GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 13 LETO XXIX. KAMNIK, 24. JULIJA 1989 Ob občinskem prazniku Praznovanje praznika naše občine letos poteka v zelo zaoštrenih gospodarskih in družbenih razmerah... Tako je za- čel uvodnik mojpredhodnik 1983. leta, torej pred šestimi leti. Komaj verjetno in prav nič spodbudno, da bi ga enako začel tuđi jaz. Kaj se res v vseh teti let ih ni nič spremenilo? O, bi rekli pesimisti, seje, vendar na slabše. Sam pa mislim, da ni čisto tako. Res je, daje v zadnjih letih naš življenjski standard tako padel, da že kar večina ljudi živi na eksi- stenčnem robu. Z njim z roko v roki gre seveda tuđi družbeni standard, tako da je tuđi na tem področju razvoj nevarno zaostal. Prepričan pa sem, da borno tuđi kvaliteto življenja posameznika in družbe morali pri- četi meriti z drugačnimi vatli. Tako kot v boljših podjetjih ni več najpomembnejše, koliko metrov, ton, kosov in drugih količin- skih enot so proizvedli, temveč kako so bili učinkoviti, borno morali tuđi pri vrednote- nju našega življenja upoštevati še kaj druge- .j ga kot so materialne dobrine. Opozoriti že- lim, da tuđi v deželah izobilja bogastvo in dobiček ništa več edini merili. Svoboda go- ' vora in misli, spoštovanje človekovega do- f stojanstva, možnost aktivne udeležbe pri 1 upravljanju, prijaznost okolja in podobne vrednote so tište, zaradi katerih so se pri- pravljeni marsičemu odreci, ćelo dobičku. In v tem pogledu se življenje pri nas spremi- nja. Na nekaterih področjih tako hitro in burno, da postane človeka strah, ker se mu upravičeno zastavlja vprašanje: »Mar ne Pretiravamo spet?« Zlasti na gospodarskem področju, ki bi po teži sodilo v središče naše pozornosti, a je zaradi marsikaterih spolitizi- Kinih in delno tuđi napihnjenih problemov odrinjeno, pa se zadeve premikajo prepoča- si. Materialna osnova za človeka vredno živ- ljenje pa pada in pada. Do kdaj? Ko smo še pred nekaj leti govorili o poli- hčnem pluralizmu, je vsakdo govorit le o ob- J stoječih oblikah družbenopolitičnega življe- nja. Konkretna beseda o nujnih spremem- tyjhje lahko stekla le med dobrimiprijatelji. Ce je bilo greh reci, da je delegatski sistem Prenapihnjen, predrag in na nekaterih po- , dročjih popolnoma nesmiseln, se danes to i vgrujuje v ustavo. Javno razpravljati o delu ft Policije, vojske, oblasti takšne in drugačne, \ "e, tega si prav gotovo ni bilo mogoče pri- | yoščiti ćelo v skupščini ne, brez neprijetnih i ali ćelo hudih posledic za tistega, ki je to j stor/i. In še bi lahko našteval in dokazoval, i đa se vendrle premika. Ne tako učinkovito, <■' kot bi želeli, saj je veliko praznega teka, \ viasih pa ćelo vožnje nazaj, vendar napre- c^e/c je viđen. Času velikih korakov je sledil ij1*« velikih besed. Kaj pa zdaj? ':, Kot družba se borno morali počasi sprijaz- 'i niti z ugotovitvijo reka, ki pravi, da življenje ^'praznik, temveč delovni dan. Kakor je \delavnik posameznika največkrat sestavljen I12 majhnih drobnih dejanj in dogodkov in so \ Uspehi le občasni obiskovalci, tuđi v družbi ni mogoče pričakovati zgodovinskih dogod- ' *ov vsak dan. Če smo do sedaj delali preveč narobe in ^sje to pripeljalo v te gospodarske in druž- ine težave, zaradi zakona vztrajnosti, ki Velja tuđi v družbi, ni mogoče pričakovati, "a borno kar od danes do jutri začeli druga- ^e- Zato ne morem pritrditi tištim, ki bi sPfeminjali razmere na način - »vse razbit', "a nov' nardit'«. V vsesplošni evforiji nerganja in kriti- ?erstva lahko pri sedanjih družbenih spre- 'pembah zavržemo marsikatero rešitev, ki bi ■fo bilo treba samo predelati ali dograditi. p°navadi je tako, da se sele potem, ko si nekaj zavrgel ali izgubil, docela zaveš vred- ?°sf/ tistega. Toliko let padanja družbenega "> zasebnega standarda je ob dobro zasidra- "' potrošniški miselnosti iz nas naredilo aro- S^ntne, nasilne in nič kaj spravljive pogajal- Ce- Prepričan sem, da ugotovitev velja za \^čino sredin in nivojev. Dohtarjem je do- °lj, šolniki zahtevajo, kulturniki ženejo vik /JJ krik, komunalcem in cestarjem primanj- kuje, in kje bi lahko vsi skupaj vzeli? Ja tam, kjer vendarle je, v gospodarstvu! Toda!? Zaradi onesnaževanja, hrupa in podobnih nadlog bi bilo tovarne najbolje zapreti, tu- rizma »se ne bi šli«, in kaj nam pravzaprav potem še ostane?! Sam odgovora ne vem, saj so si nekateri interesi tako nasprotni, da brez bistvene spremembe uskladitev ni mo- goča. Poznati pa bi ga morali tišti, ki tako ultimativno govorijo o svojih zahtevah. Te, sicer splošne družbene ugbtovitve, ve- Ijajo tuđi za našo občino. Naše gospodarstva sicer ne dosega plani- rane rasti, zato tuđi negospodarstvo ne dobi vsega pričakovanega. Toda kdo bi ob sestavi plana lahko predvidel sedanje gospodarske razmere. Poleg tega pa je bil tokrat še čas velikih številk in besed. Spoznanje, da se počasi daleč priđe, namreč sele dobiva do- movinsko pravico. Po nekaterih ocenah, v mislili imam studijo Instituta ekonomske fakultete iz Splita, je gospodarska rast druž- benega sektorja naše občine v zdanjih nekaj letih med največjimi v državi. To je sicer bolj slaba tolažba in hudomušno rečeno spomi- nja na potnika v prvem razredu potniške ladje, ki se potaplja. Kljub takšnemu splošnemu nazadovanju pa je bilo v zadnjih letih v naši občini precej narejenega. Opustil bom duhamorno našte- vanje v preteklih nekaj letih zgrajenih ali obnovljenih objektov in spomnil le na letoš- nji največji investiciji- PTT in zdravstveni dom — od katerih se zadnja v celoti predaja svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Prvič bo v Kamniku zgrajen zdravstveni dom, ki je bil projektiran in od temeljev zgrajen za svoj namen. Koliko fi- nančno bolj ugodnih časov je šio mimo, pa se sele sedaj zagotavlja kvaliteten prostor za osnovno zdravstveno dejavnost. Zato mo- ram zapisati, da seje tuđi tokratpotrdil rek: v slogi je moč. Ničesar ali zelo malo bi bilo narejenega brez dobrega sodelovanja vseh, zlasti gospodarstva. Kako kaže vnaprej? Prognoza je, ražen za vedeževalke, nehvaležna zadeva. Kako neh- valežna kaže zaključek v uvodu citiranega uvodnika, saj je takrat kazalo, da bi v teh letih moral biti že na konju. Način življenja se bo počasi prilagajal našim zmožnostim, kar bo tuđi v naši občini povzročalo bpleče situacije. Učili se borno tega, da vedno ne mislijo vsi enako, da pa je treba storiti vse, da lahko vse povedo. Občinaje v novi ustav- ni ureditvi še vedno bolj meglena predstava, in nikjer ni garancije, da borno našli najbolj ustrezne rešitve. Veliko pričakujemo od pri- hodnjih volitev, vendar tuđi novi, še tako sposobni Ijudje, ne bodo čarovniki. Spopasti se borno morali z ekološkimi problemi, ki lahko povzroče tuđi socialne nemire, zato bo tuđi pri njihovem reševanju treba veliko potrpljenja. Ni dvoma, da so dolgoročno gledano nekatere proizvodnje na teh lokaci- jah potrebne tehtnega premisleka in sanaci- je. Vkar najkrajšem času moramo zapreti in seveda na novi lokaciji odpreti deponijo ko- munalnih odpadkov. V kolikor v prihodnjih letih ne dogradimo PTT omrežja z novo centralo, borno ostali kot brodolomci na samotnem otoku. Kako si zamišljati razvoj drobnega gospodarstva, računalništva in ne nazadnje posodobitve uprave brez dobrih zvez? Vse to bo zahtvalo velika materialna sredstva, ki ne bodo padla z neba, temveč jih bo treba zaslužiti. V teh vročih poletnih dneh, ko nas pestijo alge, mrčes in podobne obmorske nadloge, kmetovalcem in planincem pa nagaja vreme, sicer ni najbolj primeren čas za težka razmi- šljanja, ćelo za praznovanje ne. Zato, dragi bralci, bi vas ob zaključku rad spomnil, daje '27. julij le praznik naše občine. In ćelo v ta- ko težkih časih, na katere te dni obujamo spomine, nišo pozabili na takšne manj po- svečene zadeve, kot so prireditve in ljudska slavja. Zato vas vabim, da obiščete katero in vam iskreno čestitam k prazniku. MAKS LAVRINC Srečanje na Kamniškem sedlu 19. planinski tabor MDO Ljubljana in Dan kam niskih planin Kamniško sedlo je bilo v nedeljo, 16. julija, gostitelj 19. PLANINSKEGA TABORA MDO LJUBLJANA IN DNEVA KAMNIŠKIH PLA- NIN. Že v zgodnjih jutranjih urah so prišli na sedlo prvi obiskovalci, da bi sodelovali na planin- skem srečanju. Dolge kolone planincev so priha- jale iz vseh smeri. Največ jih je bilo iz kamniške strani, precej pa tuđi iz Logarske doline, ki so prišli čez Okrešelj, nekateri pa s Korošice in s Kokrškega sedla. Skoraj 2000 obiskovalcev je zasedlo celotno območje ob koči na Kamniškem sedlu. Prijetno vreme, prvič pa daljšem času, je dopuščalo, da so posedli na prostem, spremljali planinski vrvež in se potem tuđi udeležili kultur- nega programa, v katerem so sodelovali: Lira iz Kamnika, godbeniki Solidarnosti iz Kamnika, na citre je igral Tomaž Plahutnik, pel pa je Rok Lap. Medtem si je Bojčeva skupina alpinistov iz Kam- nika utirala pot po steni na Planjavo, ki pa je žal planinci nišo mogli dolgo gledati, ker je megla zastrla pogled na goro. Program je povezovala Danica Simšič. Andrej Marine je govoril o vlogi planinstva, izrazil je zadovoljstvo nad delom kamniških pla- nincev, seveda pa je razmišljal tuđi o dilemah našega družbenega življenja, o nerazumevanju za- radi naše slovenske usmeritve, ki je močno prisot- no zlasti v nekaterih okoljih zunaj naše republike. Med številnimi gosti iz planinskih društev Ijub- ljanskega območja so bili še: Marjan Oblak, pred- sednik Planinske zveze Slovenije, Tomaž Bano- vec, član predsedstva Planinske organizacije Ju- goslavije, Tone Škarja in Jože Dobinik predsedni- ka PZS Slovenije in številni drugi. Posebno slovesen je bil zaključek kulturnega programa, ko so pevci in vsi obiskovalci zapeli ZDRAVLJICO. Enkraten občutek. V popoldanskih urah so se obiskovalci začeli vračati nazaj v dolino. Zadovoljnih lic, razgretih src so zapuščali prizorišče srečanja. Kamniški pla- ninci so svoje delo - organizacijo tabora, dobro opravili. Povedati velja, da so Tabor pozdravili: pred- sednik MDO Ljubljana Peter Lavrič, predsednik PD Kamnik Slavko Rajh, v imenu pokrovitelja Tabora pa predsednik občinskc skupščjne Kam- nik Maks Lavrinc. STANE S. Ob občinskem prazniku vam čestitajo občinske družbenopolitične organizacije, občinska skupština, izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Druženje pod košuto lipo Naša mošnja je prazna V liter gre samo liter. S tem dejstvom smo se v uredništvu morali soočiti tuđi tokrat in ob tem z žalostjo ugotovitiy da več kot za liter denarja nimamo, pa četudi smo sredi prazničnih dni, ko bi radi ponudili več in pestrejše branje. * Hitro naraščajoči stroški so nam namreč že podrli vsa letošnja predvi- devanja v finančnem nacrtu in komaj borno na vse mogoče načine zbrskali denar za osem strani glasila (samo za tiskanje rabimo najmanj 25 milijonov novih dinarjev). Pa še na teh ne bo prav veliko branja, saj smo v zadnjem trenutku (ko je bilo vse gradivo že v tiskarni) dobili v objavo še nove možne rešitve za ureditev kamniškega pokopališča Žale. Tako je po sili razmer ostalo v predalu več prispevkov o kulturi, zapisi o raznih slovesnostih, reportaže in še kaj... jezo tistih, ki so se trudili s pripravo raznih prireditcv in tistih, ki so prireditve in dogodke zapisali, pa o tem ne bo nič objavljenega, borno morali zavrniti s preprostim dejstvom: naredimo lahko samo toliko, kolikor