja. f 19 Power St., Jehnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, ami aa aclaai »vi avravaištvm. svete Barbare v Forest City, Perma. tnkorporirano dn<$ 31. januarja 11M> > t Pennsjlran^L ODBORNIKI: Predsednik: Josrp Zal ar, P. O. Box 547, Forest Citv Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. o. li<.x 47S. Forest City, Pa I. tajnik: Ivan Telb^n, P. o. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Maktin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. anton O yen, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa, Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City Pa. Karol Zalae, P. O. Box 28, Forest City, Pa. ' Ivan Opeka, p. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 052, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Morast City, i a. Jolui Telban, p. O. Box 607, Društveno glasilo jo "Glas Naroda". International Munufacturing Company Box 948, New York City, TSS. Y. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim ilov2nskiiu družtvaru svujo bodalo zaiugt: cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in reyalije), guaibe, čepice ia uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vii tega ieieza (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumastih črk za sa mostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Škri-njic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižic in verižnih na kitov, nožev, britev, Skarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •(varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premugarjpm, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne majo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatul]ah od $2.00 dalje, Grafofoni, fonograh, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenifa inštrumentoy. ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v yseh modernih jezikih. Za odgovore ptiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Mi Lepi poštni parrtik *d ine-eeem dni prejeli smo iz Hibbinga. Minn od rojaka Marko Biondi.'a n.*kaj denarja za v staro do-movino. Ker st* navzlic < petovanih vprašanj radi pravega naslova prejemnika, še do danes nihče ni oglasil, Ka tein potom še enkrat prosimo za pojasnilo. <-'esto S(- pripeti, da n.-iir dohajajo nakaznice brez vrednosti ali brez pri-poslane svote. radi tega prosimo vse pošiljatelje, da ob enem v pismo pri-lože tudi dotična potrdila od pošte ali Postal M one v Order. — Mesto B a ku. Industrijalci mesta Baku so baje izmislili načrt, knko bi prodrli vse mesto in ga zopet sezidali 11a drugem kraju; to pa za to, da bi se zaniogli na ta način okoristiti s petrolejem, ki ga je obilo v zemljišču, na kterem je zdaj sezi NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tak suspendi- navdušeni za ta načrt, ker bi jim potem zemljišča več nosila, kadar bi na njih izvrtali studenec, iz kterih bi tekel petrolej. dano mesto. Posestniki hiš so neki ran društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem aoposlati Certifikate in pravilne knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopoŠlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega tajnika. M a t h e w Levstik, (12-12-5) Ely, Minn. — Položaj v M a c e d o n i j i. Dopisnik "Berliner Tageblatt-a" na Dunaju je imel pogovor z dvornim svetnikom Mueller-jem, avstrijskim civilnim agentom za Macedonijo. — Mueller je izjavil, da so se razmere vsled uvedenih reform že precej zbolj-šale, da so sedaj nemožne upravne zlorabe, vojaški izgredi in izbruhi fanatizma. ki so se dogajali poprej. Turki da so sprevideli, da jim hoče uvedenje reform ohraniti pokrajino, zato da te reforme podpirajo; seveda so Turki v vseh stvareh počasni in KJE JEt Frank P o d v i z, doma iz Sore na Gorenjskem. Piedno je od tukaj od- tudi nečejo iti preko gotovih mej, ako potoval, se ni domislil plačati "board*, prihaja v poštev varstvo njihove av-1 Vincenc Zaman, 768 Hamilton