NAŠ ČASOPIS IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXII, ŠT. 215 Izprašani časnikarji in uredniki slovenskih časopisov, ki se jim «unes pravi javni mediji, že dolgo "odi povedo, da bo zloba ali yehtnoba tista, ki bo v naslednjih letih najbolj prodajala slovenske "asopise, in če bo začinjena ^koliko še z zeleno zavistjo, bo sla tiskana roba v prodajo še bolje. Kako naj si sicer razlagam, da tudi v uredništvo Našega časopisa Začenjamo dobivati dopise, ki so "e glede na dejstva taka, da se Zaganjajo v posamezne nosilce Javnih funkcij, kot se reče, in da *0 komu tudi na jezik stopiš, Zganja svoj prav, ne glede na to, da so mu le zdavnaj dokazali, kako se moti. Verjetno je demokracija tisto, kar zagotavlja, da ima vsak prav, tudi če nima. Tokrat že drugič ali tretjič je v "redništvo prispel dopis, ki se glasi takole: »Zvonite zvonovi sv. Pavla! Po večletnih željah faranov so tudi na Vrhniki zapeli novi zvonovi. Njih pesem presune marsikatero srce poštenega in zavednega Slovenca. Ker pa je Vrhnika prečuden kraj (Ivan Cankar), so se tudi tu pojavile Wave. V bloke, ki so v neposredni bližini cerkve, so se naselili raznorazni pripadniki z juga, tudi nekaj domačinov je med njimi. Te ljudi ta pesem moti, para jim "foce, ne da jim spati itd., čeprav llrv{zyott oglasi šele ob sedmih Wraj. za vse te ljudi) kijih ta Pesem moti, naj velja tale nasvet, po najkrajši poti naj se odselijo, "a koder so prišli, se pravi v "srčje Balkana, tam pa bodo ob grmenju topov in treskih granat sladko spali. Zvonovi sv. Pavla pa oodo v miru peli naprej. Takih pisem ponavadi ne "ojavljamo, kažejo pa neko Podobo našega duha. Ali je mož, *' gaje spisal in ga vneto pošilja v Uredništvo, naredil med ljudmi anketo o zvonovih sv. Pavla in na Ppdlagi tega odločno sodi, kaj 'Judje v blokih mislijo, ali pa je že vnaprej prepričan, da ima prav in da ljudje tam tako mislijo. V vsakem primeru od tam ni prišla ne na policijo in ne na noben občinski komitet nobene nove stranke taka pritožba, da bi se namreč ljudem tožilo po ljubem ntiru brez zvonov sv. Pavla. Moram reči, da res lepo pojejo in M je veselje poslušati. Tudi tisti, kije imel na začetku kaj zoper nje, se jih je zdaj že navadil. Za Podobno mnenje v prihodnosti naj torej človek, ki vse ve o nasprotovanju, v uredništvo Priskrbi verodosjm anketo, na Podlagi katere sklepa o omenjenem mnenju. Sploh so s predsodki med Slovenci težave. Recimo, se oglasi elovek in ga moti zvezda, kijih je bilo včasih vsepovsod vse polno. Osebno imam že kar nekakšno ntero, po kateri sodim, koliko easa je človek prebil v včasih edini stranki: če čez zvezdo pljune enkrat, je bil tri leta, če dvakrat, sest, če trikrat devet itd. Po tistem znamenitem svetopisemskem zgledu, po katerem je potem sveti Peter Jezusa, preden je petelin zapel, trikrat zatajil. Zato smo do ljudi, ki imajo svoje prepričanje, strpni in jim Pomagamo k resnici. Morda so Premalo poučeni, da bi izmerili vse strani sveta in vse okoliščine dogajanja. Vsekakor pa Naš časopis tudi v Prihodnje ne bo objavljal ne Zmerjaških napadov in ne Polovičnih resnic, če bo le vedel, da gre zanje. Čeprav nekoliko pretiravanja Pri resnih problemih včasih ne škoduje. Morda se kdo prej zgane. TONE JANEŽIČ SEPTEMBER 1995 Hura - pričela se je šola Po dveh mesecih brezskrbnih počitnic so se v ponedeljek, 4. septembra, zopet odprla šolska vrata in učenci so zasedli svoje razrede in šolske klopi. Tudi vaške poti, ulice, ceste in pločniki so naenkrat oživeli, saj so jih napolnili otroci — šolarji s svojimi težkimi torbami in številnimi kolesi. Brez-skrbnost se je hitro končala in v ospredju so spet obvezne domače naloge, učenje, pisanje kontrolk Šola na Robovi ali pri Kočevarju? Občinski svet na Vrhniki je na seji v četrtek obravnaval možne lokacije nove osnovne šole na Vrhniki in se odločil za prednostni vrstni red lokacij. Kot prvo naštevajo lokacijo na Robovi cesti, druga možnost je lokacija pri g. Kočevarju, ki naj bi prodal zemljišče. Sicer pa namerava občinski svet o tem ljudi povprašati v naslednjih tednih s posebno anketo. Občinski svet se je strinjal, da se v vrhniški občini vpelje taksa za obremenjevanje okolja, pri čemer je občinsko upravo zadolžil, naj pripravi osnutek ustreznega odloka. Občinski svet je sprejel tudi poslovnik za svoje delo. Tega objavljamo na srednjih straneh Našega časopisa. in šolskih nalog ter seveda izpraševanje. Tudi staršev se je dotaknila šola: če nič drugega, je šlo veliko denarja za nakupe knjig in ostalih šolskih potrebščin. Učitelji pa so dobili nove ali stare znane učence. Ne glede na to pa je bilo potrebno v prvih dneh šole veliko strpnosti in potrpljenja, da se je voz utiril v stalne in poznane tirnice. Številni prvošolčki so prvič prestopili šolski prag ter se podali v hram učenosti. Vse šole so različno poskrbele za svoje najmlajše, z namenom, da bi jim prvi dan ostal v lepem spominu. Tudi za varno pot v šolo je bilo poskrbljeno. Policisti so prvih štirinajst dni bolj intenzivno varovali bližino prehodov cest pri šolah ter poostrili nadzor cestnega prometa na vseh cestah, kjer so bili šolski otroci. Šole so se tudi vključile v varovanje in svetovanje učencem o najbolj varni poti v šolo in domov. Kako so se šole na prve dni pouka pripravile in ga izvedle, pa več na srednjih straneh Našega časopisa. To pot smo zajeli vse šole in področja, kjer izhaja Naš časopis: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Polhov Gradec, Dobrova, Brezovica, Preserje in Log-Dragomer. Ob .koncu pa le še opozorilo vsem: NAJ BO ŠE NAPREJ POT V ŠOLO VEDNO VARNA! S. S. KMETIJSKI SEJEM 7. IN 8. OKTOBRA 1995 NA VRHNIKI SOBOTA, 7. OKTOBRA KDAJ Ob 10. uri Ob 10.30 Ob 14. Od 12. 24. ure uri do KJE Trg za sodnijo Trg za sodnijo Stara cesta Športni park Trg za sodnijo Stara cesta Športni park Vrt mlečne KZ KAJ Otvoritev sejma Prikaz domače in umetne obrti Komercialni sejem Razstava živine in malih živali Mimohod konjeniškega kluba z vozovi, folklorno skupino iz »sodnijskega« trga, po Stari cesti, do športnega parka Kmečke igre Tekmovanje harmonikarjev Nastop pevskega zbora Borovnica Nastop folklorne skupine Kmetijska zadruga Vrhnika bo poleg mesnih dobrot, ki jih pripravlja v svojih obratih, za sladokusce pripravila vola na ražnju. Za zabavo bo posrkbel ljudski godec. NEDELJA, 8. OKTOBRA Od 10. do 21. ure Stara cesta Sejemska prodaja BOGATA PONUDBA OZIMNICE, KMEČKIH DOBROT AKCIJSKE CENE, DEGUSTACIJE Spremljevalni program pripravljajo tudi gostinci. Pizzerija BOTER pripravlja dneve domače kuhinje; Jernejev kot — pijača in hrana v sklopu sejemske ponudbe na Stari cesti; Mlečna restavracija z zabavnim programom v večernih urah. VABIMO! Kmetijska zadruga Vrhnika Turistično društvo Vrhnika TURISTIČNE ZANIMIVOSTI HORJULA ZDAJ SE NA PROSPEKTU Pri likovnem krožku nastalo »nekaj več« Horjul je naposled le dobil turistični prospekt, ki bo primerno promoviral turistične, pa tudi druge zanimivosti kraja. V petnajstih slikah in kajpak spremljajočem tekstu so ujete zgodovinske, etnografske in naravne znamenitosti Horjula in njegove ožje okolice, hkrati pa tudi utrip življenja, ki se pretaka skozi horjulski vsakdan. Prospekt, natisnili so ga v 5.000 izvodih, je zamisel likovnega krožka horjulske osnovne šole, ki ga vodi prizadevni Branko Lipnik. »Pri krožku smo delali relief Horjula in okolice, pa smo rekli, kaj če bi iz tega naredili še kaj več. Z učenci smo hodili okoli in slikali, zapisovali, anketirali ljudi, zbirali gradivo. Tako je nastal ta prospekt. Zdaj najbrž ni več Horjulčana, ki bi bil brez njega. Turisti, ki bodo prišli od drugod, bodo prospekt lahko dobili v krajevnih gostilnah, na kmetijah odprtih vrat, pri planinskem društvu, pa tudi na novi bencinski črpalki, ko bo zgrajena,« je predstavil koristno publikacijo mentor likovnega krožka OŠ Horjul Branko Lipnik. Branko Vrhovec V tej številki preberite Jazon išče nove trge stran 2 KS Drenov Grič — Lesno Brdo se predstavi stran 4 in 5 ' unig v imenu Enotne liste s Koroške, ga. K. Ovca-Smrkolj, podpredsednica SLS, vrhniški župan V. Tommšič in predsednik vrhniškega 00 SDSS A. Suha-dolc. Kulturni program, pod režijskim vodstvom g. Tozona, je bil smiselno vkomponiran med nagovore predsednikov interesnih organizacij in forumov. V njem so sodelovali priznani dramski umetniki, pevski ansambli in folklorne skupine iz cele Slovenije. Kljub temu, da so simpatične mlade pevke iz Boštanja pripravile za svoj nastop pesem Prepevam v dežju, se je program odvijal v le- SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor Vrhnika Tržaška 3/1 61360 VRHNIKA CLAZvT URADNE URE SO VSAK TOREK OD 18.00 DO 19.00 y : 1 OBČANI VRHNIKE ! Svetniki z liste SDSS bodo prisluhnili vašim nasvetom in težavam vsak torek med 17. in 18.uro. k/K. »prvi vrsti so sedeli prvi možje in žene Socialdemokratske stranke Slove-n,Je> ki so z zanimanjem spremljali skoraj štiriurni celotni kulturno-govorniški program. ^Portni park na Vrhniki je gostil člane in simpatizerje stranke SDSS. Za Vst-' je bilo dobro poskrbljeno, tako z gostinskimi uslugami, kot z možnostjo sedenja. Celo vreme je udeležencem prav dobro služilo, saj je dež pričel Padati šele po končani prireditvi. finale tabora pa je bila še zanimiva nogometna tekma med sedežem (vodstvom) stranke SDSS in vrhniškimi svetniki. Ekipa SDSS je nastopila sWaj s »profesionalnimi« igralci, Vrhničani pa s »čistimi« amaterji. Po v«liki prednosti SDSS iz prvega polčasa, so Vrhničani proti koncu celo °gfožali zmago socialdemokratov, ki so zmagali s 7:5. Vrhničani — svetilki pač niso imeli časa za treniranje, vendar so obljubili, da bodo napovedali povratno tekmo, kjer računajo na »sigurno« zmago. Takoj jih dajmo dol Je že tako, da je vsake zabave enkrat konec. Na koncu se vedno izstavi račun, če si tega želimo ali ne. Tudi v politiki je tako. Iz naše pretekle zgodovine je znano, da so mnogi politiki prihajali z območja Vrhnike (Cankar, Kavčič, Popit), zato nekatere politične stranke prirejajo tabore za svoje privržence prav na tem območju. Liberalci so se zbrali pred časom v Bistri, socialdemokrati na Vrhniki. Prvi so svojo uspešno zgodbo praznovali ob zvokih ansambla, ki je zaslovel s pesmijo Ne levo ne desno, simple, ko si na tleh in ko ti ni več za smeh. Vampirji, ki jim ni več za smeh, so prenapiti krvi iz vodnjaka z imenom »privatizacija družbene lastnine« in siti posedajo v svojih graščinah. Verjetnu social- SVEČANA PRISEGA 12. generacija mladih vojakov demokratom bolj ustreza, glede na posledice divjega lastninjenja, pesem Takoj jih dajmo dol. Številni brezposelni vidijo svoj izhod iz stiske tudi v odpravi prevelike liberalizacije pri lastninjenju družbene lastnine, saj so postali v tranziciji brezpravni oškodovanci ustvarjene vrednosti. II Piccolo je 30. 8. 95 med drugim objavil vest, da slovenske in hrvaške diplome niso več enakovredne italijanskim. Predvsem so omenjene ekonomija, psihologija in medicina. Zakaj navajam to informacijo? Morda pa se novi kapitalisti še kako zavedajo, da jim EU ne bo priznala »lahkih diplom« in si bodo morali nove papirje »kupiti« z denarjem, ki so si ga prigrabili na račun razprodaje družbene lastnine. Sobotni tabori političnih strank se končujejo s številnimi obljubami, Cankar pa še vedno osamljeno premišljuje: »O, Vrhnika, prečuden kraj, vseh norcev raj...« Andrej Grampovčan ml. V petek, 15. septembra 1995, je v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki prisegla že 12. generacija mladih vojakov 104. čete za telekomunikacije. Svečanosti so se udeležili številni gostje ter predvsem starši, prijatelji in znanci mladih vojakov. Svečani postroj mladih vojakov je pozdravil polkovnik Edo Šara-nja, namestnik poveljnika 5. pokrajine slovenske vojske ter jih med drugim opozoril, daje svečana prisega eden najpomembnejših dogodkov v življenju mladega človeka, ki prisega zvestobo mladi slovenski državi ter da bo z življenjem branil sedanje naše meje. Prav sedanji krizni časi v neposredni bližini naših meja pa nas, vojake slovenske vojske, še bolj obvezujejo, da smo pripravljeni in izurjeni braniti našo majhno slovensko deželo. Ob koncu govora je vsem navzočim staršem obljubil, da bodo za njihove sinove —vojake budno in pazljivo skrbeli, da se bodo zdravi vrnili na svoje domove, ko bodo končali svoje vojaško urjenje. Nato je sledil kratek kulturni program okteta Raskovec, nakar so mladi vojaki podpisali svečane prisege. Vse navzoče sta pozdravila še poveljnik 104. čete za telekomunikacije Martin Jugovec in župan. Občine Vrhnika Vinko Tomšič. Mladi vojaki so nato svoje starše in znance odpeljali na ogled delovnih in bivalnih prostorov. Seveda so to opravili čim hitreje, saj so odšli na prvi prost vikend svojega kratkega vojaškega življenja. S. S. pem sončnem popoldnevu v zadovoljstvo vseh prisotnih. Seveda je, kot vedno, največjo pozornost in odobravanje več kot 3000 udeležencev vzbudil nastop predsednika stranke Janeza Janše. Ta je bil kratek in jasen. Janša je zavrnil ocene o kadrovski šibkosti stranke, ki so se pojavile po kongresu in imenovanju novega strokovnega sveta stranke. Opozoril je, da bo takih in podobnih podtikanj, tako kot po proslavi ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani, še več. SDSS se namreč krepi, kar potrjujejo tudi vse javnomnenjske raziskave. Med najpomembnejšimi strankinimi nalogami je posebej izpostavil pomoč in podporo novim in neodvisnim sindikatom, saj je bilo že dovolj »trnzicijske megle in ribarjenja v kalnem«. Opozoril je, da hoče vlada še pred zaključkom lastninjenja razbiti Agencijo za plačilni promet in nadzor, kije že dosedaj ugotovila nad 50 milijard tolarjev pokradenega družbenega premoženja. Bogastvo, moč in informacije se tako zbirajo v rokah majhnega števila privilegirancev, večini prebivalstva pa ostaja druž- ' beno obrobje. Predsednik Janša je poudaril, da so stranke slovenske pomladi tiste, ki predstavljajo pravo demokratično in dovolj sorodno politično alternativo za Slovenijo, zato je treba pozabiti na stare in manj stare zamere in konstruktivno sodelovati. Napovedal je zmago teh strank na prihodnjih volitvah. Janševemu nagovoru je sledila razglasitev športnih rezultatov. V prijetnem tovariškem vzdušju in dobri gostinski ponudbi se je tabor nadaljeval pozno v noč. Ob tej priliki je potekal tudi 4. kongres socialdemokratske mladine; za predsednico je bila izvoljena Petra Marolt. Po. B. Mladi za mlade Pred nedavnim smo se liberalno misleči mladi iz Občine Vrhnika organizirali: ustanovili smo občinski odbor Mladih liberalnih demokratov in demokratk (OO MLD). V tem vidimo možnost za reševanje problemov, ki nas obdajajo. Le politično aktivne nas bodo starejši resneje obravnavali in se z nami vsaj pogovarjali. Svojo mladost si predstavljamo liberal-no-svobodno! Na prvem sestanku smo prisotni člani na predlog predsednika OO MLD Vrhnika Zorana Lončarja izvolili za podpredsednika Lojza Dolenca, za sekretarko pa Matejo Štirn. Določili smo nekaj smeri delovanja občinskega odbora in akcije, ki naj bi jih opravili v kratkem. Prva od takšnih akcij bo seminar o Internetu v soboto, 30. septembra 1995, ob 19. uri v dvorani doma Karla Grabeljška na Vrhniki (bistro Pavza), na katerega ste vabljeni vsi, ki vas zanima spreminjanje sveta v globalno vas, povezano s pomočjo računalniških mrež. O našem delu vas bomo sproti obveščali, dodatne informacije pa lahko dobite vsako zadnjo sredo v mesecu v prostorih LDS, Cankarjev trg 8 od 18. ure do 19. ure (tel. 752-001). Zbrali smo tudi nekaj tem o liberalizmu, da vas seznanimo s cilji, katerim sledimo. Liberalizem se razlikuje od drugih političnih teorij in ideologij, vendar ne samo po vsebini, po tistem torej, kar zagovarja, ampak tudi po načinu, na katerega lahko sploh odgovarjamo na vprašanja o tem, kaj je sploh liberalizem. Kot pove že sama beseda, izvedena iz latinskega korena, je to sklop teorij in političnih nazorov, ki zastopajo predvsem idejo svobode. Prvi pomen in mesto te središčne ideje v liberalizmu onemogoča kakršno koli dogmatizacijo in ideologizacijo liberalizma. Niz pojmov in idej, ki se navezujejo na izhodiščno idejo svobode, kakor tudi za liberalne mislece običajna racionalna argumentacija, še dodatno prispevajo k nenehni odprtosti liberalizma in k njegovi sposobnosti razvoja ter prilagajanja različnim kulturam in zgodovinskim obdobjem. Vojak Uroš Krvins s Stare Vrhnike je podpisal svečano prisego nedaleč od svojega doma. Zelo razširjeno je mnenje, da se liberalizem razlikuje od drugih političnih usmeritev po tem, da postavlja in zastopa interese enega dela družbe — posestnikov, kapitalistov, podjetnikov — pred interese drugih slojev. Taka trditev je popolnoma napačna! Liberalizem si je vedno prizadeval za blagor vseh, ne pa samo nekaterih posebnih skupin. Zgodovinsko gledano je bil liberalizem prva politična usmeritev, ki je hotela služiti v dobro vseh, ne pa samo posebnih slojev. Od socializma, ki prav tako daje prednost zavzemanju za blagor vseh, se liberalizem ne loči po cilju, h kateremu je usmerjen, ampak po sredstvih, ki jih izbira za dosego končnega cilja. Kritiki, ki očitajo liberalizmu, da noče služiti skupnosti, ampak poesbnim interesom določenih slojev, so nelojalni in obenem nevedni. S tem, ko si izbirajo taka sredstva bojevanja, kažejo, da se sami pri sebi popolnoma zavedajo slabosti svojih argumentov. Segajo po zastrupljenem orožju, ker drugače ne morejo pričakovati zmage- Trditev, da v svetu vlada stiska in beda, ni nikakršen argument proti liberalizmu, čeprav časopisi silijo povprečne bralce v tak način razmišljanja. Liberalizem hoče odpraviti stisko in bedo in meni, da so sredstva, kijih predlaga za dosego cilja, edino primerna. Kdor verjame, da pozna boljšo ali celo drugo pot k takemu cilju, potem naj to kar dokaže. Trditev, da se liberalci ne zavzemajo za blaginjo vseh članov družbe, ampak le določenih skupin, nikakor ne zadostuje kot dokaz. Dejstvo, da sta na svetu stiska in beda, še ni dokaz proti liberalizmu, četudi bi se svet ravnal po liberalni politiki. Še bolj je odprto vprašanje, ali ne bi v primeru drugačne politike vladali še večja stiska in beda. Dandanes antilibe-ralna politika povsod zavira in preprečuje delovanje instituta zasebne lastnine. Zato je napačno kar koli sklepati o pravilnosti načel liberalizma, še posebno ker tudi v preteklosti ni bilo vse tako, kot bi želeli. Kaj vse sta liberalizem in kapitalizem dosegla, lahko ugotovimo, če primerjamo sedanjost z razmerami v srednjem veku ali v prvih stoletjih novega veka. Le na podlagi teoretičnega razmišljanja lahko ugotovimo, kaj vse bi lahko še opravila, če ju pri tem ne bi ovirali. Demokracija lahko stori za državljane veliko dobrega. Pravzaprav demokracija sama ne more ničesar storiti, delujejo lahko le državljani, ki živijo v demokratični državi. Demokracija je le okvir, v kateri lahko deluje državljan. Človek mora biti v vsem, kar ga zadeva, svoboden. Toda ne sme mu biti dopuščeno, da po svoji volji deluje za druge pod pretvezo, da so zadeve drugih njegove lastne. Medtem ko država spoštuje svobodo posameznika v njegovih lastnih zadevah, je po drugi strani dolžna budno nadzorovati izvrševanje tiste oblasti, ki ima moč nad posamezniki. Mladi liberalni demokrati in demokratke Vrhnike PREDSTAVLJAMO KRAJEVNO SKUPNOST DRENOV GRIČ-LESNO BRDO Drena nimajo samo v imenu Drenov Grič pozna večina tudi Vrhničanov in drugih, ki se vsako jutro vozijo v Ljubljano, popoldne pa nazaj iz nje domov po tistih prometnih omejitvah, kjer te zaradi hitrosti radi ustavijo policisti, zaradi vedno parkiranih tovornjakov ob gostilni Kavčič, kiji vsi pravi domačini pravijo pri Ruparju in ovirajo promet po magistralni cesti, skratka večina pozna le tisti del kraja, kolikor se ga vidi ob cesti. Seveda pa je to manjši del tega kraja, ki sega daleč proti griču. Ima po zadnjem popisu nekaj nad 655 duš in tvori z delom Lesnega Brda, ki ga sicer večina sodi v sosednjo občino Dobrova - Horjul - Polhov Gradec in še z nekaterimi zaselki krajevno skupnost Drenov Grič - Lesno Brdo z vsega skupaj okoli 950 prebivalci, medtem ko je bilo še leta 1991 samo 860 prebivalcev. Drena nimajo samo v imenu: včasih gaje moralo tam rasti prav veliko, danes se ve: ljudje tam so vztrajni in žilavi kot dren in naredijo, kar si zamislijo. Dušan Rodošek — predsednik gasilcev Drenov Grič — Lesno Brdo Dušan Rodošek je potem predstavil delo gasilskega društva od začetka. Zlasti poudarja dejstvo, da so bili gasilci pametni in je dom in zemljišče last društva. Šola zdaj gostuje v njem, kar pomeni, daje tako gasilski dom kot šola nekakšen center krajevnega utripa ob športnem igrišču, pri čemer pa je z igrišči problem ta, da nimajo ure- Spomladanske volitve in referendum Letos so si spomladi izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti, v katerem so v vseh krajevnih bitkah prekaljeni krajevni kadri in razpisali referendum za samoprispevek 25. junija, ki se gaje udeležilo 54 odstotkov volilcev iz kraja in so se s 55,28 odstotka pozitivnih glasov odločili, da bodo tri leta nekaj od svojih plač odstopali za krajevni razvoj. Na sestanku 11. maja letos so se na zboru krajanov ljudje odločili, da poskusijo srečo na referendumu. Govori Franc Jelovšek, predsednik krajevne skupnosti: »Mi smo imeli doslej na Drenovem Franc Jelovšek — predsednik KS Griču tri samoprispevke, s katerimi smo kraj polepšali. Prvi samoprispevek je bil leta 1976, zadnji se je iztekel leta 1991. Potem tega nismo imeli in se tudi ni dosti gradilo, kar se ni delalo s soudeležbo samih krajanov in seveda občine, to pa je bil vodovod na Lesno Brdo in cesta čez hrib.« Kaj se je še naredilo: ko so leta 1987 začeli obnavljati gasilski dom, seje zaradi tega, ker je stara šola na nevarnem kraju, sodili, da bi jo lahko preselili v gasilski dom. Vodovod, ki so ga delali, še ni dokončan, naredili so avtobusno postajo, potem so zboljšali električno omrežje in seveda naredili športni park. Vse, kar se je delalo, seje delalo z veliko soudeležbo krajanov. Delali so tudi telefonijo, prvič leta 1982, popolnoma s soudeležbo, veliko so tedaj sami naredili in dobili 87 novih priključkov, potem pa na drug način še 100 novih priključkov. V lanskem letu so torej začeli razmišljati, da če hočejo še kaj narediti, morajo spet začeli tipati po terenu in mišljenju krajanov. Tako je bilo do maja, ko so se odločili za to, da so ljudje za referendum. Na zboru jih je bilo proti le šest. Referendum je bil potem 25. junija. Križišče je problem . »Eden izmed večjih problemov vasi sicer pa je križišče pri Kavčiču in makadamski del ob magistralni cesti med obema avtobusnima postajama. Navezali smo stike z Družbo za ceste, bila sta že dva ogleda. Namen je bil, da bi zaradi varnosti za šolarje prestavili prehod za pešce malo stran od križišča pri Kavčiču. Tisti od Cestnega podjetja so rešitev predlagali, vendar rešitev stoji, dokler cesta ne bo urejena. Makadam pa je problem, ker tam med tednom stojijo tovornjaki. Če vbi stvar uredili z novo potjo, pa ZG Ljubljana, ki še varuje staro traso železnice, zahteva alternativno pot do vrstnih hiš.