denarja nam zagotovijo podpisniki sporazuma o rednem izhajanju Kamniškega občana. In ker nam z vseh strani dopovedujejo, da denarja ni, tuđi ni mogoče natančno napovedati, kdaj bo izšla naslednja številka Kamniškega občana. Avgusta imamo tako ali tako vedno počitnice (takrat bo tuđi urednišstvo zaprto zaradi dopustov), vsekakor si borno prizadevali, da bi septembra izšla vsaj ena številka glasila. Vsekakor pa dejstvo, da v ured- ništvu nismo kar tako pripravljeni vreći puško v koruzo zaradi dirjajoče inflacije, še ne zagotavlja, da borno poslej redno izhajuli - usoda Kamni- škega občana je predvsem v rokah tistih, ki združujcjo denar za njegovo izhajanje. UREDNICA Vračam se domov V soboto," 15. julija, je odbor izseljenske matice za občini Kamnik in Domžale organizira! vsakoletno srečanjc naših roja- kov v Kamniški Bistrici. Izredno zanimanje za to srečanje je priva- bilo v Kamniško Bistrico, bilo je pri planinskem domu, zelo veliko izseljencev in zdomcev. Stiski rok s prijatelji in znanci so bili enkratni. Vedrega razpoloženja je bilo na pretek. Že dolgo ni bilo tako velikega obiska v Kamniški Bistrici ob podobnih srečanjih, zato bo ta dan ostal vsem vprele- pem spominu. Dušan Semolič, sekretar repu- bliške konference SZDL, ki je govoril na srečanju rojakov, je vsem zaželel prijetno bivanje in izrazil zadovoljstvo, da se tuđi na ta način krepijo vezi med rojaki In domovino. Govoril je tuđi o trenutnih razmerah pri nas, ko se borimo na lepše medsebojne odnose v pluralistični družbi. Izseljenskega srečanja so se udeležili Številni gostje poleg ro- jakov, tuđi prebivalci obeh ob- čin, prišli pa so tuđi iz drugih krajev. Prireditev je bila res lepa, kulturna in nadvse uspela in bo prav gotovo v naslednjem letu privabila še več naših rojakov. STANE SIMŠIČ 2 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JULIJA 1989 Prejemniki letošnjih občinskih priznanj in nagrad Toma Brejca SREBRNA PL AKETA OBČI- NE KAMN1K Srečo IVANČIČ, Laže 30, Laže v Tuhinju, na predlog Ob- činskega odbora ZZB NOV Kamnik, za dolgoletno aktivno dclo v skupščinskem sistemu in družbenopolitičnih organizaci- jah v občini in krajevni skup- nosti. BRONASTA PLAKETA OB- ČINE KAMNIK Janez BENKOVIČ, Novi trg 37/a, Kamnik, na predlog Sveta krajevne skupnosti Novi trg, za uspešno družbenopolitično de- lo in za delo na področju teles- ne kulture v občini. Andrej BRAJER, Godič 80/ b, Stahovica, na predlog DO Kemijska industrija Kamnik, za uspešno delo v samouprav- nih organih delovne organizaci- je in za družbenopolitično delo v Krajevni skupnosti Godič. Dušan JESENIK, Novi trg 36, Kamnik, na predlog krajev- nih skupnosti Pšajnovica, Sela, Srednja vas, Šmartno v Tuhinju in Zgornji Tuhinj za uspešno delo na področju komunalno- cestnega gospodarstva v občini. Ivo OREHOVEC, Zg. Mot nik 3, Motnik, na predlog Predsedstva Občinske konfe- rence SZDL Kamnik, za vse- stransko družbenopolitično de- lo v krajevni skupnosti in obči- ni ter za aktivnosti pri reševa- nju problemov kmetiistva. Marjan POLJANSEK, Zg. Tuhinj 21, Laže v Tuhinju, na predlog DO Kemijska industri- ja Kamnik, za aktivno samou- pravno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji, kra- jevni skupnosti in občini. JAVNO PRIZNANJE OBČI- NE KAMNIK, Avstrijska firma TVROLIA, na predlog DO Titan Kamnik, za 10-letno uspešno sodeiova- nje z DO Titan pri izdelavi smučarskih varnostnih vezi. FrancLIPIČNIK, Sp. Stranje 9, Stahovica, na predlog Pred- sedstva Občinske konference SZDL Kamnik, za prizadevno in uspešno delo pri Pihalni god- bi DKD Solidarnost in v Glas- beni soli ter za njegovo glasbe- no ustvarjalnost. Ivan PESTOTNIK, Pšajno- vica 6, Blagovica na predlog Predsedstva Občinske konfe- rence SZDL Kamnik in Kra- jevne skupnosti Pšajnovica, za prizadevno vsestransko delo v krajevni skupnosti Pšajno- vica. Letošnja prejemnika nagra- de Toma Brejca pa sta: dr. Nikolaj Sadnikar, za po- memben prispevek pri ohranja- nju, obnavljanju in postavitvi zgodovinskih obeležij v mestu Kamnik Srednješolski center Rudolfa Maistra, naslednik gimnazije v Kamniku, za 40-letno izjem- no pomembno delovanje na vzgojnoizobraževalnem in kul- turnem področju kamniško domžalskega območja. SREČO IVANČIČ JANEZ ANDREJ BENKOVIČ BRAJER DUŠAN JESENIK IVO OREHOVEC MARJAN POUANŠEK FRANC LIPIČNIK DR. NIKOLAJ SADNIKAR IVAN PESTOTNIK Iz delovnih organizacij Tudi Kočna se bo morala tržno obnašati Danes je prodaja vse nekaj drugega, kot je bila pred leti. Predvsem ni le ponujanje blaga prek pulta, ampak predstavlja vse rrste servisa - od prijaznega obraza prodaj alke do dostave blaga stranki na dom. Tako raz- mišlja novi direktor Kočne Bozo Kobni, pravnik po pokliču, sicer pa ie več let /uposlen v trgovini (prej v Emoni), zato upravičeno in iz izkušenj trdi, da se bo mora- la tudi »Kočna« začeti obnašati tržno. Konkurenčnost pa ne velja iskati v izbiri izdelkov, ampak predvsem v kakovostni ponuđbi. Kočna se bo reorganizirala. Iako bo iz treh tozdov postala enovita trgovska organizacija z elementi podjetništva. Vendar pa bo po besedah novega direktorja, ki se namerava resno spopasti s preno- vo, največ težav s spremembo miselnosti iz preteklosti. Začeti bo treba od prodajalcev do admi- nistracije (te je po njegovem pre- več, kar bo še bolj izrazito po skrajšanem prehodu na avtomat- sko obdelavo podatkov). Nekaj stvari se bo dalo preure- diti brez dodatnih sredstev. Po novem se bodo specializirali. Ta- ko bela tehnika ne bi bila več na treh lokaeijah, ampak na eni. Tu- di zalog ne bi vodili več na treh mestih, kar je vsekakor prihra- nek. Treba bo pregledati majhne trgovinice v mestu, saj bi se vsa- ka od njih morala specializirati, da ne bi bilo kot sedaj, povsod »vsakega nekaj«. Diskont na Fu- žinah bo treba razširiti, promet v njem je namreč zelo velik. Pre- veriti pa bo treba tudi uspešnost vaških trgovin: še naprej bodo nerentabilne oddajali v najem za- sebnikom. Glede na rezultate analize o številu kupčev naj bi spremenili delovni čas. Nepre- hrambene trgovine bi odpirali ob osmih ali devetih, pa tudi zvečer bi bile odprte dlje kot so sedaj. Spremembe bodo tudi v velepro- daji. Ustanoviti nameravajo pot- niško službo in okrepiti vozni park. Za drevesnico bodo skušali pridobiti še nekaj mladih stro- kovnjakov, ki bodo morali po- skrbeti za dobro kakovost sadja, ki ga sedaj pridelajo okrog petsto ton. Sicer pa bo po besedah direk- torja Boza Kobala za izobraževa- nje kadrov v Kočni nasploh treba veliko več narediti. Glede težko Akcije Rđečega križa Občinska organizacija RK Kamnik tudi v poletnih mesecih organizira vrsto aktivnosti, zato, da bi pomagala Ijudem v nesreći ali jim lajšala socialne stiske. Ta- ko bo: Krvodajalska akcija 15. avgu- sta in 9. oktobra 1989, obakrat v Ljubljani. Na odvzem krvi bo- do vozili avtobusi z avtobusne postaje v Kamniku ob 6,30, 8,30 in 10,30. S postajališča Češnjice v Tu- hinjski dolini bo odpeljal avtobus ob 7. uri in bo sprejel krvodajalce še v Lazah, Šmartne, Buču, Lo- kah in Srednji vaši iz Nasovč bo krovodajalce odpeljal avtobus ob 9-. uri in jih nato sprejel še v Ko- mendi, Mostah in Mengšu. Aktivisi RK zbirajo prijave kvodajalcev, darovalci pa se lah- ko tudi sami napotijo v Ljubljano po naveđenem programu avto- busnih prevozov. Žiriranje pomoći prebivalcem severovzhodne Slovenije, ki jih je prizadelo neurje 3. in 4. julija. Škoda je velika, zato je vsaka denarna pomoč zelo dobrodošla. Prispevke občani lahko vplačuje- jo na žiro račun RKS štev. 50101- 678-51579, zaradi točnejše evi- dence zbranih sredstev pa pri- spevke lahko vplačujejo na račun obč. organizacije RK Kamnik štev. 50140-678-50044 z oznako »Za pomoč prizadetim ob ne- urju. Do sedaj je v KO RK Kamnik evidentiranih 8.115.000 din po- moći. Razdeljevanje zbranih oblacil. Zbiralna akcija oblačil v mesecu maju je bila uspešna. Sedaj je blago-sortirano in ga pomoći po- trebni občani lahko dobijo v skla- dišču OO RKS Kamnik - pod avtobusno postajo v zaklonišču, vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 17. ure. RK Kamnik vabi pre- bivalce občine Kamnik, da se te- ga dne vsak mesec oglašajo s svo- jimi upravičenimi potrebami in hkrati opozorijo tudi druge obča- ne, ki tako pomoč rabijo, pa s tem nišo seznanjeni. Oblačila so zelo solidno ohranjena. S temi akcijami RK Kamnik so seznanjeni aktivisti RK, KO RK v KS, sindikalne organizacije ter občinska konferenca SZDL. Humanost, pripravljenost po- magati Ijudem, ki jih je prizadela nesreća, je v dobršni meri karak- teristika ljudi kamniškega ob- močja, zato nihče ne dvomi, da bodo tudi te akcije deležne po- polne podpore. STANE SIMŠIČ pričakovane blagovnice pa je di- rektor Kočne dejal, da li.000 kvadratnih metrov prostora ob SKG-ju nameravajo še naprej hraniti za blagovnico, vendar pa za celotni nakupovalni center, z vso infrastrukturo (parkirišča, zaklonišča, garaže) v Kočni ne bo denarja, zato se bodo povezali z možnimi sovlagatelji (banka, pošta, in drugi), gradnje pa bi se glede na dotok denarja lotili fazno. R. G. Volilno programska seja OK ZK bo septembra Na julijski seji občinskega ko- miteja ZKS Kamnik so sklenili, da bo občinska volilna program- ska konferenca 28. septembra letos. Na seji bo sodelovalo 67 dele- gatov iz 58 osnovnih organizacij ZKS. Po spremenjenem statiitar- nem sklepu bodo na konferenci izvolili nekoliko ožji 21 -članski. občinski komite, predsedstvo OK ZKS bodo zmanjšali na 7 članov. Občinski komite je potrdil tudi predlog kandidatne liste za člane organov občinske konference ZKS. Za predsednika občinske konference ZKS sta bila predla- gana dva kandidata, in sicer Horst Hafner iz Uto'..a in Janez Humar iz Kočne, za sekretarja predsedstva OK ZKS pa Brigita Zaleziria, dosedanja sekretarka. Člani komiteja so ob obravna- vi predloga poročila za občinsko konferenco menili, da je treba v poročilu dati več poudarka tudi uresničevanju stališč ZK glede vloge in razvoja drobnega gospo- darstva. Predsednik OK ZKS pa naj bi v svojem uvodu na konfe- renci spregovoril tudi o letošnjih gospodarskih gibanjih v naši ob- čini. V zvezi s predlogom v razpra- vi, naj bi se OK ZKS opredelila do problemov v Utoku zlasti z vi- dika reševanja problemov var- stva okolja, je prevladalo mne- nje, da je to v prvi vrsti stvar stroke. Seveda pa s tem ni reče- no, da rešitev tega problema ni v interesu družbenopolitične skupnosti, ki se bo zavzela za njegovo rešitev. Izoblikovati pa jo mora podjetje, upoštevajoč pogoje tržnega gospodarstva. F. S. Inovativno poslovanje in gospodarjenje Inovativnost je čedalje bolj pomembna pri prestrukturiranju našega gospodarstva. Postati bi morala način našega razmišlja- nja, vrasti bi se morala ne le v glave tehnikov in inženirjev (včasih smo inovacije iskali Ie pri tebničnih kadrih), ampak v sle- hernega delavca — od proizvod- nje do financ in marketinga. Trg namreč zahteva inovativno po- slovanje in gospodarjenje; zato so v Svilanitu pred kratkim orga- nizirali okroglo mi/o o inovacij- ski đejavnosti, s katero so orga- nizatorji želeli pospešiti prohod iz množične inovativne dejavno- sti v inovativno poslovanje. Zaradi aktualnosti omenjene problematike in časa, v katerem živimo, so organizatorji (občinski sindikalni svet, raziskovalna skupnost in društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav) medse povabili ekonomista, pro- fesorja dr. Matjaža Muleja, vo- dilnega slovenskega strokovnja- ka s tega področja. Zelo kakovostnega predavanja - tudi organizatorji inovativne dejvnosti iz kamniških delovnih organizacij so v razpravi priznali, da so sliŠali mnogo zanimivih stvari, ki so za njih popolnoma nove — pa se na žalost nišo ude- ležili vodstveni delavci iz podje- tij, saj so prav oni tišti, ki z dru- gačnim pristopom, inovativnim poslovanjem, o katerem je bilo največ govora, prispevajo k bi- stvenim prenukom v podjetjih. »Inovacije so čisto eksistenčno vprašanje. Ali borno v bodoče poslovali inovativno, ali pa borno živeli v afriško-saharskem slo- gu«, je povedal Matjaž Mulej, ko je govori! o tem, da inovacija še zdaleč ni več le drobna, tehnična izboljšava. »V firmi mora veljati, da se sine veliko reci, da se potem vsaj nekaj od predlaganega lahko ko- ristno uporabi. Zato je v sodob- nih podjetjih pomembna ustvar- jalna demokracija. Vse to zdru- žuje v sebi podjetništvo, za kate- rega smo se, vsaj "deklarativno, odločili v naši družbi. Glavne te- žave pri tem delajo seveda tišti, ki želijo imeti svoj MIR.