St., toritete. Glavna sila vstaje, da je zlomljena, izvzemši razne navale hajdukov, umorov in atentatov. Turška bi se rada vojevala z Bolgarijo, katero smatra za »-lavni vir vsega zla v Macedoniji, toda Turki znajo, da je Bolgarska pripravljena za vojno. Civilni agent Mueller se nadeja, da pride v teku 5 do 9 meseccv do popolnega pomirjen j a dežele. Za Turčijo je zdaj največja težava, ker mora vzdrževati v Macedoniji veliko večjo vojno silo (250,000 mož). Mueller je tako prepričan, da se ohrani mir v Macedoniji, da vzame k sebi v Solun svojo družino. Civilna agenta ostaneta do maja ali junija v Solunu nato pa začneta potovati po pokrajini. — R a z 1 a g a. Gospa: "Danes sem videla, kako je naša mačica željno pila dežnico; kaj neki pomenja to, frospod profesor V* — Profesor: "To Cleveland, Ohio. (13-16 4) KJE JE f Ivan Kupec. Pred letom dni sva bila skupaj v Moon Run, Pa. Kdor ve zanj, naj sporoči Josipu Zalokar. Ocean Mine, W. Va. Kretanje parnikov. V Hew York m 4<*f«U: Koenigin Luise 13. aprila iz Genove. Doottl Mm Bethania iz Hamburga. Columbia iz Genove. pomenja prvič, da je poprej deževalo F™**™ ^ Hamburga, in drugič, da je bila mačka žejna!" Vednc iz Liverpoola. __Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Koliko trosi angleški na- La Bretagne iz Havre, rod za obleko ? V časopisu londonskih Kaiser Wilhelm der Gross« is Br»-kroj ačev se nahaja študija o temu ' mena. vprašanju. Pisec je računil z normal- Zeeland iz Antwerpena. nimi razmerami. Izjeme delajo n. pr.' Noordam iz Rotterdama. lord Paumure Gordon, ki je zaDustil I 500 hlač, lioo kravat in 50 dežnikov I Odpljuli *>: Med izjeme se mora prištevati tudi^ Lourraine 14. aprila v Havre, vojvoda Portlandski, ki je po zimi Numidian 14. aprila v Glasgow, nosil tri suknje in tri ogrinjala, ka- I Odpljull Mea kor tudi lady Linrockova, ekstrava- jrantua igralka, ktera je potovala po 0eltic 15, aprik v Liverpool, raznih gledališčih s 167 pari čevelj- Bel8ravia 16- aprila v Hamburg, čkov. Po računu tega pisca potroša St" Paul l6" aPril» v Southampton. J V V t«AAV» I rt H/l "1 d M M A A .... /.ena navadnega meščana za svojo obleko 130 kron na leto, možki pa 90 kron. Delavski stanovi potrosijo manje, imovitejši meščani več, plemstvo in dvor pa največ. Pisec članka "koliko trosi ves narod na obleko" je procenil. da letni proračun obeh spo- — Smrt čudaka. Na Dunaju je umrl pred nekoliko dnevi pismo-noša Viljem Drescher, ki je bil rodom iz Prostojeva, je živel kakor pravi Čudak. Sebe in svoje stanovanje je zanem^^.kakor da je berač. Kroonland 16. aprila v Antwerpen. Umbria 16. aprila v Liverpool. Rzndam 19. aprila v Rotterdam. Auguste Victoria 21. aprila v H/. . I burg. emen 21. aprila v Bremen. Bretagne 21. aprila v Havre, lov na Angleškem za obleko iznaša ! hohenzollern 23. aprila v Genovo. 195 milijonov šterlinskih lir ali 200 Philadelphia 23. aprila v Southam-milijonov, samo rokavic se uvaža na I ton- leto v Angležko 37 milijonov parov za ' Zeeland 23. aprila v Antwerpen. 85 milijonov mark. — Delavke nosijo Campania, 23. aprila v Liverpool, tkane rokavice, kraljica je imela na Pretoria 23. aprila v Hamburg, kronanju rokavice iz najfinejše kože "glace" z zlatom in svilo obšite. Za obuvalose potroši na Angležkem preko 900 milijonov kron, možki klobuki rpri z* Tiilij. prebivalcev) stanejo na leto 120 milijonov kron — koliko pa stanejo ženski klobuki, ogrinjaČe, plesne obleke — tega se strokovni pisec ni upal proceniti. Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu DNIYERSAL MEDICAL INSTITUTE vstanovil in odprl oddelek za Slovence ter se je na ta način izpolnila želja in praznota, ktera se je ze davno opazovala med na~im narodom v Ameriki; kajti siromak:, ki stanujejo daleč od večjih mest so uvideli da so bih nepoštenih zdravnikov ogoljufani ter ne vedo, kam bi se zatekli da rešijo boleznij, ktere jih more. V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki se nahajajo ra-zun slovenskega oddelka tudi še oddelki za Cehe, Hrvate, Ru=e Italiiane r rancoze, Ogre, Slovake in druge ' . UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima za vsako bolezen svojega posebnega zdravnika, taka, da ni bolezni na svetu, za ktero bi se v tem zavodu ne nahajal najmanje po en zdravnik-strokovujak. kteri bolezen točno pregleda in preišče, ter se potem posvetuje z ostalimi zdravniki Kadar so vsi zdravniki bolezen pr-^ledali, odpošljejo >.• bolniku zdravila ir sicer po ekspresu v vse kraje Združenih d-žav. Kanade in Mehike — /ATORAJ: Ako ste bolni, ako ste v New Yorku ali daleč iz Xew Yorka ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen neozdravljivim, ako so Vam nevešči zdravniki pograbili ogromne svote. ne da hi Vam bi * i vrnili ljubo zdravje, potem pišite 11a UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v New \ork. ter razjasnite nam svojo bolezen jasno in brez sramožljivosti, pišite nam kakor svojemu prijatelju. Vašo bolezen bode zdravniška konferenea preiskala, ter. ako strokovnjak za ono bolezen juvidi, da Vas je mogoče ozdraviti, začel Vas bode takoj zdraviti Zatorej, ako bolujete na REVMATIZMU — SRČNI BOLEZNI — OTEKLINO KOŽE — OČIJ — UŠES — NOSA — VRATU — PRSIj — IZGUBO LAS — AKO VAS ŽELODEC BOLI — AKO IMATE BO-LEZNI NA MATERNICI — HEMEROIDE — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — NERVOZNOSTI — AST MI — KAŠLJU — OTRPNENOSTI — NEPRAVILNI PREBAVI — BOLEZNI NA LEDICAH — ITD. Ako bolujete na kakor-nej koli bolezni, verujte, da Vas bodemo ozdravili, kajti zdravniki v tem zavodu, kteri prično zdraviti. Vas gotovo ozdravijo, ker njih geslo je: Brezpogojna gotovos: Tu nekoliko najnovejih zahvalnih pisem, klen smo te Ini prejeli. Slavni Medical Institute! Prejel «em Vaša zdravila, ter čutim, da mi pomagajo. Upam, da bom ozdravel. Prosim Vas po-:jite mi takih zdravil in kadar bodem ozdravel, se Vam bodem javno zalivali!. Josip Marinko, 197 Spring St., New York. Velecenjeni Medical Institute! Z veselim srcem Vam naznanjam, da smo se po Vaših zdravilih popolnoma ozdravila od dolgotrajne in težke ženske bolezni. Bog Vam povrni Vaš trud in Vam ohrani Va.^o učenost, Emilija Zavodnik, 239 Court St., Plymouth, Mass, Slavni zavod! Bog naj Van poplača, kar ste meni siromaku dobrega storili s tem, da ste me ozdravili, Bolehal srni nad pet let. Zdaj se čutim popolnoma zdravega, ako se mi bolezen n». povrne. Priporočil Vas bom vsem svojim prijateljem in znancem. Franc Kržišnik, Box 35, Steubenviile. Ohio. Vsak bolnik naj nam piše v slovenskem jeziku UNIVERSAL MEDIC AL INSTITUTE je najboljši zdravniški z-: -od te vrste na svetu, ter je lahko vsak bolnik popolnoma prepričan, da if le ozdravljen. — So bolezni, ktere se ne more samo z zdr rili ozdrriviti-ir ktere se ne more samo iz bolnikovega pisma spoznati. Za take bolezni ima ta zavod mnogo električnih naprav in strojev, kteri dajejj slabotnim ljudem, kakor tudi celemu človeškemu organizmu moč in novj življenje. Vsak bolnik lahko v tem zavodu povpraša za »tanje njegove bolezn ., kat mu bodejo zdravniki drage vol;e naznanili in ako potrebno, dali tudi dotiena zdravila. — Z jedno besedo, ako ste bolni, pišite samo na , Universal Medical Ins .aite, r0 West 29th Street (blizo Broadway), New York City in bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zavodu se jamči za ozdravljenje. Ako ej pa bolezen neozdravljiva, dobo Vamto prvi amerikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihranili nepotrebno trošenje denarja ' '^.ko pridete osobno, pridite ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoludne a'i od 2. do 7. ure popoludne, Ob nedeljah pa od — 1. are pop V pouk. Znižana vožnja. Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za vso Avstrijo in to IZ ANTWERPENA DO NEW YORKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29. Najbrže bodo tem družbam še druge sledile. Vožnji listki fo dobiti pri Fr. Sak-3er, 109 Greenwich St.. New York in 1778 St. Clair- St., Cleveland, O. Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Avstrije v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena v New York, za brzoparnike pa $29 iz Bremena v New York. Listke prodaja F. Sakser, 109 Greenwich St., New York. Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno poa trezen in si prihranil marsikak dolar. Vsakemu potniku odpošljem brezplačno gumb v slovenskih barkah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče Številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj poslani gumb, da ga naš človek laglje spozna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas <£rugam tirajo in oder o. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mr-aroli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER. 109 Greenwich St, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, a. Skušnja uči! Podpisani naznanjam lojakom. da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ia najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter ix finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ku pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl ivoj novi, lepo urejeni SALOON "GERMAN HALL3', 50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVO. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-6) Rojaki izročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * * * * Velja za vse leto . . $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece > 75 ct. - —---- Arabela. Fl""" Spisal* Pavlina Pajkov*. (Dalje.) "Jaz le sodim tako, da morate vi biti srečna", pristavlja profesor pri-jazneje, "ker prvič nimate nobenih akrbij, drugič ker ste bogata, tretjič ker ste ljubljena in —," zadet po čud-nej izpremembi Arabelinega obraza hipoma umolkne. Pri besedah: '"ker ste bogata" stre-petala je vidno Arabela, a obledela je kot Bmrt pri opazki: "ker ste ljubljena". Nekaj trenotkov jo on nemo opazuje in meni, da če je že žensko lice tako izpremenljifo, kako mora še le biti njeno mišljenje! Toda Arabela zadobi krnalo prej-Snjo mirnost in brez zadrege upre svoje oči v njegov ostri pogled. Profesor zre z radovednostjo v njene oči, da bi spoznal iz njih njen značaj. A te so mu nerazumljive, kakor je nerazumljiva morska globina. Nekaj časa molčita oba. Arabelo jezi, da se je spustila z njim v pogovor, in rajši bi bila povsod, samo poleg tega pustega človeka ne; a vendar ne ve, kako bi se poslovila od njega, pa odšla. Profesor pa prebira z raztresenostjo svoj rokopis in si misli pri tem: Trme, neverjetne trme! Pač res, da ženska drugega ni, kakor bitje, sestavljeno iz samih trm. Kako bi se je neki iznebil? — A pri tem odloži vendar zopet svoj rokopis in gleda v zadregi zdaj površno na Arabelo, zdaj na drevo nad svojo glavo, zdaj opazuje svoje od rose pomočene čevlje, kakor da bi hotel reči .* Govori vendar nekaj, čemu tako molčiš? — Toda Arabela še vedno molči in zre kakor v nekaj zamaknjena, v daljavo. "Kakor sem čul", začne zopet profesor in vidi se mu, da ne ve, kaj bi naj prav za prav govoril, "vi ste nevesta! — Kdaj pa bode poroka?" po-praša jo brez radovednosti. "Ne vem", odgovori mrzlo Arabela in se gleda vedno okolu. Na enkrat pa se zgane, rudečica oblije njeno lice, ko pristavi nekako srdito: "Kaj vas co briga! Rekli ste prej", nadaljuje razdražena, "da morate premi-žljevati neki nov planet. Kaj ima moja poroka opraviti pri važni tej preiskavi V1 "Ker se je vaše lice tako neverjetno čudno izpremenilo, ko sem bil prej mimogrede omenil, da ste ljubljena", izgovarja se porršno, in vidi se, da mu dela veselje Arabelina razdraže-noBt. "Zato sem potem tudi menil, da je nemogoče, da se je vaša zaroka razdrla. Sicer pa bodite preverjena, da me vaša bodočnost čisto nič ne zanima. Zavoljo mene se lahko danes omožite, ali pa tudi nikoli." Haločutnost, s ktero je profesor odkril svoje mnenje, zadela je hudo Arabelo. Njene oči se