Interpelacija Božidara Raiča in tovarišeo stavljena jegovej prevzvišenosti gospodu namcstniku kot predsedniku visokejja c. k. deželnega šohkcga svcta, glede sestavIjenja sedanjega izpraŠevalnega poverjenstua za narodne in meŠSanske Šoie ozirom izprasevalnega poverjanika za slovensko jezikovno stroko. Za urejeno poučevalstvo ima posebno vrednost sostava izpraševalnih določeb. Pred kratkim čutila je visoka c. k. vlada dolžnost propise o izpitu ponudnikov učiteljstva v gimiiazijih in realkah na mnogih touVkah prenoviti in pri izvedbi istili med dmgim posebno na to se ozirati, da se opravilo izpraševalnih poverjenikov najsposobuejšim strokovujakom izrooi, a zasebni docenti naj se po možnosti odvračajo ter s strokovnimi profesorji nameščajo. Clanek I. odstavek 4 izpraševalnega reda določuje, da se v izpraševalno poverjenstvo jemljejo možje, kteri razne glavne oddelke gimnazijskega in realnošolskega poučevalstva po svojem sedaujem ustroji znanstveno zastopajo. Slieno tem propisavnostim je c. k. deželni šolski svet za sestavljenje izpraševalnega poverjenstva za narodue iu meščanske šole visokemu c. k. ministerstvu za bogočastje ia pouk bezdvojbeno zvedene strokovnjake predložil; menje strokovno se je to zgodilo za slovenski jezik, Jjteri je poučui jezik za učitelje na južnem Stajerji. Na predlog c. k. deželnega šolskega sveta bil je "verstvenik in ob enem suplent za slovensko jezikovno stroko na mariborskem ueiteljišči za izpraševalnega poverjenika slovenskega jezika odloL-en, — mož, kteri se propisanemu izpitu iz te stroke m podvrgel in nema potrebnega usposobljenja. Mi Slovenci imamo v Gradci, potem v Mariboru in v Celji izprašaue strokovnjake, kteri bi izpraševalno poverjeniško mesto za slovensko jezikovno stroko izvrstno izpolnjevali. Tukaj še se pristavlja, ka slovenski učiteljski ponudniki za narodne učilnice imajo mnogo težejše stališče pri usposobnostnej skušnji premagati negoli nemški, a) ker morajo izpit polagati v tujem jeziku, b) ker jim je jeden. predmet več predelati, — namreč slovensko jezikovno stroko in pri tein so v IV., drugi pa zvečine v I. II. III. plačilni red postavljeni, c) ker največ je jim nepoznani izpraševalni poverjeniki izpitajo. Obzirom na te prikazni bilo bi pravedno iu pravično v Mariboru izpraševalno poverjenstvo za slovenske ponudnike sestaviti in učiteljišče v Maribovu primerno sklepu državnoga zbora od dne 26. aprila 1880 s slovenskim poučuim jezikom urcditi. Pogledom na navedene podatke stavlja se jegovej prevzvišenosti gospodu name»tniku kot prvosedniku deželnega šolskega sveta prašanje. 1. Kteri razlogi so c. k. deželui šolski svet vodili. ka je visokemu c. k. ministerstvu za bogočastje in pouk neizpitanega učitelja za izpraševalnega poverjenika za slovensko jezikovno stroko predložil ? 2. Je li c. k. deželni šolski svet voljen za sloveasko jezikovno stroko usposobljeno ucno inoč za izpraševalnega poverjenika visokemu c. k. ministerstvu za bogočastje in pouk uže v bodočom letu priporo':iti ? V Gradci dne S0. septembra 1884. Raič 1. r., dr. Radaj 1. r., M. Vošnjak 1. r., dr. Dominkuš 1. r., Kukovec 1. r., dr. Buc 1, r., Jermau 1. r.