« Razvoj trga pa traja vsaj toliko časa, kot razvoj izdelka. Mulej je govoril tudi o bistvenih razvojnih dejav- nostih v podjetju. Po njegovem mnenju so vse strokovne funekije v podjetju razvojne, čedalje več- jega pomena pa je v podjetju marketing, ki vključuje pred- vsem raziskavo in analizo trga. Znani ekonomist je govoril tu- di o vlogi izobraževanja in stro- kovnih kadrov pri sprejemanju in dopuščanju inovativnosti v po- djetju. Ob vsem pa je glavni vzrok, da metode ustvarjalnega delovanja še nišo zaživelc v tem, da ni mamo prave inovacijske po- litike. Sicer pa bi morali inovativ- nost kot slog ustvarjalnega življe- nja uveljavljati tudi, ali pred- vsem, s pomočjo vliva pošlo vod- nih delavcev v podjetju, da bi na ta način prišli od inovativne de- javnosti do inovativnoga poslo- vanja. »Današnji Ijudje so še kako va jeni razmišljati; kako bi drugače s temi plačami preživeli, če ne bi mislili?! Vendar pa jih k temu ni delovnem mestu nihče ne spod' buja. Ljudem moramo prisluhni' ti,«, je dejal Matjaž Mulej. Navzočim, predvsem tištim, k se v podjetjih ukvarjajo z inova- tivno dejavnostjo, je pojasnil di- lemo, ali so »delavci v razvoju« dolžni dajati nove prcdloge, iz- umljati, iskati izboljšave, itd. Po njegovem to ni njihova dolžnost (in kjer je to zapisano, v pravilni' kih nekatere DO to še imajo, je to že nekaj let protizakonito!)- Omenil je tudi, da se je treba znebiti zgrešene miselnosti, da se splača investirati le v »mašineri- jo.« Nasprotno, najbolj donosna je naložba v dobre, sposobne ka- dre. Od njih je odvisno vsaj trice- trt produktivnosti. Znanje je tre- ba zato sistematično izpopolnje- vati, vendar pa v malokateri de-i lovni organizaciji dobro poskrbi jo za izobraževanje svojih de- lavcev. Za pravilno vrednotenje ino- vativnosti pa bomo morali čim- prej spremeniti tudi zastarelč pravilnike o inovacijski dejavno- sti. Obstoječi pravilnik namrei po mnenju profesorja Muleja lju- di bolj demotivira kot obratno V pripravi je že nov pravilnik v katerem bo ukinjena degresiv na lestvica. R> GRČA„ Petdesetletnica V. državne konference SKOJ Obledel spomin na dogodek pred 50 leti: obelež- je V. konferenci SKOJ na Mali planini Šestega avgusta letos bo preteklo pol stoletja, odkar so se na Mali planini pri Lectarjcvi koči zbrali delegati SKOJ iz vse Jugoslavije na V- državni konferenci. Tega kongresa jugoslovan- skih skojevcev, ki ga je organizacijsko pripravil Franc Leskošek, se je udeležilo 20 delegatov. Med njimi so bili Ivo Lola Ribar, Leo Mates, Boris Kraigher, Lidija Šentjurc. Konference se je udeležil tudi Edvard Kardelj, ki je govoril o poli- tičnem položaju v svetu in v domovini. Na konferenci, ki jo je vodil Ivo Lola Ribar, (delegati so ga izvolili za sekretarja CK SKOJ) so sprejeli resolucijo o enotnosti delavske mladine in o organizacijskih vprašanjih SKOJ. V njej so po- sebej poudarili naloge pri vključevanju kmečke in studentske mladine v napredno gibanje. Spomnimo naj, da je imcl ob 30-Ietnici tega dogodka na Mali planin v avgustu 1969 zelo od- meven govor takratni predsednik zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup, ki je dejal, da je odnos mladih do zgodovine čedalje bolj tudi odnos do današnjega dne, do problemov sedanje družbe Tudi naša generacija hoće ustvarjati zgodovino. našo lastno zgodovino, riašo bodočnost. Tudi mi potrebujemo svoje, če že ne nove, vendar globo- ko intimno doživete ideale, za katere bomo pre- pričani, da se je potrebno in da se izplača boje- vati. F. S. KAMNIŠKI OBČAN / 24. JULIJA 1989 3 S seje izvršnega sveta Mnogo poti do rešitve Kadar je nck problem većplasten. kot radi rečemo, ko je lako /upleten, da so njegove poslediee občutnc v širši družbeni skupnosli. je jasno, da hi bilo neodgovorno »zagrabiti- za prvo rcšilc\. ki se li ponuja (in ta naj bi bila po možnosti ludi najecnejša). ne glede na njen končni učinek. Na /adnji seji i/vršnega svela (21. Juliju) Ma se na dnevnem redu znašla kar dva pereca problema - Ulokova ekološka sanacija in »crne« točke na eestah v naši občini. I'ri Utoku. ki se z ekološko sanacijo ukvarja že lep ć;ts in je za to podjelje pomenila ž.e kar lepo število za to namenjenih milijonov dinarjev. se je tokrat pojavila še nova variantna resi- tev — ob postavitvi čistilnc naprave v neposredno blizino tovarnc (med Alprem in Meso) do selitv ekološko spornega dela proizvodnje v drugo obćino (trenutno je v »igri se Scntjur pri Celju) pa do nove možnosli - seli- tev Utoka na novo lokacijo — na dru- go stran obvoznice (ne ob Kamniško B.) - obniočje B-28 Dobrava. V zvezi s tem so elani izvršnega sveta sprejeli sklep. da v sodelovanju z Utokom pripravijo eelovito informacijo o reše- vanju te problematike, vse vidike eko- loške sanacije in vse možne poslediee le-te. Omcnjeno informacijo bodo po- slali na republiški izvršni svet in go- "spodarsko zbornico ter v najvcejem številu predstavili ludi javnim medi- jem. V Kamniškcm obeami hi v sep- tembru pripravili eelovito predstavi- tev Utoka in njegovih problemov. čimprej ho treba poiskati nadomestna zemljišća za odkupljeno zemljo na Dobravi (fi-X ha), kmetom /agotoviti tuđi nadomestni gozd. V času reševa- nja l'lokove ekološke sanacije bi bilo nujno vzporedno reševati tuđi pro- blem deponije odpadkov za celotno obćino in spremeniti dolgoročni plan. Po pogovoru predstavnika občinske komunalno cestne in energetske skup- nosti, republiške skupnosti /a cesle in cestnega podjetja. ki so vsak s svoje plati prikazali v/.[oke za slabo stanje obeinskih čest, je izvršni svet sklenil. da mora repuhliška skupnosl za ceste čimprej pisno odgovoriti na vsa pisna in ustno izrečena opozorila občinskc- ga sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prtimctu. ob tem naj ludi točno opredelijo, kaj lahko popravijo. ter česa in zakaj ne. Do septembra naj bi omenjena skupnosl pripravila idej- ne projekte /a zaćetek gradnje pločni- ka in kolcarske sleze na relaciji Križ -Moste. Skupnosl naj poišee tuđi fi- nančne vire za poklitje preplastitve podgorske ceste občina je nanireć že zagotovila 100 milijard (s pomočjo gospodarstva!), preostalih 140 pa naj da republika. tiden od sktepov izvršnega sveta pa je bil. da naj repuhliška skupnosl za ceste projeklno'izpostavi najkritičnej- še točke in možnosti za njihovo rešitev na cesti skozi Tuhinjsko dolino, pred- vsem Tcsnicc in Molnik. kjer hi se v primaru obnavljanja ceste čez Troja- ne promet vsekakor povečal. Arbitražna komisija je končala z delom in naredila poročilo o sanaciji stanovanj v stanovanjskih soseskah v občini - izvajalec (Graditelj) in upravljalcc (SKG) na seji dejala. da se strinjata s pogoji obnove, ki jih je določila arbitra/na komisija. Izvršni svet je 21. 7. sprijel tuđi pobudo KS Perovo, da se javna obravnava osnutka zazidalnega nacrta B-7 Titan podaljša do 15. septembra. R. GRCAR Kerin ustanovil KEPOL Znani samostojni gospodar- stvenik lože Kerin je ustanovil podjelje KEPOL. V tem podjet- ju, ki trenutno zaposlit je 19 de- lavcev, poteka proizvodnja od- padnih poliamidov. Točno ob 8. zjutraj sva se dobi- la v njegovi delavnici, ki stoji v kraju Sela. Jože je bil že ves v delu. Delavcem je dclil nasve- te, mimogrcde dvigoval telefon in se tekoče v nemškem jeziku pogovarjal s svojimi parlnerji v Avstriji. Prelevil se je v »tajni- co« in za vse skuhal prvo jutranjo kavico. Potem sva se preselila v njegovo pišamo, kjer je potekal pogovor. »Veš, rad delam in sem navajen vsakega dela. A papirna vojna, ki je potrebna, da se do- koplješ do soglasij, me pa než- nosno utruja in mi jemlje energi- jo, ki bi jo bolje vnovčil v poslu. V naši družbi borno morali še mnogo stvari poenostaviti, če bo- rno hoteli, da bo ustvarjalnost ljudi še bolj prišla do izraza. No, kljub vsem zadregam sem usta- novil podjetje za proizvodnjo od- padnih poliamidov. Da poeno- stavim: iz odpadkov ženskih no- gavic pri nas proizvajamo granu- late, ki jih kasnejc plastičarji pre- delujejo v elektro industriji, avto industriji, za izdelavo gospodinj- skih aparatov (vtičnice, ohišja gospodinjskih aparatov itd). Sem edini proizvajalec takšnih granu- latov v Jugoslaviji. Istočasno pa sem z gospodom Kumeringom iz Avstrije ustanovil mešano po- djetje. »Ker so ga medtem delavci po- klicali v delavnico, sva se spreho- dila po njej. Delavci se jezijo nad domačo surovino, ker se vmes pojavijo kovinski konci in poško- dujejo nože v mlinu. Proizvodnjo obvladujejo v eni izmeni trije de- lavci. V okviru te investicije je zgradil tuđi čistilno napravo za 50.000 litrov vode, ki jo enkrat lelno menja. Zgradil je tuđi svoj 630 kw transformator. Iako ce- lotno investicijo ocenjuje na okrog 3000 milijard dinarjev. Po- vedati je treba da bo Jože 98 odstotkov proizvodnje izvozil na zapadni trg. Tako v tekočem letu predvideva 40 milijonov SCH iz- voza. Vendar njegov nemirni duh ne miruje, zato gleda že na- prej. V sodelovanju s Stolom je odkupil poslovne prostore v Motniku. Tam ima trenutno skladišča. Kasneje pa namerava svojo proizvodnjo odpadnih poli- amidov oplemenititi s končnim izdelkom. tuđi v zvezi s to idej! se že resno dogovarja s partnerji na zahodu. Ob delavnici brnijo gradbeni stroji, ki zakljućujejo objekt. De- la so se zavlckla ravno na račun pridobivanja soglasij. je mimo- grede še povedal, predno sva se poslovila. V začetku šolskega le- ta predvideva tuđi uradno otvori- tcv podjetja KEPOL. FRANC PESTOTNIK Sporočilo Vsem, ki želijo podpisati Majniško deklaracijo sporoča- mo, da je avgusta to možno ob petkih od 19. ure dalje na Gregorčićevi 2, Kamnik. Predsedstvo območne organizacije SDZS za Kamniško Maistrov boj v letu 1989 V začetku julija je Kamnik obiskal Zmago Porekar, pred- sednik Zveze prostovoljcev—bor- ce v za severno mejo 191&~1919 r Mariboru. Čeprav ie v devet- inosemdesetem letu, še vedno najde moči za obisk krajev, kjer so kakršnikoli spomini na »nje- govega generala«, kot sam govo- ri o Rudolfu Maistru, ki mu je v Kamniku tokrat že četrtič »ra- portiral*. No, v Kamniku spominov na generala ni malo. Ne le spome- nik na Medvcdovi, po njem se imenujejo tuđi srednješolski cen- ter, ki ima pri vhodu njegov do- prsni kip. Crke