čudno zasvetijo- in z razžaljenim, trepetajočim glasom in žarečim licem odvrne ona nekako zaničevalno: "Jaz tudi ne po trebujem vašega zanimanja, a povem vam vendar", nadaljuje s poudarkom, "da sem nevesta! Ne ljubi me pa nihče na evetu in me tudi ne bode, kajti jaz si ne znam pridobivati ljubezni in si je tudi nočem. Mene nihče ne razumi, jaz pa drugih ne. Da sem pa vendar postala nevesta, imam se zahvaliti le svojemu premoženju. Moj denar iščejo in ljubijo, ne mene. Ali me umejete?" Med tem, ko je govorila, postajal je njen glas vedro bolj odločen in trd Pri zadnjih besedah pa se zave ter hoče resne besede obrnoti v šaljivost. A dočim so se njena usta silila k porogljivemu nasmehu, polnile so se b solzami njene oči. Ves čas, ko je Arabela govorila, pogledoval jo je profesar s šaljivim, dvomljivim obrazom, kakor da še ne ve, ali ona v šali ali v resnici tako čudno govori. Ko pa zapazi solze v njenih očeh, postane mahoma resen. Ravno je mislil nekaj odgovoriti, ko mu ona z zamolklim glasom reče "Brečno 1", obrne hrbet in z brzimi koraki odide. Po Arabelinem odhodu gleda Walter v ono stran na nebu., kjer je planet opazoval. Čez nekaj časa pa pobere svoje knjige in rokopise ter se napoti proti domu. Domu prišedsemu bilo je prvo vprašanje po mleku. Mati ga zaČudjena pogleda. Profesor ni nikdar izrekal želje, da bi jedel; temveč morali so ga vselej posebej še ▼abiti, naj bi šel jest. "Mleka še nismo pristavili", odgovori mati, "ker ei bil sinoči naznanil, da ta pred osmo uro ne bode nazaj. Zdaj pa še sedein ni." *Ali imate le morda kaj kave sku-hane P popraša sin z nenavadno fclastnostjo. "Kavno bedeva oče in jaz zajutr-kovala", glasil »e je postrežljivi odgovor materin. "Cisto majhno čašico blede kave M rad pO; pa hitro, meni se mudi; imam veliko opraviti; — mleka pa danes ne maram", hitel je profesor velevati s vidno neatrpljivostjo in od- Mati ga v skrbeh opazuje. Začela se je znova bati, da bi se sinu vsled neprestanega učenja enkrat v glavi ne zmotilo. Preplašena pripravlja mu ktere v naši zajog{ in ^ ^ kavo in pri tem vedno posluša pri ... . . . -L t t. j Dosljemo poštnine prosto, akc se vratih njegove sobe. ali ne bi morda tam kaj posebno čudnega ne počenjal. Toda kmalu se iznebi neprijetne misli. Ko stopi v sinovo sobo, da mu postreže s kavo, sedel io kakor navadno pri svojih knjigah. Morala ga je tudi sedaj, kakor vselej, zaporedoma opozarjati na kavo, predno je mehanično segel po njej in v enem požirku izpraznil čašico. A na to se niti besedice ne izpregovorivši, takoj zopet zamakne v svojo delo. Odslej naprej nista se več Arabela in profesor izogibala. Kedar je bil ta na vrtu, naneslo se je vselej, da je bila tudi arabela ondi. Oba sta se pa hotela izogibati, ali neka skrivna moč ki je izvirala iz sorodnega značaja, gonila je jednega k drugemu. A navadno sta se le malo med seboj pogovarjala. Profesor jo je zapazivši že z daleka pozdravil in sicer nekoliko uljudneje, kakorje bila njegova navada. Če je prišel v njeno bližino in je govoril z njo nekoliko navadnih besed, upirale so se njegove oči tako strogo va-njo, kakor bi jo hotele pre-bosti. _xrabelin odzdrav je bil vselej hladen; z neustrašljivim izrazom v očeh ustavljala se jo njegovemu ostremu pogledu. Ko sta si tako neprijazno stala nasproti, bila sta po-lobna hudima sovražnikoma, ld je-dva pričakujeta, da se napadeta. "Ljubi Wilter", začne nekega dne doktor Walter proti svojemu sinu; *kdaj pa misliš odpotovati? Tvoj dopust se je že piedvčerajšnjim začel. Xekaj denarja sem ti že v ta namen pripravil; dve sto goldinarjev dobiš takoj s seboj." "Kaj nimate več denarja pri roki ?" odvrne profesor slabe volje. "Nimam", odgovori oče v skrbeh. "Žid Karpeles mi noče ali pa ne more izplačati še jeden del posojenega mu kapitala, kakor mi ej prej obetal. Moram se tedaj zadovoljiti s tem, kar mi je zdaj izročil. Toda ti ne bodes zavoljo njega trpel pomanjkanja", nadaljuje z važnostjo. "Ako mi Karpeles v dveh mtrsecih ne poplača zopet nekaj dolga, bodem začel postavno postopati ž njim." '> •> ...................................10.000 ,, ,,L* Bretagne"................................. S.000 ,,La Champagne1',. ........... __________________ 8.000 , ,,La GxBcogne", _...........................