« Drugi večji problem v našem kraju je prav gotovo kanalizacija, kije ni, pravi Franc Jelovšek. Sama krajevna skupnost tega problema ne bo mogla rešiti, ampak bo to treba rešiti v okviru občine. w- r-JSk Nevarno križišče pri gostilni »RUPAR« bo treba v bližnji prihodnosti urediti, dokler še ni hujše nesreče, prav gotovo je to prednostna naloga sveta KS. jenih stvari z lastninjenjem. Prejšnji lastnik, je pojasnil predsednik ŠD Dren Miro Gruden, je zemljišča dobil nazaj kot travnike in kot je prišel pogledat, je ugotovil, da so na njih zgrajeni športni objekti. Zdaj pač stvari urejajo, da bodo urejeno v zadovoljstvo sedanjih uporabnikov in dena-cionalizacijskega upravičenca. Jezi pa jih to, da so dovolj zgodaj opozarjali občino, naj stvari uredi tako, da the težav ne bo, pa so jim zmeraj rekli, daje še čas in da lahko s tem počakajo. Gasilci ne počivajo Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič — Lesno Brdo je bilo ustanovljeno v 1 etu 1924 in je že na začetku štelo 30 članov, katerih volja in elan sta takoj dala prve rezultate. Pridobili so zemljišče za zidavo doma oz. shrambo za orodje. S pomočjo krajanov, z veselicami in nabiralnimi akcijami so zgradili za tiste čase soliden gasilski dom. Že leta 1928, komaj štiri leta po ustanovitvi, so gasilci nabavili motorno brizgalno. Ta je svojemu namenu služila cela štiri desetletja. Tudi leta 1968 nabavljena črpalka še vedno dobro služi, saj jo gasilci vzorno in dobro vzdržujejo. Tudi za modernejši prevoz so poskrbeli, saj je bilo po II. svetovni vojni pridobljeno motorno vozilo za prevoz gasilcev in opreme. Leta 1969 so nabavili rabljen kombi WW, leta 1980 pa novo vozilo TAM 2000. Orodno vozilo je zadovoljevalo potrebe gasilcev in krajanov, vendar društvo še ni imelo avtocisterne. Kazala pa se je vse večja potreba po takem vozilu, saj so nekatera gospodinjstva in kmetije slabo oskrbovane z vodo, tako, da so močno požarno ogrožene, v času suše pa ostanejo brez vode. V letu 1989 so od Petrola kupili rabljeno cisterno, ki so jo gasilci obnovili s pomočjo krajanov, gasilske zveze in ostalih sponzorjev, tako, daje bila pripravljena za uporabo že ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. V naslednjih sušnih letih pa se je pokazalo, kako potrebna je bila za naš kraj. Gasilci niso nikoli zadovoljni in jih imajo nekateri za nergače, saj hočejo vedno nekaj novega, čeprav je staro še uporabno in tako je tudi prav. Že sedaj se razmišlja o zamenjavi vozil, tako orodnega vozila kot tudi avtocisterne. Nabavili bi seveda novejša in modernejša vozila. Gasilci se zavedajo, da morajo imeti za vso opremo in orodje primerne shrambe. Obstoječi dom so prvič obnovili leta 1974. Predtem so z veselicami — bilo jih je 9 v enem letu — pridobili sredstva. Ponovna obnova doma se je začela v letih 1986—87 skupaj s Krajevno skupnostjo in samoprispevkom krajanov. Dela so napredovala počasi, saj je bila rekonstrukcija, dozidava orodjarne in pomožnih prostorov težko izvedljiva, pa tudi finančno pretežko breme. Gasilci so se odločili, da sami pospešijo dograditvena dela objekta, katerega bodo neposredno uporabljali. Denarja je bilo malo, vendar elana ni zmanjkalo in rezultat je bil kmalu viden. Dograjene so bile orodjarna, sejna soba in sanitarije. K obnovitvi doma je pripomogla tudi šola, ki domuje v zgornjih prostorih. Dvorana gasilskega doma pa le počasi spreminja svojo podobo in bo s skupnimi sredstvi vseh društev, ki delujejo v krajevni skupnosti, počasi prenovljena in polepšana. Športni park, del Drenovega Griča in Lesno Brdo v ozadju iz zraka Asfaltiranje cest Program tega samoprispevka je asfaltiranje cest, ki so še ostale neurejene v kraju, asfaltiranje manjših odsekov, gradnja mrliške vežice, dokončanje gasilskega doma, javna rasvetljava in gradnja novega pokopališča, za katero še nimajo lokacije, imajo tri ideje, niso pa še preveč otipljive. Ena izmed točk je bila tudi gradnja cerkve, tam so se krajani strinjali, kaj bolj otipljivega pa ni, ker je treba pregledati, ali je to možno, potem bi seveda v tem sklopu gradili mrliško vežico. Pač pa je treba poudariti, da cerkev ni stvar samoprispevka. Verjetno bo treba od kod drugod zagotoviti sredstva za pregled možnih lokacij za cerkev. Marsikatero delo je ustavilo vračanje zemljišč. Letos do novega leta naj bi bile stvari že bolj jasne. Nekaj zemljišč, ki so bila rezervirana za gradnjo javnega pomena, pa na Drenovem Griču že je. Problem je, da Drenov Grič res nima svojega pokopališča, da svoje pokoj- nike vozijo pokopavat v Ligojno ali na Lesno Brdo, nekateri jih pokopavajo na Vrhniki, priseljenci pa v Ljubljani. Navada, da bi ležali na parah v domači hiši, pa počasi tudi zaradi novih hiš zami- ra. Podrugi strani je sreča, da jel0. kraj, ki se pomlajuje. Zato je torej čisto upravičeno, da so domačin' rekli, naj na Drenovem Griču končno in čimprej zgradijo tud' vrtec. Gasilski dom, kulturni dom in šolski prostori, vse v eni stavbi, ki naj bi postala tudi središče zbiranja prebivalcev. Opuščeni kamnolom Lesno Brdo spet živi Kiparski simpozij v zapuščenem kamnolomu Lesno Brdo, kije potekal skoraj ves mesec julij, je bil uspešno zaključen z zanimivo zaključno prireditvijo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. Prišlo je mnogo krajanov, ki so na začetku bolj od daleč opazovali pet kiparjev, ki so vsak dan ustvarjali v dveh kamnolomih: Bolgar Dimče Pavlov, Italijanka Ana Claudina Bonansea in Jirži Bezlaj v zgornjem kamnolomu, ki še deluje in Rene Rusjan ter Boštjan Potokar v črnem kamnolomu, kije že zaščiten kot naravni spomenik. In vsi ti so imeli kaj videti in slišati. Skulpture so dobile svoj prostor, obrisi zanimive postavitve, ki ima za cilj osmislitev dela ruinirane narave, ki j' človek lahko le delno vrne tisto, kar ji je odvzel-Prostor kot tak je s to postavitvijo skulptur že dobi' nov smisel, s tempa se dejavnost ni zaključila, temveč šele začela. Če hočemo, da ta prostor postane tudi zanimiva geološka in turistična točka, bo potrebno narediti še marsikaj. Predvsem klopi, kjer bi se mimoidoči ustavljali in za kratek čas oddahnili) urediti je potrebno nekakšno geološko učilnico na prostem, prostor, ki bi omogočal manjše kulturne prireditve itn. Na zaključni prireditvi je bil prijeten kulturn' program, nekaj govorov (Marta Rijavec, predsednik krajevne skupnosti Franc Jelovšek, Stanko Bu-ser, Jirži Bezlaj, župan občine Vrhnika Vinko Tomšič), ki pa so bili vsi po vrsti prijeten pozdrav umetnikom, zahvala vsem sodelujočim in spodbuda ter prošnja za prihodnje leto, da se ta pomembna dejavnost za ta kraj in okolico še nadaljuje. Tako lahko rečemo, daje kiparski simpozij 1995 končan, živel kiparski simpozij Lesno Brdo 1996! Saj dela bo še veliko. In s pomočjo krajanov in drugih ljubiteljev narave ter umetnosti bo nastal pomemben spomenik naravi, ki bo zadovoljeval še marsikateri radovedni pogled, ki bo inspiracija mnogim in miren kontemplativni kraj, kjer popotnik za trenutek najde čas za razmislek. NKS Skulptura Bolgara Dimčeta Pavlova Italijanka Ana Claudina Bonansea pa je iz kamna izklesala seme, ki naj bi vzklilo v vodi Antonija Permoser — Žvab — kulturno društvo Kultura in dediščina Zanimivo je delovanje kulturnega društva, o čemer imamo Predstavitev posebej. Letos so Proslavili 10 obletnico pevskega zbora, je povedala Tonka Permo-ser Žvab, uspešna je tudi folklorna ^upina, ki bo kmalu praznovala *5. obletnico in je že precej razširite repertoar plesnih točk, najbolj Ponosni pa so nad nastopom v Cankarjevem domu in nad pohva-lo> ki jim jo je izrekel verjetno največja avtoriteta na področju folklorne dejavnosti prof. Mirko Ramovš. In ponosni so, da ob li-gojnski skupini v občini prav na Drenovem griču ohranjajo živo P'esno izročilo. Druga pomembna postavka kraja je društvo Meček, ki z opozarjanjem na naravno in kulturno dediščino kraja dviguje zavest ljudem tudi s tem, da jih učli, kako morajo vse, kar so dobili od prednikov, neokrnjeno prepustiti tudi naslednikom. Kraj živi, če ima veliko mladi- ne, pravijo na Drenovem Griču in se pohvalijo, da imajo mladih ljudi dovolj, saj so kraj, kamor se ljudje naseljujejo in odkoder razen na delo iz kraja ne odhajajo. Za živahnost v kraju skrbi šola. Potem ko je občina po mnenju domačinov nekoliko prehitro prodala staro šolo, so se šolarji udo-mili v prizidku gasilskega doma, kjer so zdaj nižji razredi. Kot pravi ravnateljica OS Log-Dragomer Karolina Keglevič, se je zdaj že dvakrat zgodilo, da so na šoli štirje prvi razredi, dva na Logu, po en v Bevkah in na Drenovem Griču. Za otroke je tako bolje, prav zaradi varne poti v šolo. Imajo tudi oddelek podaljšanega bivanja, vozijo jim tople malice in iz matične šole kosila. Ravnateljica se sploh strinja s tem, da so otroci čimveč v stiku z naravo in krajem, za šolo pa je koristno, ker bo - ko bo vse urejeno -lahko kot dvorano uporabljala gasilsko dvorano. Vidi pa tudi možnost za razvijanje interesnih dejavnosti, pridobili so si celo učiteljico, ki ima mednarodni certifikat za vodenje lego krožka. Otroci pač zaradi tega, ker niso v centralnih šolah, po mnenju tako učiteljev kot ravnateljice in tudi vidnin glav iz kraja ne smejo biti prikrajšani pri razvijanju sposobnosti. Nekaj malega je bilo rečenega tudi o kmetijstvu. Preostali kmetje z Drenovega Griča imajo njive pretežno na barju, zaradi zaradi avtoceste nekoliko ovira njihovo delo, sodelujejo z vrhniško zadrugo in ji oddajajo mleko in meso, v zadnjih letih pa so poskusili tudi z ameriškimi borovnicami, sicer pa se ve, da od kmetijstva ni belega kruha, če si ljudje ne pomagajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Nedvomno pa so ponosni na to, da so letos spet pritegnili nekoliko pozornosti s svojimi kamnolomi, ko je tam celo poletje delovala skupina kiparjev na simpoziju, ki se bo še nadaljeval v prihodnjem letu. Tam zgodaj vidijo v prihodnje lep naravni amfiteater za različne prireditve, tudi krajevne, za poleti, za pozimi pa si bodo tako ali tako glede na voljo in razpoložljiva sredstva uredili dvorano v gasilskem domu. V občinskem svetu imajo zdaj tri svetnike, ki - kot pravijo - se po svoje trudijo, ampak izsiljevati nočejo, saj vedo, da so v vsej občini potrebe velike. Doma pa imajo čisto svež devetčlanski svet krajevne skupnosti, ki si je s samoprispevkom nakopal dela čez glavo. Zdaj se dobivajo enkrat na mesec, pred referendumom pa so se sestajali tudi po dvakrat na teden. TONE JANEŽIČ Sivi zaščiteni kamnolom — živ amfiteater za kulturne prireditve na prostem. Iz tega kamnoloma so opremljali gosposke hiše v Ljubljani. Meček V Krajevni skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo smo od lanske jeseni bogatejši še za društvo — Društvo za varovanje naravne in kulturne dediščine "MEČEK«. Društvo je dobilo ime po zanimivi rast-«ni, ki uspeva v Stari Cesti, ime ji je ilirski meček ali 'atinsko Gladiolus illyricus. Ideja za tako društvo je Prišla v času, ko smo krajani začeli spoznavati pomembnost naravnih dobrin pri nas, ki so za tujce in Predvsem strokovnjake na določenih področjih velikega pomena. Marsikdo še danes ne ve, da so v naših kamnolomih kamnine, ki so edinstvene celo v svetovnem merilu. Tako zelo lepo o njih pripoveduje *nani strokovnjak, geolog dr. Stanko BUSER, ki že 'eta in leta prihaja na to področje s svojimi študenti s filozofske fakultete. Tudi našim učencem na osnov-1)1 šoli Log-Dragomer je vsako leto na razpolago, da Predstavi to znamenito »geološko pot« od Birtovega kamnoloma, dalje v Staro cesto, po hribu navzgor v y_deči kamnolom, pa v črnega in še spodnjega, ki pa je 2e zaščiten kot naravni spomenik. Znamenite kamnine in z njimi v povezavi tudi biotsko raznovrstnost bo dr. Buser izdal v Vodniku po mednarodnih ge-°'oških poteh«. Ta mednarodna geološka pot gre 'udi preko omenjenega področja in po njej bodo hodili strokovnjaki —geologi iz vsega sveta. Prav zato Je ta del krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno °rdo treba v celoti zaščititi in varianta o možni loka-c'ji za deponijo odpade. Društvo Meček z veseljem ugotavlja, da seje v tem kratkem času delovanja že marsikaj naredilo. Predvsem smo ponosni na likovni simpozij, kije potekal 'etos poleti. Kot smo že večkrat omenili, je idejo za usposobitev kamnoloma za Naravni spomenik '91 dal prof. Bohorič, k izvedbi načrta pa je pristopil ZKO Vrh- nika z gospo Marto Rijavec. Društvo Meček sije lepo uredilo svoj klubski prostor, opremilo s plakati, ki opozarjajo na ohranjanje naravne dediščine tako na našem Barju kot v njegovi neposredni bližini. V stenskih omarah ima že kar lepo zbirko različnih mineralov iz sveta, vneto pa zbira domače z »geološke poti« drenov Grič — Lesno Brdo. Seveda pri določanju prave sestave in poimenovanja gotovo bdi oko dr. Buserja, kije stalni sodelavec društva Meček. K sodelovanju bo povabil tudi znanega botanika g. Toneta Wrabra in skupno bomo pripravili vodnike po naši »GEOLOŠKI POTI«. Ker je delo društva že dokaj utečeno, vabimo k sodelovanju krajane in krajanke, študente in študentke, dijake in učence. Želimo, da vsak prispeva kaj dobrega, pozitivnega k delovanju društva, predvsem pa k varovanju ČISTEGA OKOLJA, kar je tudi glavni namen. COMING Kud Drenov Grič -Lesno Brdo Kulturno-umetniško društvo Drenov Grič — Lesno Brdo prav letos slavi 10-letnico delovanja. V okviru tega društva delujeta dve sekciji — zborovska in folklorna. Pevski zbor je že dopolnil deset let obstoja, in sicer na dan slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. Folklorna dekavnost pa sega še nekoliko dlje nazaj, kar pomeni bližnjo 15-letnico. Kulturno društvo tako prispeva svoj delež h kulturnemu osveščanju krajanov in predvsem mladih. Daje določeno kulturno vsebino kraju samemu v sodelovanju s šolo. Prav tu se oblikuje odnos do kulture, spoznavanja le-te in kasnejše udejstvovanje v njej. Kulturno se udej-stvujejo predvsem ljudje, ki želijo izraziti svoje sposobnosti tako na glasbenem, plesnem in drugih področjih. Z veseljem ugotavljamo, da se čedalje več ljudi odloča sodelovati, se družiti s sebi enakimi, ki radi za-pojejo ali zaplešejo. Mešani pevski zbor je ob svojem jubileju pripravil koncert in predstavil svoje vseletno delovanje. Zbor vodi ga. Mojca Oblak z Vrhnike, ki že kar nekaj let prihaja na Drenov Grič. Zbor napreduje v kvaliteti in obsegu. Vsako minulo leto daje posameznemu pevcu več znanja, ki ga Mojca kuje in kuje in ob tem dosega lepe uspehe. Prav za to zbor veliko nastopa s samostojnimi koncerti ali sodeluje na najrazličnejših prireditvah v domači občini in izven nje. Zelo obiskani so njihovi božični koncerti, kamor pevci povabijo za spremljavo tudi orkester. Pojejo za ljudi, ki imajo radi pesem, narodno pesem, razveseljujejo ostarele pred novim letom pa ostarele v domu upokojencev na Vrhniki. Vsako leto se udeležujejo občinske revije pevskih zborov in se srečujejo z drugimi pevskimi zbori v občini. Program dela je podoben tudi za naprej! Folklorna skupina je pričela s skupino prvošolcev in malošolarjev predpbiližno 15 leti. Vadili so v začetku razne igre, izštevanke in otroške plese. Skupina je nadaljevala delo s programom belokranjskih plesov, ki so bili za to starostno stopnjo najprimernejši. Veliko so nastopali po prireditvah vsepovsod, tako daje bilo včasih prav težko ustreči vsem željam. Z nakupom belokranjskih noš seje nastopanje še povečalo. Kmalu so plesalci toliko napredovali, da so kandidirali za nastop na letni prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Komisija si jih je ogledala na vajah in določila sodelovanje na tej prireditvi. Od 109 mladinskih folklornih skupin iz cele Slovenije je bilo izbranih 9. Tu so mladi folkloristi dosegli največji uspeh z belokranjskimi plesi in značilnim Zelenim Jurijem. Plesalci so postajali tako vedno starejši, zato je bilo treba poskrbeti za podmladek. Ustanovljena je bila ponovno otroška skupina, kije znova začela stopati po prehojeni poti starejših vrstnikov. Starejši so začeli vaditi gorenjske plese in jih tudi določen splet kmalu osvojili. Tudi nstopali so že z gorenjskimi plesi in to zelo uspešno. Ob 10-letnici so posneli videokaseto na domači predstavitvi. Nepozaben pa je tudi nastop v Katoliškem domu na Brezovici pa nastop za invalide z multiplo sklerozo na ulovki in podobno. Mlajši plesalci so tako nadaljevali s plesi Bele krajine in dodelali še prekmurske plese, za katere imajo tudi nošo. Upamo, da bomo v letošnji jeseni uspeli pripraviti vsi plesalci v kompletni noši s pevci obeležje 10-letnice delovanja Kulturnega društva Drenov Grič — Lesno Brdo. Ob tej priliki vabimo k sodelovanju nove člane, tako mlade plesalce, starejše plesalce in seveda nove člane pevskega zbora. Ferdo Kozjek — predsednik društva MEČEK Edini izmed Kamnolomov na Lesnem Brdu, ki ga še izkorišča podjetje Mineral. Športno društvo Dren Miro Gruden — športno društvo DREN Mladi iz Drenovega Griča in Lesnega Brda smo, kot večina naših sovrstnikov, brcali žogo. Na travnikih, ki so bili lepo pokošeni, smo postavili gole kar s fižolovkami, žogo pa smo si sposodili v šoli. Lastniki zemljišč so nas preganjali, saj smo jim uničevali travno rušo, Takrat smo sklenili, da ustanovimo športno društvo in si poiščemo zemljišče, ki bi ga lahko uporabljali. Pristali smo na lokaciji, ki jo uporabljamo še sedaj — to je na zemljišču, ki je bilo v lasti občine oziroma je bilo »splošno ljudsko premoženje«. Ime društva smo prevzeli od najbolj žilavega in trdega lesa, ki raste na obronkih krajevne skupnosti, to je črni in rdeči dren, na katerega smo še vedno ponosni. Leta 1982 smo sprejeli pravila društva in društvo registrirali. Od takrat pa do leta 1984, ko je bila tudi slavnostna otvoritev športnega parka, smo ves svoj trud vložili v izgradnjo športnih površin in objektov. Večino sredstev smo pridobili z raznimi prireditvami, s članarino in s prostovoljnimi prispevki. Krajevna skupnost nam je iz samoprispevka finansirala izgradnjo kanalizacije ob dolžini igrišča in nasip za asfaltno ploščad; SIS za telesno kulturo pa je plačal asfaltiranje. Vse ostale površine in objekte pa smo zgradili člani društva s prostovoljnim delom. Ob graditvi smo zaprosili občino za prenos zemljišča na športno društvo, kar pa ni bilo izvedeno, saj so na občini menili, da to ni potrebno. Izdali so nam samo priglasitev za gradbena dela. Leta 1986 smo naročili izdelavo lokacijske dokumentacije pri takratnem Zavodu za načrtovanje, da bi objekte legalizirali, kar pa nam zopet ni uspelo, ker je bila lastnik zemljišča občina. Tudi danes se zaradi tega srečujemo s težavami, saj objekti niso legalizirani, zemljišče pa je v postopku denacionalizacije. Športno društvo vodi izvršni odbor v sestavi: predsednik: Miro Gruden, tajnik: Miran Kržmanc, blagajnik: Jure Pe-trač, šport mladih: Vine Kucler, rekreativno tekmov. šport: Sašo Koren, arhiv: Franci Friškovec. Danes ima športno društvo 270 članov, ki se ukvarjajo z naslednjimi športi: nogomet, tenis, balinanje, košarka, šah in s splošno rekreacijo (planinci, kolesarji, tekači). V športnem parku so naslednji objekti: klubski objekt s sanitarijami, tuši, garderobami in bifejem za člane društva, travnato nogometno igrišče 90 x 50 m, dve peščeni teniški igrišči (eno je razsvetljeno), dve balinišči z asfaltno podlago, asfaltna ploščad za košarko in mali nogomet. Vrednost vseh objektov je okoli 550 tisoč DEM. Športni rezultati, kijih naši člani dosegajo, so zadovoljivi, saj predstavljajo našo krajevno skupnost in občino sirom Slovenije. Leta 1985 sta bila Športno društvo Dren in Krajevna skupnost Drenov Grič — Lesno Brdo proglašena za najboljšo vaško skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji. Nogometna ekipa je v sezoni 1987/88 osvojila 1. mesto v medobčinski nogometni ligi, v lanski sezoni pa so pionirji osvojili 2. mesto. Balinarji so z rezultati v vrhu I. medobčinske lige —trenutno so na 2. mestu. Največje uspehe pa dosegajo mladi tenisači, ki pod vodstvom domačih in tujega trenerja iz Češke posegajo v sam slovenski vrh med dečki do 12. leta starosti. PETNAJST LET NA BREGU Naš vrtec Rega-kvak praznuje Vsak ima ROJSTNI DAN. Tudi naš VRTEC NA BREGU. Pa sa ni živ! O, pa še kako je živ! Prav veselo in živahno je v njem že 15 let! Vrtec v Borovnici, v stari občinski hiši, je postal pretesen in iz dneva v dan bolj neprimeren za zdravo in sproščeno igro najmlajših Coklarčkov. Pa se je utrnila ideja na Faškariji — KS Breg-Pako, da bi tam zgradili vrtec. Gospa Iva Brancelj je vrtala, odpirala vrata, se dogovarjala, vzpodbujala, prepričevala. In glej! Našla je veliko somišljenikov, posebno v DO DONIT — FENOLIT, ki sojo podprli. Sredstva za vrtec so prispevali DO DONIT — TOZD Fenolit Breg, SO Vrhnika, KS Borovnica, vaščani Brega pa veliko prostovoljnih delovnih ur. 22. septembra 1980 so vanj plaho vstopili prvi otroci. Tako so se uresničile sanje vaščanov v dobro njihovih otrok. Vanje pa je vtkano veliko ljubezni g. Ive Brancelj do domačega kraja in otrok in nenazadnje veliko njenega požrtvovalnega dela. Delavke vrtca smo zastavile vse sile, da bi si pridobile zaupanje staršev in krajanov, da bi uersniči-le njihova pričakovanja za lepši danes in jutri njihovih — naših otrok. Vrtec seje vse bolj vraščal v življenje vaščanov. Povsod smo bili in smo zaželjeni, vabljeni v prene-katero hišo, kmečko dvorišče, hlev, sadovnjak,... Število otrok je hitro naraščalo, ob odprtju novega vrtca v Borovnici leta 1991 pa upadlo na en oddelek. Dve leti so prosto igralnico obiskovali otroci SPMŠ (Skrajša- Varovanje otrok v začetku šolskega leta Borovniška občina se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v AKCIJI VAROVANJE OTROK na začetku šolskega leta: g. Francu Leb-nu, g. Hermanu Vratuši, g. Dragu Obradoviču, g. Janku Zalarju, g. Stanislavu Žitku, g. Janezu Pet-kovšku in g. Francu Stražišarju. Varovanje je potekalo do 12. septembra. Varovanje otrok je bilo učinkovito, tako da v tem času ni bilo nobenih nesreč, k temu so pomagali tudi policisti PM Vrhnika. ni program male šole). V šolskem letu 1994/95 pa se je zopet pokazala potreba po odprtju še enega oddelka, letos pa se je število otrok še povečalo. Ko so se pokazale potrebe za vzdrževanja enote in manjša popravila, nam je DO Donit s svojimi strokovnimi delavci pogosto priskočil na pomoč. Večkrat nam je dal tudi denarne prispevke, s Šolsko leto 1995/96 bo zelo živahno in bogato z dejavnostmi. Posebno pester bo TEDEN OTROKA in pa VESELI DECEMBER. Živahno bo ob PUSTU. Pripravljamo kulturno srečanje ob slovenskem kulturnem prazniku in materinskem dnevu. Srečevali se bomo v lutkovnem gledališču, ob koncu leta pa pripravljamo likovno razstavo otroških izdelkov. mm I if 4 «"wf1 Vrtec na Bregu pri Borovnici ima že 15 let. Vabijo na praznovanje. katerimi smo dopolnili kabinete, uredili igralne kotičke itn. Vrtec skrbi tudi za urejanje Plečnikovega spomenika NOB v neposredni bližini v okviru delovne, domovinske, kulturne in ekološke vzgoje. Smo skoraj nepogrešljivi udeleženci kulturnega utripa kraja. Vsa leta, posebno pa še zadnje se je zelo poglobilo sodelovanje z Gasilskim društvom Breg — Pa-ko. Naše dejavnosti, za katere je vrtec včasih prostorsko premajhen, izvajamo v dvorani GD. Seveda pa smo kot VVE vraš-čeni v VVZ Antonije Kucler, Vrhnika; vsaj bili smo vseh 15 let. Z nastankom nove samostojne občine Borovnica pa se naš status spreminja. Organizacijsko se vse bolj povezujemo z VVE Borovnica, s katero naj bi tvorili naravno celoto. Kot vsak slavljenec tudi mi praznujemo. Vendar ne sami. Pridružili se nam bodo še otroci in delavke in delavci iz vrtca v Borovnici. Želimo, da se pomladite, podoživite vesele trenutke ter se nam pridružite vsi, ki ste v 15-ih letih bili skupaj z nami. Pozorno sledite našim objavam v Našem časopisu. O vsem vas bomo obveščali. Vas pa vabimo, da svoje spomine na čas otroštva v našem vrtcu zlijete na papir in prispevke pošljete v Naš časopis. Naše prvo srečanje bo v TEDNU OTROKA od 2. do 6. oktobra 1995. Ponedeljek, 2. 10.: celodnevni izlet na Rakitno skupaj z vrtcem MIŠ-MAŠ (Borovnica) Torek, 3. 10.: srečanje s slikarko MARIJO STRNAD; vsi predšolski otroci iz vasi ste vabljeni k likovni delavnici! Sreda, 4.10.: obisk lutkovnega gledališča v Ljubljani, skupaj z vrtcem MIŠ-MAS Četrtek, 5. 10.: VRTEC PRAZNUJE! TORTA! Petek, 6. 10.: dopoldne: orientacijski jjohod skupaj z vrtcem MIS-MAS popoldne, ob 16.30: JESENSKI PIKNIK S KRESOM! Pridimo vsi: otroci, starši, babice, dedki, delavke, delavci vrtca, krajani, ki smo se v 15-ih letih srečevali v vrtcu! Predstavile se nam bodo gasilske vrste iz Brezovice in gasilska enota Breg-Pa-ko. Ob pečenju krompirja, jabolk, kostanja, koruze (VSTOPNICA!) bomo klepetali, obujali spomine, zapeli, zaigrali... Petek, 13.10.: ob 17. uri pa vas vabimo na otvoritev slikarske razstave g. MARIJE STRNAD. VRTEC REGA - KVAK V spomin najinim starte«, Antona in Johane Drašlcr, ter Johna in Frances Artafe Hvaležna Joseph OraHer in Alke ArW4tailç& Colorado, 1995«, TABLA NA ZDRA VSTVENEMDOMU-Tale tabla na borovniški zdravstveni postaji priča o darilu izseljencev. Kako bo z zdravstvom Borovnici, se zdaj pogovarjajo, vendar se sliši, da gresta obe splošni zdravnici med zasebnike. Pač pa morajo čimprej v Borovnici urediti ogrevanje: stara peč je v hiši šla, novo bo treba. NO V OSTI VBORO VNIŠKI OBČINI - Stavbo dosedanje krajevne sM nosti v Borovnici so v septembru z manjšimi preureditvami, ki niso veW stale, pripravili za poslovanje nove občine. Nakupljena je tudi nujna raot nalniška pisarniška oprema, zamenjana so vrata po hiši, hiša je prebelf na, urejena je tudi električna napeljava in položene talne obloge. K*® bodo urejene tudi obnovljene sanitarije. Na občini so si uredili tudi rew uradne ure, kijih objavljamo posebej. Zaposlene so tudi vse uslužbenk kakor sije za upravne organe določila občina, dela tudi občinska tajnic Slavka Gerdina. Kako poslovati z občino? Obveščamo občane občine Borovnica, da naj v zvezi s PROBLEMATIKO CEST OB NEURJIH predložijo pismene vloge osebno ali po pošti na Občino Borovnica. Tako bodo ti problemi hitreje in učin- koviteje rešeni. Enako velja za vse druge pripombe in predloge občanov, ki lahko v času uradnih ur dajo ustno vlogo na zapisnik v prostorih Občine. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,6/94 in 14/95) ter Uredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS 72/93) izdajam ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v občinski upravi 1. člen Delovni čas v občinski upravi se razporedi tako, da traja: — v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure — v sredo od 7. do 17. ure — v petek od 7. do 13. ure 2. člen Uradne ure za neposredno poslovanje v občinski upravi za delavce, občane, podjetja, zavode in druge organizacije so: — v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 13. ure — v sredo od 8. do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure — v petek od 8. do 12. ure 3. člen Uradne ure župana so: — v ponedeljek od 8. do 10. ure — v sredo od 13. ure do 16.30 ure 4. člen Razporeditev uradnih ur je za stranke razvidna v poslovnih prostorih občinske uprave. 5. člen Odredba o razporeditvi delovnega časa v občinski upravi začne veljati s 1. 10. 1995. ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek BOROVNIŠKI ŠPORTNIKI PRED DRUGO VOJNO Rudolf Franci brani in poje 15. 5. so domačini odigrali tekmo z NK Triglav (nekje iz mesta) in dobili polno mreži golov 2:6 (0:4). Sodil je g. Korče ob maloštevilni publiki (dohodka 35 din). Predtekmo so igrali mlajši člani in na veselje zmagali z rezultatom 4:0 (2:0). Gole so dali Tone (1), Janko (2) in Poba(l). Tudi 26. 5. so svoje moči pomerili domačini z Vrh-ničani in zopet izgubili (4:0) (2:0). Dobro igro so pokazali Boris, Tortič in Suha, na krilih pa Lončar, Kavčič in Pavle, v napadu pa Cerk, Čerin, Norbert, Krašovič in Košir. Norbert je zastreljal enajstmetrovko - golmana pa so namenoma onesposobili, tako da je moral tekmo zapustiti - tako je napisano. V ponovni tekmi s Hajdukom je bila mreža zopet polna 7:2 (3:1). Slabo je sodil Stane Švigelj. Tudi huda vročina je bila kriva slabi igri, kot tudi izbor postav obeh moštev. Ti »hajdukovci« so imeli v golu dobrega vratarja Rudolfa Francla, kije tako odlično branil, kot je kasneje pel v ljubljanski Operi. Večinoma so bili študentje in vajenci namazani že z vsemi »žavbami«. S seboj so pripeljali neki orkester, ki smo mu rekli »džes«. Ta je naš poraz bučno proslavljal in oznanjal njihovo zmago, tako da se je slišalo daleč v vas. Med najbolj bučnimi našimi navijači je bil vedno mesar Janez, ki je gledal predvsem žogo in ne glede na potek igre tolkel s palico ob tla in skandiral »daj jo« (brcni žogo) ali pa »daj ga« igralcu - rivala. V času med tekmo s Hajdukom in tekmo na Rakeku dne 10. 7. 38 je bil vsled bolezni Franca Norberta izvoljen za kapetana Suhadolnik Slave (Suha). O tekmi, ki jo je Borovnica dobila z Javornikom 4:2 (2:2), se mi zdi potrebno, da dobesedno prepišem navedbe kronista: Kako mi je tudi Javornik imel več juniorjev. Pri Javorniku je tudi igral dosedanji naš igralec Krašovic Jože, ker sedaj stanuje na Rakeku. Mi smo imeli Krstiča, ki je iz Niša in se sedaj mudi v Borovnici. Naš napad je imel veliko smolo, kajti v I. polčasu se je žoga večkrat odbila od prečke. Proti končuje Javornik začel igrati zelo surovo. Prvi gol je zabil Slave s sredine igrišča. Po stanju 2:0 za nas je Javornik izenačil na 2:2. Potem so naši dali 3 gole, od katerih eden ni bil priznan. Jaz sem nekoliko kriv za ta zadnji gol. Prav dobro sta igrala Krstič in Suha, dober je bil tudi Tortič. Drugi smo bili vsi pod svojo formo. Sodil je I. Polčas nek junior iz Javornika -slabo, 2. Polčas pa junior iz Borovnice Čerin III. (Srečko iz Dola) nekoliko boljši! Lep vzorec za odkrito povedano misel! Naslednji komentar k tekmi juniorjev med SK Vrhnika in SK Borovnica je prav zanimiv. Tekmo so dobili Borovničani z rezultatom 7:3(3:1). Vršila seje 31. 7. 38. Juniorji Vrhničani so bili fizično močnejši, a fizično so jih naši znatno prekašali. Sodil je Franc Lado. Vrhničani so imeli znanega golmana, kije igral tudi nekaj časa zunaj - Čelesnika. Pri nas je bil odličen mali Zrimšek, ki je dal sam 4 gole. Prav dober je bil tudi Slave, kije dal 2 gola. Izmed mlajših so bili dobri skoraj vsi razen Bizjaka, ki je bil najslabši. Ožja obramba ni bila sigurna. Gole so dali Zrimšek 4, Slave 2, Leben 1. Jaz sem spustil Čelesnikov »elfer«, enega neubranljivega in enega iz gneče. 14. 8. 1938 je bila ponovna tekma na Rakeku. Razšli smo se z zmago 4:3 (2:1). Golman Boris je ta čas taboril v Iškem Vintgarju. Igrali so stari rivali Zanimiv je tudi zapis z dne 9. 9. 38. Ko so domačini igrali proti Vrhniki, ki je doživela hud poraz 5:0 (3:0). Pri Vrhniki je nekaj mož manjkalo - navaja kronist in nadaljuje: Igrali so vsi stari rivali, kakor Prelog, Grom, »Brico«, Lavr, Šporer itd. Pri nas je bil najboljši mali Zrimšek, kije sam zabil 4 gole. Vsi drugi smo igrali sorazmerno dobro. Prav dobro so igrali: Pavle, Slave, Lončar. Najslabši je bil šibki Ratko? Jaz nisem imel mnogo opravila. Prvi polčas je bila streljena enajstmetrovka proti nam. Brico je ustrelil v prečko, od koder seje žoga odbila v polje, a Prelog jo je z glavo poslal v out. Sodil je 1. polčas g. Korče dobro, 2. polčas sodil Tortič - je mnogo spregledal. Igral ni radi bolezni. Vrhničani! Ali se bo lahko kdo izmed vas še spomnil teh dogodkov? Zadnja tekma je opisana med SK Vrhniko in mengeškim klubom. Iz zapiskov je razvidno, da so Bo- rovničani moštvu iz Vrhnike »posodili« nekaj igral' cev. Ti so nastopili v sestavi: Boris (SKB), Joco (S# Vrhnika), Korče (SKB), Mile. Prelog, Grom, Laver. Mikič, Cane, Šporer in Iglic iz SK Vrhnika. Tekmo j6 sodil Dorčec. Verjetno je bila tudi predtekma med SK Mengeš in »Viriusom« z zmago prvega 3:1 (1:0-Tekma je bila 23. 10. 1938. Med tekmami, ki so bile odigrane v sezoni 1939/40, so pomembne sledeče: Borovnica:Vič 7:l> Borovnica:Javornik (Rakek) 5:0, Borovnica:Koro-tan (Rakovnik) 2:3, Borovnica:Hajduk (Vič) 3:2, Jf vornik:Borovnica 3:2 in Vrhnika:Borovnica 4:4. Iz tega obdobja se spominjam mlajših igralcev, k1 so kot juniorji ali mladinci nastopali za SK Borovni' ca - Živeči so še: Štrukelj Milan, Hribar Janez in Jo' že. Umrli pa so Cerk Franc (Cene), Petkovšek Ton« in Cirif Hribar Tone, Dolenc Franc, Pavlovčtf Franc, Švigelj Rado, Bizjak Tone in Janez. Igrali v letu 1940 Po sliki, ki jo imam, so v letu 1940 igrali za I. moštvo SK Borovnica člani, ki so bili ali vseskozi redni člani društva ali pa so se vanj vključevali, ko so se doselili ali občasno bivali v Borovnici. Po obstoječi sliki navajam igralce (od leve prof desni): Kuraja Zvonko - prometnik na železniški postaji v Borovnici, doma iz Bosne (Visoko), že poznani Košir Milan, Grebene Tone, Jurček Janko, Lončar Franc, Grebene Boris in Suhadolnik - Suha. Prelog Franci, Suhadolnik Ele, Zrimšek Pavle in Do- PETA OBLETNICA - Pri Krimski jami v borovniški fari je bila zadnjo nedeljo v septembru spominska maša za pobitimi, ki jo je opravil ljubljanski pomožni škof Lojze Uran. Zbralo se je kar precej ljudi, ki so videli, da so prostor pod križem in ob breznu opremili s posebnim nadstreškom, da vrenie ne bo motilo slovesnosti. Nadstrešek nad oltarjem je nastal po zamisli arhitekta Franceta Kvaternika, izdelali pa so ga borovniški mojstri. Slovesnost je povzdignilo ubrano petje treh zborov, borovniškega, begunj-s£ega in onega od Sv. Vida, po obredu pa je Ivan Korošec, kije prestal Teharje, pripovedoval o prestanem trpljenju med vojno in po njej. Slovesnost so pripravili ob peti obletnici simbolnega pokopa žrtev. Na podlagi STatuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na 9. seji dne 21. 9. 95 sprejel SKLEP o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v občini Borovnica 1. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine, kategorizirane s III. stopnjo opremljenosti je bila na dan 31. 12. 1994 na območju občine Borovnica 33.225 SIT. 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč s III. stopnjo komunalne opremljenosti in gostoto naseljenosti 150—200 prebivalcev/ha so bili na dan 31. 12. 1994: — za individualno komunalno rabo 5.323 SIT/m2 — za kolektivno komunalno rabo 6.032 SIT/m2 3. člen Vrednost 1 m2 stavbnega zemljišča (korist) se določi v odstot: kih od povprečne gradbene cene stanovanja iz 1. člena tega sklepa z dovoljenim odstopanjem %-25% od izračunane vrednosti in sicer za a) ureditveno območje naselja Borovnica -2% b) za zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna in se nahajajo izven prej navedenega območja -1% 4. člen Povprečna gradbena cena stanovanj, povprečni stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in cene stavbnih zemljišč se revalorizirajo med letom z indeksi za obračun razlike v cenah gradbenih storitev, kijih mesečno objavlja Združenje za gradbeništvo in IGM pri Gospodarski zbornici Slovenije. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 2/5-9-95 Borovnica, dne 21. 9. 1995 Predsednik Občinskega sveta Anton Kržič, l.r. Regresi za kmetijstvo V avgustovski številki Našega časopisa je bil objavljen PROGRAM POSPEŠEVANJA PRIDELOVANJA HRANE V OBČINI BOROVNICA V LETU 1995. Ponovno poudarjamo možnosti kmetov za uveljavljanje naslednjih regresov: L SPODBUDA PITANJA GOVEDI, KONJ IN DROBNICE ZA MESO Regres znaša 20 SIT/kg govejega mesa oz. 20 SIT/lkg žive teže žrebet in jagenjčkov oz. kozličkov. Uveljavlja se z obračunom oz. odkupnim blokom za prodane živali na občini Borovnica. 2. REGRESIRANJE SEMENSKE KORUZE IN DRUGIH SEMEN Regresira se 20% prodajne cene semenske koruze, 50% prodajne cene travnodeteljnih mešanic in 50% prodajne cene brezvirusnih sadik. Regres se uveljavlja z računi na občini Borovnica. 3. REGRESIRANJE OBRESTI ZA NALOŽBE Spodbujajo se investicijska vlaganja in sicer z regresiranjem obrestne mere za posojila za dobo enega leta v višini 100%. Regres uveljavlja banka, pri kateri je posojilo koriščeno s poprejšnjo odobritvijo komisije za kmetijstvo pri občini Borovnica. 4. ZAVAROVANJE ŽIVINE Zagotavljajo se sredstva za zavarovanje krav — 1.600 SIT za kravo. V višini 40% se sofinancirajo preventivna cepljenja pašnih živali. 5. PODPORA ZA UREJANJE PAŠNIKOV Zagotavlja se podpora pašnikom, ki so že potrebni obnove v višini 3.000 SIT/ha in podpora za nanovo urejene pašnike v višini 30.000 SIT/ha. 6. KONJEREJA Rejcem kobil se zagotavlja 30% regresa za skočnino za območje občine po ceniku, ki ga izda Kme-i tijski zavod Ljubljana. Sofinancira se vzdrževanje žrebca, udeležba žrebca na letnem licenciranju (pre- vozni stroški in dnevnica) ter zavarovanje žrebca, zagotovi pa se tudi 500 kg ovsa za žrebca. 7. ČEBELARSTVO Sofinancira se zdravljenje bolezni čebel, pregled zimskih mr-tvic na nosemavost in pršičavost, pregledi na hudo gnilobo čebelje zalege in na poapnelo zalogo ter zatiranje varooe. 8. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVA S programom se sofinancirajo: — predavanja in tečaji o novih tehnologijah v kmetijstvu, o dopolnilnih dejavnostih v kmetijstvu in gospodinjstva, — vzpodbujanje delovanja društva kmečkih žena, kmečke mladine in živinorejskih društev. — strokovne ekskurziir 9. MALE MELIORACIJE V višini 50% se sofinancirajo manjše zemeljske operacije (limit za posamezno kmetijo je 50.000 SIT) in redno vzdrževanje sekundarnih jarkov na kmetijskih površinah z jarkačem. 10. ANALIZE ZEMLJE IN KRME Sofinancira se po programu Kmetijske svetovalne službe. 11. SOFINANCIRANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIPRAVO NALOŽB V KMETIJSTVU Sofinancirajo se priprave projektov, ureditvenih načrtov oz. lokacijskih dokumetnacij za pripravo naložb. 12. UREJANJE POTI IN KOLOVOZOV Zagotavlja se vzdrževanje dovoznih poti, kolovozov in mostov, ki služijo potrebam obdelovanja kmetijskih zemljišč. Zagotavlja se nasipni material oz. materialna sredstva, živo delo pa organizirajo in opravijo lastniki sami. Navedeni program velja od 1. 1. 1995 do 31. 12.1995. Za spremljanje in izvajanje programa je zadolžena Komisija za kmetijstvo pri občini Borovnica. BORO VN1ŠKO KRIŽIŠČE - Kar nekaj klicev je bilo treba, da so se pristojni spomnili in naposled upzmnižali višdino nasada na znamenitem osrednjem borovniškem križišču. Kdor je pripeljal iz podpeške smeri, ni videl onega, kije pripeljal iz vrhniške. Tovarna Fenolit na Bregu: streha nad reaktorjem je po nezgodi še zmeraj zasilna. KONČNO POROČILO O IZREDNEM DOGODKU V FENOLITU Onesnaženja ni bilo 22. avgusta 1995 je ob 8. uri v Fenolitu, d.d., Breg pri Borovnici 22, prišlo do pobega reakcije pri poskusni proizvodnji smole Dl, 30 in razneslo posodo za mešanje smole, v kateri je potekal reakcijski proces. V trenutku eksplozije je bilo v reaktorju cca 5 m3 mase (fenol, formalin z dodatkom natrijevega karbonata). Poškodovanih oseb ni bilo. Smolo je v kosih raztreslo po obratu in po dvorišču podjetja. Zunaj ni bilo vidnih sledi smole. Takoj je bila aktivirana enota RKB podjetja, ki je skupaj z ostalimi delavci zagotovila, da ni prišlo do onesnaženja okolja: — takoj je bil zaprt iztok v Borovniščico, — v kanalizacijo je bil vstavljen čep za zaporo kanala, — zaprti so bili dotoki hladilne vode, — v sode je bila pobrana vsa raztresena smola po dvorišču, kjer niso asfaltirane površine, so smolo postrgali strojno in jo shranili v 200-litrske sode. Koncentracija fenola v iztoku iz čistilne naprave v podjetju je bila po tem dogodku povečana, vendar še vedno v dovoljenih mejah. Delno onesnaženo vodo (fenol 0,7 mg/1) iz kanalizacije so prečr-pali na čistilno napravo. Še isti dan je bila zasilno sanirana streha obrata zaradi možnosti padavin in izpiranja smole v obratu. Strokovna služba podjetja je pobrala vzorce zemlje in pridelkov na bližnjih vrtovih in poljih pri okoliških prebivalcih. Rezultati analize so pokazali, da onesnaženja ni bilo. Dne 23. avgusta 1995 je bil očiščen obrat smol in parametri iztoka v Borovniščico so bili od takrat naprej v predpisanih mejah. Dne 26. 8. so pregledali in preizkusili preostale kemijske reaktorje in postopoma pričeli z obratovanjem. Poškodovani reaktorje v popravilu. V podjetju Fenolit, d.d., so začeli izvajati program tehnične ureditve za povečanje varnosti pri sintezi smol. Program bodo pripravili in izvedli z lastno strokovno močjo in s pomočjo strokovnih organizacij s tega področja v Sloveniji. Brane Kromar, vodja izpostave MO RS Borovnica ima komisijo za delitveno bilanco Na 9. seji občinskega sveta občine Borovnica, dne 21. 9. 1995 je bila imenovana KOMISIJA ZA DELITVENO BILANCO Z OBČINO VRHNIKA v sestavi: ga. Alenka Kavčič, g. Andrej Drašler in g. Slavko Močnik. Okvirna izhodišča za delitev premoženja med občinama je pripravila Komisija vlade za lokalno samoupravo. Delavci uprave Občine Borovnica bodo pripravili popis in lokacijo premoženja, komisija pa bo usklajevala delitev z občino i Vrhnika in pripravila predloge za ! Občinski svet. 'ene Franc (vsi domačini). Iz tega moštva živijo da-£es le 2., 6. in 10. v vrsti. Ta slika je doslej edini slikovni dokument, več gradiva mi ni uspelo zbrati. Tako po koncu vojne 1. 1945 v resnici ni bilo več 'Judi, ki bi nadaljevali to tradicijo! Prišel je novi rod, bo lahko povedal kje, kdaj in kako seje začelo na novo. Ker sem v sestavku navedel podatke, ki so dokumentirani, menim, da kakršenkoli spodrsljaj pri mo-J'h navedbah ne sme porajati nekih dvomov. Moj tamen je, da bi današnji generaciji, ki se ukvarja z n°gometom, predstavim položaj iz časa, ko seje vse Zacelo, ko ni bilo ne sponzorjev ne donatorjev, ko so nas lastniki zemljišč nekaj časa smeje opazovali, v 'adnji fazi pa preganjali, da smo bili kot neke vrste "Ptice selivke«! Nihče si ne sme domišljati, kako idealni so bili ti tereni. Cesto je bil nižji svet ena sama luža, po kateri so se v žogo zaganjali premočeni igralci, kar je bilo za opazovalce še posebno zanimivo. Tudi sam način je bil posebno ob začetku daleč stran od nivoja današnjega igranja. Posebno mladi neugnani rod, ves nabit z energijo, seje podil za žogo - ne viki ne kriki »trenerjev« niso nič zalegli. Vse je hotelo »gol«, ne glede na pravila igre, na trud in napor. Ko je ta mladež prerasla svoj mladostni prag se je umirila, in s športno selekcijo so se izluščili pobje, ki jih je vešče oko starejših znalo usmeriti na pravo pot. Zanimivi so predvsemjiodatki iz 1. 1938, kjer so registrirane vse tekme. Že nastop novih članov je vspodbuden, kajti rezultati to očitno nakazujejo. Po osmi tekmi v tem letu vodi po danih golih Cerk in Zrimšek po 6, Lado 4, po 3 gole pa so zabili Norbert, Slave, po 2 Košir, po 1 pa Kostič, Kavčič in Jurček. Pogrešam pa ime Kuraje Zvonka, kije bil prometnik na železniški postaji sicer doma iz Bosne (Visoko) in ni nikjer v preglednicah, čeravno vem, daje bil zelo aktiven. Tudi po številu odigranih tekem je pregled prav zanimiv. Norbert je odigral 3 tekme, Krašovic 4, Cerk 8, Lončar 6, Tortič 5, Kavčič 8, Suha 8, Lado 5, Čerin I. 4, Košir 7, Boris 6, Jurček 2, Žigon 1, Čerin II. 4, Pavle 5, Jovo 5, France, Kostič, Korče in Rath pa po eno tekmo. Tudi tenis Tudi prve tekme tenisa so bile odigrane in to v letu 1938. Celo rezultati so znani in to: Jurček:Slavc 2:3 Boris:Lončar 2:3 Jože:Pavle 4:1 V double igri pa Jurček, Jože:Lončar, Pavle 4:1. O košarki mi je znano le to, d je Lado Franc pripovedoval o neki novi igri, kjer se meče žogo v neki koš in seje pojavila na Češkem. Omenjena je bila tudi igra z žogo »hazena«, vendar kake tekme v tej igri se ne spominjam. L. 1938 seje že vršil prvi šahovski turnir - rezultati so tudi znani, vendar jih spričo same tematike članka ne bom navajal. Za sklep pa še naslednje: Vsa ta v sestavku navedena mladina, ki sojo takrat opredeljevali kot »štu-dentarija« in »mularija«, je bila na nek način le povezana v športu kot celota. Le redki so odstopili, ko so spoznali, da jim ne »gre« - postali pa so vneti »kibici« in komentatorji. Od te pisane družbe je po moji ugotovitvi iz zapiskov, s fotografij in po lastnem spominu živih danes le 10 oseb od približno 50, kijih vsebuje moj pregledni seznam. Poudarjam in dovoljujem kakršenkoli popravek, ki bi te številke popravil v dobro, bojim pa se, da bo sprememba le negativna. Pesem o Marjani V obdobju, ki ga opisujem, pa je bila rojena tudi lepa pesem o »Marjani, ki ima svoj prvi rendez-vous«. Starejši člani, ki so že korajžno obletavali in polni raznih upov in nad dvorili dekletom, so se na moč trudili, da bi svoje občutke prelili v čim nežnejši glas. Mlajši, ki bi jim mnogo let kasneje strogi tovariš pevovodja prisodil le brundanje, so se držali bolj ob strani, ko je Jovo z vso glasbeno zmogljivostjo udarjal na strune svojega brenkala. Usoda je hotela, da so ti »trubadurji« ostali brez spremljave. Po uradni verziji je Jovo ta instrument dodelal na mokrem kamenju bližnjega potoka, o čem drugem pa se ni smelo slišati zaradi budnih oči vzdrževalcev javnega reda in miru. Pa vendar Marjana ni utihnila - pela se je naprej in na žalost se marsikomu od takratnih pevcev mladostne želje in čudovite srčne fantazije nikoli niso uresničile. Mnogo k»sneje je nastala Marina in mladi rod žo-gobrcev je zopet pokimaval z glavo, ko je na vsakem koraku in vsepovsod poslušal refren iz te priljubljene uvožene Marjanine konkurentke. Obe sta lepi - naj taki tudi ostaneta. V času oziroma dobi, ki jo opisujem, o neki širši organiziranosti ne moremo trditi. Znano mi je to, da sta v Ljubljani obstajala dva vidna kluba in to Ilirija (na stadionu), na travniku nasproti pa Primorje. V obeh klubih so izstopali že posamezni igralci, katerih imena so si radi prisvajali tudi igralci na Sušcih, seveda z daleč podpovprečno ceno. O nekih ligah, pod-ligah in podobno ni bilo govora! Tudi dijaki realni gimnazije, ki smo se preselili z Vegove ulice za Bežigrad v novo zgrajeno III. državno realno gimnazijo, smo na vojaškem vežbališču svoj prosti čas posvetili žogi (ne učenju). Najboljši golman je bil (še živeči) Janez iz Črnuč, potem pa so igrali pokojni Lude iz Šmarje Sapa, Borovničana Ele in Zvone, Milan, Tone in tudi jaz nisem bil manjkal. Lepi časi! Če bi trdil, da smo bili nadpovprečni dijaki, bi lagal, rinili pa smo vendarle naprej. Kakšen »cvek« od časa do časa pa je doma le povzročal »slabo kri«. Po stari šolski navadi smo se mojstrsko opravičevali in izgovarjali drug na drugega, da smo si tako zmanjševali našo krivdo. Te navade pa domači niso jemali resno - malo pa je le zaleglo. Ni sicer tema sestavka, vendar pa naj bralci le ve- GASILSKA TEKMOVANJA Pripravljeni vselej zmagajo Pred oktobrom, mesecem požarne varnosti, sta bili na območju vrhniške občine dve precej pomembni gasilski tekmovanji, najprej občinsko, nato pa še območno. Po predvidevanjih so se zelo dobro odrezale ekipe, ki nenehno skrbijo za napredek svojega članstva in za strokovno izpopolnjevanje, tako da so tudi odnesle s tekmovanja veliko priznanj. Sicer pa v nadaljevanju objavljamo rezultate obeh tekmovanj na Ulovki. Vrhniškim in borovniškim gasilcem oziroma članom tamkajšnjih društev se ni treba sramovati nastopov.Zlasti še ne gaislcem iz Brezovice pri Borovnici, ki kažejo, da so eltošnjo pomlad temeljito delali. Pa tudi za druge bi po tekmovanju lahko rekli, da niso spali. Ali je temu kriva nova lokalna organiziranost, ko župan bolje vidi, kaj njegovi ljudje delajo in jim potem reže denar za naslednje leto? Vsekakor gasilci ne bodo mogli počivati tudi v oktobru ne. PGD Blatna Brezovica že 8. oktobra organizira obnovo znanja za strojnike, teden dni kasneje PGD Bevke pripavijo vajo GZ Vrhnika, PGD Log bo pripravljajo srečanje veteranov in ženskih desetin, ki bo potem 4. novembra, še kasneje pa PGD Sinja Gorica organizira proslavo ob 40. obletnici GZ Vrhnika. Za datum so določili 18. november. Rezultati tekmovanja gasilske zveze gasilske zveze Vrhnika 17. 9. 1995 PIONIRJI mesto število točk 1. Zaplana 828,33 2. Verd 824,87 3. Podlipa-Smrečje 822,21 4. Brezovica pri Borovnici 817,19 5. Borovnica 815,66 7. Sinja Gorica 811,27 8. Bevke 764,14 4. Zaplana 5. Log 6. Blatna Brezovica 7. Dragomer 8. Stara Vrhnika 9. Sinja Gorica ČLANIB 1. Zaplana 2. Breg-Pako 3. Vrhnika VETERANI 1. Log 2. Borovnica 764,71 764,22 761,24 754,83 740,31 720,46 804 751 721,06 844 749 PIONIRKE 1. Ligojna 2. Zaplana 810,39 775,39 MLADINCI 1. Brezovica pri Borovnici 824,34 2. Sinja Gorica 743,60 3. Zaplana 720,86 4. Podlipa-Smrečje 694,59 5. Blatna Brezovica 626,93 MLADINKE 1. Brezovica pri Borovnici 751,34 2. Podlipa-Smrečje 732,67 ČLANICE A 1. Zaplana 752,35 ČLANI A 1. Brezovica pri Borovnici 791,22 2. Borovnica 771,86 3. Podlipa-Smrečje 769,30 Rezultati območnega gasilskega tekmovanja na Ulovki dne 24. 9. 