so že zbledele in da bi dijaki jasneje vedeli, komu je njihova šola posvećena, bi bilo treba doprsni kip očistiti in obno- viti črke. Tuđi skrb za okolico spomenika na Medvedovi bi lah- ko po Porckarjevem mnenju prevzeli dijaki srednješolskega centra Rudolfa Maistra. Zmago Porekar, ki je zaprosil za sprejem pri predsedniku skupščine, Maks Lavrinc pa je »iz objektivnih razlogov manj- kal« in ga je nadomeščala pod- predsednica skupščine Marta Žerko, je »gospe podžupanji«, kot jo je vztrajno imenoval, ome- nil, da bi se Kamničani lahko zamislili tuđi nad skrajno zanc- marjeno Maistrovo rojstno hišo na Kidričevi 25. Znano je, da je slednja sičer v lasti Stanovanjske skupnosti in da je v rcvitalizacij- skem nacrtu prva določena za obnovo (v njej naj bi bila Mai- strova spominska soba, sedanje stanovalce pa bi izsclili). Vendar pa na brezbrižnost oziroma brez- obzirnost mesta do te hiše kaže tuđi vitrina kina Dom, ki je obe- šena na tej hiši prav pod spomin- sko ploščo, kjer piše, kaj se je v njej dogajalo. Zmago Porekar je Marti Žcrko tako izrazil ogor- čenje nad stanjem hiše, opozoril pa jo je tuđi na neurejene bivalne razmere mlade družine na Kidri- čevi 25 (tuđi njihov ded je bil Maistrov bcirec). Slednja je na- mreč žrtev socialno neprilagoje- nih ljudi, ki živijo v tej hiši in mlade nenehno psihično in fizič- no onemogočajo pri normalnem življenju. Stanovanja na Kidričevi 25, v Maistrovi hiši torej, so v lasti sklada solidarnostnih stanovanj. Kako pa vse omenjeno »paše« v središče mesta, ki naj bi bilo namenjeno turizmu, in v hišo, kjer se je rodil general Rudolf Maister, pa naj bralci sami preso- dijo! Predsednik združenja pro- stovoljcev—borcev za severno mejo Zmago Porekar iz Maribo- ra je svoje nestrinjanje omenil podpredsednici skupščine občine Kamnik. Slednja s problemom bojda ni bila seznanjena, obljubi- la pa je, da bo o vsem poročala na predsedstvu skupščine. Ali nas morajo na kamniške probleme in na grehe res opozar- jati Mariborčani? Že res, da ima- jo tuđi oni Maistrov spomenik in hišo, v kateri je general Rudolf Maister umri, in ki je po besedah Zmaga Porekarja v skora.i ena- kem stanju, vendar pa so v večini starih in znamenitih mest, kot je Kamnik, že spoznali, da je sre- dišče namenjeno eliti, ne pa mar- ginaliji uruzoc, ua so v mestnin jedrih lahko le najdražja. naju- dobnejša. predvsem podstrešna, ne pa solidarnostna stanovanja, pa da se morda v pritličju le-teh bolj spodobi imeti sodoben po- slovni lokal namesto ropotarnice oziroma popravljulnicc koles in mopedov, ki neuradno že več let kraljuje na dvorišču Maistrove hiše. ROMANA GRČAR Na dvorišču Maistrove hiše živolari dokaj neugledna (čeprav zelo potrebna obrt - popravilo koles in motorjev) in nelegalna dejavnost. Tako lepo dvorišče sredi spomeniško zaščitenega mesta prav gotovo ne bi smelo biti prepuščeno iznajdljivosti posameznikov. Predsednik zveze prostovoljcev- borcev za severno mejo 1918-1919 v Mariboru Zmago Zmago Porekar pred rojstno hišo Rudolfa Maistra na Kidričevi 25: Žalostno, toda resnično - pod Porekar je tokrat v Kamniku že spominsko ploščo je vitrina KI- četrtič raportiral svojemu gene- NO DOM ralu. Foto: H. GRČAR Odmevi, polemike, kritična mnenja.. Odprto pismo predsedniku skupščine Iz zazidalnega nacrta tovarne litan Kamnik je razvidno, da to podjetje načrtuje velik poseg v prostor, tako v vzhodni smeri proti strugi Kamniške Bistrice, kot v zahodni smeri preko Pod- limbarskega poti vse do blizine Ljubljanske ceste. Razširitcv . obsega skoraj 70.000 k vadratnih metrov površi- ne, od tega je vsaj ena četrtina prvovrstne obdelovalne zemlje, ki zdaj pomaga preživljati ne sa- mo lastnike te zemlje. Porušiti nameravajo tuđi tri stanovanjske hiše na Podlimbarskega poti, zdaj v njih živi pet družin (14 oseb, od tega 5 otrok). S tem v zvezi sprašujemo: 1. S čim je ekonomsko in eko- loško utemeljen tak poseg v pro- stor? 2. Kjc bodo kmetje dobili na- domestno zemljo, kijim obvezno pripada po zakonu, ker je obsto- jeca zemlja prve kategorije? Ali se sploh lahko odrečemo prispev- ku teh kmetov pri pridelavi hrane? 3. Iz nnčrtov je razvidno, da Podlimbarskega poti ne bo vcč. Ni pa načrtovan nikakršen nov pristop do trch hiš, ki bodo ludi po dokončni širitvi Titana še ostale - odrezane od okolice? 4. Kam z družinami iz poruše- nih hiš, ki jim praksa »pravične odškodnine« ob dodatni pomoči inflacije zagotovo ne bo nudila ustreznega (enakovrednega) pre- bivališča ? 5. Iz dokumentacije, ki je ob razgrnitvi načrtov na razpolago, je razvidno, da bodo naprave v tovarni povzročalc velik hrup. Ali je primerno, da bo žerjav, ki bo povzročal ludi hrup, večji od 100 decibelov, v neposredni blizi- ni preostalih stanovanjskih hiš in ne nazadnje tuđi stanovanjskega naselja v Klavčičevi ulici? 6. V severozahodnem delu na črtovane investicije (med križiš čem pri Bcvcu in sedanjim glav- nim vhodom v Titan) bo velik obrat za površinsko obdelavo ko- vin. Ali ni to samo drug izraz za galvanizacijo in če je, ali si v ob- močju mesta Kamnika tako indu- strijo res želimo, v kolikor je po predpisih o varovanju podtalnice na tem področju sploh dovolje- na ? Pri tem nas tuje izkušnje uči- jo, da tuđi v zaprte čistilne siste- me ne smemo povsem zaupati! 7. Na območju Titana bodo in- dustrijski železniški tiri. Kjc in kako je predviđena povezava z obstoječo progo Kamnik-Ljub- Ijunu? Kaj k takim nacrtom pra- vijo prebivalei drugih (predvsem prizadetih) krujevnih skupnosli? 8. In kako se predviđene Tita- nove gradnje vklapljajo v nacrte za poživitev turizma v Kamniku? Čc naj že je investicija ekonom- sko upravičena in ekološko ne- oporečna, ali morajo biti predvi- đene estetsko sporne stavbe (npr. 20 metrov visoko skladišče) res ob samem robu Ljubljanske ceste, vsem na očeh? 9. Ali je poletni, dopustniški čas razgrnitve načrtov in 45 dnev- ni rok za javno obravnavo v skla- du z v zadnjem času tolikokrat poudarjenimi zagotovili, da bodo vsi posegi v prostor vsestransko pretehtani? Predlagamo, da se rok za obravnavo podaljša vsaj za en mesec - do 15. septembra. 10. Ali v tem in podobnih pose- gih v prostor res ni možna pred- hodna obravnava problema vsaj s prizadetimi občani in ali res ni možna pravočasna ustrezna po- pularizacija načrtovanj v Kamni- škem občanu (vsaj krajše, bistve- ne informacije z ustreznimi skica- mi in fotografijami maket, iz ka- terih bi večina občanov izvedela več kot iz strokovno zahtevne dokumentacije, kakršna je na razpolago zdaj)? Kamnik, 8. julij 1989 Za skupino občanov (26 podpisov): B. Novak Odgovor Hariju Praperju V 12. številki Kamniškegii obča- na sem prebral kritiko, ki zadeva delo SPV in njenegu predsednika v zvezi z izvajanjem akcije »-10%«. Ne mislim opravičevati svojih trditev, ki sem jih navcdcl v in- formaciji o izvajanju akcije »-10%«, kaj ti želim, da vse te trditve oeenijo še ostali subjekti. Popolnoma se strinjam. da akcija »-*IO%« ne bo uspešna samo s programom nekega subjekta, ampuk sele z vsebinsko realizaci- jo, se pravi z operativnim delom: predvsem /. metodami in oblika- mi izolnažcvanja v prometu, kot porok dolgoročnega načrtovanja izboljšanja varnostnih razmer v prometu. Prav tuko sem seznanjen. da os- novne šolc imajo v svojih letnih delovnih programih vključeno prometno vzgojo, saj so jo po zakonu dolžne imeti. Šc vedno pa lahko trdim. da nimajo pro- grama za zmanjšanje številu pro- metnih nezgod in njihovih posle- dic, ki gaje na 123. seji, 21. julija 1988 sprejel Izvršni svet skupšči- ne SRS, ki tuđi stalno spremlja njegovo izvajanje. Program je usmerjen na dve glavni področji, in sicer v preventivno in vzgojno delo ter vam je bil posredovan preko občinskega SPV. kakor tu- đi preko pristojnega republiškc- ga upravnega organa / nalogo. da izdelate svoj operativni pro- gram in ga pošljcte SPV. S tem pa ne mislim cnučiti programa z referati, laborati in podobno, kot nuvajute. Seznanjen sem /. dcjslvom. da se v osnovnih šolah ukvarjajo s prometno vzgojo samo posa- mezniki in ne vsi učitelji, čeprav bi bili to dolžni na podlugi 2. členu Zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu ter bi tako prispevali k preprečevanju pro- metnih nezgod in drugih nevar- nosti v cestnem prometu ter raz- vijanju humanih odnosov med Ijudmi. Prav tako bi vas rad sez- nanil, da SPV v cestnem prome- tu, kot posebno voluntersko telo Skupščine občine Kamnik, skrbi za uveljavljanje družbenc samo- zaščite na področju prometne varnosti, za dvig varnostne in prometne kulture udeležencev v cestnem prometu, za razvijanje humanejših in solidarnejših od- nosov med vozniki in drugimi udeleženci v prometu, kot tuđi na ustvarjanje pogojev za varcn promet ter opravlja druge naloge po zakonu in drugih normah v svojem prostem času, brez na- grad in je deležen le kritike s strani prizadetih občanov. Predsednik SPV IVAN PR1STOVNIK Komunala uvaja nove zabojnike za smeti Komunalno podjetje Kamnik je v začetku julija na Duplid in v Motniku postavilo dva press zabojnika, ki na bi v prihodnosti nadomestila sedanje zabojnike za smeti. Oba so postavili poskusno. glede na odziv stanovalcev pa bodo s takimi sčasoma opremili vsv stanovanjske soseske v občini. Gre za posehen zahojnik s prostor- nino 30 kubičnih metrov (dosedanji imajo kar šestkrat manjšo pro- stornino), kiga izdelujejo v celjskem /•'nm. Z njim se bo xmanjšwalo število voženj na deponijo komunalnih odpadkov, saj ima omejeiii zabojnik vgrajeno posebno prešo, ki odpadkc stisne na najmanjšo možno površino. Stare zabojnike nameravajo komunalci uporabiiti tam, kjer jih bo primanjkovalo, seveda v soglasju i lastniki le-teh. (Tekst in slika: Janez Petkovšek) 4 KAMNIŠKI OBCAN / 24. JULIJA 1989 Da bi vedeli pred javno obravnavo Možne spremembe nove ureditve Žal Po vseh dosedanjih razpravah (bolj ali manj žgočih, še posebno na javni tribuni), v katerih so se izkristalizirala določena mnenja neposredno prizadetih, in po sklepu izvršnega sveta, z 20. junija, da bo pokopavanju namenjeno le območje ob obstoječem pokopališču (K-5), K-16 pa bo riamenjen le zelenim površinam, so bile po oprav- Ijenem ponovnem ogledu tega območja priprav- ljene nove varianle rešitve. K-5:Širitev obstoječega pokopališča Zahodno polje (brezina proti Kalvariji) oziro- ma novi del obstoječega pokopališča bi bilo po novem manjše, namenjeno približno za sto klasič- nih grobov. Na južnem polju (za obzidjem, proti Jugu) bo okrog 200 grobov namenjeriih za žarne in klasične pokope. Ob razširitvi na ti dve območji bi tako pridobili približno tristo grobov, od tega slabo polovico žarnih. To pa bi za potrebe mesta zadoščalo za 6 do 7 let; v tem obdobju bi bilo dovolj časa za izdelavo ustreznih načrtov za novo lokacijo osred- njega pokopališča v občini. K-16: Zelene površine To območje bo po novem namenjeno zelenim površinam - parku, lahko pa tuđi urejenim vr- tovom. Z ureditvijo parkirišča za samostanskim zidom (oziroma za Planinko) pa bi obnovili tuđi sedaj že zaraščeno peš pot od tu preko železniške proge na Žale. Uporaba tega parkirišča bi ob pogrcbih ali za 1. november lahko bistveno razbremenila ob- stoječe parkirišče na Žalah. Krajani Žal in ostali občani! Pažljivo preberite nove predlog za ureditev Žal in možne pripombe pošljite do 1. septembra! na občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja. R. G. JUŽNO POLJE >.