— 8.000 ,, 35.000 kon'iklh moil, 35 000 12.000 „ „ 16.00c ,, „ 3.000 „ ,, M If 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedro ob četrtkih ob xo. uri dopoludne. Parniki odpljujejo i« priBtaniida *tv 42 North River, ob Morion. 8$ra«i: *La Savoie *La Touraine *La Lorraine Lei Gaseogne L a Bretagne •La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Bretagne 21. apr. 1904. 23. apr. 1904. 5. maja 1904 12. maja 1904 19. maja 1904. 215. maja 1904. 2. junija 1904. 9. juuija 1904. IG junija 1904. 23. junija 1904. •La Savoie Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po d- ^ vijakr.. CliTii ageiei.it i 32 BROADWAY. NKW Y0R* Posebni parnik francoske družbe ULA GASCOGNE" odpljuje dn6 7 maja. Spremlja potnike samo za 2. in i. razred. Potujočim rojakom. Na razna vprašanja »lede voznih cen francoskih parnikor naznanjamo, da prodajamo tikete po i ako nizke j ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli dragi agent v New Yorka. Vožna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka. PARNIKI. kteri t kratkem odpljujejo v HAVRE, bo sledeči: Postni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 2L aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri do poludne. Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopoludne. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, .Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega no-tarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsa-ke vrste prepisna pisma, poroštva rj (bonde), polnomoči (Vollrnacht) pi in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalni nino proti ognju ali na življenje v pi najboljših ameriških in inozem-T skih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. Holland -Aeierica Line (HOLLAND A >1 Kit 1S K A ČRTA) vozi kral'evo nizozemsko in postu Zjedinle:.;a držav med NEW YORKGM in ROTTERDAM*)M preko Boulogne-sur-Mer. Opozarjamo toraj r«e »n« SLOVENCE in HRVATE ▼ meatu Oleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v Btaro domovino, da ne zamude prilike ter ae pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: S795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih atroakov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam xa pomoč, toda prepozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York, N. Y. Naš zastopnik v Chicagi je Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago, DL Mr. Bajec je pooblaščen nabirati nove naročnike za "Olas Naroda" in pobirati naročnino od starih naročnikov trr na-,hirati oglasil« c* Ust 3E NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: CM.C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Agent. City Ticket Ajekt, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. Pozor 1 Po želji potnikov bodexno brzojavili Mr. Frank Sakserju, last-uiku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na kolodvoru. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen® GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE FIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOB i» 10. vsako sredo ob uri /j utraj. HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL Si' ' (Prekomorsktt parobroduu družba ,,laulcča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom ia Antwerpenom, + + * + * * * * * * Philadelphijo ia Antwerpenoni Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: 4DERLAND dva Vjaka 02736 ton. SELANB............. 31905tou. KRGONLAND..........127G0toiL FINNLAND............ 12760toiL Pri f-en.ili zn medkrovje so vpoSte.te vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. Pot vVz Antwerpen je je