1995 KATEGORIJA PIONIRJI: 1. mesto: GD Ved, Vrhnika, 864; 2. mesto: GD Podlipa — Smrečje, Vrhnika, 859; 3. mesto: GD Ivanje Selo, Cerknica, 856,5; 4. mesto: GD Rovte, Logatec, 855; 5. mesto: GD Zaplana, Vrhnika, 855; 6. mesto: GD Vrh sv. Treh kraljev, Logatec, 849; 7. mesto: GD Žerovnica, Cerknica, 847,5; 8. mesto: GD Rovte-Petko-vec, Logatec, 841. KATEGORIJA PIONIRKE: 1. mesto: GD Ivanje selo, Cerknica, 856; 2. mesto: GD Zaplana, Vrhnika, 856; 3. mesto: GD Ligojna, Vrhnika, 854. KATEGORIJA MLADINCI: 1. mesto: GD Zaplana, Vrhni- ka, 996; 2. mesto: GD Brezovica pri B., Vrhnika, 968; 3. mesto: GD Dol. Logatec, Logatec, 960; 4. mesto: GD Unec, Cerknica, 956; 5. mesto: GD Sinja Gorica, Vrhnika, 953; 6. mesto: GD Medvedje Brdo, Logatec, 921; 7. mesto: GD Rovte, Logatec, 886. KATEGORIJA MLADINKE: 1. mesto: GD Brezovica pri Borovnici, Vrhnika, 962,5; 2. mesto: GD Podlipa — Smrečje, Vrhnika, 955.5; 3. mesto: GD Dol. Logatec, Logatec, 936; 4. mesto: GD Unec, Cerknica, 918. KATEGORIJA ČLANI A: 1. mesto: GD Tabor Logatec L, Logatec, 902,2; 2. mesto: GD Tabor Logatec II., Logatec, 869,8; 3. mesto: GD Borovnica, Vrhnika, 865,4; 4. mesto: GD Dol. Logatec, Logatec, 849,8; 5. mesto: GD Brezovica pri Borovnici, Vrhnika, 833; 6. mesto: GD Begunje, Cerknica, 816,5; 7. mesto: GD Podlipa — Smrečje, Vrhnika 814; 8. mesto: GD Unec, Cerknica, 803,8; 9. mesto: GD Dolnje Jezero, Cerknica, 803,7. KATEGORIJA ČLANICE A: 1. mesto: GD Zaplana, Vrhnika, 808; 2. mesto: GD Unec, Cerknica, 705. KATEGORIJA ČLANI B: 1. mesto: GD Zaplana, Vrhnika, 881,8; 2. mesto: GD Dol. Logatec, Logatec, 879,5; 3. mesto: GD Rovte Petkovec, Logatec, 853.6; 4. mesto: GD Breg — Pa-ko, Vrhnika, 793,3; 5. mesto: GD Vrhnika, Vrhnika, 769. KATEGORIJA VETERANI: 1. mesto: GD Dol. Logatec, Logatec, 905; 2. mesto: GD Ivanje Selo, Cerknica, 889; 3. mesto: GD Log, Vrhnika, 881; 4. mesto: GD Borovnica, Vrhnika, 860,5. POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije ANTON VRHOVEC, Drenov grič 128, ® 061 /751 -437 ali 751 -435 do, da nam v šoli niso »šenkali« niti enega reda. Pred malo maturo smo v predmetu slovenščina obvezno vsi morali opraviti referat ali predavanje na temo iz slovstva, ki jo je vsak posameznik izbral po svojem preudarku. Naj naštejem nekaj tem: Prešeren, Jurčič, Finžgar, Kersnik, Cankar, Gregorčič, Miklošič, Aškerc, Krek, Jenko, Vuk Maduranič, francoska revolucija, Kette, Napoleon, Goethe, Trubar, itd., itd. Torej lepa zbirka naslovov, ki jih je z mso resnostjo ocenjevala komisija profesorjev Kalana, Bajca in Malija. Moj mali čudoviti notes mi nudi še več lepega iz tistih dni o športu in dijaškem življenju, vendar naj bo dovolj. Ta moj sestavek namenjam predvsem zgodovini, posebno pa še vsem nekdanjim športnikom, ki so po svojih močeh delovali na našem področju. Tem resničnim entuziastom, ki se jih mladi rodovi ne spominjajo, velja vsa zahvala. Vsem še živečim pa izražam veliko željo po sreči, zdravju in osebnem zadovoljstvu. Danes osiromašenim ali praznim glavam neverjetno prija, da prisvajajo primat, ne glede na dejstvo, da ob tem ne razmišljajo in hote ali nehote neko generacijo odrivajo v pozabo. Res, na potezi ste novi rodovi. Ne pozabite in si ne domišljajte, da so tron, žezlo in krona izum današnjega časa. Zgodovina nas tako ne uči! Pomaranče na butaricah Ure v tem razburkanem času teče naprej in brišejo sled, ki izginja iz belega snega, ki se topi pod toplim pomladanskim soncem. Pred oči mi stopajo pomaranče, ki so kot izziv revščini visele pripete na butere na cvetno nedeljo. Vendar le redki so bili ti obdaro-vanci. V skritem kotičku pred cerkvijo so ponujali oljkove vejice kot simbol miru in blagoslova. Kdo od nas mladih je razmišljal o tem? Le oči polne poželenja so hlastale in zopet napajale svoj apetit ob pogledu na polno košaro drobnih zlatordečih sadežev -rekli so jim, da so mandarine. Banan takrat še poznali nismo. Mali dobrodušni Lojzek (ali kako smo mu že rekli) pa nam je kot izziv v vsaki roki ponujal in hvalil res v oči upadljiv čudovit sad narave, kot neki božji dar. Tudi tebi, mali Lojzek, hvala za neizbrisen spomin, v katerega te je pripeljala kdo ve kakšna življenjska usoda. Razhajali smo se in se zopet srečevali na Sušcih, si ob praznikih stiskali roke, vendar ni nikogar motilo, če so sledovi živopisanih pirhov krasili naše dlani. Danes pa je vse drugače -čimveč lepih spominov na mlade dni zadržite vsi v svoji duši. Lepa hvala nekdanjemu golmanu Borisu Grcben-cu »Zamori«, ki je vse te spomine dokumentiral in vsem drugim, ki mi ob pozdravih srčno dragi pripišejo »to je moj drag spomin na Borovnico in mlada leta. P.S.: Mogoče je, da koga od še živečih članov društva nisem vključil v ta sestavek. Vsaka pomanjkljivost je nenamerna, kajti obstoječi zapisi so le iz leta 1938, vse ostalo je povzeto po slikah, delno pa tudi dopolnjeno po mojem spominu. Da bi se vrzeli dopolnile, prosim vse, ki imajo kakršenkoli pisni ali slikovni material, da me o tem obvestijo. Čas se odmika in škoda bi bila, da se del zgodovine izgubi za vedno. Franc Leben Borovnica ima spet nogometno igrišče 16. september je bil za Borovnico nekakšen športni dan. Jadralni peadsalci so sicer zaradi neugodnega vremena odpovedali svoje tekmovanje, ki so ga pripravljali skupaj z borovniškim turističnim društvom, zato pa niso odpovedali nogometaši. Popoldne, ko se je pripravljalo k dežju, so na nogometnem igrišču, ki so ga uredili na novo, zraven pa postavili tudi garderobne prostore, tisto soboto še vse podprte, čeprav je vodovodna voda že pritekla, so imeli po nekaj letih spet pravo tekmo: najprej veteransko, nato pa li-gaško. Veteranska je bila zanimiva zato, ker so v glavnem nastopili vsi tisti nogometašdi, ki so se včasih trudili za Borovnico. Med drugim je bil spet v elementu sedanji borovniški župan Andrej Ocepek, kije igral kot pred leti, če Zmagali najboljši Zadnji vikend v septembru je bilo v Borovnici odprto prvenstvo Slovenije v elektronskem pikadu, torej v igri, ki si nezadržno širi prostor tudi pri nas. Številni domači konkurenci so se pridružili tudi igralci iz Avstrije, Madžarske, Italije in Hrvaške. Gasilci so za prireditev dobrot-vorno odstopili gasilski dom, kjer so merili moči najboljši. Sicer je bilo vse tiho, občasno pa se je slišalo navijanje za naše. Toda z malo sreče so zmagovali najboljši. Največ uspeha med domačimi uigralci je bilo v ženski konkurenci, kjer je prvo mesto osvojila naša državna prvakinja Nataša Katali-nič iz Logatca, 2. mesto Mateja Vavtar z Vrhnike, 3. je bila Zdenka Močnik iz Kamnika in 4. Romana Čučnik iz Ptuja. Tudi meš-pani pari so dosegli 2. in 3. mesto, z malo več sreče pa bi lahko tudi zmagali. Vse druge uvrstitve so delili igralci iz Hrvatske, Madžarske, Avstrije in Italije. Tako je bil pri moških psoamezno prvi Krešo Kranjčina iz Hrvatske, pri moških parih reški Grand Prix, ekipno so zmagali Avstrijci iz Celovca, pri mešanih parih pa tudi Hrvatje. En pokal je kljub vsemu ostal doma: dobjl ga je zvesti navijač domačega Škorpijona in prijatelj Uniona Franjo Zagorec. Organizatorji so sejetos res potrudili, zlasti Bistro Škorpijon iz Dola pri Borovnici. Največ truda so vložili Marjan in Cvetka Novak, Miro, Hamza, Miha, Štef.Po-lonav Helena, Borut ter sekretar ZDISAS Milan Volk., Janez Bučar in predsednik ZDIŠAS Tomaž Modic. Veliko se je trudil tudi zapisnikar Simon, saj je z njegovo pomočjo tekmovanje nemoteno potekalo. Ljudje so spraševali, kako so organizatorji prenočili tolikšno množico tekmovalcev. Pa je kar šlo, čeprav so se precej vozili: nekaj jih je spalo v gostilšču Most pri Nadi Drašler na Dražici, sicer pa so jih razvozili v gostilneo Turšič, Malči ter k Viktoriji na Vrhniki. V skrajni sili bi jih prenočili tudi domačini. Prireditev so omogočili številni sponzorji. Tekmovalci so bili z organizacijo zadovoljni. pa mu je spodrsnilo, je iz občinstva za plotom takoj priletelo: »Vlada je padla!« ne toliko, da ne bi njegovi beli zmagali. Veterani so se razdelili zelo složno, po nekaj bolj in nekaj manj upehanih in utrujenih na obeh straneh. Najbolj našpičeni celo trdijo, daje bila veteranska tekma celo boljša kot ligaška, čeprav je res, daje bila ligaška v dežju. Za garderobo sta se za udeležence otvoritve, ki ni premogla nobenega govora, pekli dva pujska. Na veteranski tekmi so na- stopili: Stojijo: Zdravko Pečan, Marjan Pristavec, Srečko Kovačič, Bregar, Andrej Ocepek, Andi*) Vrana, Milorad Vojnovič, Frai>c Žerjkav, Tone Doljšak, Ivan Že'' jav, sodnik Lojze Zadel, JoževPr' vinšek, Franc Petrovčič, Bogo Zm jav, Janez Cerkjn Mitja Brez«' všček. Čepijo: Štefan IvanušeCi Miro Mejač, Zvone Pristavec, Bran' ko Susman, Janez Prvinšek, Ijfj Petrovčič, Boris Mejač, Jože DraŠ' ler, Hazim Frljak, Dušan Vuleto Tomo Dordevski in Janez Dular. Prvenstvo v picadu je privabilo precej tekmovalcev in še več navijačev' j gasilski dom v Borovnici. V BISTRI ŽIVAHNO - Tehniški muzej Slovenije je sredi septembra v Bistri pripravil štiridnevno predstavitev starih opravil pod naslovom Tako so delali. Pripeljali so stare kmečke stroje, s katerimi so včasih mlatili, poskusili so tudi s cepci, pa takih mlatičev ni bilo. Pač pa so pokazali, kako se pšenica mlati s konjem. Deloval je tudi mlin, v katerem so mleli pravo grajsko moko, zaživela je kovačija, v kateri sta podkovska mojstra izdelovalo podkve - in so šle za med. Zagnali so tudi venecijanko. Na sliki parna le komobila in mladinka, pripeljana iz Prekmurja in kovača, ki sta zbujalo veliko zanimanje. Želeti bi si bilo še več takih srečanj. ZUPANOVA POVABILA: Vzgajajmo se za skupnost 1. ZA MLADINO Občinsko društvo mladih vabi vse mlade in mladinske skupnosti, da se med seboj povežejo in v medsebojnem sodelovanju sooblikujejo poboje prihodnjega življenja. Uradne ure so še vedno vsak torek od 17. do 1.8. na Občini Brezovica, telefon pa: 653-223. Sredi oktobra (13. 10.) Pripravljajo v Notranjih Goricah srečanje predstavnikov vseh mladincih skupnosti in nanj vabijo »tudi še neopredeljeno« mladino. 2. ZA ZAKON V oktobru začenjamo na Brezovici še z eno novo šolo. Zaročencem namreč pripravljamo daljši in bogatejši čas za pripravo na zakon. Nova sPoznanja lahko premislita, se o tem pogovorita in se tem obogatita skupno pot. Sola za zakon je namenjena vsem parom, ki si tega spoznanja žele. Udeleženci so lahko le resni pari, ki se že stvarno pripravljajo na poroko, pa čeprav je ta v načrtu šele čez »nekaj let«. Povabljena in dobrodošla sta seveda oba partnerja skupaj. Čeprav je usmerjevalec duhov-n'k, je šola odprta vsem, tudi tistim, ki niso praktični kristjani. Srečanja bodo dvakrat mesečno in obsegajo približno 20 tematskih Področij. Podrobnejše informacije pa vam posredujemo po tel. 653-477 ali 653-223. 3. ZA DRUŽINO Na občinskem družinskem vikendu na Novi Štifti smo se imeli res le-Po. Da pa nam bo tudi v naprej tako, smo se dogovorili za enkrat mesečna srečanja. Tudi ta so namenjena vsem brez izjeme. Tudi tu so podrobnosti skrite v tel. št. 653-223 in 653-477. 4. ZA STAREJŠE Jesenski čas je kot nalašč, da se po zgledu gasilk in gasilcev ter mladih med seboj povežejo tudi starejše občanke in občani. V svojem dosedanjem delu ugotavljam, daje Vaša generacija vložila največ prostovoljnega dela in iskušenj v vsem koristne skupne projekte in nam vsem pokazala kako lahko gremo vsi skupaj po poti naprej. K sodelovanju pa vas vabim tudi zato, ker Vaše znanje in bogata doživetja bogatijo tudi krajevno in slovensko zgodovino. Nam bo uspelo že to jesen stopiti skupaj tudi na tem področju? 5. ZA ŽIVLJENJE Življenje nas vedno znova postavlja v vlogo učencev. Razumimo to kot dejstvo, da smo ljudje med seboj sodelavci, ne pa drug drugemu nadzorniki ali gospodarji. Tudi o vseslovenskem Tednu za življenje, ki bo potekal od 30. septembra do 8. oktobra pod naslovom »ŽENA — UPANJE SVETA« v Ljubljani, Kranju, Na Brezjah, v Šentvidu in v Vodicah, so podrobnejše ■nforamcije na št. 653-223 ali 653-477. ZUPANOVA ZAHVALA . Zahvaljujem se vsem članicam in članom gasilskih desetin, trenerjem ln organizatorjem prvega občinskega gasilskega tekmovanja v naši novi občini. Gasilke in gasilci so tako prebili led tudi na tem področju. Obenem želim veliko športne sreče najboljšim ekipam na tekmovanjih na v'šjih nivojih. Drago Stanovnik ZUPANOVE POBUDE: VARNOST Drobna tovrstna dejanja so vredna več kot vse besede: 1 • V zadnjih letih smo asfaltirali kar nekaj ulic in tako so goste nepregledne ograje ob njih zgubile osnovni namen, saj steče promet po asfaltu brez prahu in z manj hrupa. Omislimo si torej primernejše in predvsem preglednejše meje med lastnim vrtom in skupno cesto. To koristi najprej nam, saj pridobimo na površini in izkoriščenosti vrta. Ob celostnem — uličnem reševanju pa postane tudi zaselek bolj prijazen. Tovrstno sodelovanje pa se prenaša tudi na vsa ostala področja. zid'6 Zavedmo' da ima v'sok nePreg'ea"en plot isto funkcijo kot Berlinski 2. Kupite svojim (in sosedovim) otrokom kolesarske čelade in zaščitite mlade glave pred tragedijami. 3. Skupaj poiščimo varne bližnjice do šol in drugih institucij in jih c'rnprej uredimo... 4. Ne vznemirjajmo psov po nepotrebnem, odvezane pa le privežimo, a'i pa si omislimo pasje kletke! 5. Skupaj rešujemo tudi kritične točke na cestah, čeprav niso vse v naši pristojnosti (npr. skozi Prevalje), saj je varnost pomembnejša od "'rokratskih procedur. Drago Stanovnik ZDRAVSTVENA POSTAJA PODPEC Z nakupom se mudi Kaj bo z obstoječo zdravstveno postajo v Podpeči. Ali je res, da bodo to zaprli, zdravnike preselili in ustanovili osrednjo zdravstveno ustanovo za občino Brezovica v Vnanjih Goricah? Vse to je bilo slišati v bojazni, da bi znana pod-peška ambulanta v nekdanji Ko-bijevi vili morda res odšla iz. kraja. Stanje je zdaj takole: ambulanta je v teh prostorih že od leta 1952, stoji na ugodni legi, saj je enakomerno oddaljena od vseh krajev, iz katerih ljudje prihajajo vanjo po zdravniško pomoč: se preglede otrok. Zobozdravstvena ambulanta ima tudi 3000 kartotek, enkrat tedensko je zobna ambulanta za predšolske otroke, enkrat tedensko za šolske otroke, v hiši je urejen zobotehnični laboratorij. Zdravstvena postaja v Podpeči ima možnosti razvoja. Tako že velika površina (650 kvadratnih metrov v treh etažah) omogoča dodatne dejavnosti. V njej bi bila lahko priročna lekarna oziroma skladišče zdravil, uredili bi lahko laboratorij z manjšimi zmoglji- Vila, v kateri je v Podpeči zdravstvena postaja. pravi od Jezera, Tomišlja, Preser-ja, Goričicc, Kamnika pod Krimom, Rakitne, Dolenje in Gornje Brezovice in Notranjih Goric. Hiša, nekdanja vila Nade Kobi, rojene Strmecki, ki jo je lastnica prodala in torej ni predmet denacionalizacije, je primerna za zdravstveno dejavnost, ugotavljajo, ker je do kraja ugoden dostop z avtobusom in avtomobilom, primerno velika je tudi površina in stopnišče v hiši položno, tako da se lahko vsi povzpnejo po njem. Dejstvo je tudi, da je bila adaptirana za zdravstveno dejavnost. Tudi po dejavnosti zdravstvena postaja ne deluje v majhnem obsegu: v splošni ambulanti imajo 3000 kartotek, od teh 200 otroških predšolskih otrok. 2000 pacientov seje odločilo za zdravnika v Podpeči. Ob postaji deluje pa-tronažna služba, enkrat mesečno je poskrbljeno tudi za preventivne vostmi, uredili fizioterapevtsko dejavnost, lahko tudi manjšo sobo za manjše kirurške posege oziroma prostor za nekatere specialistične dejavnosti, na primer za ginekologijo, fiziatrijo, občasno bi lahko prihajal internist itd. Ne glede na organizacijsko obliko, se pravi, ali bo v tej vili državno ali zasebno zdravstvo, bo v Podpeči osnovno zdravstveno varstvo zagotovljeno samo pod pogojem, da občina zanj zagotovi prostore. Hiša, v kateri je doslej zdravstvena postaja, pa ob tem, da leži na primernem kraju, v pritličju obsega ob veliki avli, dvojnem stopnišču, pomožnih prostorih in garaži tudi eno zasebno stanovanje, v 1. nadstropju je poleg še enega zasebnega stanovanja čakalnica, terasa in ambulanta, tudi v drugem nadstropju je tudi zasebno stanovanje. Kako bo zdaj s to hišo? Ljubljana (mestna oblast) je ves čas obljubljala, da bo odkupila to vilo za potrebe zdravstva, potem pa je prišlo do reforme krajevne samouprave in Ljubljana je na to pozabila. Brezovški občinski svet je v proračunu je namenil sredstva za odkup te stavbe od podjetja Hoja in brezovški župan je dobil nalogo, da sklep izpelje. Potem pa da so se pojavile govorice, pravijo v Podpeči, da prebivalci KS Podpeč Preserje nakupu nasprotujejo, ker menijo, da bi bilo bolje adaptirati prostore v stavbi DPD Svoboda. Na razširjenem sestanku bre-zovškega odbora za zdravstvo, ki so se ga udeležili trije svetniki občine Brezovica, vodstvo KS Podpeč Preserje, predstavnika zdravstva ter predstavniki strank in združenj, sestanek pa je bila zadnji dan avgusta, so ugotovili, daje stavbo nujno treba odkupiti za potrebe zdravstva. Hoja je že pripravila predpogodbo za prodajo, so ugotovili, predviden pa je odkup v dveh delih: letos naj bi kot predplačilo dali 16 milijonov tolarjev, ostalo pa marca prihodnje leto. Tako je županu občine Brezovica naloženo, naj to čimprej izpelje. Prebivalci kraja oziroma njihovi zastopniki so ugotovili, da seje že prevečkrat dopgajalo, da so kaj sklenuili, potem pa se je zgodilo, da so z zavlačevanjem sklep po-polnoa izničili. Prostori sicer niso idealni za zdravstveno dejavnost in bo treba nekoč morda le razmisliti o drugi stavbi, morda celo o novogradnji, vendar za zdaj zadoščajo, ravni zdravstvenega varstva prebivalcev pa v tem koncu občine vsaj zdaj nočejo zniževati. Stična '95 Vsako leto se mladi z vseh koncev Slovenije zberemo v Stični na tradicionalnem srečanju mladine. Letošnje srečanje, ki je bilo 16. septembra, je bilo že 15. po vrsti. Prejšnja leta smo mladi iz župnije Preserje potovali v Stično dokaj neorganizirano in se srečali šele tam, če smo se slučajno našli v nepregledni množici. Letos pa smo se odločili, da odpotujemo skupaj. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali na železniški postaji Preserje in se odpeljali v Ljubljano, kjer nas je že čakal posebni vlak za Ivančno Gorico. V kratkem času je železniško postajo v Ljubljani popolnoma zasedla mladina iz Ljubljane in okolice in 15 minut pred odhodom smo enotno navalili na vlak. Ob prihodu v Ivančno Gorico smo (kot ponavadi) povzročili prometni zastoj, da so se avtobusi s Primorske in Štajerske le stežka prerivali med nami. Končno smo prispeli na dvorišče stiškega samostana, kjer sta nas pozdravila stiski opat Anton Na-drah in ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Gost letošnjega srečanja je bil francoski redovnik Daniel Ange, kije dokazal, da zelo dobro pozna stiske mladega človeka. V svojem nagovoru nam je posredoval bogate življenjske izkušnje, kijih ima pri delu z mladimi. Srečanje sta popestrila tudi gosta s slovenske glasbene scene Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik, ki sta prepevala duhovne pesmi. Njun nastop je več kot osemtisoč-glava množica pozdravila z gromkim aplavzom. Srečanje smo zaključili s sv. mašo, ki jo je vodil nadškof Šuštar, pridigal pa je koprski škof Metod Pirih. Ob vrnitvi se je naša razkropljena skupinica spet našla in v družbi novih prijateljev smo se z vlakom odpeljali domov. Rok Nagode VABILO! Tudi letos prirejamo zabavno-tekmovalno prireditev »KAJ VEŠ«, kije postala ena izmed najbolj obiskanih prireditev v kraju. Prireditev bo v soboto, 21. oktobra 1995, ob 19. uri v dvorani podružnične šole v RAKITNI. Vljudno vas vabimo. Kulturno društvo Rakitna Nevenka Rezek 10. seja občinskega sveta Brezovica Sredi septembra se je zgodila tudi seja občinskega sveta, na kateri smo se seznanili z delovanjem občine in njenih organov, sprejeli proračun ter začrtali jesensko delovanje v naslednje smeri: — v tekoče delovanje občinskih odborov in pododborov — v sistematizacijo delovnih mest občinske uprave in nadaljnje povezovanje z zunanjimi strokovnimi sodelavci ter ostalimi občinami (soseščina, delitvena bilanca...) — določitev pristojnosti vaških in krajevnih skupnosti, ter pripravo in realizacijo volitev vanje, — pomoč pri reševanju problematike v skupnostih znotraj obči- POPRA VILO NEVARNE CESTE - Po nekaj prometnih nesrečah, v zadnjih nekaj letih fe terjala pet smrtnih žrtev, zadnjo v septembru, veliko pa je bilo tudi ranjenih in še več zmečkane pločevine, so prejšnji mesec naposled le začeli urejati loka/no Podpeško cesto, ki vodi od Notranjih Goric proti Podpeči. Lokalna poudarjamo zato, ker marsikdo misli, daje državna in po njej tudi tako pelje. Za zdaj so zakrpali asfaltno prevleko. Tisti, ki cesto bolje poznajo, tudi pravijo, da bi bilo dobro, ko bi kdo stopil na prste nepridipravom, ki redno vsak mesec zvijejo ali polomijo vse prometne znake na njej. Nekoč so odnesli celo krajevni znak za Podpeč. Delovanje občine je javno in usmerjeno v korist občank in občanov. Ta korist se seveda najbolj odraža tam, kjer enotno in odgovorno pristopate k reševanju tudi domačini — sosedje, saj sami najbolje poznate razmere in prostor, v katerem živite. Najbolj pravo dolgoročno razvojno pot boste gotovo poznali najbolje sami, seveda ob sodelovanju občine in stroke, zato vas vabimo k sodelovanju pri urejanju planskih zazidalnih in vseh drugih načrtov. Tudi to je ena od poglavitnih nalog občine. Torej smo tudi zato volili ljudi v njene organe. Ko bomo domačini tako obvladovali svoj prostor, bo tudi pristojnost nad njim jasna. Do takrat pa mora bdeti nad njim država... Skupaj v KS Rakitna smo rešili problem nekdanjega tajnika Kle-menca, v postopku je pridobitev stanovanja v stari šoli na Brezovici. Pri nakupu Kobijeve vile v Podpeči pa moramo pridobiti še mnenje pravobranilstva in direkcije za privatizacijo podjetij. Sicer pa prepuščamo odločitev o nakupu koristnikom zdravstvenih storitev te postaje, izražene preko občinskega odbora za zdravstvo, občinskega sveta in KS Pod-peč-Preserje. Namenili smo tudi finančno pomoč za Polharsko društvo Krim in zadolžili pododbor za stanovanjska vprašanja, da uredi seznam zasedenih in prostih stanovanj v skupni lasti. D. S. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Vračajmo življenje nazaj, med vse ljudi Naš čas zaznamuje kriza, še posebej duhovna. Bolj kot ugotavljanje vzrokov realnega stanja, smo dolžni po svojih močeh in sposobnostih izboljševati medčloveške odnose tam, kjer živimo, se učimo ali delamo. Vprašajmo se torej, ali se v naših družinah, ob sodelovanju zunanjih skupnosti, celostno izoblikujejo mlade osebnosti? Odgovor je jasen: Stare občine in država puščajo družino, kot osnovno celico družbe, prepuščeno samo sebi. S poudarjajem zasebnosti in intimnosti pa si celo po pilatsko perejo svojo odgovornost. Kakšna je torej država, če dopušča propadanje osnovne celice? Ob tem razmišljanju šele zaslutimo škodo, katero si tako rekoč sami kopljemo nase. Vidite tudi zato v Slovenski ljudski stranki VRAČAMO ŽIVLJENJE NAZAJ, MED VSE LJUDI. Naše skupno delo pa najbolj koristi tistim, ki pristopijo zraven in ne zamujajo enkratnih življenjskih priložnosti. Pridruži se tudi ti in oživi svojo družino in širše skupnosti! Drago Stanovnik Promet skozi Preval je pod Krimom Že nekaj let si prizadevamo, da bi storili nekaj za varnost na zelo nevarni cesti skozi našo vas, ki leži ob zelo prometni cesti Borovnica-Podpeč. (V bližini železniške postaje Preserje na progi Ljubljana—Postojna). Vas je razdeljena na tri naselja. Med prvim in drugim naseljem sta ob glavni, zelo ozki cesti dva popolnoma nepregledna ovinka, kjer se s ceste ni mogoče nikamor umakniti. Na koncu tega naselja ali na koncu dveh ovinkov je avtobusna postaja, na katero vsak dan prihajajo otroci na šolski avtobus. Cesta je zelo prometna predvsem v jutranjih in popoldanskih urah, ko se vozijo delavci v Ljubljano iz Borovnice in vmesnih vasi. Vozniki svoje hitrosti ne zmanjšajo, temveč jo glede na to, da je pred in za naseljem ravna cesta, pogosto celo povečajo. Ker ustrezna prometna signalizacija ni postavljena, je povprečna hitrost skozi zaselek 75 km na uro, kar je glede na širino cestišča in gostoto prometa nevzdržno in je že pravi čudež, da niso nastale prometne nesreče s hujšimi posledicami. Čeprav je naselje majhno, pa vsak dan prehodi vsaj dvakrat to SKRAJNO NEVARNO POT dvajset (20) šoloobveznih otrok, ki Si upaš v petek, 13., priti v Dom krajanov Notranje Gorice Je uradni naslov prireditve, ki bo potekala 13. oktobra v Domu krajanov v Notranjih Goricah. Glavni organizator, Društvo mladih želi na ta način zbrani mladini prikazati, kje vse se lahko zbirajo in koristno porabijo prosti čas. Tako so svojo udeležbo že potrdili mladi iz veroučnih skupin in na vse vedno pripravljeni skavti. Ker pa je v naši občini še veliko skupin in društev, ki povezujejo mladino, bi bilo škoda, da se le te ne bi predstavile. Po zaključku uradnega dela pa organizator obljublja še sproščeno zabavo s plesom, za katero bo poskrbela inštrumentalno-vokalna skupina Samarijan iz Šmartnega pri Slo-venjgradcu. Torej povabilo velja, za vse informacije pa se lahko obrtnete na g. Roka Nagodeta, ki je tajnik pri Društvu mladih, tel. (061) 631-418. Meta Kastelic morajo nato prečkati še cesto na prav tako nepreglednem delu, da pridejo na avtobusno postajo. Odkar na tem delu ceste obratuje žaga, so se cestne razmere še poslabšale, saj zaradi močnega ropota žage ni mogoče slišati bližajočih se avtomobilov. Vsemu temu hrupu pa se dostikrat pridruži še ropot vlakov na bližnji železniški progi. Tovornjaki, ki odvažajo les z žage, puščajo na cesti blato, prav tako traktorji. Tudi pesek, ki ga voda nanaša na križišče, je nevaren. Poleg teh ugotovitev navajamo še naslednje: — vas je popolnoma brez vseh oznak in znakov — ob glavni cesti na začetku vasi manjka tabla z napisom kraja — manjka znak za omejitev hitrosti na cesti — 40 km/h — manjka oznaka za avtobusno postajo — ni oznake prehoda za pešce — ni znaka šolska pot oz. otroci na cesti (otroci hodijo na avtobusni postajo ob 7. uri zjutraj, ko je največ prometa) — ni razsvetljave. Če se vsem naštetim dejavnikom pridruži še slabo vreme (megla, dež, sneg, tema) so cestne razmere in možnosti pešcev, da pridejo varno po tej poti, več kot zaskrbljujoče. Pred dvema letoma smo o tem problemu že spregovorili na Svetu staršev v Osnovni šoli Preserje. Gospa ravnateljica je vzpostavila stik s pristojnimi za varnost v prometu in dobila odgovor, da ni denarja. Pred nedavnim smo o tej problematiki objavili tudi članek v Našem časopisu (članek priložen). Tudi otroci so že pisali na občino Brezovica na pobudo župana: »Kaj me moti na poti v šolo.