-nJ.„o j. tU.itn.-. in laxn«xt pokopavanju tarnl grabovi >o radialno r«ipAr«J«ni »0.1 dr«v*Bl in ob poti tje KlantRMtl (tođov 78 t-roit 2o> urobo. ZAHODNO "POLJE X . KLASIČNI POKOP _, , \ \ ioo GROBOV^-rr*^ \ ,vrstni iVfiuvU-~' .. Težavno obraćanje avtobusov v Kamniški Bistrici Potniški promet do Kamniške Bistrice je zelo dobro urejen. To velja zlasti za sobote in nedelje, ko vozijo avtobusi skoraj vsako uro. V letnem času, ko je obiskovalcev vedno zelo veliko, običajno vozijo »krpani« ali druga večja vozila. Na prometni enoti Ljubljanskega potniškega prometa (naziv nove prometne organizacije) v Kamniku so nas opozorili, da imajo velike težave pri obračanju vozil. Prostor tik pred domom v Kamniški Bistrici, ki je določen samo za avtobuse in njihovo obračanje, je največkrat zaparkiran z osebnimi avtomobili. Prometna signalizacija na tem mestu lepo opozarja voznike osebnih avtomobilov, da parkiranje ni dovoljeno. Voznik avtobusa prihaja v zelo težak položaj, ker ne more obrniti vozila, obstaja pa tuđi nevarnost, da poškoduje parkirana osebna vozila (to se je že tuđi zgodilo). Zaradi tega priđe včasih tuđi do zamude in drugih nevšečnosti. Prevoznik LPP prosi avtomobiliste, naj upoštevajo prometne predpise in s tem omogočijo normalen prevoz potnikov. V Kamniku so nam posredovali tuđi zahtevo voznikov avtobusov, da ne bodo več dologo vozili v Kamnižko Bistrico, če se položaj ne bo spremenil. Mogoče bi veljalo nedisciplinirane voznike osebnih avtomobilov povprašati po'znanju cestno promet- nih predpisov ali pa poseči v njihove denarnice, če lepa beseda ne bi zalegla. Vprašujemo se, kaj storiti, če ne bo spremembe. Prizadeti bodo tišti, ki si voženj z lastnimi vozili ne morejo privoščiti ali pa so namenjeni v gorski svet in se bodo vračali po drugi poti. Z ukinitvijo avtobusnih prevozov bi bil močno prizadet tuđi turizem. , Slika: parkirani osebni avtomobili STANE SIMSIC Obujena vremenska hisica ■ Že leta 1930 je Turistično pro- metno društvo dalo občinskim možem pobudo za postavitev vremenske hišice. In res, akcija je kar hitro stekla (kar danes ni ravno praksa), denar se je našel in hišico so postavili pred Narod- no čist lnico (danes jo imenujemo kavama Veronika, čeprav je že lepo obdobje bolj podobna delo- višču, kot kavarni). Vzdrževanje in upravljanje z njo je prevzel tedanji tajnik Turistično promet- nega društva, slikar Maks Ko- želj, in to delo je vse do okupaci- je vestno opravljal. Med in po vojni, vse do leta 1953, je hišica še stala na starem mestu, potem jo je izrinila in po- tisnila v desetletja dolgo pozabo začasna bencinska črpalka. Kar naenkrat pa jo zasledimo v Kemijski industriji Kamnik, kjer je spet »opravljala« svoje de- lo. Po posredovanju TuristiČnega društva, ki ga je zastopal dr. Ni- kolaj Sadnikar, je ta turistična zanimivost spet na voljo rado- vednim ocem, saj so jo prestavili (na predlog meteorološkega za- voda) v park pred železniško po- stajo Kamnik-mesto. V njej je barograf ali tlakomer, ki kaže zračni tlak, hidrometer, ki dolo- V imenu Turističnega društva ča vlago v zraku in toplomer. Te Kamnik še enkrat izrekamo zah- podatke lahko tako meščani kot valo Kemijski industriji in tov. turisti koristijo kot enega od na- Branku Burinu, ki je kot stro- potkov, ali se odpraviti na izlet kovnjak pomagal pri postavitvi v gore ali pa morda raje ostati »hiške«. doma. MATICROMŠAK Čestitke za uspešno tekmovanje Konec junija je najboljši kamniški ekipi, ki sta se uspešno udeležili vseh tekmovanj (od občinske do zvezne ravni) v SLO in DS sprejel predsednik skupščine občine Maks Lavrinc. Za dobre rezultate jim je podelil knjižne nagrade. V kratkem pogovoru s tekmovalci, njiho- vimi mentorji in nekaterimi prosvetnimi delavci je bilo slišati nekaj pikrih na račun organizacije zveznega tekmovanja, ki je bilo letos v Mariboru - kamniška ekipa je dobila pomanjkijiv material, če ne bi vsekakor dosegli še boljši rezultat. Ravnatelj osnovne sole Frana Albrehta pa je omenil tuđi slab materialni položaj sole, saj otrokom pri vajah za tekmovanje ne more zagotoviti vseh ustreznih materialov in opreme. Tako so bolj ali manj odvisni od lastne iznajdljivosti. Priznati je treba, je bilo rečeno, da je zelo težko delati v takih razmerah, zato je treba dobre rezultate še toliko bolj ceniti. Tekmo- valci in mentorji so se ob tej priložnosti zahvalili občinski socialistični zvezi in sekretariatu za ljudsko obrambo. Foto :Romanu G. KAMNIŠKI OBĆAN / 24. JULIJA 1989 Spominska plošča Josipu N. Sadnikarju Mesto Kamnik slovi v širšem geografskem prostoru tuđi po zbirki predmetov zgodovinske vrednosti, ki jih je Josip Sadnikar zbiral dolga leta sočasno z oprav- ljanjem službe veterinarja. Zbra- ne predmete je razporedil v svoji hiši in jih predstavil javnosti 1893, pod imenom MUSEUM SADNIKAR. Neprecenljice so njegove za- sluge za kraj, za zgodovino in znanost, zato ga je mestna občina Kamnik že 1937 leta imenovala za častnega občana. Mladi Josip Sadnikar, rojen 1863, je želei postati akademski slikar, pa ga je mati pregovorila, da je študiral veterino in studije končal z diplomo na Dunaju 1886. Zaposlil se je v Ljubljani, Radovljici in kasneje v Črnom- Iju, kjer je začel zbirati narodno »lago, zlasti vezenine. Vsako- dnevni obiski na kmetijah so °mogočali Sadnikarju, da je i spoznaval pomen starih in zna- menitih predmetov. Zbiral je-sta- rine, pohištvo, porcelan, slike, •frožje, kozarce, oklepe in vse, kar je ocenil za pomembno. Zbi- fateljska strast je veterinarja Sad- nikarja tako prevzela, da so mu 'judje rade volje prinašali poseb- nosti kar sami, zavedajoč se, da Predmeti prihajajo v prave roke. ' V Kamniku je z zbiranjem na- '. daljeval. Predmeti so se kopičili in zbiratelj je čutil potrebo, da sistematično uredi in predstavi javnosti, kar je 1893 tuđi storil. Kljub obilici veterinarskega dela, njegovo območje je bilo ze- lo veliko, je vedno našel čas za zbiranje starin. Njegova zbirka je bila v bistvu vse do 1961. leta edini muzej v Kamniku. Josip Sadnikar je bil vsestran- sko kulturno in narodno napre- den Slovenec. Bil je član čitalnice v Kamniku, sodeloval je pri izde- lavi kulis za gledališke igre, bil pri ustanovitvi Salonskga orke- stra, član Lire je postal že 1892. Vse te aktivnostii so oblikova- le veterinarja Sadnikarja v celo- vito in kulturno zelo prizadevno osebnost, ki je s svojo vsestran- skostjo v mnogočem vplival na kulturni in duhovni razvoj Kam- nika. Sadnikarjeva zbirka je doživ- ljala razna nihanja. Med I. sve- tovno vojno je bila zbirka utes- njena, ker so del prostorov za- sedli avstro-ogrski oficirji, med II. svetovno vojno pa so Nemci nameravali zbirko preseliti v Nemčijo, pa se to vendarle ni zgodilo. Po končani vojni sta zbirko reševala njegova sinova, ko sta se vrnila iz NOB. Leta 1964 je dve tretjini zbirke prešlo v last Kamniškega muzeja. Del zbirke je ostal nespremenjen. O zanimanju in številnih obiskih govore vpisne knjige, zlasti pa so zanimivi opisi v njih. Josip N. Sadnikar ima velike zasluge za razvoj veteriine, še več pa za za zbirateljstvo starih pred- metov in kot kulturni preporodi- telj zasluži spominsko obeležje, ki mu ga bodo odkrili 28. julija ob 16. uri na njegovi hiši v Kam- niku, na Kidričevi ulici. Na slovesnosti bo govoril prof. Janez Batis in prof. dr. Emilijan Cevc, spominsko ploščo bo od- kril Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine Kamnik. Sadnikarjeva zbirka bo takoj po slovesnosti pripravljena za ogled. STANE SIMŠIČ Novo vrednotenje slikarstva Mihe Maleša Ambiciozno zasnovana razsta- v» slikarstva Mihe Maleša, ki je na ogled v galeriji z njegovim 'menom v Kamniku inje pregled skozj mojstrovo šestdesetletno slikarsko ustvarjanje, je prinesla "larsikatero novo viđenje in ve- •fen/e o njegovem delu. | Predstavlja Maleša kot umet- jlika - svetovljana in samobitno slikarsko osebnost, čeprav je ab- s°rbiral skoraj vse sočasne jevropske stile v moderni umet- i losti, se ob njih oplajal in jih 1 lastno slikarsko govorico posre- doval Slovencem. Navsezadnje Pa slog, kjer se je zgledoval, sploh nišo več relevantni, ker je *°t samostojna umetniška oseb- n°st Maleš sam postal sinonim za s'°g, podobno kot v »velikem svetu«, denimo, Picasso; enot- J°st in veličina v različnosti. *Wno veličina je biti zvest same- •fiu sebi, biti originalen, hkrati pa "ako različen (kot Maleš): pesni- j|.ko nežen, čudovito pravljičen, (iudsko dekorativen, frapantno 'griv, asketsko enostaven, aka- demsko resen ali aristokratsko ,Vzvišen. Poleg simbolističnih poetskih vizij, alegoričnih razmišljanj, spi- ritualnih poglabljanj, nadreali- stičnih ekskurzov in povojnih fol- klornih in redkih žanrskih moti- vqv ter tihožitij in krajin, je glav- na domena vsega Maleševega li- kovnega ustvarjanja figura, por- tret, predvsem pa ženski akti, ki so morda največji kompliment le- poti ženskega telesa v sloven- skem slikarstvu. Maleš je mag, ki ustvarja čudeže, je bard v slikar- skem opevanju lepote deklic in miline žena in deklet. Po številč- nosti sledijo tihožitja, predvsem v olju in temperi. V razkošju barv, v neštetih odtenkih žarijo njegove neštevilne cvetlice. Ma- leš je tuđi krajinar, ki je prisegel predvsem na plenersko slikar- stvo. Njegovi številni »Tivoliji« so nekakšen slikarjev vrt, »hor- tus conclusus«, motiv viđen sko- raj iz umetriikovega bivališča. Številne so slovenske pokrajine, predvsem dolenjski motivi, zapisi s potovanj iz Pariza, Istre, Make- donije, Jadranski motivi... Zanimiv kuriozum so monoti- pije živali (opice, nosorog, itd.), ki so nastale v začetku tridesetih let, motivi, ki se usodno pojavijo "in ponavljajo v slovenskom sli- karstvu v šestdesetih in sedemde- setih letih (Ciuha, Meško, Ber- nik, Boljka). Miha Maleš je bil pred vojno za slovenske razmere izrazito moderen slikar, aktualen je še danes. Ustvarjati je začel s tako imenovano Cetrto generacijo (Pregljeva, Globočnik, Pirnat, Maleš), bil nekakšen posredova- lec med ekspresionisti in »Neod- visnimi«, katerih sopotnik je bil; (p)ostajajo pa nekateri njegovi slikarski prijemi aktualni zopet v »Novi podobi« osemdesetih let. DUŠAN LIPOVEC Svetlana Makarovič nas je spet razveselila V torek, 20. junija, je Svetlana Makarovič spet obiskala nas, otroke v Zavodu za usposab- ljanje invalidne mladine v Kamniku. Predstavila nam je igrivo in duhovito pravljico o Korenjčkovem palčku in miški Sapramiški. V pravljico je vpletla tuđi nekaj pesmic. Korenjčkov palček se odloči, da bo odšel od doma. Na svoji poti se srečuje z njemu neznani- mi živalmi in rastlinami, doživela prijetne in neprijetne dogodivščine in končno spozna, daje doma najlepše. Svetlana je zgodbico sama napisala, jo pripo- vedovala, uglasbila in zapela pesmice in še ćelo narisala nam je pravljična bitja iz te zgodbice. Zahvaljujemo se ji, ker nas je že drugič v tem šolskem letu razveselila s svojim nastopom. Upamo, da nas bo še obiskala. Mojca Lukner in Nataša Pere, 5.r. OŠ v ZUIM Turlstični minibus — poletna novost V Kamniku in njegovi okolici je precej turističnih in zgodovin- skih znamenitosti. Žal pa jih v občini Ijudem ne znajo približa- ti oziroma poskrbeti za učinkovi- to propagando. Da bi to nekoli- ko popravili, so se v Ljubljan- skem potniškem prometu (na po- budo kamniškega turistiinega