« Od takrat pa do danes ni bilo narejenega ničesar, razen, da so pred kratkim postavili tablo z napisom Prevalje na napačnem delu vasi, t.j. na zgornjem delu vasi, ki je od glavne ceste odmaknjen 300 m in se z glavne ceste sploh ne vidi! Radi bi še poudarili, da vsak dan prehodi ta kos nevarne poti tudi velik del drugih vaščanov, ki hodijo na železniško postajo, v trgovino Nana, po mleko h kmetom itn. Zato predlagamo in zahtevamo naslednje varnostne ukrepe: — postavitev ustreznih znakov in oznak — ureditev prehoda za pešce ali katero koli drugo ustrezno oznako — izgradnja enostranskega pločnika —NUJNO postavitev mehaničnih ovir na cesti (grbine in ležeči policaji) po zgledu Bistre pri Borovnici — izgradnja javne razsvetljave — angažiranje ustrezne strokovne institucije za varnost prometa — kontrolo prometa — radar — zelo zaželjen tudi obisk policajev, zlasti v jutranjih urah v času ko otroci prihajajo na avtobusno postajo (vsaj nekajkrat na leto) — odsek je veliko bolj nevaren kot skozi Podpeč ali Jezero, ker so trije ovinki popolnoma nepregledni; zato bi moral šolski avtobus voziti ob kasnejši uri (tako kot lani). Razlogov za zaskrlbjenost in hitro ukrepanje je več kot dovolj. Denar pri tem ne sme biti ovira! Kaj je lahko dragocenejše od človeškega življenja? Prosimo za takojšnje ukrepanje in pisni odgovor v roku 14 dni. Pričakujemo tudi vaš obisk na kraju samem, da bi vam lahko podrobneje pojasnili prometne razmere in opozorili na nevarnost, ki preži predvsem na otroke. Dobrodelna družina Novina Posamezniki in družine, kot je na primer spodaj opisana, so zgled in opora pri naših odločitvah za vsem koristno delo. Septembrski sobotni večer so nam polepšali v Notranjih Goricah. Pripravljeni pa so priti tudi k Vam... »Družinski trio Novina, v sestavi oče Marijan (100% invalid), kitara, 20-letni sin Marijan, klaviature in 16-letni sin Borut, bas, vsi tudi pojemo, delujemo kot glasbe- na skupina 10 let. Avgusta 1989 je bilo ugotovljeno, da imam raka na debelem črevesju. To dejstvo nas je vzpodbudilo, da smo začeli kot družinsko-glasbena skupina nastopati s samostojnimi dobrodelnimi koncerti, katerih izkupiček je bil poklonjen otrokom, obolelim za rakom na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Ker sem bolezen premagal, smo se odločili, da pot nadaljujemo. Pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja, smo v teh letih priredili več kot 80 samostojnih dobrodelnih nastopov, katerih namen je bil pomagati predvsem bolnim in invalidnim otrokom v bolnišnicah in domovih, duševno prizadetim in zapuščenim otrokom in nenazadnje — razvedriti starejše občane v njihovi jeseni življenja itn. V želji, da bi naše delo oplemenitili in povečali, smo se odločili za ustanovitev Humanitarnega društva M&V NOVINA, katerega osnovni namen je zbirati sredstva, ki bi jih poklanjali bolnišnicam in ustanovam kot pomoč bolnim otrokom. Ni pa dovolj ustanoviti društvo. Njegov namen bo obrodil sadove, če bo zaživel in deloval, za kar pa potrebuje sredstva. Ker gredo vsa, z vstopnino dobrodelnih koncertov zbrana sredstva v humanitarne namene, se obračamo na Vas, dragi prijatelji, da se odločite postati dobrotnik Humanitarnega društva M&V NOVINA s svojim prispevkom. Prek društva in glasbe bo Vaš, tudi še tako skromen dar, postal dar bolnim otrokom. Svoj cenjeni prispevek lahko nakažete na: ŽR 52100-620-107 -05-1970119-1512226. Prejemnik: Humanitarno društvo M&V NOVINA. Namen: Solidarni prispevek za delovanje društva. Položnica je dokument za olajšavo pri dohodnini. Vsi darovalci bodo vpisani v arhiv kod dobrotniki društva. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel.: 068/85-680. Za vaš cenjeni prispevek se Vam iskreno zahvaljujemo!« N. Č. Moja vas Dolenja Brezovica Naša vas Dolenja Brezovica leži na kraškem svetu. Vaščani ne vedo povedati, od kod izvira njeno ime. Morda se imenuje po brezah, kijih je v tem kraju zelo veliko, morda pa tudi po bregu. K Dolenji Brezovici spadajo tudi Ponikve. To je dolina, po kateri teče ponikalnica, na južnem delu pa ponikne v zemljo in pride na dan v Podpeči. Zaradi majhnih požiralnikov nastane ob močnem deževju jezero. Iz nekdanjih časov je znan naslednji običaj (v vasi še danes stoji križ). Včasih, ko so peljali pokojnika iz vasi, se je moral nekdo v njegovem imenu posloviti od vasi. V času fevdalizma je Dolenja Brezovica spadala pod kartuzijanski samostan v Bistri. Od leta 1710 do 1850je pri Ponikvarjevih stala cerkev. Zgraditi jo je dal Franc-Janez Kavčič-Faber. Bil je osebni zdravnik Karla VI. V svojem poklicu je zelo obogatel. Svoj denar je namenil tudi gradnji cerkva. Na stara leta je živel v Belgiji in umrl v Bruslju leta 1737. Ker pa je cerkev stala na takem mestu, da jo je ob deževju poplavljala voda, so jo bili prisiljeni podreti, oltar pa-so prenesli v farno cerkev, kjer je tedanji župnik del narediti prizidek, v katerega so prenesli oltar. Velika znamenitost Dolenje Brezovice je tudi kapelica, ki stoji sredi vasi. Kapelico je likovno opremil Štefan Šubic. Leta 1750je bil napisan kataster (zemljiška knjiga), leta 1950 pa so vse hiše na novo oštevilčili. Leta 1937je bilo v tej vasi sedemnajst hiš. Lastniki so bili večinoma kmetje. Vas je štela 92 prebivalcev. V starih časih je v Ponikvah stal mlin, katerega mlinski kamen je bil pozneje vaškim ženskam v veliko pomoč pri pranju perila. Starejši vaščani radi pripovedujejo o vojnih časih. Vedno pravijo: »Hudo je bilo«. Toda vsi se spominjajo dogodka, ko so Italijani bežali in na Gorenji Brezovici pustili hrano. Vaščani Gorenje in Dolenje Brezovice so si jo razdelili. Dolenja Brezovica je ena redkih vasi, ki se po drugi svetovni vojni vse do danes ni razširila. Tudi danes šteje 17 hiš. Starejši prebivalci se še vedno v pretežni meri ukvarjajo s kmetijstvom, mlajši pa so zaposleni v drugih krajih. V poletnih mesecih, ko se prebudi jutranje sonce, ljudje že pridno delajo na svojih poljih, v jeseni pa s ponosom pobirajo svoje pridelke. Moje vasi, ki leži sredi bujne narave, ne bi za nič na svetu zamenjala za mestni vrvež. Katarina Rogelj, 8.b OS Preserje Lepo je bili v vrtcu V naših vrtcih pričenjamo novo šolsko leto z veliko mero zadovoljstva in delovnega elana. S pomočjo občine Brezovica, KS, naših in javnih delavcev nam je namreč v poznih pomladanskih in poletnih mesecih uspelo v veliki meri izboljšati razmere za bivanje otrok v naših vrtcih. Na Brezovici smo s tlakovanjem in izgradnjo peskovnika uredili igrišče, ki je bilo nujno potrebno prenove. Rakitna je pridobila nova tla v igralnici, Notranje gorice nov tobogan, v Vnanjih Goricah pa nam je podjetje NOVA-FLOW, d.o.o., podarilo in vgradilo 40 brezšumnih ventilov za pipe v vseh prostorih objekta. Največja in tudi najdražja pridobitev pa je gotovo sanacija sanitar- vsaj delno obvladamo osnovno znanje o uporabi računalnika. Da pa bodo lahko tudi naši otroci uporabljali računalnike, se lahko zahvalimo Inštitutu Jožef Štefan, ki nam je poklonil dva računalnika in en tiskalnik. In kako je s sprejemom otrok in prostorskimi zmgoljiv ostmi? V vrtcih Vnanje in Nogranje Gorice, Podpeč in Rakitna smo lahko sprejeli vse otroke, ki so jih starši želeli vključiti. Problem je nastal le v vrtcu na Brezovici, kjer smo morali odkloniti osem otrok, ker pač prostorske možnosti vrtca ne zadoščajo potrebam. Glede na veliko razumevanje vodstva občine Brezovica pa so že stekle prve priprave za gradnjo novega vrtca na Brezovici. Novo urejenih sanitarnih prostorov na Podpeškem vrtcu so bili prav gotovo najbolj veseli otroci. Pa naši programi? Poleg vsakodnevnega zagotavljanja pogojev za vsestranski m celovit razvoj otroka, ki je v skladu z zakonitostmi razvojnega obdobja ter značilnostmi vsakega posameznika, otrokom nudimo tudi dodatne oz. popestritvene dejavnosti. V okviru Ustvarjalnih uric bodo naše vzgojiteljice poskrbele za program CICIBAN PLANINEC, ČUDOVITI SVET GLASBE, V DEŽELI PRAVLJIC iN HOKUS-POKUS-POSKUS s prvimi koraki v svet ekologije. Organizirali pa bomo tudi MINI POClT* NIČE v Zapotoku, zimovanje in letovanje, sankanje na Rakitni, obiskali bomo Lutkovno gledališče, oblikovali glino in še mnogo, mnogo drugega. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci pa bodo lahko starši in otroci izbirali med tečajem tujega jezika, plesa in male računalniške šole. Za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bomo organizirali dva programa. — Cicibanove urice za starost od 3. do 7. leta; — Malo šolo za vse, ki bodo v jeseni vključeni v 1. razred OŠ. Oba programa bomo začel' uresničevati v drugi polovici oktobra, seveda, če bo otrok dovolj, da bomo zadostili normativom. Tako torej novo šolsko leto pričenjamo v želji, da bo našim otrokom v vrtcu čim lepše in da bodo za življenje, kije pred njimi, pridobili čim več pozitivnih izkušenj in prijetnih ter nepozabnih doživetij. Vodja OE Vnanje Gorice Alja Kuk nih prostorov v vrtcu Podpeč ter ureditev problematike odtočnih kanalov. Občina Brezovica je prisluhnila našim potrebam in nam zagotovila sredstva za celoten projekt saniranja obstoječega stanja. Sanitarni prostori so sedaj lepi, prostorni in zračni, pisuarji za dečke in vodovodne pipe delujejo na foto celice, roke pa si lahko naši otroci posušijo kar na topel zrak. Vrtec si je s pomočjo KS Vanje Gorice — g. župana in občinskega sveta nabavil nov računalnik z laserskim tiskalnikom. Večina delavcev našega vrtca je že opravila začetne, nekateri tudi nadaljevalne tečaje, tako da skoraj vsi Kultumo-priretlitveni center in okrepčevalnica «111 Novice iz Vnanjih Goric Tudi v Vnanjih Goricah se tako, kot povsod drugje, srečujemo z vsakdanjimi problemi. Vendar pa se »Najčani in Najčanke« kljub temu razlikujemo od ostalih občanov, saj smo bili v preteklih letih obremenjeni tudi z neutemeljenimi napadi s strani skupinice iz starega vodstva. V nasprotju z ižanskim načinom namreč nismo pogrevali sumljive preteklosti, ampak smo vso energijo usmerili v korist vseh ljudi brez izjeme. Tako nam je uspelo v lastnem odrekanju in ponižnosti z novim načinom dela urediti večino cest, dom krajanov, obogatiti zdravstveno ponudbo (zobozdravstvo, fizioterapijo, lekarno, obnoviti zdravstveno postajo, napeljati centralno kurjavo v Domu krajanov). Tudi mrliška vežica je začutila ljubezen in sočutje, kar bodo najbolj občutili svojci, saj se je s spremembo namembnosti prostorov podvojila, pridobljena pa je tudi kuhinja. Člani organov KS in predsednik sveta KS . g. Branko Steblov- nik zaslužijo vso pohvalo, prav tako kot tudi vsi krajani, še posebej tisti, ki so si že ali pa si še prizadevajo olepšati svoje ulice. Tudi Zanoga je končno svetlobno povezana s krajem. Vse to priča o veliki solidarnosti med nami. Namesto pranja starega perila nam uspeva urejati skupno lastnino. Dobro delo pa seveda odkriva tudi nove načrte. Pred zimo nameravamo obnoviti še streho našega Doma (krajanov). Ob nadaljnem urejanju vse ostale komunalne infrastrukture nameravamo urediti tudi parkirišče pred mrliško vežico, pokopališčem in cerkvijo na Gulču (cca 2.6 mio). V Ašičevcm domu pa pridobivamo projekte za izdelavo centralne kurjave. Spoštovane sokrajanke in so-krajani dovolite torej, da vas spet povabim k nadaljnjemu sodelovanju v našo skupno korist. O podrobnostih pa več prihodnjič. Drago Stanovnik Barjanski skavti na svetovnem srečanju Od 1. do 11. avgusta se je na Nizozemskem blizu mesta Dron-ten odvijalo svetovno skavtsko srečanje, imenovano jamboree. Na prvem svetovnem jamboreeju, ki je potekal pred 75 leti v Londonu, seje zbralo 8.000 skavtov. Letošnji je bil že 18. po vrsti, kar se je seveda poznalo tudi po številu udeležencev: nič manj kot 30.000 skavtinj in skavtov je Prišlo iz 167 držav sveta, da bi skupaj taborili v znamenju veselja, strpnosti in mednarodnega Prijateljstva. Letos je bila Slovenije na svetovnem jamboreeju udeležena prvič, zato je naša odprava štela le 80 skavtov in 190 tabornikov, skupno 270 udeležencev. Ustanovitelj skavtov Robert Baden-Powell je nekoč dejal, da naj bi vsak skavt vsaj enkrat v življenju okusil radosti svetovnega srečanja. Zato smo tudi v barjanskem stegu Ostrorogi Jelen že pred dobrim letom dni napeli vse sile, zbrali opremo ter potreben denar in —uspeli. Občine Brezovica, Dobro-va-Horjul-Polhov Gradec in Vrhnika so bile tako med množico skavtov vseh ras in jezikov zastopane s 16 predstavniki. Ob tej priložnosti se najtopleje zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam ta podvig omogočili. Brez njih nresnično ne bi zmogli visokih stroškov tabornine, prevoza in drage opreme, saj so krepko presegli tisoč nemških mark na slehernega udeleženca. Zanimivo je, da je taborni Prečkanje širokega odvodnega kanala po vrvi je bila le ena izmed mnogih Pustolovščin, kjer so skavti preizkušali svoje sposobnosti. p?sebno zabavno je bilo, ko so kitajski skavti brate in sestre z drugih celin "čili svojih tradicionalnih plesov. Skavti s Kanarskih otokov spadajo v špansko skavtsko organizacijo, vendar rokovanja z bobni zaradi tega niso nič manj vešči. Polharska noč v polharskem domu pod Rakitno prostor ležal 2 metra pod morsko gladino, v pokrajini Flevoland, ki so jo Nizozemci pred desetletji iztrgali morju. Meril je kar 3 kilometre v dolžino in ravno toliko v širino in je bil seveda natrpan z najrazličnejšimi šotori. Nekateri so bili prostorni kot dvorane, v njih so bile trgovine in restavracije. Tabor je premogel celo lasten poštni urad, policijo, gasilce in radijsko postajo, kije vti oddajala skavtski program 24 ur prebirali poseben časopis z imenom ,TerraNova'; poročal je o aktualnih dogodkih v taboru, kije na dan. Vsako jutro pa smo skaresnično izgledal kot pravo skavtsko mesto. Nepopisna gneča, ki je vladala na njegovih ulicah, imenovanih po slavnih skavtih, je bila zaradi 20.000 obiskovalcev na dan še toliko večja. Z namenom, da bi skavti iz različnih delov sveta lažje prihajali v stik, so organizatorji pripravili celo vrsto kratkočasnih aktivnosti. Umetniške duše so si mogle dati duška v kiparskih, slikarskih, glasbenih, filmskih, plesnih in še neštetih drugih delavnicah, medtem ko so zapriseženi popotniki peš, s kolesom ali z avtobusom raziskovali bližnjo in daljno okolico. Na svoj račun pa so prišli tudi pustolovski neustraš-neži: spopad z vetrom na jadrnici, padalske vragolije, rally po brezpotjih z okolju prijaznimi vozili in lokostrelske veščine so bile zanje kot nalašč. Ob tem se je kar trlo privlačnih iger, kot so na primer ameriški rodeo, zabavni boks, tekmovanje s samokolnicami in podobno. Seveda je varnost vselej zavzemala prvo mesto, zato je jeznoritega žrebca na rodeu nadomestil robot, boksali pa smo se skavti z napihnjenimi rokavicami in celo v napihnjenem ringu. In katero aktivnost smo skavti stega Ostrorogi Jelen ocenili kot najpri-vlačnejšo? Vsekakor tako imenovano ,Pot preživetja', kjer se je bilo treba soočiti z najrazličnejšimi težavami preizkušnjami. Prečkanje blatne mlakuže po vrvi, plezanje po pajkovi mreži in lovljenje ravnotežja na spolzkih, zibajočih se hlodih so le najopaznejši izzivi, kjer je bilo treba pokazati obilo spretnosti. Kdor je precenil svoje sposobnosti, je le nemočno omahnil v lepljivo blato —tako kot na lanskoletni pustolovščini Čmo-(k), ki jo je steg Ostrorogi Jelen pripravil ob Ljubljanici za skavte iz vse Slovenije. Večere na jamboreeju smo skavti vseh barv kože preživljali ob istem tabornem ognju. Ob najrazličnejših pesmih in plesih, od ameriških do zulujskih, se je rajanje seveda zavleklo še pozno v noč. Druga oblika preživljanja večerov pa so bili pisani festivali, kjer smo skavti na privlačen način predstavljali svoje države — tudi Slovenijo in Ljubljansko barje. Ob spoznavanju pisanosti svetovne kulturne dediščine smo tako postajali vsak dan bolj strpni do drugačnosti. Ravno vrlina strpnosti je namreč bistvenega pomena, če hočemo na svetu zaživeti v resničnem miru in prijateljstvu. Kot se je glasil slogan 18. svetovnega skavtskega srečanja: .Prihodnost je sedaj!'. Ne nekoč, v nejasni prihodnosti, marveč že danes se skavti na vseh celinah trudimo napraviti svet človečnejši. Udeležba na svetovnem skavtskem srečanju bo nedvomno tudi stegu Ostrorogi Jelen močna spodbuda, da še naprej stanovitno izvršuje svoje poslanstvo. Besedilo in fotografije: Miha Černetič Polharsko društvo Krim tudi letos prireja tradicionalno polharsko noč drugo soboto v oktobru, to je 14. 10. 1995 s pričetkom ob 17.00 pred polharskim domom v Mesnicah pod Rakitno. Poleg žive glasbe, dobre domače hrane in pijače, prireditev ves večer spremlja bogat etnografski program. Tako bo letos uprizorjen tradicionalni polharski krst, polharski sprevod z ogledom resnično nastavljenih humanih pasti, ki obvarujejo mladi polšji zarod. Vseskozi bo gorel polharski ogenj, ob katerem se bo dal speči storž koruze in v žerjavici prgišče krompirja. Uprizorjen bo sprevod hudiča s polhi po Valvazorjevem izročilu. Osrednja točka pa bo tehtanje najtežjega polha, katerega se lahko udeleži vsak državljan Slovenije. Nagrade za najboljše so ročno delo polharja in našega občana Ziberna Andreja iz Notranjih Goric. Organiziran bo bogat srečelov in še vse ostalo, kar pušča prijetne spomine na polharsko noč izpod Rakitne. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bo za vse obiskovalce dovolj pokritih površin. Vabljeni! Bojan Debevec Predsednik polharskega društva Krim Skavtski steg Ostrorogi jelen praznuje peto obletnico Natančno 3. oktobra pred petimi leti je bilo, ko so se na Brezovici zbrali prvi skavtski zanesenjaki in takrat uradno pričeli skavtsko gibanje. Na čelu zagrete skupine je bila Marija Marinko, ki steg vodi še danes, močno podporo pa je imela tudi v takratnem župniku g. Janezu Oberstarju. »V tistih letih smo se skavtizem še učili, sedaj pa je prerasel v resno delo z mladimi, saj jih vzgajamo za odgovorne, poštene in zanesljive državljane,« je povedala Marija Marinko, po skavtsko Vztrajna panda. Njena vztrajnost je skozi petletno delo obrodila bogate sadove, kajti skavti so med mladimi zelo pribljubljeni. V teh petih letih se je nabralo kar precej lepih spominov na skupne dogodivščine, tabore, ekološke akcije in projekte, ki bi jih radi ponovno podoživeli z vsemi prijatelji skavtizma. Zato ostro-rogovci vabijo, da se jim pridružite in se skupaj z njimi poveselite v soboto, 14. oktobra, ob 16.30. Slovesnost se bo začela s sprejemi in prestopi novih članov, nadaljevala pa s sv. mašo, kjer se bodo skavti na najlepši način zahvalili bogu za prehojeno pot. Večer bodo zaključili z dia projekcijo, ko se bodo spomnili vseh, ki so aktivno sodelovali in jih podpirali pri njihovem delu. Za nameček pa obljubljajo ogromno torto, da bo zadoščeno tudi skavtski sladko-snednosti. Meta Kastelic Kje vas čevelj žuli? »Na koncu naše ulice nastaja divje odlagališče. Obrtnik ta in ta potuhnjeno spušča v potok nevarne kemikalije. Voda iz pipe zopet smrdi, najbrž je zastrupljena. Na igrišču, kjer se igra naš otrok, parkirajo avtomobili in dnevno ogrožajo njegovo življenje. Kapelica na križišču tem in tem je zopet oskrunjena. Naša soseska še vedno ni dobila pred desetimi leti obljubljenega asfalta... Najhuje pa je to, da ne vemo, kam naj se obrnemo za svoje težave!« Takšni in podobni grehi se pojavljajo po celi občini, pa vest o njih ne prodre do pravih ljudi. Zato vas občina Brezovica vse po vrsti vabi — otroke, dijake, študente, uslužbence, upokojence in ostale, da z veseljem napišete svoje žulje in želje na papir in jih pošljete na županovo mizo. Če vas skrbi, kaj si bodo mislili sosedje, pošljite nepodpisano pismo — veseli bomo prav vsake pripombe. Skupaj nam bo uspelo! Občina je namreč narejena zato, da ljudem lajša življenje. Napravimo jo boljšo in živeli bomo boljše! Naj nam ne bo vseeno, če pijemo zastrupljeno vodo, če se naši otroci igrajo na cesti, če... Ne dopustite, da vam malenkosti izpijejo kri — oglasite se! Vaša Občina Naš naslov: Občina Brezovica (dopisi) Čedalje več mladih se navdušuje za skavtizem. Sosedov dan na Brezovicah pod Krimom Skavti iz občin Brezovica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Vrhnika Pred kovinskim spomenikom jamboreeja. Ob jesenskem enakonočju smo spet bogatejši za nekaj sadov medsosed-skega sodelovanja. Saj so vaščanke in vaščani omenjenih vasi pripravili dva vaška in en lovski praznik. Vrezani napisi na tablah: ŽIVE NAJ VSI SOSEDJE, KI USTVARJAJO MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN SOŽITJE! SOŽITJE MED SOSEDI OŽIVLJA NAŠO VAS! ZA NOTRANJI MIR IN ZDRAVO OKOLJE 1995! so pustili sled tako domačinom kot jo tudi današnjim obiskovalcem, in sicer v spomin na vsa tovrstna letošnja prizadevanja. Tam in seveda tudi v Našem časopisu so vsa napisana z namenom, da tudi bralke in bralci zaživite v tem smislu v svojih soseščinah. Pa veliko sreče vam pri tem želi Drago Stanovnik Skupnost voditeljev — njim je zaupana vzgoja 120-tih skavtov. 12 NAŠ ČASOPIS DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC SEPTEMBER lfj Z GARANJEM DO USPEHA Prebilplastove omarice potujejo v svet Ko so iz delavnice Janka Prebila iz Horjula pred 29 leti začele prihajati prve električne omarice, najbrž nihče v Horjulu ni priča- Matjaž Prebil se je docela posvetil družinskemu podjetju. koval, da bodo Prebilovi postali največji proizvajalci tovrstnih omaric v Sloveniji. Janku se je z leti pridružil tudi njegov sin Matjaž, ki prevzema del naglo rastočega podjetja. V Prebilplastu, kot se podjetje zdaj imenuje, je trenutno 11 zaposlenih. Ko bo stekla proizvodnja še v novih proizvodnih prostorih na Črnem Vrhu nad Idrijo, pa se bo delovna sila okrepila še za kakih dvajset delavcev. Prvotne električne in PTT omarice so bile kovinske, kasneje pa so začeli izdelovati plastične, ki so primernejše. Danes Prebilplastove omarice poleg na slovensko tržišče izvažajo tudi na Hrvaško (tam je njihov delež kar 40 odstotkov celotne hrvaške proizvodnje), v Bosno, na Češko, prvo pošiljko pa so poslali že tudi v Rusijo. »Na dan predelamo po eno tono materiala, na Črnem Vrhu pa bo mogoče ob polnih zmogljivo- Z novo vakumsko tehnologijo se je še izboljšala kakovost omaric. Nova Prebilplastova proizvodna hala na Črnem Vrhu. Tod bo mogoče predelati tudi do pet ton materiala na dan. stih predelati tudi do pet ton materiala. Z novo vbrizgano tehnologijo se je izboljšala tudi kakovost izdelkov. Prejšnja tehnologija je bila še vakumirana,« je povedal mladi Matjaž Prebil, kije zdaj ves čas na poti med Horjulom in Črnim Vrhom. Nova proizvodna hala na Črnem Vrhu (kupili so jo februarja letos) meri kar 2.600 kvadratnih metrov, vseh tovarniških površin pa je 12.000 kvadratnih metrov. Mtajaž Prebil, ki bo vodil proizvodnjo omaric v tamkajšnjih prostorih, nakupa tolikšne tovarne seveda ne bi zmogel brez posojila. »Pri posojilih so naše banke zelo toge, še zlasti Ljubljanska banka. Preveč komplicirajo, vse se silno počasi premika, zato sem raje vzel posojilo pri Avstrijcih.