društva) odloiiH uvesti poletno avtobusno progo. Odponedeljka do petka na Titovem trgu v Kam- niku od zjutraj do poznega po- poldneva vožnje željne turiste caka Hobby — minibus. Minibus lahko hkrati pelje se- dem odraslih potnikov, in sicer v Volčji Potok (Arboretum), proti Veliki planini ali v Kamni- ško Bistrice?. Iz Kamnika proti Kamniški Bistrici odpelje ob 8.30,10.30,12.30,14.30in 17.30 (iz Kamniške Bistrice gre vsakič nazaj 45 minut kasneje, izpod gondolske postaje pa 50 minut kasneje). Proti Volčjemu Potoku pa avtobus odpelje ob 8., 10., 14. in 16. uri. Petnajst minut kasneje pa se vrača nazaj v Kamnik. Za vožnjo v eno smer je treba plaćati 7000 dinarjev za odrasle- ga in 3500 dinarjev za otroke do leta. Glede ure povratka v Kam- nik se potniki lahko dogovorimo s šoferjem kar v avtobusu. Mini- bus, ki je začel voziti 10. julija, bo turiste v omenjene turistične kraje vozil do sredine septembra. Na avtobusni postaji oziroma v turistični agenciji Golfturist na Titovem trgu pa lahko manjše skupine ob sobotah in nedeljah najamejo minibus za krajše ali dajiše Klete. Če ga najamejo za manj kot uro, potem bodo plaćali za pre- vožen kilometer 10.000 dinarjev, če pa bo vožnja daljša, bodo za uro vožnje plaćati 340.000 di- narjev. Minibus vozi le ob lepem vre- menu, organizatorji prevozov pa že razmišljajo o tem, da bi se minibus ustavljal tuđi na Župa- njih Njivah pri kapelici z Marijo. JANEZ PETKOVŠEK MINIBUS NA TITOVEM TRGU V KAMNIKU (Foto: J. P.) Mladost na stopnicah »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most,« večkrat sli- šim iz ust mojega očeta. Je mla- dost res to? Veselje, razposaje- nost, smeh, razočaranje in žalost se nenehno menjavajo. Mladost jer kakor vožnja z av- tomobilom: spelješ naglo, voziš počasi, zaviraS pa, ko je že pre- pozno. Je karajoči mamin po- gled, ker raztrgaš hlače. Mladost je fant, ki je spremil deklc in ji kupil sladoled. Mladost je Ijube- zen. Ljubezen in kila, kdaj pa je to šio skupaj?! Pa bo moralo iti. Solo, za katero si se odločil, mo- raš dokončati, da boš lahko pri- šel do zaželenega pokliča. Ljube- zen lahko počaka. Vsaj tako mi- slijo naši starši. Pa vendarle brez zaljubljenosti ne gre. Kdo pa je že videl mlađega fanta ali dekle, ki ne bi bila zaljubljena? Naši starši za to največkrat nimajo po- sluha. »Kakšen diseo in kino! Uči se, mogoče boš jutri vprašana'.« I slišim iz dneva v dan. Vsakcga i fanta, ki ga pozdravim na cesti, čudno gledajo. In potem se žučne zasliševanje. Kaj ni normalno, da so dekletom v teh letih vedno bolj všcč fantje in obratno? /Vam mladim se zdi to popolnoma nor- malno, starši pa tega nikakor ne morejo ali pa nočejo razumeti. Nočejo se sprijazniti, da bodo njihovi otroci kmalu odrasli. Vendar me starši osrečujejo. Kako se mami zasvetijo oči, ko vidi, da le nisem še tako odrasla in se še stisnem v toplo zavetje njenega naročja. Zavedam se, da mladost hitro mine in se ne povrne. A morala se bom osamosvojiti in se posta- viti na lastne noge. Počasi si na- biram izkušnje in se bližam sa- mostojni življenjski poti s števil- nimi preprekami. Gozdna pot me spominja na življcnjsko pot. Korenine ih suhe veje ležijo čež- njo. .. Da, kakor življenje s svo- jimi preprekami. Včasih zavije sreza malo vstran, nato pa spet odhiti naravnost kakor reka živ- ljenja ... Torej, uživajmo mladost, do- klerjo lahko. Sa/ je mladost naj- lepši akord v dolgi ali kratki sim- foniji življenja! ŠAŠA MEJAČ Slovenijaturistova okrepčevalnica v Kamniku Na spodnji železniški postaji se že več kot me- sec dni blešči nekaj pisanih sončnikov, ki že od daleč vabijo v svojo prijetno senco na osvežilno pijaco. Ne vabijo pa le naključnih obiskovalcev, ampak predvsem potnike, ki na postaji Kamnik- mesto čakajo na »kamničana«. Prav žanje, pa tuđi za delavce na postaji, ki si tu lahko privoščijo toplo malico (toast, vročo hrenovko...), je Slo- venijaturistova okrepčevalnica še kako dobrodo- šla. Železniško gospodarstvo je tako v Kamniku še enkrat dokazalo, da imajo ober posluh za po- slovnost in še boljšega za lepo okolje na svojih postajališčih. Železniška postaja Kamnik-mesto namreč že dolgo slovi po najlepših cvetličnih kori- tih daleč okrog. Sicer pa je bila lani proglašena za najbolj urejeno železniško postajo v Sloveniji. (Foto: Romana Grčar Slikarstvo Dušana Sterleta ali bridke vsakdanje zgodbe ^ raistavišču Veronika raz- 'fylja od 19. do 31. julija Kam- n'čan Dušan Sterle. Da bi se pri- f'iaii Sterletovi slikarski govori- '''Je treba vgrobih obrisihpoka- *'' celoviti razvoj avtorjevega J'karskega in predstavnega Dušan Sterle, po pokliču sicer l^fični oblikovalec, je že od za- e'ka svojega slikarskega udej- f .Rovanja izrazit figuralik, sopot- C1^ generacije mlajših avtorjev l^dobnega slovenskega slikar- ■ Va (če izvzamemo najmlajšo ge- eracijo in avtorje tako imenova- >e nove podobe sedamdesetih i6'), ki bi ga v grobem lahko RzdeliH v dve osnovni blagovni pmeritvi, lahko bi rekli v »meh- jj,0" in »trdo« različico. V prvo "lcr sodita vsekakor fotorealista Rudi Španzel in Darko Slavec, dalje pokojni Bard Iucundus ter mlajši Viktor Šest, vsak s svojsko virtuozno risbo, če omenimo le najbolj opazne avtorje. Najzna- čilnejši predstavnik druge, »trde« različice, je vsekakor Marjan Škumavc s svojim brutalnim eks- presionizmom, na katerega se v formalnem smislu navezuje tu- đi slikarstvo Dušana Sterleta. Omeniti velja vsaj še Lojzeta Če- mažarja in njegovo robustno, kmetiško figuraliko, daljni od- mev na ekspresionistično slikar- stvo Franceta in Toneta Kralja. Verjetno ni slučajno, da vsi ome- njeni slikarji izhajajo iz trdnega realističnega risarskega znanja v obvladovanju figure, ki so-si ga skoraj vsi, tuđi Sterle, pridobili že v ljubljanski Soli za oblikova- nje, pri izrazitem eksaktnem ri- sarju, profesorju Tonetu Žnidar- šiču. Sterletovo, že od vsega začet- ka- moćno socialno angažirano realistično figurativno slikarstvo, je preko njegove hiperrealistične faze dosegalo v zadnjih delih moj čan ekspresivni naboj in svoj- stven osebni rokopis. V teh delih je postal skozi groteskno kariki- ranje figure še bolj socialno aktu- alen. Sterletove slike in grafike socialnih odrinjencev, marginal- cev vseh vrst, ljudi iz družbenega in etičnega dna, iz etničnega in kulturnega podzemlja delujejo enkrat morbidno, drugič sarka- stično, groteskno in tuđi simbo- lično; predvsem pa nas opozarja- jo in svarijo. Pričajo o vsesploš- nem propadanju vrednot in mo- ralnem razkroju družbe, v kateri živimo. To je svojsko, dsebno in- terpretirana tradicija ekspresi- onizma in nove stvarnosti tride- setih let, ki bi ji težko našli para- lele v sodobni slovenski likovni umetnosti z izjemo še radikalnej- šega, že omenjenega Marjana Skumavca. Slike Dušana Sterleta so brid- ko vsakdanje zgodbe. Tu so bed- ne kreature iz crnih kroiiik, alko- holne blodnje beznic, moreče sa- nje, ki so še kako resnične, obup in nesmisel, svet grotesknih fi- gur, mrličev in norcev, zmes no- rosti in bolečine. So slike, ki so udarce, ki mora boleti! To je sr- dito in bridko slikarstvo, ki izra- za zgroženost nad svetom in je brezpogojna obtožba družbe. V Strlctovih slikah je človek od- tujen od osnove svoje eksistence, od soljudi in od samega sebe ali če citiramo Arthurja Schopenha- uerja: »Svet je pač pekel in ljudjc so po eni strani trpinčene duše, po drugi pa hudiči v njem!« Po formalni strani lahko pri bežnem opazovanju Stcrletovih slik nastane vtis nekakšne nedo- delanosti, ki lahko učinkuje ćelo laično, vendar doseže Sterle rav- no s temi sredstvi vsebinski na- men in sporočilni naboj. Zanimi- vo je, da većino motivov svojih slik v akrilni tehniki prenese še na manjši format, v grafiko, kon- kretno v linorez, kjer dobi ves inventar Sterletovih kreatur v čr- no-beli grafični govorici še po- vsem nove konotacije. Hkrati pa je v vsem Sterleto- vero slikarskom in grafičnem opusu še ena usodna zanimivost: to je vseskozi prisoten etos trplje- nja in ponižanja, nekaj žal še vedno tipično in značilno sloven- skega. DUŠAN LIPOVEC Čistilko za čišćenje bara »IDEJA« iščem. SALON ZDRAVJA IN LEPOTE Brumen Cvetka Cenjene stranke obveščam, da s 7. avgustom pričnem z delom (akupresura, masaža itd.) v novih prostorih Gasil- nega doma Nevlje, v Vrhpo- lju 41. Informacije po tel. 831-291. Nudim dobro plačilo zdrav- stveni delavki, brez obvezno- sti, za nego in kratek čas po- kretni invalidki, nekaj ur po- poldan. Zikova 8, stanovanje 6. Fant išče sobo. Refik Handa- nović, Buć 33, p. Laže. 6 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JULIJA 1989 Ob občinskem prazniku vam čestitajo fvtlcunJt iZdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute SOZD SLOVENIJA PAPIR RUDNIK KAOLINA IN KALOTA KAMNIK ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. »TRIVAL« KAMNIK Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe. Samostojni obrtnik) združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK zaTTTa Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcija, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro instalacije - vodovodne instalacije - klimatizacijske instalacije in naprave - elektronsko signalnovarstvene naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Kamnik, Ljubljanska 6 Proizvodnja vse vrste tekstilij zanotranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, sole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva35,,prodaja, svetuje in šiva tekstilije tuđi za posameznike. Kmetljska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK ičestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim Ijudem. FRUC.TAL Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI ALPETOUR TOZD »TRANSTURIŠT« DE Kamnik, Tomšičeva 6 nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. TOVARNA ELEKTROTEHNICNIH IZDELKOV KLAKEl*u TOZD »SVIT« KAMNIK n. sol. 0. Proizvodnja stavbno-tehnične dekorativne in laboratorijske keramike industrijsko pođjetje ^ atprem kanrik 012-10 usnjarcka ceđa | 9 J FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREĆO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice: - ključavnice posebnih izvedb - ključavnice za steklarstvo - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil - orodja za plastiko in liv pod pritiskom. trgovsko podjetje k©čn3n .0 kamnik SGP GRADBINEC - KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik , M* M> LHU ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ __' ^^_ _- UM M HU ^^^^ ^■a III ^1 lllfllllli ^M II "' - "'"'«'0» I^^H Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelriih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. STOL industrija pohištva karrtnik Zibelka slovenske lesne industrije TITAN kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja:- fitinge - crne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke. Utok, tovarna usnja Kamnik Priporočamo naše kvalitetne izdelke MENINA _„____ Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik OlagovnlcaKamnik . Kldrlteva 35/a ~~ lel. 061831-326 («<) meta I ka OBENEM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: - LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO; - BRUSNE IN POLIRNE PASTE; - ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO; -TOKOČO PLASTIKO; JlvIUkl kpmblnu ŽITO I | ubi | • n • OBRAT »VESNA« v Kamniku priporoča svoje kvalitetne izdelke. | p Lpnćarsko podjetje Komeada Občanom priporočamo nakup naših izdelkov Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Priporočamo se za nakup! kemijska industrija KAMNIK n.«** Kemijska industrija Kamnik izdeluje: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - crni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietiienske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in'netiskane. KAMNISKi OBĆAN / 24. JULIJA 1989 7 Mesečno plačevanje (komunalnih storitev Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da smo z mesecem Nijem prešli na mesečno plačevanje komunalnih storitev na podlagi Rdanih položnic oziroma računov v obliki obroka za pretekli mesec. Obrok plačila po položnici oziroma računu je izračunan po veljavni Nni, na osnovi odčitave dejanske porabe preteklega obračunskoga Pbdobja ali predviđene porabe v prihodnjem obračunskem obdobju. Obračun se opravi na osnovi odčitave dejanske porabe, spremembe Rne in prispevkov, najmanj enkrat letno. Uporabnik komunalnih storitev je dolžan poravnati svoje obvezno- s(i do roka navedenega na položnici oziroma računu. Uporabnik 'ahko sporoči upravljalcu pisne pripombe oziroma ugovor na izdan račun oziroma položnico v roku 8 dni po prejemu. Čc uporabnik ne Poravna pravočasno svojih obveznosti, mu upravljalec zaračuna reva- lorizacijo na nepravočasno poravnan dolg in zamudne obresti na ^valorizirano glavnino dolga ter stroške izterjave. ! Po sklepu izvršnega sveta občine Kamnik se bodo cene komunal- in'h storitev s 1. avgustom povećale za 24% in bodo znašle: i'VODARINA i"" gospodinjstvo m3 1984.- od tega RR 239.- ~" gospodarstvo m1 4137.- » 293.- , 2- ODVAJANJE ODPLAK - gospodinjstvo m3 1061,- od tega RR 169.- ""gospodarstvom3 2215.- » 169.- 3. ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV ^ gospodinjstvo (mesec) 67.193.- od tega RR 25.140.- ^ gospodarstvo: " poslovni prostori (m2) 2455.- 1153.- ■"anipulativni stroški (m2) 1.060.- 692.- 7 Komunalo podjetje Kamnik M-ETA, Živilska industrija, Kamnik objavlja prosta dela in naloge vodje računovodskega oddelka Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri - 3-4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - 6-rnesečno poskusno delo Prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi. Seznam dežurnih vodovodnih instalaterjev in vzdrževalca kurilnih naprav do 31. 12. 1989 Vodovodni instalaterji: - Piliček Branko, Žale8/b, Kamnik - Grošelj Anton, LJI. Pirš Luka 11, Radomlje - Brnot Stane, Obrtniška ul. 8, Šmarca Vzdrževalec kurilnih naprav: Župane Bogdan, Nožiška 2, Šmarca 29., 30. 7. 1989 - Brnot . 5., 6. 8. 1989 - Piliček 12., 13. 8. 1989 - Grošelj 19., 20. 8. 1989 - Brnot 16., 27. 8. 1989 - Piliček 2., 3. 9. 1989 - Grošelj 9., 10. 9. 1989 - Brnot 16., 17. 9. 1989 - Piliček, Župane 23., 24. 9. 1989 - Grošelj, Župane 30. 9., 1. 10. 1989 - Brnot, Župane 7., 8. 10. 1989 - Piliček, Župane 14., 15. 10. 1989 - Grošelj, Župane 21., 22. 10. 1989 - Brnot, Župane 28., 29. 10. 1989 - Piliček, Župane 4., 5. 11. 1989 - Grošelj, Župane 11., 12. 11. 1989 - Brnot, Župane 18., 19. 11. 1989 - Piliček, Župane 25., 26. 11. 1989 - Grošelj, Župane 29., 30. 11. 1989 - Brnot, Župane 2-, 3. 12. 1989 - Brnot, Župane 9-, 10. 12. 1989 - Piliček, Župane 16., 17. 12. 1989 - Grošelj, Župane 23., 24. 12. 1989 - Brnot, Župane 30., 31. 12. 1989 - Piliček, Župane Vzdrževalna služba SKG Komunalno podjetje Domžale TOZD Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik Študljanska 91, 61230 Domžale Obvešča porabnike storitev čišćenja odplak, da veljajo °d 1. 7. 1989 dalje nove, za 91% višje cene čišćenja v primerjavi s čeno, ki je veljala za junij in od 1. 8. 1989 dalje za 25% višje cene kot se bodo uporabljale v Juliju: ■>• čišćenje odplak ER 1.7. 1.8. gospo, negosp. obrt. s tehn. odpl. 600 din 750 din cene ind. točke čišćenje odplak RR Sospo. negosp. obrt. o tehnol. odpl. 69 din 86 din Skupaj čišćenje indeks, toč.669 din 836 din 2. čišćenje odpl. ER gospodin, cena/m3 900 din 1.125 din Čišćenje odpl. RR gospodin, cena/m3 103 din 129 din skupaj čišćenje odplak - m3 1.003 din 1.254 din Gornje cene je po predhodnem vsklajevanem postopku Potrdil delavski svet v sestavi z delegati uporabnikov na seji 30. 6. 1989. J Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti upravnih organev občine Kamnik objavlja dela in naloge 1. čistilke - za nedoločen čas Pogoji: I. stopnja izobrazbe, 2 mesečna poskusna doba. O izbiri bodo kandidatke obveščene v roku 30 dni. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba Občine Kamnik, Titov trg 1. OBVESTILO Občane obveščamo, da s 1. avgustom 1989 ukinjamo poslovno enoto »Posrednik« v Kamniku, Kidričeva ul. 18. Vse cenjene stranke, ki so nam dale blago v komisijsko prodajo, naprošamo, da v mesecu avgustu (najkasneje do 1. 9. 1989) dvignejo neprodano blago. Obenem pa se vam zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje. ABC Pomurka TP »Koćna« Kamnik ZAHVALA V 89. letu nas je zapusti! dragi mož, oče, stari oče in praded ANTON PLEVEL iz Most 77, p.d. Borkelnov ata Iskreno se zahvaljujemo sorodni- kom, sosedom, našim sodelavcem. ribičem in znancem za izrečeno so- žalje, darovano cvetje in številno sprcrristvo na njegovi zad- nji poti. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom ZD Kamnik za lajšanje bolečine, gasilcem in praporščakom za izkazano zadnjo čast, pevcem za ubrano petje in govornikoma GD Moste tov. Nograšku in ZZB NOV ter Društva upokojen- cev Komenda tov. Grgiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in izbrane besede slovesa, s katerimi je osvetlil njego- vo življenjsko pot. Vsem in vsakomur še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Moste, Kamnik, Gmajnica, Vodice, julij 1989 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, babice ANTONIJE ŠUNKAR iz Žal 17, Kamnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep obred in tov. Modicu za zadnji pozdrav. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Križ, Domžale, Duisburg, Issum, junij 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in dobrega ter skrbnega očeta MATIJE OSOLNIKA iz Snovika 1 v Tuhinjski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko po- moč v težkih trenutkih, sorodnikom in prijateljem, sodelav- cem iz DO Menina, Svilanit in KIK za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala DO Menina, gospodu župniku za lepo opravljeno zadnje slovo, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku ter pevske- mu zboru Mavrica. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Justina, hčerka Marina, sin Silvo in Tončka z družino. Snovik, Hruševka, junij 1989 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedek ŠTEFANKIRN iz Nevelj 5 Iskreno se-zahvaljujemo dr. Pajntarju, voznikom rešilca in ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Kamnik. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, cvetje in vence, izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti; prav tako lepa hvala sosedom za pomoć, trem duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem za lepo petje, gasilcem, praporščakom, govornikom iz Titana, Društva invalidov Kamnik in Gasilskega društva Nevlje za občuteno izrečene besede. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Nevlje, Kostanj, Rakitna, julij 1989 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete IVANKE KOŽLAKAR iz Cirkus v Tuhinju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in njenim nekdanjim sodelavcem iz Titana za pomoč, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govornikoma Društva upokojencev Kamnik in tovarišici Mariji Žavbi za lepc besede ob slove- su, pevcem za zapete pesmi in gospodu župniku za oprav- ljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Julij 1989 Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama IVANKA VIDIC p.d. Žuntrova Johana iz Podgorja 120 Iskreno se zahvaljujemo dr. Šuštarjevi in dr. Logarju iz ZD Kamnik za požrtvovalno zdravniško pomoč; sosedom se še posebej zahvaljujemo za vsestransko pomoč, vsem sodelav- cem in prijateljem iz Borova ter sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in sprem- stvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi pevcem za lepo petje in g. župniku za poslovilni obred. Žalujoči: hčerka Anica z družino in drugo sorodstvo Julij 1989 ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti naše ljubljene TJAŠE POGAČAR rojene JONKO se toplo iri iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate- ljem in znancem, sodelavcem SKG Kamnik in Slovenija projekta, sosedom in sošolcem za sočustvovanje, izraženo sožalje, poklonjeno cvetje, izkazano pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Naša posebna zahvala obe- ma govornikoma za občutene poslovilne besede, pevcem in patru Tomažu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Kamnik, julij 1989 Tiho je po jezerski gladini odplavala bela labodka neskončnosti iskat... ZAHVALA Ob bolečem in mnogo prezgodnjem slovesu od naše drage LIDIJE MIKOLIČ se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem iz DO Svilanit Kamnik, Induplati Jarše in Gostinske organiza- cije Repovž Domžale, sosedom, prijateljem in sošolcem, ker ste bili v grenkih trenutkih z nami in z njo. Hvala, ker ste jo pospremili k večnemu počitku in prekrili njen prerani grob s cvetjem. Iskrena hvala tuđi gospodu župniku za po- grebni obred in pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, julij 1989 8 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JULIJA 198 Kljub teža vam uspešno V okviru redne dejavnosti sveta za Sport in rekreacijo pri OS ZSS in predsedstva ZTKO na području mno- žične športne aktivnosti delavcev in občanov, je bila kljub težavam uspeš- no zaključena letošnja trim liga v ma- lem nogometu. V sedmih dneh, od 14. do 26. juni- ja, je bilo na igrišču NK Kamnik v Mekinjah odigranih 28 tekem. Vse ekipe so nastopile po razporedu, le v 3. kolu je izostal nastop moštva Zar- je, zato je po propozicijah izgubilo srečanje s 3:0 proti ekipi GG - DD (Gozdno gospodarstvo-družbene de- javnosti). Kljub deževnemu juniju, so nastopajoća moštva imela precej sreće z vremenom. V dežju je bilo odigranih le 5 tekem. Moštva so prikazala izred- no lepe igre, doseženih je bilo 107 golov oziroma 4 na tekmo, uvrstitve ekip na končni lestvici trim lige '89 so naslednje: 1. T1TAN 511 19:11 11 (+8) 2. STOL 340 23:11 10 ( + 12) 3. GRADITELJ 322 10:8 8 ( + 2) 4. GG-DD 322 13:12 8 ( + 1) 5. ŠMARCA-ZSMS 313 12:7 7 (+5) 6. PODJETJE KAMNIK, KIK« 222 12:11 6 (+1) 7. ZARIA 124 5:13 4 (-8) 8. UTOK 025 13:34 2 (-21) Moštvi Titana in Stola sta letos za- služeno na ćelu tabele, prvaka je odlo- čila športna sreća, moštvi Graditelja in GG-DD sta obdržala lanske uvrsti- tve na 3. in 4. mestu, medtem kose je lanski prvak Zarja komaj rešil zadnje- ga mesta. Prirediteljem, izvajalcu in nastopa- jočim v letošnji nogometni trim ligi sta v pripravah na tekmovanje skalila športno razpoloženje Komunalno po- Naučimo se plavati Poletje je r polem razmaha, mnogi so na dopustu, nekateri smo ie bili, rsi, ki se iz takšnih ah' drugačnih rado- gov na morje ne boste napotili, pa obiščite kamniški olimpijski bazen In si oglejte, kako poteka »šola pla- vanja*. Pripravil jo