« Branko Vrhovec Srednji vrh-Rovt naposled dobil vodovod Letošnji 16. september bo za krajane Srednjega vrha in Rovta pod Polhovim Gradcem vsekakor ostal zapisan kot zgodovinski dan. Tega dne so slovesno proslavili zaključek del na izgradnji novega vodovodnega omrežja, ki bo na Srednjem vrhu—Rovtu za vselej rešil vprašanje preskrbe s pitno vodo. Do zdaj so bile domačije na tem območju namreč skoraj povsem odvisne od kapnic. Vodovod Srednji vrh—Rovt je vsekakor eden največjih tovrstnih projektov tudi v državnem merilu, saj pokriva območje, veliko kar 500 hektarjev, v skupni dolžini pa meri okoli 12.000 metrov. Njegovi uporabniki žive v štirih vaseh, med njimi je 8 čistih kmetov. S kako zahtevnim terenom so se spopadli gradbinci (Komunalne gradnje Grosuplje), pove že podatek', da je najnižja točka novega vodovoda na 497 metrih nadmorske višine, najvišja pa kar na 785 metrih. Celotna investicija znaša nič manj kot 70 milijonov tolarjev. Z večjim deležem, 50 milijoni tolarjev, je projekt sofinanciralo Javno podjetje Vodovod — Kanalizacija, ostalo pa so prispevali nekdanja občina Ljublja-na-Vič-Rudnik, KS Črni vrh in krajani sami. Idejni projekt za novi vodovod je izdelalo podjetje TT Inženiring, same projekte pa Hidroinženiring Ljubljana. Nekaj dela okrog izvira je opravilo Podjetje za urejanje hudournikov. Gradbeno dovoljenje so Srednjevrščani dobili 16. septembra 1994, torej natanko leto dni pred slovesnim zaključkom gradbenih del. Kot nam je povedal predstavnik gradbenega odbora, Franc Bradeško, je izgradnja vodovoda v Srednjem vrhu-Rovtu pravzaprav nekakšno nadaljevanje čr-novrškega. Ko so končali dela na /|lvodovodu na Črnem vrhu, so stekla dela na srednjevrškem. »Vodovod je druga velika pridobitev v krajevni skupnosti (Črni vrh), poleg 4 kilometrov asfalta, ki smo jih tudi dobili. Deloma je pokrit s hidrantnim omrežjem, tako da je pri vsaki kmetiji hi-drant. Vodovod je 24. septembra blagoslovil črnovrški župnik Marjan Arhar,« je povedal Franc Bradeško. Gradbinci so obnovili tudi črpališče iz izvira Mrzli Studenec, s katerim se oskrbuje kmetija pri Osredkarju, kmetija Ažman pa se Novo črpališče se lahko primerja z najmodernejšimi pri nas. oskrbuje s črpališčem zavoljo prevelike višinske razlike. Z uspešno končanimi deli na novem vodovodnem omrežju je seveda zadovoljen tudi predsednik sveta KS Črni vrh Sandi Končan, kije tudi sam marsikaj storil za njegovo uresničitev. Za Naš ča- sopis je povedal: «Kot predsednik KS se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri gradnji, še posebej pa gradbenemu odboru, to je Francu Bradeš-ku in Antonu Trobcu. Če teh dveh ne bi bilo, je vprašanje, kako bi projekt izpeljali.« Branko Vrhovec Polhograjci so preskrbljeni z vodo Potem ko so letos junija v Polhovem Gradcu začeli s sanacijo vodovodnega zajetja, je ta zdaj končana. Zajetje so že vključili v krajevni vodovodni sistem in deluje z zmogljivostjo dveh litrov vode na sekundo, kar pa ob siceršnjih zmogljivostih vodovoda zadošča za tekoče potrebe krajanov. »Polhograjski porabniki vode so zdaj preskrbljeni za večne čase. Zajetje smo uspeli sanirati, čeprav nam občina finančno ni priskočila na pomoč in je bilo vse na plečih krajevne skupnosti,« je zadovoljen z opravljenim delom predsednik krajevnega odbora Pavel Jankovec. Na sliki: obnovljeno zajetje). B. V. SPODBUDNA RAZSTAVA V POLHOGRAJSKEM GRADU Slikarska kolonija Polhov Gradec 95 Z nastopom solo pevke Barbare Tišler in pianista Jureta Rozmana so v polhograjskem gradu (9. septembra) odprli zanimivo razstavo študentov likovne akademije in otrok polhograjske osnovne šole. Razstava je bila pravzaprav nekakšen povzetek celo-tedenske slikarske kolonije, ki je potekala v Polhovem Gradcu in ki sojo mladi likovniki poimenovali Slikarska kolonija Polhov Gradec 95. »Sest študentov nas je bilo v tej koloniji in pet dni smo slikali po kraju. Zadnji dan, v petek, smo k Obnovljen zvonik cerkve sv. Kancijana Zvonik več kot šeststo let stare in po freskah znane cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu ie vsaj za slikanju povabili še otroke OŠ Polhov Gradec, ki so slikali pod našim vodstvom,« nam je na razstavi povcdalavorganizatorka Ani-ta Kavčič iz Sentjošta, ki je kot obetavna slikarka in študentka likovne akademije tudi sama ustvarjala v slikarski koloniji. Mladi slikarji so skušali ujeti razgibano, s starimi arhitekton- skimi dragulji posejano pograjsk0 pokrajino zdaj v realistične, zdajv bolj abstraktne, komaj sluteni barve in forme. Pogled s Kalvarij* na Polhov Gradec delo Ani« Kavčič, razodeva »veselje nad barvami«, kot je svoje občutje o« slikanju pojasnila sama mlad* umetnica. »Barvne sestavine po* krajine sem hotela strniti v sliki-Polhov Gradec sem upodabljala' Kalvarije, pa sem želela ujeti barve, sonce.« Boštjan Mesarec iz Maribora se je lotil polhograjske graščine, Mirjam Krasna dreves pod Lovrencom (njena je bila tudi Sončnica in skice), Simona Biličtf je predstavila Podbrezje na Gorenjskem, če posebej ne omenjamo del Mitja Ficka in kiparja Eda Dolinaria. B. V. Ovce nadomeščajo kosilnico 'M nekaj časa rešen propadanja. Vr-zdenčani so se lotili njegove temeljite obnove in mu ob strokovnem delu mojstrov Franca Križaja iz Zaplane, Francija Sluge iz Horjula in Franca Žvoklja iz Podolnice vrnili nekdanjo svežino in estetski videz. Obnove je potrebna tudi sama cerkvena streha, vendar zanjo ni denarja (doslej so stroške obnove krili sami Vrzdenčani). Cerkvene zgradbe, ki jo prav tako načenja zob časa, pa ne smejo obnavljati brez strokovnega nadzorstva Regionalnega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. »Krištof na pročelju cerkve je vsako leto slabši, spet se je začel luščiti, ne vem kaj bo, če ga ne bodo spet obnovili,« opozarja na propadanje renesančne freske na sv. Krištofa zunanjščini prezbite-rija cerkve cerkovnik Bernard Ze-leznik z Vrzdenca. B. Vrhovec Hektar zemlje je premalo za kmetovanje, dovolj pa za pašo ovac, še zlasti, če je svet v bregu, kamor ni mogoče s stroji. Tinetu Ogrinu iz Velike Ligojne so ovce namesto kosilnice, da mu ni treba kositi njegovega, hektar obsegajočega brega. »Ovce so žive alpine, pa še bencina ni treba zanje,« se rad pošali Tine Ogrin, ki trenutno premore dvanajst ovac, s skorajšnjim naraščajem pa se bo njegov trop povečal še za šest ali sedem jagnjet. B. V. KANADČAN GUSTL FUJS DEL LETA PREŽIVI PRI NAS Ob delu se človek še postarati ne more Prvič sem ga srečal krajem maja 1991, v dneh, ki so pretresli Slovenijo in smo izpred njegove hiše na vrhu klanca v Veliki Ligojni spremljali vrvež v vrhniški kasarni, kije grozil z vsesplošno vojno. »Hudiča, še bajto mi bodo podrli,« se je takrat jezil Gustl Fujs, ko je grozeče zabobnelo v kamnolomu nekje spodaj. Mož sije hišo v Veliki Ligojni izbral za svoj drugi dom, saj dobrega pol leta preživi v njej. Pozno jeseni se vrača k svojim v Hamilton v Kanado, kjer živi že več kot petintrideset let (tja je odšel kot ekonomski emigrant). Doma je sicer iz Vidoncev v Pre-kmurju. V pokoju je že kakih pet let. Odkar mu je pred kakima Asfalt do Praproč -če bo denar Na Prapročah pri Polhovem Gradcu so že stebla zemeljska dela na cesti, ki povezuje Praproče s sosednjimi Brišami. Zataknilo pa seje pri denarju, saj je zdaj vse, tudi financiranje, na plečih krajanov. Gradbeni odbor seje že pogovarjal z županom, ki pa jim letos ne more zagotoviti denarja. Izvajalec del je, kot pravijo v gradbenem odboru, pripravljen sam kreditirati gradnjo, seveda ob jamstvu, da se bo našel investitor. »Upam; da bomo letos vendarle dobili asfalt, bo pa najbrž trda,« so vendarle optimistični na Prapročah. Na sliki: gradbeni stroji med hišami. B. V. dvema letoma umrla žena, je zdaj sam v hiši, in dneve si krajša z urejanjem notranjosti, ki pod njegovimi veščimi prsti dobiva vse so- dobnejši videz. Vse gornje prostore v hiši je oblekel v les in kar ne zmanjka mu idej. S svojimi novimi sosedi se Gustl Fujs, kot pravi, dobro razume, ne more pa razumeti splošnih razmer pri nas. «To, kar imate tukaj, ni ne kapitalizem in ne demokracija, je nekaj vmes. Pri vas je vse tri do petkrat dražje kot v Kanadi, plače pa imate tri do petkrat nižje. Predvsem hrana je v Kanadi občutno cenejša. Radio imamo zastonj, tudi televizijo, razen kabelske. Naši poslanci imajo nižje plače kot vaši. Prava demokracija je takrat, ko nastopi konjunktura. Pri nas ni privilegijev. Vaši vojni veterani prejemajo tudi po 200.000 tolarjev penzije. Tudi mi imamo vojne veterane, s Pacifika, a pri pokojninah ne zahtevajo nikakršnih privilegijev. Birokati vas bodo oskubili kot kobilice, imate ljudi, ki nc delajo nič, a vlečejo čudovite plače,« ocenjuje razmere pri nas Gustl Fujs. Krajem novembra se bo Gustl že sedmič vrnil v Hamilton, kjer ga čakata njegovi dve hčeri in kar pet vnukov. Branko Vrhovec SEPTEMBER 1995 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAS ČASOPIS 13 HORJULSKI METREL ZOPET V POLNEM ZAGONU — Nekdanja "orjulska Iskra, sedanji Melrel, sije ponovno opomogel in po dopustih pri-cel zopet delati »s polno paro«, o čimer nam zgovorno pričajo parkirani avt°mobili na njihovem parkirnem prostoru. (F. B.) ZA LEPŠI VIDEZHORJULA —Krajevna skupnost Horjul je že pred leti sklenila pogodbo s podjetjem Snaga iz Ljubljane, katere delavci vsako sredo praznijo zabojnike s smetmi in tako poskrbe za čistejši Horjul. (F. B.) DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC Občinski svet sprejel proračun Na zadnji, 7. redni seji je svet občine Dobrova —Horjul — Polhov Gradec naposled le sprejel proračun občine za leto 1995. Odhodke so skrčili na najmanjšo možno mero, tako da so zdaj v celoti uravnoteženi s prihodki. Odhodki za letošnje leto tako skupaj znašajo 306.950.000 tolarjev (enako tudi prihodki). Največ sredstev od proračunske pogače je šlo za komunalo (77.500.000 ali 25,24 odstotkov), za izobraževanje so namenili 63.000.000 ali 20,52 odstotkov, ostala sredstva pa so razdeljena takole: otroško varstvo 40.000.000 tolarjev ali 13,03 odstotka, kultura 11.700.000 tolarjev ali 3,81 odstotka, šport 2.100.000 tolarjev ali 0,68 odstotka, socialno varstvo 16.800.000 tolarjev ali 5,48 odstotka, gospodarstvo in turizem 2.600.000 tolarjev ali 0,85 odstotka, kmetijstvo 10.000.000 tolarjev ali 3,26 odstotka, požarna varnost in civilna zaščita 9.500.000 tolarjev ali 3,10 odstotka, sredstev za druge namene je bilo 8.500.000 tolarjev ali 2,80 odstotka, za obvezne rezerve 1.650.000 tolarjev ali 0,51 odstotka, sredstev za investicije pa 40.000.000 tolarjev ali 13,03 odstotka. B. V. Pevski teden v Belotinu Spet veliko nevarnih zelenih mušnic Zadnje dni avgusta so se skupaj ? drugimi gobami množično pojavile tudi strupene zelene mušni-ki so terjale še največ smrtnih žrtev med zastrupljenimi z goba-vM. Neredko jih raste tudi več skupaj, zanje pa je značilno belo °hlapno zastiralce na betu, bela lupina ob vznožju in beli lističi. Pri stari gobi sicer gladka, svilena Površina klobuka včasih razpoka ali postane celo luskata. Zato je že marsikdo zeleno mušnico zame- ZAHVALA Za nakup šolskega pianina so nakazali svoj prostovoljni prispevek: — METREL HORJUL — ARGO HORJUL — Janez Grdadolnik — VARGALANT — Bogo Prebil — PREBILPLAST — Matjaž Prebil — KOVINOPLASTIKA — Anton Gabrovšek — MIZARSTVO BUH — Stanislav Buh — AVTOPREVOZNIŠTVO — Kozina Janez Vsem, ki so nam ta nakup Omogočili, se iskreno zahvaljujemo. OSNOVNA ŠOLA HORJUL RAVNATELJICA: MAJDA STEVANOVIČ njal z nenevarno in cenjeno dež-nikarico. Zahrbtne so tudi mlade gobe, ki še niso razprle svojih klobukov, ker tedaj morfološke značilnosti, ki smo jih navedli, še niso očitne. Meso zelene mušnice ne peče, kot zmotno mislijo nekateri, nasprotno — prav prijetnega okusa je, zato se na stare ljudske vraže ni priporočljivo zanašati, Enako velja za polže, ki se z užitkom ma-stijo z zelenimi mušnicami, ne pa da se jih izogibajo. Torej bodimo skrajno previdni pri nabiranju gob. Bolje, da se vrnemo iz gozda s prazno košaro ali z nekaj gobami manj, kot pa da prinesemo domov mačka v žaklju. Branko Vrhovec KS Horjul išče brezposelne delavce za opravljanje javni h del—vzdrževanje komunalnih objektov. Prijave sprejema KS Hor-jul, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Tel. 749-146. Leto je že minilo, odkar smo se horjulski pevci srečali s češkim univerzitetnim mešanim pevskim zborom iz Ostrave. Od tedaj se redno dobivamo in gradimo češ-koslovensko republiko, kot se v šali radi imenujemo. Zaradi tradicije torej in zavoljo veselih doživetij iz prejšnjih let smo se nekateri horjulski pevci tudi letos vavgu-stu odpravili gor na gornjo Češko. Pot je bila dolga, toda brez neljubih dogodkov smo prispeli in pripeli v češke Hranice pri Belotinu. Tam smo se najprej krčevito poobjeli in srčno pozdravili s svojimi češkimi, avstrijskimi, nemškimi, ruskimi in nizozemskimi kolegi, znanimi in malo manj znanimi. Opravili smo še nekaj formalnosti, potem pa smo zasedli stole v šolski telovadnici in začeli prepevati. In tako seje vse začelo. Čeprav smo bili od vožnje, pozdravljanj in petja nekoliko utrujeni, smo zvečer le šli na tisto veleslavno češko pivo, da smo si malo omehčali grla. Ahh... je bilo dobro, hladno in rezko. Tako smo prvi večer malo zakasnili in šli počivat šele po polnoči, naivno misleč, kako bomo že še naslednji dan spanec »not« prinesli. Naslednji dan pa smo drgnili stole in grla z manjšimi prekinitvami od jutra do poznega popoldneva. In tako vsak dan po tistem na dan približno 8 ur. Pa ni bilo težko; bili smo navdušeni nad lepimi pesmimi. Gnalo nas je prisrčno in konstruktivno razpoloženje, ki je nad vsemi vladalo neomajno. Le prvo jutro smo bolj čemerno žmrkali iz zadnjih klopi, ki smo jih bili zasedli sramežljivi Horjulci. V odmoru sva es s Tonijem nekaj držala za glave, pa je rekel naš Simon, češki veteran, da je to pač tako na Češkem, pa da bomo že zdržali. Izzval je najin horjulski ponos, in res. Ni ga bilo večera po napornem dnevu, da bi se ne prikazal vsaj en dober vzrok, da smo namesto v tople postelje zavili na mrzlo pivo k Tomašu, ki je slove-čega imena pivnica v starem mestnem jedru. Tam smo pili in peli, dokler so grla zdržala. Pa zamerite mi nikar, ljube korjulske prijateljice in prijatelji, s katerimi sem delil ta prijazni češki zrak, če povem po resnici, da smo se od prvega pa do zadnjega dne pri-smehljali do postelj prav tisti blagoslovljeni čas, ko je poštena večina ravno jadrala po oblakih zadnjih, najslajših jutranjih sanj. Vedite, krepak nam bodi to kompliment, potrjujoč našo dedovano slovensko kremenitost. In še celo škripanje čeljusti in raznorazni otožni vzdihi, ki so prihajali prve dni iz zadnjih klopi, so se porazgubili, ko smo ujeli nov bioritem. Zadnje meglice z oči pa sta nam Otroški vrtec tudi v Šentjoštu Oktobra naj bi bila končana adaptacija šolskega stanovanja v šentjoški osnovni šoli, ki bo poslej služilo za varstvo tamkajšnjih malčkov. V preteklem enoletnem obdobju so varstvo predšolskih otrok v Šentjoštu reševali s pomočjo varstvene družine, kar pa seveda ne more biti trajna rešitev. »Ker prebivalci tega dela občine upravičeno zahtevajo trajno rešitev za to vprašanje, so se pooblaščeni predstavniki vaških odborov v letošnjem letu odločili, da s pomočjo občine, krajevne skupnosti in z lastnimi prispevki problem predšolske vzgoje in varstva otrok čimbolj primerno rešijo,« je zapisano v predlogu za odobritev in financiranje izgradnje vrtca občinskemu svetu. Adaptacija šolskega stanovanja naj bi stala tri milijone tolarjev, pri čemer naj bi denar črpali iz sredstev, rezerviranih za bodočo KS Šentjošt—Butajnova—Planina, kolikor to ne bi zadoščalo, pa še iz sredstev za šolstvo in iz rezervnih sredstev občine. Novi otroški vrtec v Šentjoštu naj bi organizacijsko vsaj nekaj časa sodil k osnovni šoli Polhov Gradec; za normalno delovanje pa bo potreboval štiri novozapos-lene delavce. B. V. ob dopoldanskem odmoru odplaknili kava in češka slatina. Tudi za to je, kot za vse drugo, skrbel župan Edvard. On je bil duhovni vodja celotnega tedna in je s ča-rovniško spretnostjo povezoval niti dogajanja, da je vse teklo po načrtih in predvidevanjih. Jedli smo tudi v šoli. Hrana,... saj ni, da bi govoril; češki jagodov sok, beli knedeljni češki ... Najbolj navdušena sta bila Toni in Matko. Teden seje sukal s čudovito naglico, kakor postavne nemške pevke ob zvokih Tončkove harmonike. Vrtel seje torej teden, da nas je bilo kar strah ob tej misli, pa še nič nismo spali. Naše punce, Ani, Anka in Irena so se lepo vedle in vsaj ob polnoči hodiic spat. Pridne. Le tisto o ponočnih piknikih bi veljalo raziskati. Ampak, mi. Mi, dečki, smo bili pa res od vraga. Jedrnati, južnoslovanski, avtohtoni smo bili Čehinjam tako neznansko všeč, da so se gnetle okrog nas kot vižmarska otročad okrog Prešerna, ko je bonbone »talal«. Pa pustimo to, saj jaz tudi ne bi verjel. Medtem, sam ne vem, kdaj, naučili smo se 30 raznih pesmi; od latinskih liturgičnih, čeških mi-lozvočnih in ruskih srhljivo mogočnih. In za konec še nekaj prav »fletno« zamorskih v enkratnem ritmu nihajočih plemen. Pa še, pa še. Tudi Želenega Jurija belega konja smo jahali — seveda v pesmi, tam po Beli krajini slovenski. Prišel je petek in z njim koncert v prenovljeni sinagogi. Vse smo odpeli; nam seje zdelo lepo, ljudje v dvorani so tudi preživeli, prišlo je slovo... Do srca so nas ganile solze slovesa iz brhkih oči še bolj brhkih čeških pevk, daje na koncu zajokalo še nebo. Zaspani, ganjeni, zaljubljeni in do kosti skro-kani smo v svoje konjičke zbasali kramo, ki smo jo bili nakupili, pa zajetne kupe not,... pa hajd na jugozahod, kamor je kazal azimutov kot, da naj bi bila Slovenija. Dobri cestni duh nas ni zapustil niti v sredobežnem Dunaju v tistih zapentljanih avtocestah. Kakšna narodna bo nemara pela; Matko, Simon, čast in slava, da sta za volani odprtih oči zdržala. Čez Šentilj smo se izmuznili v edino Slovenijo, med vsemi najlepšo. Tam smo prvič spet jedli doma, le radio je obvladala še vedno nikdar dovolj prehvaljena Avstrija. Primož Bizjan PREJELI SMO Četrtstoletni problem Berem Naš časopis, pa nikjer ne najdem kakšnega načrta ali spodbudnega stavka za naš četrtstoletni problem. Navadni Zemljani namreč že 23 let čakamo na telefon na Dobrovi. Letos junija na zboru občanov nam je g. Janez Oven spet obljubil, da bodo jeseni začeli graditi stavbo ob stari pošti, kije tako skromna, da še komaj služi svojemu namenu. Na volitvah je že ponudil prijavo za telefon in tako zatrjeval, da telefon bo. »Potem pa vse tiho je bilo.« Sedaj spet čakam, kdaj se bodo Dobravci lahko veselili. \ l>( 0StareIa Dobrovčanka, ki še čaka na telefon. 14. tradicionalna tekma poročenih in neporočenih fantov Poletje se izteka in zato potekajo še zadnje družabne in športne prireditve. Tako je potekalo tudi v Krevlji v Kurji vasi (pri Šentjoštu) 27. 8. športno družabno popoldne. Zbrali sta se nogometni ekipi poročenih in »lejdik« fantov, da bi med seboj odigrali doslej že 14. tradicionalno nogometno tekmo. Sprva jim je nekoliko zagodlo vreme, tako da so pričeli s polurno zamudo. Prvič seje mreža zatresla v korist poročenih, kljub temu pa so kmalu povedli neporočeni in končni rezultat je bil 4:3 za neporočene. Veselje je bilo izredno veliko in prireditev seje nadaljevala s piknikom, na katerem so si gledalci napolnili svoje lačne želodce s hrustljavo zapečenimi kurjimi bedri in z mrzlim pivom. Policisti so preverjali tudi tehnično urejenost vozil. Jože Pavli: »Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da vozniki po končanem povečanem varovanju otrok niso več tako pozorni pri vožnji mimo šol.« Pospešeno varovanje Ob začetku novega šolskega leta so tudi policisti Postaje policije Ljubljana-Vič-Rudnik poskrbeli za okrepljeno varovanje otrok in pešcev, kije trajalo vse do 15. septembra (z akcijo so začeli 5. septembra). Razen osnovnih šol v mestu je varovanje potekalo še zlasti pri osnovnih šolah na Brezovici in Dobrovi, pri drugih šolah pa občasno s policijskimi patruljami. Policisti so namenili posebno pozornost času, ko so otroci prihajali v šolo in odhajali iz nje. Hkrati pa so v bližini šol kontrolirali promet z radarjem, kar nadaljujejo tudi še po 15. septembru. Kot nam je povedal pomočnik komandirja Postaje policije Ljubljana-Vič-Rudnik Jože Pavli, so policisti v času povečanega varovanja otrok in pešcev poskrbeli tudi za okrepljen nadzor nad vozniki koles z motorjem in kolesarji ter preverjali tehnično neoporečnost vozil, pa tudi če imajo učenci-kolesarji kolesarske izkaznice, vozniki koles z motorjem pa potrdila o opravljenem preskusu znanja iz predpisov o varnosti v cestnem prometu. Največ pomanjkljivosti so policisti odkrili pri tehnični urejenosti koles. »Ugotavljamo, da je varnost otrok še najbolj ogrožena pri Osnovni šoli Brezovica, saj je križišče šolske poti in Podpeške ceste zelo nepregledno, pa tudi sama Podpeška cesta je ozka. Ker je Podpeška cesta pri šoli ravna, vozniki tu cesto vozijo s prekoračeno hitrostjo in tako še dodatno ogrožajo varnost otrok pri prehodih čez cesto. Menimo pa, da se je bistveno povečala prometna varnost pri dobrovski šoli, odkar so zgradili pločnik med Razorji ini Dobrovo in uredili krožni promet na križišču regionalne ceste Polhov Gradec-Ljubljana in Horjulske ceste,« je dejal Jože Pavli. Policisti so pregledali tudi prometno signalizacijo v bližini osnovnih šol in vzdrževalce cest pisno obvestili o pomanjkljivostih. »Opozorili bi starše in učence, naj bodo kar najbolj previdni v prometu tudi pb 15. septembru, saj izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da vozniki po končanem povečanem varovanju otrok niso več tako pozorni pri vožnji mimo šol. V preteklosti so že nastajale nesreče, v katerih so bili prizadeti tudi otroci. Varovanje otrok sicer poteka vse leto, a v skrčeni obliki,« je še povedal pomočnik komandirja Postaje policije Ljubljana-Vič-Rudnik Jože Pavli. Branko Vrhovec SKD Vabilo na tabor SKD Občinski odbor SKD vabi na tabor SKD, ki bo 15. oktobra v Celju. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred banke na Vrh- niki. Prijave za prevoz na agenciji Pav (tam,k-jer prodajajo mesečne vozovnice) ali informacije ob četrtkih ob 18. uri med uradnimi urami SKD na Vrhniki v pisarni stranke. OO SKD Vrhnika Tako so si nekoliko ohladili svoja navijaška grla. Sledile pa so še igre brez meja, na katerih so med seboj tekmovale ekipe okoliških krajev: Suhi Dol, Šentjošt, Butajnova in Kurja vas. Ekipa je morala ne glede na sestavo šteti 3 tekmovalce. Najprej so se pomerili tekmovalci v zabijanju žebljev v hlod. Druga igra je bilo žaganje hloda s žago »amerikanko«, s katero znajo dobro žagati predvsem starejši ljudje, ki so jo nekoč pridno uporabljali, tekmovalcem pa je povzročala nemalo težav. Potem pa je na vrsto prišla še posebno zanimiva igra z elastiko, ki so jo naredili iz kolesarskih zračnic. Na enem končuje bila pritrjena na železni kol, na drugem pa si jo je tekmovalec, opremljen s količkom, nadel okoli pasu. Tako seje potem zagnal v breg in zapičil količek tam, do koder mu je to dopuščala elastika in pri tem seje videla moč tekmovalca. Če ni bil dovolj spreten, je elastika opravila svoje. Tekmovalca je potegnila nazaj, daje pristal pred svojo ekipo ves umazan. Še posebno dobro je kazalo predstavniku Butajno-ve, vse dokler se elastika ni pretrgala in ošvrknila tekmovalca po zadnji plati, zaradi česar so gledalci »umirali« od smeha. Nazadnje so se ekipe pomerile med seboj še v skakanju v vrečah. Vsem udeležencem so podelili lepe nagrade ki so jih prispevali domači zasebniki: trgovina Maček, brunarica Grič, razberstvo in pozlatarstvo jvlarko Kavčič, Lovsko društvo Šentjošt, IMO in mizarstvo Peter Kavčič. Veselja ni hotelo biti konec, zato se je družabno popoldne zavleklo še pozno v noč pod Polde-tovim kozolcem. Seveda so srečanja, kijih organizirajo in priredijo KPD — IC, SD, PD, GD Šentjošt izredno zanimiva in zato lahko upamo, da se vam tudi prihodnje leto obeta kaj podobnega Zaže-limo jim več lepšega vremena in večjega obiska vseh šentjoških faranov.. Gašper Tominc Spoštovana Darinka in Marko! V junijski številki Našega časopisa smo se na kratko spomnili Gala pomladnega koncerta in se takrat spomnili problematike, ki »tare« naš pevski zbor. Pri tem pa se je z nami neljubo poigral »škra-tek« pozabljivosti. V vsej svoji navdušenosti in zagnanosti smo se pozabili zahvaliti vama, ki sta bila 'glavno kolo' naših skupnih koncertov. Zato nam dovolita, da to storimo ob tej priložnosti. Najlepša hvala za vajino p otrpežljivost in posluh za nas pevce-amaterjc. Nič koliko ur, vaj in dni trdega dela je bilo potrebno, daje nastal koncert, kakršna sta novoletni in gala pomladni. Pa nista bila samo ta dva konccreta! upamo, ua z vsaicim končanim nastopom izpolnimo vajina pričakovanja, da poplačamo vajin trud in potrpežljivost. Se vnaprej se veselimo dela z vama in žalosti nas misel, da mogoče kot MePZ Mavrica ne bomo obstali. ŠE ENKRAT, HVALA VAMA! Pevke in pevci MePZ MAVRICA Vrhnika Ekološki tabor Bevke '95 Zeleni Vrhnike smo že četrto leto zapored organizirali ekološki tabor za učence sedmih razredov OŠ iz vrhniške in sosednjih občin. Namen tabora je predvsem osvestiti čim več mladih, da ne bodo nadaljevali z nepremišljenim izkoriščanjem naravnih bogastev in tako uničili življenjskega prostora. S pomočjo vrhunskih stro- kovnjakov iz posameznih naravoslovnih vej jim prikažemo svet, v katerem živijo, v katerem so živeli njihovi predniki, in svet, v katerem bodo lahko živeli sami, če bodo v življenju ravnali z naravo dovolj premišljeno. Finančne in časovne omejitve so nam preprečile izvedbo šestdnevnega tabora, tako da smo z enajstimi udeleženci preživeli le tri dni aktivnih počitnic. Kot zanimivost navajamo, da je bilo na letošnjem taboru med desetimi dekleti kar pet deklet z imenom Tina. Ena izmed njih je takole doživela letošnji tabor: Ekološki tabor V petek popoldne smo udeleženci ekološkega tabora prispeli v šolo v Bevkah. Zelo hitro smo se udeleženci z Vrhnike, iz Borovnice, Dragomerja in Logatca spoprijateljili in že smo lahko začeli z delom. Kot prvi nas je obiskal potapljač Miro Potočnik, ki se s potapljanjem ukvarja že osemnajst let. Predstavil nam je svoje najdbe v Ljubljanici in nam povedal, iz katerega obdobja izhajajo in iz kakšnega materiala so ter za kakšne namene so jih uporabljali. Najdbe smo si lahko tudi pobliže ogledali; med njimi so bili tudi deli keramične posode ter nekaj železnih ter bronastih nožev. Ogledali smo si tudi dokumentarni film Podvodna Ljubljanica, ter ugotovili, daje naša reka zelo onesnažena. V njej so razne stvari, ki jih je človek odvrgel v reko, namesto da bi jih dal popraviti ali reciklirati. Veliko tovarn spušča v reko strupene odpadke, zato že nekaj časa ni več uporabna za kopanje in podobno. V soboto smo vstali že zelo zgodaj, saj smo bili dogovorjeni za obisk pri ornitologu Tomiju na Vrhniki. Prijazno nas je sprejel ter nam povedal veliko stvari o pticah. Spoznali smo nove vrste ptic, si zapomnili njihova imena ter njihove lastnosti. Tomi nam je pokazal, kako poteka obročkanje in za kakšne namene služi. Pokazal nam je tudi mrežo za lovljenje ptic. Videli smo tudi zelo lepega ptiča, ki se imenuje vodomec. Nekaj ur pozneje smo peš odšli do ribiškega doma v Sinji Gorici ter tam videli čoln, s katerim smo se peljali naslednji dan. Popoldne nas je obiskala bota-ničarka Ivana. Na kratko nam je predstavila potek dela in že smo se podali na pot. Ob cesti smo našli veliko rastlin, ki smo jih vzeli ter kasneje uporabili v herbariju. Ob tem smo spoznali veliko novih rastlin. Na močvirnatih tleh rastejo med drugim tudi rman, šent-janževka in grašica. V Ljubljanici smo našli smrečico in žabji las. Poimenovali smo dele cvetov in rož. V šoli smo v knjigi evropskih rastlin našli naše rastline ter jih shranili v herbarij. Zvečer smo pekli krompir in kokoš. V nedeljo dopoldne smo se peljali s čolnom po Ljubljanici. Ugotovili smo, daje tako onesnažena, kot je prikazano na kaseti Mira Potočnika. Na poti s čolnom smo na bregovih videli veliko smeti. Popoldne sta nas obiskala ribiča, ki sta nam povedala, da so ribe v nevarnosti zaradi onesnaženih voda. Tovarne v naši bližini iz-puščajo odplake, ne da bi šle pred tem skozi čistilne naprave. Ribe umirajo zaradi strupov, ki prihajajo v vodo. Ribiči si prizadevajo, da bi v Ljubljanici živele ribe, kakršne so bile v njej, še preden je bila reka tako onesnažena. Zato ribe, ki jih dobijo v ribogojnicah, dajo v reko. Ribičema smo postavili še nekaj vprašanj, nato pa seje naš tabor kmalu končal. V teh treh dneh smo izvedeli zelo zanimive stvari, ki jih bomo — vsaj upam — s pridom uporabili. Zahvaljujem se Zelenim Vrhnike, ki so nam omogočili tabor, in Jerneju, Bojanu, Edu ter Marjeti, ki so nas vodili. Tina Kot vsako leto smo tudi letos tabor vodili volontersko, predavatelji pa so se odrekli honorarjem. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k izvedbi tabora, še posebno OŠ Dragomer za prostore v OŠ Bevke, OŠ Vrhnika za vozilo za prevoz otrok, g. Potočniku za izposojo čolna in vsem predavateljem, ki so nesebično predali nekaj znanja mlajšim. Zeleni Vrhnike Razglednica Malega placa »V okolici Vrhnike rastočo kraljevo rožo (Daphne blagayana) je Deželni zbor za Kranjsko, skupaj z znano planiko, že leta 1898 zaščitil kot redko in ogroženo vrsto. V Evropskem letu varstva narave želimo vzpodbuditi ne le zaščito redkih rastlin, ampak tudi njihova redka rastišča.« Zgornji kratek tekst si lahko preberete kot spremni stavek na razglednici, ki je izšla pied kratkim kot nadaljevanje promocije Malega plača. Ker je bilo v nekaterih prejšnjih številkah že veliko povedanega o Malem placu, ki je eden redkih ostankov visokega barja v vsej južni Evropi, bi današnji članek posvetili že prej omenjeni razglednici. Letošnje leto je posvečeno varovanju narave znotraj in tudi zunaj zaščitenih območij. V takem konceptu je oblikovana tudi razglednica, saj je na prvi strani slika dlakave mahovnice, preko nje pa je predstavljen lokacijski prostor Malega plača in Slovenije v Evropi. Na zadnji strani je upodobljene blaga Jana, rastlina, ki je znana kot ostanek oligocenske dobe in je preživela le na redkih območjih. Eno od teh je naravni rezervat Mali plač, zato bi lahko rekli, da je blagajana njegov simbol. Rastlina je zanimiva tudi zato, ker bo leta 1998 preteklo sto let, odkar so jo, poleg planike, proglasili za zaščiteno. Prvo opozorilo na to visoko obletnico pa je vsekakor ta razglednica, do takrat pa bo na Jurčevem šotišču verjetno zgrajen barjanski botanični vrt, ki bo v bistvu spomenik tej rastlini. Pri oblikovanju razglednice so sodelovali prof. Ljubo Mohorič, gospa Marta Rijav.ec in društvo Rosika, finančno pa so projekt podprli Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, društvo Rosika, Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport mesta Ljubljane ter REC Ljubljana. Slednji predstavlja povezavo z ostalo Evropo in po tej poti bi se lahko tako Vrhnika kot tudi Slovenija turistično uveljavila v svetu, Saj bi s tem projektom lahko dokazali, daje vrhniška zgodovina povezana z barjem, kjer so včasih živeli koliš- EMAK d. o. o Dol 17 61 353 Borovnica TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON NA DOLU Vabljeni v prostore trgovine in bistroja na Dol 19, kjer vas bomo lepo sprejeli - v trgovini: pestra izbira delikatesnih izdelkov, peciva, galanterije in drugih izdelkov, - v bistroju, kjer se boste ob sproščeni glasbi počutili sproščeno in uživali v igri picada. Vabljeni! carji, ki so sloveli kot najbolj razvita civilizacijska družba v neolitski dobi, kar je pomembno tako za našo preteklost kot tudi za našo sedanjost in prihodnost. Celotna narava je ena izmed stvari, ki jih moramo ohranjati, varovati in spoštovati. Razglednica je le del poskusa, kako ohraniti rastline, živali in okolje, v katerem živijo, saj brez vsega tega naša kultura ne bi mogla obstojati. Kljub temu pa se premalo zavedamo, da je v Malem placu zakoličena bodočnost v smislu vrednot, ki počasi izginjajo v današnji industrijski družbi. Ravno zato je društvo Rosika s pomočjo lastnikov zemlje, na kateri stoji Mali plač, oblikovalo naravni rezervat. Veliko sta tu pripomogla tudi župan občine Vrhnika, gospod Vinko Tomšič, in gospa Marta Rija-vec, ki je največ prispevala za ohranitev te ideje, ki so jo nato sprejeli kot občinski projekt in ga tudi dokaj uspešno izpeljali. Kajti, če se vlaga denar in trud v take projekte, je to v interesu vseh ljudi, saj se moramo zavedati, da je narava tako enkratna in obsežna, da jo lahko čisto vsak doživi na svoj način. Mateja Šmuc MePZ MAVRICA VRHNIKA VABILO Minilo je poletje in z njim tudi čas dopustov. Kolo časa nas je znova potegnilo na stara pota, opravila. Spočiti in polni elana smo pripravljeni za nadaljnje delo. Tudi v pevskem zboru MAVRICA smo pričeli z delom ter s pripravami na jesenski in zimski del kulturnega življenja na Vrhniki. Vendar pa se ob tem srečujemo s problemom, ki nas spremlja že vse od naših začetkov. Primanjkuje nam namreč novih moči, predvsem moških glasov. Že v junijski številki Našega časopisa smo povabili vse, ki imate posluh in veselje do petja, da se nam pridružite. Ob tej priložnosti se ponovno obračamo na vas s tem vabilom. Vsi, ki ste ljubitelji lepe glasbe in ki bi se nam želeli pridružiti pri soustvarjanju kulturnega življenja na Vrhniki, STE PRAV PRISRČNO VABLJENI IN DOBRODOŠLI! PRIČAKUJEMO VAS VSAKO SREDO OB 20. URI V GLASBENI SOBI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI. VSE DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA, tel. št. 753-648. Program prireditev zveze kulturnih organizacij Vrhnika za oktober: 4. 10. — 4. 10. gledališka predstava KLOVNI, Mladinsko gledališč6 Ljubljana, za učence razredne stopnje ob Tednu otroka, Cankarjev dom odprtje razstave kiparja Andreja Pibernika iz Kranja ob 19. uri v galeriji Kašča v Verdu — 21. 10. dobrodelni koncert vokalne skupine AVE, Cankarjev dom. CENJENE OBISKOVALCE KULTURNIH DOGODKOV OBVEŠČAMO, DA BOMO PROGRAME PRIREDITEV OBJAVLJALI TUDI V DNEVNEM ČASOPISJU, NA INTERNEM KANALU IN NA MESTNIH PANOJIH ZA OBVEŠČANJE TER S TRANSPARENTI. ■ ■ ■ 'X\\*Xv i Že četrto leto v | i mednarodnem bralnem kvizu I Reševanje letošnjega Mednarodnega knjižnega kviza se je začelo že zgodaj spomladi. V duhu gesla Zemlja je naš dom so vrhniški otroci sredi meseca aprila posadili 60 dreves. Prihodnje leto praznujemo 120-letnico Cankarjevega rojstva in do takrat bo na njegovi priljubljeni Sveti Trojici raslo 120 mladih drevesc. Samo reševanje kviza je tudi letos potekalo pretežno v prostorih knjižnic na Vrhniki, v Borovnici in v Dragomerju. Prejšnja leta smo organizirali skupinsko reševanje kviza, kar pa seje letos izkazalo za nepotrebno. Otroci so si pri reševanju pomagali med seboj, za kak pretrd oreh pa so se obrnili na knjižničarke. Precejšnje število rešitev smo dobili iz osnovnih šol v naši občini. Za dober odziv šol gre zasluga veliki prizadevnosti šolskih knjižničark in prijazno sestavljenemu dvostopenjskemu kvizu, ki so ga učiteljice že na razredni stopnji lahko uporabile pri obravnavanju naravovarstvenih vprašanj v sklopu učnega programa. V primerjavi z lanskim letom je bilo reševalcev skoraj trikrat več. Skupno smo prejeli 199 pravilnih rešitev. Za organizacijo kviza nam je nekaj dodatnih sredstev namenila Občina Vrhnika, DPN in ZKO. V nagradni sklad pa so prispevale skoraj vse vrhniške organizacije, privatne trgovine in lokali. Nekatere nagrade so bile prav vabljive: prenosni radio, žepni računalnik, stol, trenirka, kosilo za,dve osebi, pizza, slaščice po izbiri... Obdarovali smo lahko prav vsakega reševalca. Zaključno prireditev z žrebanjem smo želeli izpeljati v poznppoletni naravi v Cankarjevem lazu. Tako bi najlepše zaokrožili skupna prizadevanja za ustvarjanje nam vsem bolj prijaznega okolja. Slabo vreme nam je to kar dvakrat preprečilo. Končno je zabavna prireditev potekala v prostorih knjižnice 6. septembra v sodelovanju Založbe najlepših slikanic EPTE. Animator Sten in čarodej Grega sta nas zabavala ob Skrinjici želja. Sproščeni, veseli in od čarovnij očarani smo skupaj z otroki pozabili na tesne zidove in se prijetno poveselili. Enega izmed reševalcev kviza pa smo izžrebali za udeležbo na zaključni prireditvi IS. septembra v Ljubljani. Letos seje sreča nasmehnila Duši Dolenc. V družbi udeležencev iz vse Slovenije sva preživeli poučno in pestro dopoldne. Vsak, kdor je reševal kviz, je lahko izžreban kot udeleženec mednarodnega bralnega tabora. Na njem se zberejo mladi iz vseh držav, ki sodelujejo v kvizu. V imenu nagrajencev in Cankarjeve knjižnice se najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali obdariti nadobudne reševalce: A in A domača lekarna, Anvina, Avto center d.d., Blagomix, Cankarjeva založba. Comming, cvetličarne: Jana, Karmen, Veronika; čistilnica Glušič, Deltex, Dična, Digistroj, Društvo prijateljev mladine, Foto Markelj, Novita, gostilne: Kranjc, Malči, Marinčič, Matilda, Nibi, Oblak, Papalina, Rupar, Simon, Turšič; Industrija usnja Vrhnika, Iskra, Kmetijska zadruga, Kara, Li-ko, Lonček, Mercator, Občina Vrhnika, Optika Je-lovčan, Orel, pekarni Adamič in Baškovč, Pizzerija Boter, Sadje in zelenjava Sami Abazaj, Stanovanjsko komunalna banka, Slaščičarna Breza, Tais, Tobak, Urarstvo Mihevc, Založba Karantanija; Zlato runo — 21 smer in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. Maja Lekšan Zaključnega žrebanja mednarodnega bralnega kviza se je udeležilo kar precej učencev NA PODLAGI 21. STATUTA OBČINE VRHNIKA (UR. 1. RS, ŠT. 34/95) JE OBČINSKI SVET NA SVOJI 8. SEJI, DNE 28/9-1995 POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta (v nadaljevanju: svet), način uresničevanja pravic in dolžnosti članov Občinskega sveta (v nadaljevanju: svetnikov). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles Občinskega sveta (v nadaljevanju: delovnih teles) in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. i 4. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo pri obravnavanju zaupnih dokumentov oziroma materialov, iz drugih razlogov ali če je tako določeno v zakonu, statutu ali v tem poslovniku. 5. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Svet ima redne seje praviloma zadnji teden v mesecu. 6. Člen Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa. 7. člen Svet ima svoj žig, kije določen s statutom Občine. V notranjem krogu žiga je naziv Občinski svet. Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in Občine, kijih podpisuje predsednik sveta. Za uporabo žiga in njegovo hrambo skrbi sekretar sveta. II. KONSTITUIRANJE SVETA 8. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo, skliče najstarejši, novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 9. člen Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši navzoči svetnik. Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov - na predlog najmanj šestine svetnikov - komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. 10. člen Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v Občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov. Svet odloči o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, skupaj, posebej pa o vsakem spornem mandatu. Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV 1. Splošne določbe 11. člen Svetniki imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, s statutom Občine in s tem poslovnikom. 12. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. 13. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo. 14. člen Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine, občinske uprave, delovnih teles in druge informacije, kijih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu. Zupan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije.Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje, oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki. 2. Vprašanja in pobude svetnikov 15. člen Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. 16. člen Vprašanje in pobuda svetnika morata biti kratka in postavljena tako, daje vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in mu predlaga ustrezno dopolnitev. 17. člen Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ali tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute. Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine), na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji. Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje z gradivom za prvo naslednjo sejo, razen če svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka. 18. člen Na ustno in pisno postavljena vprašanja na seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki jepostavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Zupan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno. Pismeni odgovor se posreduje svetu z gradivom za prvo naslednjo sejo. Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje. 19. člen Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje. 20. člen Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustna pobuda ne sme trajati več kot pet minut. 21. člen Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana. Če se pobuda nanaša na delo sveta, mora predsednik sveta na njo odgovoriti takoj, oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobudo obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsot- j nosti s sej sveta 22. člen Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta, mora o tem in o razlogih za odsotnost, obvestiti predsednika sveta ali tajništvo občine, najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta, oziroma tajništvo občine do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. 23. člen Če pred? ..i*, sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno. Če svetnik brez opravičila trikrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik oziroma stranko, ki gaje kandidirala. O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnavo tudi v okviru posebne točke dnevnega redaseje sveta. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 24. člen Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti Občine. 25. člen Pristojnosti sveta so naštete v 29. členu Statuta Občine Vrhnika. V. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej 26. člen Svet se sestaja na rednih, izrednih, slavnostnih in žalnih sejah. 27. člen Seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki tudi določi vrsto seje ter čas in kraj, kjer bo seja potekala. Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom Občine. 28. člen Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsedni- kom, županom, podžupanom, s predsedniki delovnih teles, z enim predstavnikom političnih strank, ki so zastopane v svetu in s tajnikom Občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto. Okvirni program dela" predlaga v sprejem svetu predsednik sveta. Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom. 29. člen Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/6 članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj Občinski svet odloča. Če predsednik sveta, na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. Izredno sejo se lahko skliče telefonično, po telefa-xu, z drugimi tehničnimi sredstvi ali po kurirju. 30. člen Vabilo za sklic redne seje sveta s predlogom dnevnega reda mora biti vročeno svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Šteje se, daje bilo gradivo vročeno pravočasno, če je bilo odposlano 9 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku. Vabilo za sklic sveta z gradivom se pošlje županu, podžupanu, tajniku občine in predsedniku nadzornega odbora. 31. člen Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda. Predsednik sveta odloči, da se vabilo pošlje tudi drugim, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje, zaradi nemotenega dela, na seji potrebna. 32. člen Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji. Gradivo za izredno sejo se lahko predloži svetnikom na sami seji. Če je gradivo za izredno sejo predloženo svetnikom na sami seji, se sejo prekine za čas, ki je potre--ben, da se svetniki z gradivom in stališčem župana seznanijo in da se o gradivu lahko posvetujejo. 33. člen Svet na rednih sejah ne more odločati o zadevah, za katere svetnikom ni bilo pravočasno izročeno gradivo. 34. člen Kadar predlagatelj gradiva ni župan, mora svoje stališče k gradivu, svetu posredovati pismeno, skupaj z gradivom za redno sejo. Na izredni seji pa stališče lahko posreduje ustno. V primeru, da župan ne poda svojega stališča, svet glasuje ali bo o zadevi odločal. 35. člen Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je pred- sednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč. Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši prisotni svetnik. 36. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. Zupan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. 37. člen Kadar svet sklene, da bo katero vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta. 2. Potek seje 38. člen Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kateri svetniki so sporočili, da so zadržani. Predsedujoči nato na podlagi liste prisotnosti ugotovi sklepčnost in jo objavi. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen in navzoč na seji. Na začetku seje lahko predsedujoči posreduje pojasnila o delu na seji in o drugih vprašanjih. 39. člen Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet z glasovanjem. Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 40. člen Svet na začetku seje sprejme dnevni red z glasovanjem. Zadeve, za katere predlagatelj tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in se lahko uvrstijo na dnevni red naslednje seje. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih za umik posameznih zadev z dnevnega reda in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik, predsedujoči predlaga glasovanje o celotnem dnevnem redu. Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. 41. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj dodatno obrazložitev, če pa svet tako sklene, jo je dolžan dati. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut. Po dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočem priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa. 42. člen Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda in nadaljuje z govorom, oziroma z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet z glasovanjem, brez razprave. Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, o vzdrževanju reda in drugem veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta. 43. člen Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato predsedujoči zavzame stališče do očitanih kršitev. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju z glasovanjem, brez razprave. Ne glede na izid glasovanja lahko vsak svetnik zahteva razlago statutarnopravne komisije. 44. člen Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute. 45. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj in drugega. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 46. člen Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. O nadaljevanju prekinjene seje se obvesti vse neprisotne svetnike. V primeru, da datum nadaljevanja seje ni določen, pa vse svetnike. 47. člen Predsedujoči konča sejo, ko je svet odločal o vseh točkah dnevnega reda. 3. Vzdrževanje reda na seji 48. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče razpravljati, dokler mu predsedujoči ne dovoli. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 49. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: - opomin - odvzem besede - odstranitev s seje ali z dela seje. 50. člen Opomin se lahko izreče svetniku, ki razpravlja, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim razpravljanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. 51. člen Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 52. člen Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji, oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. 53. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine. 4. Odločanje 54. člen Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov. Kadar je za sprejem odločitve potrebna 2/3 večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj 2/3 vseh svetnikov. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejnem prostoru. 55. člen Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. 56. člen Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Tajno glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali kadar tako zahteva najmanj 1/6 svetnikov. O obrazloženem predlogu svetnika, naj glasuje tajno, odloča svet z javnim glasovanjem. 57. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči ugotovi in objavi izid glasovanja po vsakem opravljenem glasovanju. 58. člen Pri javnem odločanju lahko posamezen svetnik glasuje »za« sprejem predlagane odločitve, »proti« sprejemu predlagane odločitve, ali pa se vzdrži glasovanja. 59. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z glasovalnimi lističi dali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali 1/6 svetnikov. Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo »za« , »proti« ali »vzdržan«. Seznam svetnikov z izidom glasovanja je priloga k zapisniku seje. A Kadar se glasuje z glasovalnimi lističi, morajo biti le-ti različne barve. Rdeča barva lističa pomeni »proti«, zelena barva lističa pomeni »za«, rumena barva lističa pa pomeni »vzdržan«. Glasujejo vsi svetniki hkrati, vsak mora imeti vse tri glasovalne lističe. 60. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev »ZA« in »PROTI«. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. 