je kamniški Plavalni klub, ki je v letošnji sezoni spet pričel delati. Do poletnih mesecev so mladi plavalci trenirali v tivolskem bazenu v Ljubljani, v sezoni pa so se preselili v nov' odprt kamniški olimpijski ba- zen. Čeprav so treningi kar pogosti in naporni, pa bazen le ni popolnoma izkoriščen. Zato so se plavalni delavci in trenerji pod vodstvom Dareta Pet- koviča odločili, da pripravijo še »Solo plavanja«, ki poteka že od prvih julij- skih dni naprej. V popoldanskih urah sa učijo plavalnih vešćin najmlajši, v večernih pa odrasli, ki se želijo na- učni plavati. Ker so plavalci obljubili zmerno vi- soko vpisnino, upamo da je odziv tako velik, da bodo proti koncu meseca Pokal pionirjem Komende Ob prazniku KS Komenda, ki ga praznujemo v glavnem s športnimi prircditvnmi, je športno društvo letos že šestnajstič pripravilo razna športna tekmovanja v nogometu, tenisu, šahu. karateju in druga. V soboto, 10. juniju, so se pomerili nogometaši pionirji Kamnika. Virtu- sa, Radomelj in Komende. Rezultati. Komenda : Kamnik 1:0 Virtus : Radomlje 4:2 za 3. meslo: Radomlje : Kamnik 6:0 za 1. mesto: Komenda : Virtus 4:0 Pokal KS Komende so tako osvojili pionirji NK Komende, ki so poleg tega osvojili že drugi? zapored 1. me- sto v nogometni ligi ljubljanske zveze. Pod vodstvom trenerja Draga Žiniča si takšne uspehe želimo tuđi v nasled- nji sezoni. Prikaz veščin karateja, ki so nam ga prikazali pred tekmo članov NK Ko- menda mladi karatcisti iz Komende, je navdušil gledalec. Vodja Marko Kramar je uspel združiti veliko mladih tekmovalcev, ki uspešno tekmujcjo tuđi drugod po Sloveniji. JANEZ KIMOVEC enak ciklus ponovili in »splovili« še kakšnega Kamničana. Namen te akci- je je vse kaj drugega, kot kovanje dobička, saj je plavalni šport v Kamni- ku padel na tako nizke veje, da je res že zadnji trenutek za poskus populari- zirati ta zdrav in nekdaj zelo razvit šport med kamniškimi studenti in dru- go mladino. To pa lahko trenerjem uspe le, če bo plavanje spet postalo množičen šport, kajti le v množici je moč napra- viti selekcijo in pritegniti najbolj na- darjenc otroke v plavalno sekcijo, ki s svojim delom dokazuje, da vložena sredstva nišo bila vržena v veter. Plavalci so se namreč že po nekaj mesecih treningov udeležili prvih te- kem v Ljubljani in Radovljici, na ka- terih so nabrati prve izkušnje, ki jim bodo morda nekoć v širšem prostoru še prav prišle. Ambicije in cilji so postavljeni, od trenerjev in tekmoval- cev pa je odvisno, ali bodo tuđi ures- ničeni. Kogar je ta prispevek prepriča!, da je plavanje pravi šport za njegovega malčka ali pa, da bi bilo morda dobro, da se tuđi sam nauči plavati, se lahko pozanima na tel. številko 831-673, vsak dan od 19. do 20. ure. MATIC ROMŠAK djetje Kamnik in Koordinacijski od- bor za upravljanje s športnimi objekti in napravami, ko sta zahtevala okrog 4,000.000 din odškodnine za uporabo igrišča. Tako visoke cenc pa priredite- lja tekmovanja ništa bila pripravljena poravnati, šc manj izvajalec NK Kam- nik, ki za svojo letno dejavnost razpo- laga s sredstvi v visini enega popreč- nega osebnega dohodka v Sloveniji. Na zahtevo prijavljenih ekip in ob soglasju prireditelja tekmovanja. je NK Kamnik prevzcl pripravo in vzdr- ževanje igrišča in izvedel tekmovanje v okviru zbranih sredstev s prijavnami ekip v skupnem znesku 1.600.000 din. Prvenstva nogometnih sekcij športnih društev delovnih organizacij (v zad- njem času odprta tuđi za ekipe s tere- na) se izvajajo že četrto desetletje na igrišču NK Kamnik in sodijo v redno dejavnost Zveze telesnokulturnih or- ganizacij Kamnik. Nekoć ni bilo po- dobnih zahtevkov po odškodnini, ker so se prejšnji upravljalci zavedali, da je igrišče bilo zgrajeno pretežno s pro- stovoljnim delom kamniške mladine in s prispevki tovarn ter da se vzdrže- vanje športnih objektov financira v glavnem s sredstvi, ki jih delavci prispevajo iz svojih bruto osebnih do- hodkov za razvoj telesne kulture v ob- čini. Ko so bili leta 1983 nekateri športni objekti preneseni v upravljanje Ko- munalncmu podjetju Kamnik, je NK Kamnik nasprotoval prenosu svojega igrišća s splošno utemeljitvijo, ki se je kmalu pokazala točna, to je, da teles- no kulturna skupnost v občini ne bo zmogla Komunalnemu podjetju po- krivati ekonomskih cen vzdrževanja objektov brez bistvenega krčenja sredstev za športno dejavnost. Hkrati smo trdili, da bi tuđi v deželi blagosta- nja, kjer se cedita med in mleko, bilo škodljivo odlujevati klubom in dru- štvom njihove objekte in naprave, ker nihće ne more nameniti tem objektom več profesionalne pozornosti in pro- stovoljnega dela kot športni delavci, ki delajo na razvoju posameznih športnih disciplin, pa naj gre za hipo- drom, militarij, strelišča ali igrišča te- nisa, odbojke, nogometa, košarke itd. Ni zaleglo niti sklicevanje na določbe zakona o društvih in klubih, niti bo kaj pomagalo to pisanje, vendar toli- ko, da se ve. Za NK Kamnik: M. DESNICA Tretji košarkarski spektakel Že tretjič zapovrstjo smo se mladi iz Vrhpolja in Stranj pomerili v dva- najsturnem igranju košarke, ki ga sa- mi imenujemo Košarkarski spektakel. Merjenje moči je bilo v nedeljo, 25. junija, na košarkarskem igrišću na Vrhpolju. Žogo smo obe petnajstčlan- ski ekipi začeli »preganjati« po igrišču ob osmi uri zjutraj, pošteno utrujeni pa smo končali ob osmih, zvečer. V tem času so obiskovalci videli obilo zanimivih potez, požrtvovalnosti, le- pih košev, pa tuđi sami so lahko sode- lovali v najrazličnejših igrah z žogo - košarkarsko seveda. Za gledalce smo še posebej dobro poskrbeli, saj je bila ves čas na voljo obilica hladnih osvežilnih pijač, pa tuđi dobitki na voljo obilica hladnih osvežilnih pijač, pa tuđi dobitki na srečelovu nisi bili od muh. Glavna pa je bila tekma, ki se je končala z rezultatom 587:638 za ekipo Vrhpolja. Za najboljšega igralca smo izbrali Borisa Svajgerja, prijetno je presenetil Tone Hribar, tuđi iz ekipe Vrhpolja, najbolj požrtvovalen igralec na igrišču pa je bil Matjaž Mlakar iz ekipe Stranj. Igralci Vrhpolja so zma- gali že drugič in bodo z morebitno tretjo zmago prihodnje leto pokal do- bili v trajno last. Seveda bi bila izpeljava tako velike prireditve brez podpornih članov sko- rajda nemogoča in zato se še enkrat zahvaljujemo delovnim organizaci- jam, vsem obrtnikom in glavnima sponzorjema Diskoteki Encijan in Servisu avtogum Sitar, ki so nam s svojo pomočjo omogočili izpeljavo dobre in zanimive prireditve. Nasvidenje torej naslednje leto v Stranjah na,Četrtem Košarkarskem spektaklu! JANEZ BALANTIČ Uspeh i ŠŠD Toma Brejca Vletošnjem šolskem letu smo orga- nizirali šolska tekmotanja > atletiki, gimnastiki, orientaciji in namiznem tenisu, poleg tega pa še ligo r košarki, odbojki, med d\ema ognjema in ro- kometu. Prvo šolsko tekmovanje je bilo v at- letiki. na njem smo izbrali najholjše, ki so nas nato zastopali na občinskem tekmovanju v dvoranski atletiki. Do- bro so se odrezale Martina Zavasnik, Petra Ćescn, in Karla Koman, ki so osvojile 1 mesto. Dokaj uspešno smo se udeležili občinskega krosa, čeprav šolskega tekmovanja v krosu nismo izvedli. Hkrati pa se je že pričela liga v košarki. Izbrali smo 10 najboljših učenk in ućencev v 5. in 6. ter 7. in 8. razredih in se precej neuspešno udele- žili občinskih tekmovanj, saj smo pov- sod zasedli zadnje ali predzadnje mesto. S prihajajočo zimo smo se umaknili v telovadnico in pričeli z ligo v odboj- ki za 6., 7. in 8. razred, 5. razredi pa so tekmovali v igri med dvema ognje- ma. Spet smo izbrali po 10 najboljših in se udeležili občinskega tekmova- nja. Deklcta so dosegla 2. mesto, fantje pa 4. mesto. Treba je omeniti. da so pri fantih tekmovali večinoma mlajši in da od njih pričakujemo boljši rezultat drugo leto. Naslednje šolsko tekmovanje je bilo v namiznem tenisu. Občinsko tekmo- vanje pa ni bilo izvedeno, Šolsko prvenstvo v gimnastiki. na katerega smo se pripravljali vso zimo, je dobro uspelo, vendar je zaskrblju- joča premajhna udeležba fantov, ki pa je vendarlc večja v primerjavi s prejš- njimi leti. Najboljši fantje in deklcta so našo solo zelo uspešno zastopali tuđi na občinskem in republiškem pr- venstvu. Na občinskem tekmovanju so fantje zasedli 1., dekleta pa 2. mesto. Tekmovali smo tuđi v veščinah SLO in DS (orientacija, streljanje z zračno puško, prva pomoć, gašenje z vedrovko in ostala teoretična zna- nja). Na občinskem prvenstvu je naša najboljša ekipa v postavi: Martina Za- vasnik, Tomaž Berlec, Tone Hoćevar in Janez Vrtaćnik ter Mojca Mele za- sedla 3. mesto, kar je je bilo za las premalo za uvrstitev na področno tek- movanje. Zelo uspešno smo sodelovali na ob- činskem tekmovanju, kjer so 1. mesta osvojili Tina Srovin, Slavko Zabret, Uroš Maček, Gašper Carić, Martina Zavasnik, Jana Perčič, Špela Sušnik in po obe naši štafeti. Zaradi organi- zacijske napake se nismo udeležili po- droćnega tekmovanja. Vseeno pa smo odšli tuđi na republiško tekmovanje. kjer je Gašper Carić dosegel najboljši tekmovalni dosežek v letošnjem šol- skem letu, saj je v metu žogice osvojil 2. mesto. Ne smemo pa pozabiti tuđi na Martino Zavasnik, ki je v skoku v daljino dosegla 8. mesto. Fantje so se udeležili tuđi občinske- ga prvenstva v nogometu in zasedli 2. mesto. Na koncu pa smo izvedli še ligo v rokometu. kjer smo prikazali nekaj dobrih in borbenih iger. Na obćin- skem tekmovanju so fantje in deklcta zasedli 3. mesto. Letos so v okviru ŠŠD delovale sek- cije v atletiki, gimnastiki. košarki, od- bojki, rokometu, ritmiki. V vsch teh disciplinah smo se udeležili občinskih tekmovanj, v atletiki in gimnastiki pa tuđi republiških tekmovanj. Dosegli smo visoke-uvrstitve. Pohvalno je, da je spet zaživela sek- cija ŠŠD za atletiko. predvsem pri deklctih, naslednje leto bo treba še bolj pritegniti tuđi fante. Izvedli smo tuđi toćkovanjc za naj- boljši športni razred; 1. mesto so osvojili učenci 7. d razreda, drugi so bili ućenci 8. c razreda in tretji učenci 6. b razreda. Izbrali smo tuđi najbolj- še športnice in športnike sole pri 7. in 8. razredih ter 5 in 6. razredih. Na koncu še nekaj samokritike: Letos nismo izvedli šolskega tek- movanja v krosu in letni atletiki. Na občinskem tekmovanju za ŠŠD pa smo zasedli le 3. mesto, kar je dosti slabšc kot lani. In pohvalno: Pohvale vredno je, da kljub slabim pogojem (stara, majhna telovadnica, premalo rekvizitov, već kot 50% vo- začev) še vseeno dovolj dobro dcla- mo, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli še boljše. NAJBOLJŠE ŠPORTNICE NAŠE SOLE 5. in 6. razred 1. Tina Surovin. 2. Anita Mejac. Majda Mele, 4. Milena Stanisavljcvi 5. Ana Kladnik; 6. Urša Debeljak; Mojca Bajec; 8. Barbara Dolinšck: Nika Učakar; 10. Lilja Dragaš 7. in 8. razred 1. Martina Zavasnik; 2. Mojce M le; 3. Damjana Poljanšek; 4. Natali Malinarič; 5. Polona Dolinšck; I Zvonka Pirš; 7. Alenka Šuštar; ! Špela Sušnik; 9. Nataša Lavrič; I1 Mojca Gregorič NAJ ŠPORTNIKI 5. in 6. razred 1. Tine Brišnik. 2. Boštjan Modrija 3. Simon Schnabl, 4.-5 Uroš Špa Simon Sakelšek. 6. Boris Rcms; Viktor Videc. 8.-9., Andrej Lind Mitja Muhvič, 10. Aleš Prosen 7. in 8. razred 1 Gašper Carić. 2. Janez Belaj. Slavko Zabret. 4. Uroš Maćek. 5.1* maž Okom. 6. Matjaž Kladnik. Damjan Šmidovnik, 8. Marjan Šef tavc,9.TomažBerlec, 10.-11. Da< jan Toplovec, Janez Pavlič I Prcdscdnik ŠŠl Mojca M