61. člen Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh svetnikov, ki ju imenuje svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja sekretar sveta. Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsedujočega, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 62. člen Ko je glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. Ugotovitev izida glasovanja obsega: - število razdeljenih glasovnic, - število oddanih glasovnic, - število neveljavnih glasovnic, - število veljavnih glasovnic, - število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, - ugotovitev, daje predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je izvoljen. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 63. člen Svet sprejema odločitve z večino glasov nazočih članov sveta razen, če ni v zakonu ali statutu Občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih svetnikov izrekla »za« njen sprejem, v kolikor za sprejem ni določena drugačna večina. 64. člen Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet po razpravi o obrazloženem predlogu svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega. O predlogu za ponovitev glasovanja se lahko opravi razprava. Posamezni razpravljalec ne sme govoriti več kot 2 minuti. 5. Zapisnik seje sveta 65. člen O delu na seji sveta se vodi zapisnik, ki ga piše sekretar sveta. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpraljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, kije bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, kije sejo vodil in sekretar sveta. 66. člen Potek celotne seje se snema na magnetofonski trak. Trak se hrani 5 let. Trak se uporabi samo za izdelavo magnetograma. Predsednik sveta lahko odloči, da se izdela magnetogram (dobesedni zapis) celotne seje ali njenega dela. V kolikor predsednik sveta zavrne zahtevek za izdelavo magnetograma odloča o tem svet z glasovanjem na predlog najmanj 1/6 svetnikov. Ti zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, organom Občine, delovnim telesom sveta, državnim organom, predstavnikom javnih občil in vsakemu, ki za to izrazi upravičeni pravni interes. O upravičenosti zahtevka odloči predsednik. Upravičencu se zapis izroči v 10 dneh od odločitve. 67. člen Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki gaje obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik Občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. 68. člen Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, kije bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi, ostali upravičenci iz 65. člena, ki izkažejo upravičen pravni interes, pa v skladu z odločitvijo predsednika sveta. V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami. 6. Predsednik občinskega sveta 69. člen Predsednik sveta predvsem: - sklicuje in vodi seje sveta, - skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta, - podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, - skrbi za izvajanje poslovnika sveta, - s predsedniki delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi, - skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo, - opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta, ta poslovnik in naloge, ki mu jih določi svet. 70. člen Podpredsenik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 71. člen Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik. 7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za občinski svet 72. člen Svet imenuje sekretarja sveta za opravljanje tehničnih in administrativnih opravil za potrebe sveta. Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu. Strokovna dela za svet in njegova delovna telesa zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. 8. Delovna telesa občinskega sveta 73. člen Delovna telesa sveta so odbori in komisije. Komisije so lahko stalne in občasne. 74. člen Svet ima stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge: - odbor za gospodarstvo finance in proračun - odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine - odbor za ekologijo in infrastrukturo - odbor za družbene dejavnosti. 75. člen Stalne komisije občinskega sveta so: 1. statutar-nopravna komisija 2. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 3. občinska volilna komisija. 76. člen Statutarno pravna komisija, ki šteje 5 članov in opravlja zlasti naslednje naloge: - in njune spremembe ter dopolnitve - obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet glede njihove skladnosti s statutom - tolmači in razlaga določbe statuta in poslovnika. 77. člen Občinska volilna komisija vodi in izvaja občinske volitve. Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Sestava in naloge komisije so podrobneje določene v Zakonu o lokalnih volitvah in Statutu Občine Vrhnika. 78. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve imenovanja, ki šteje 5 članov, opravlja zlasti naslednje naloge: - vodi kandidacijske postopke za volitve in imenovanja - predlaga svetu potrditev mandatov za svetnike in za župana ter ugotavlja razloge za prenehanje mandatov - svetu in županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini - obravnava in določa plače ter druge prejemke zaposlenih funkcionarjev v občinski upravi ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij - obravnava druga vprašanja, kijih določi svet. 79. člen Svet lahko ustanovi tudi druge občasne komisije kot svoja delovna telesa. 80. člen Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa v skladu s programom dela sveta, na zahtevo sveta, nadzornega odbora, člana delovnega telesa ali župana. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti vročeno članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa. Delovno telo veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov delovnega telesa. Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 81. člen Svet sprejema naslednje akte: - statut občine, - poslovnik o delu sveta, - odloke, - odredbe, - pravilnike, - navodila, - sklepe. 82. člen Statut je temeljni splošni akt Občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, krajevno organiziranost občine, njene naloge, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, neposredne oblike odločanja občanov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti, povezovanje občin v pokrajino in drugo sodelovanje ter druga vprašanja skupnega Pomena v občini. Svet sprejme statut z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov. 83. člen S poslovnikom, ki ga sprejme svet z dvotretinsko ecino navzočih svetnikov, se uredi organizacijo in čln dela sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti letnikov. 84. člen Z odlokom uredi svet na splošni način zadeve iz j^°Je pristojnosti, sprejema proračun občine in zaključni račun ter prostorske in druge plane razvoja °°cine, razpisuje referendum, ustanavlja organe °°cinske uprave in določa način njihovega dela ter Ustanavlja javne službe in zavode. Z odlokom uredi svet tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 85. člen . Z odredbo predsedujoči uredi posamezno vprašanje s področja postopkovnega vodenja seje. 86. člen S pravilnikom se urejajo posamezne določbe sta-uta ali odloka v procesu izvrševanja. 87. člen ., Svet z navodilom lahko podrobneje predpiše na-Cln dela pri izvrševanju aktov sveta. 88. člen S sklepom svet ustanovi delovna telesa, določi njihovo delovno področje in imenuje njihove člane.S sklepom svet odloči o vseh zadevah iz lastne Pfstojnosti. ^ Postopek za sprejem odloka 89. člen Odlok lahko predlaga vsak svetnik, župan, delov-n° telo sveta ali 5 % volilcev v občini. Odlok lahko Predlaga tudi svet krajevne skupnosti. Besedilo predlaganega odloka pošlje predlagatelj Predsedniku sveta. 90. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, Uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje ter oceno finančnih in drugih posledic, ki Jih bo imel sprejem odloka. 91. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah odloka na sejah sveta. Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj. 92. člen Predsednik sveta vroči osnutek odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj, najmanj 7 oni pred dnem, določenim za sejo sveta, na katerem °o obravnavan predlog odloka. 93. člen Postopek za sprejem odloka je praviloma dvo-•azen. Za ostale splošne akte je postopek sprejemanja enofazen. Odlok o zaključnem računu in proračunu Občine Vrhnika se sprejemata po dvofaznem postopku. Po dvofaznem postopku se sprejemata tudi statut občine in poslovnik sveta. Po enakem postopku kot se sprejemajo akti se sprejemajo tudi njihove spremembe in dopolnitve. 94. člen , V obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlo-8'h, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. 95. člen Ob obravnavi osnutka odloka lahko svet sklene: " da se opravi razprava in glasovanje o posameznih rešitvah ' da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih ■ da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih. Na koncu obravnave osnutka odloka lahko svet: - odloči, da se osnutek sprejme v predlaganem besedilu in se kot predlog posreduje v obravnavo * sprejme stališča in sklepe, kijih mora predlagatelj upoštevati pri pripravi predloga odloka - zahteva od predlagatelja dopolnitev osnutka odloka - odloči, da se osnutek odloka ne sprejme. 96. člen , Če svet odloči, da se obravnava odloka nadaljuje, določi rok za ponovljeno prvo ali drugo obravnavo. Ce svet odloči, da se osnutek odloka ne sprejme, je Postopek končan in ga o isti stvari ni moč ponoviti Pred potekom 3 mesecev. 97. člen Če na predlog odloka ni bil vložen amandma, se na drugi obravnavi razpravlja in glasuje o odloku v celoti. 98. člen , V obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki, župan in Predlagatelj z amandmaji. Amandma mora biti vročen svetnikom 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Na sami seji se lahko predlaga amandma samo na amandirani člen. Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakem amandmaju. Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta. 99. člen Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmjev. Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju. Po končanem glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti. Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Če ni mogoče pripraviti celotnega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. 3. Hitri postopek za sprejem odloka 100. člen Svet lahko sprejme odlok po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne potrebe občine in v primeru naravnih nesreč. Po hitrem postopku svet lahko sprejme tudi manjše spremembe oziroma dopolnitve že veljavnih odlokov. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so sicer določeni za pošiljanje odlokov in za vlaganje amandmajev. Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. 101. člen O predlogu naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda. Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka. 102. člen Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji, vse do glasovanja. Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik, župan ali predlagatelj odloka. 4. Sprejem drugih aktov občinskega sveta 103. člen O drugih aktih odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravita hkrati razprava in glasovanje. Po končani razpravi o predlogu akta se najprej glasuje o posameznih spremembah in dopolnitvah akta, za katere predlagatelj tako zahteva in nato o aktu v celoti. Svet lahko sklene, da bo sprejemal te akte po dvofaznem postopku. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 1. Volitve predsednika in podpredsednika sveta 104. člen Svet izmed svetnikov izvoli predsednika in podpredsednika sveta Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga najmanj šestina članov sveta. Svet v skladu s 55. členom poslovnika pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje. 105. člen Pri javnem glasovanju se o kandidatih glasuje po abecednem vrstnem redu. Pri tajnem glasovanju se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred priimkom kandidata za katerega se glasuje. Kandidati na glasovnici se navedejo po abecednem vrstnem redu priimka. 106. člen Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh svetnikov. 107. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje, oziroma enako, drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati, z enakim številom glasov, določi z žrebom. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 108. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 2. Imenovanje predsednika in članov delovnih teles sveta 109. člen Kandidata za predsednika delovnega telesa lahko predlaga najmanj 1/6 svetnikov. Za glasovanje o predsedniku delovnega telesa se uporabljajo določbe 103., 104., 105., 106., in 107. člena. 110. člen Kandidata za člana delovnega telesa lahko predlaga najmanj 1/6 svetnikov. Delovna telesa imajo najmanj 5 članov, svet pa lahko s sklepom določi tudi večje število članov, vendar ne več kot 9 članov. A Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina prisotnih svetnikov. O kandidatih na kandidatni listi se glasuje posamično. Če niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. 3. Imenovanje podžupana 111. člen Na predlog župana imenuje svet podžupana. O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet v skladu s 55. členom poslovnika pred glasovanjem o imenovanju. Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta. Če podžupan ni imenovan, predlaga župan novega kandidata. 4. Imenovanje tajnika 112. člen Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov. 5. Imenovanje predstavnikov občine v svet širše lokalne skupnosti ali pokrajine, v organe upravljanja javnih služb in zavodov in v sosvet načelnika upravne enote. 113. člen Za kandidiranje in imenovanje predstavnikov v svet širše lokalne skupnosti ali pokrajine, v organe upravljanja javnih služb in zavodov in v sosvet načelnika upravne enote se uporabljajo določbe 109. člena. 6. Postopek za razrešitev 114. člen Kogar svet izvoli ali imenuje, ga lahko tudi razreši. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za izvolitev ali imenovanje. 7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine 115. člen Svetniki in ostali funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet tako, da pisno gradivo posreduje svetnikom za obravnavo na prvi naslednji seji sveta. Svetnikom, ostalim funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je Svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. Kadar odstopi svetnik, se nadomestnega člana sveta določi v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Občinska volilna komisija je dolžna v roku 30 dni po obvestilu predsednika sveta o odstopu svetnika, izvesti postopek za nadomestnega člana. Za tajnika Občine lahko svet sklene, daje dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dlje kot 3 mesece po dani odstopni izjavi. VIII. RAZMERJE MED OBČINSKIM SVETOM IN ŽUPANOM 116. člen Svet in njegova delovna telesa sodelujejo z županom pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. 117. člen Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. 118. člen Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles. 119. člen Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. Župan zadrži objavo splošnega akta sveta, če meni, daje neustaven ali nazakonit in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta. Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. 120. člen Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da prihaja do razlik v proračunu pri sredstvih na postavkah za posamezni namen, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe najkasneje v 60 dneh od ugotovitve. Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti sredstva. IX. JAVNOST DELA 121. člen Javnost dela sveta in njegovih delovnih teles se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu in njegovih delovnih teles, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah organov občine in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. 122. člen Predsednik sveta obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta in delovnih teles. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila. - Svet lahko obvešča javnost o svojem delu in delu delovnih teles v občinskem glasilu in v drugih javnih občilih. 123. člen Pri ravnanju z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. X. KONČNE DOLOČBE 124. člen Poslovnik razlaga statutarno pravna komisija. Vsak svetnik laa, ki gaje tutarno pravna komisija, odloči svet z glasovanjem. 125. člen Ta poslovnik začne veljati 8 dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB Na podlagi 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,57/94 in 14/95) in 70. člena Statuta občine Vrhnika je Občinski svet občine Vrhnika na svoji 8. seji dne 28/9-1995 sprejel ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok določa organizacijo, delovno področje in delo občinske uprave Občine Vrhnika 2. člen Občinska uprava Občine Vrhnika (v nadaljnem besedilu: občinska uprava) izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti. Občinska uprava odloča o upravnih stvareh, opravlja nadzorstvo in inšpekcijo nad izvajanjem občinskih predpisov, opravlja strokovne naloge na področju občinskih financ, premoženja in drugih področjih. Pripravlja osnutke splošnih aktov, ki jih sprejema občinski svet. Občinska uprava izvaja strokovne in organizacijsko tehnične naloge za Občinski svet in njegove organe ter župana Občine. Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju. II. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELO 3. člen Občinska uprava je organizirana kot enotna organizacija z nazi vom »občinska uprava« in opravlja naloge na vseh področjih uprav nega delovanja iz pristojnosti Občine in občinskega sveta. 4. člen V okviru enotne Občinske uprave so organizirane notranje organizacijske enote oziroma so za posamezna področja odgovorni višji upravni delavci. V občinski upravi se organizirajo notranje organizacijske enote - Oddelek za splošne zadeve - Oddelek za družbene dejavnosti - Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve V okviru notranjih organizacijskih enot se lahko oblikujejo službe, če to zagotavlja boljše in kvalitet- nejše opravljanje njihovih nalog, vendar ne več kot dve službi v posamezni notranji organizacijski enoti. 5. člen Oddelek za splošne zadeve izvaja naloge, ki se nanašajo na financiranje občine, prihodke iz lastnih in drugih virov, dohodke od občinskega premoženja, odhodke za posamezne namene in najemanje posojil, opravlja finančno poslovanje in računovodska opravila za občinski proračun in druge strokovne finančne naloge v zvezi s sprejemom proračuna in zaključnega računa. Lahko opravlja računovodske in knjigovodske naloge za javne zavode in druge javne institucije, ki nimajo organizirane lastne finančne službe. Oddelek za splošne zadeve opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje uprave, strokovne, organizacijsko tehnične in druge naloge za Občinski svet, odbore in župana, kadrovske zadeve za upravo, strokovne in druge zadeve za volitve, priznanja občine in protokolarne zadeve, vodi glavno pisarno ter arhiv, opravlja premoženjsko pravne zadeve in upravlja s stanovanji in poslovnimi prostori in izvaja druge naloge v skladu z zakoni in s statutom občine. Skrbi za izvajanje nalog, ki se nanašajo na požarno varnost in organizacijo zaščite in reševanja. Nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim. 6. člen Oddelek za družbene dejavnosti izvaja upravne, strokovne in druge naloge v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem javnih in drugih služb ter zavodov s področja predšolskega varstva, osnovnega šolstva, kulture, športa, zdravstva in socialnega skrbstva. Pospešuje razvoj družbenih dejavnosti. Izvaja naloge, ki se nanašajo na delo z mladimi, štipendiranje, izobraževanje odraslih, zaposlovanje, zdravstveno zavarovanje in ostale naloge, ki so določene z zakoni in s statutom Občine. Pospešuje in ustvarja pogoje za razvoj podjetništva, turizma, kmetijstva, trgovine in drugih gospodarskih dejavnosti. 7. člen Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve izvaja naloge, ki se nanašajo na urejanje in rabo prostora, stavbnih zemljišč, na sprejem prostorskih izvedbenih aktov, druge zadeve v zvezi z rabo prostora. Izvaja naloge, ki se nanašajo na urejanje in vzdrževanje vodovodnih, energetskih, komunalnih in drugih objektov in naprav gospodarske infrastrukture, varstvo zraka in vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov, urejanje lokalnih in gozdnih cest in poti ter opravljanje pokopališke in pogrebne službe. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na ustanavljanje in izvajanje gospodarskih lokalnih javnih služb in koncesije. Zagotavlja in organizira redarsko službo in lokalne komunalne inšpekcije ter opravlja nadzor nad javnimi prireditvami. 8. člen Občinska uprava izvršuje tudi druge naloge iz občinske pristojnosti, ki bodo z morebitnimi spremembami zakonov prenesene v pristojnost Občine. Občinska uprava lahko po sklepu župana na podlagi dogovora opravlja posamezne naloge za druge občine, za javne zavode in podjetja. Posamezne upravne naloge Občine se lahko v skladu z dogovorom izvajajo v Upravni enoti ali v drugem organu oziroma organiza ciji. Občinska uprava lahko izvaja po pooblastilu in proti plačilu naloge iz pristojnosti države (prenesene pristojnosti). 9. člen Za izvedbo nalog, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje delavcev različnih strok, oziroma delavcev iz različnih področij dela in notranjih organizacijskih enot, se lahko oblikujejo komisije za posamezna področja dela. Komisije s sklepom ustanovi in imenuje župan. III. VODENJE ODDELKOV IN SLUŽB TER POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI 10. člen Občinsko upravo vodi župan. Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev Občinske ga sveta odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi občinski tajnik, ki ga na predlog župana imenuje Občinski svet in opravlja funkcijo profesionalno. Župan lahko pooblasti občinskega tajnika za podpisovanje določenih aktov. Župan lahko za podpisovanje določenih aktov pooblasti tudi vodje oddelkov in vodje služb. 11. člen Občinski tajnik neposredno vodi in usmerja delo v Oddelku za splošne zadeve. 12. člen Oddelek za družbene dejavnosti in Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve vodita vodji oddelkov, ki ju imenuje župan. Službe vodijo vodje služb, ki jih na predlog občinskega tajnika in vodij oddelkov imenuje«upan. Vsi imenovani delavci imajo status višjih upravnih delavcev. 13. člen Vodje oddelkov neposredno organizirajo, usklajujejo in vodijo delo oddelkov, skrbijo za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporejajo delo, skrbijo za delovno disciplino, organizirajo ustrezne oblike sodelovanja z drugimi oddelki in službami, neposredno sodelujejo pri opravljanju zahtevnih del in nalog s svojega področja. Vodje služb vodijo službe po navodilih vodij oddelkov oz. občinskega tajnika in so za svoje delo in delo službe, ki jo vodijo, neposredno odgovorni vodjem oddelkov oz. občinskemu tajniku. Vodje služb opravljajo naloge, ki zahtejo strokovnost, samostojnost pri delu in poznavanje problematike, vodijo pripravo odlokov in drugih predpisov, analiz, informacij ter drugih gradiv. 14. člen Občinski tajnik in vodje oddelkov so za delo s svojega delovnega področja neposredno odgovorni županu. 15. člen Razvrstitev in število delovnih mest je določeno s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan. 16. člen O imenovanjih višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev ter o sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu občinski tajnik. 17. člen Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravi čeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, načrtom delovnih mest in s pravilnikom o nagrajevanju določi župan. Glede uveljavljanja pravic in odgovornosti delavcev, zaposlenih v Občinski upravi, ki niso urejene v tem odloku, se smiselno uporabljajo določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. 18. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata Občinski svet in župan. 19. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po Zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zako- 20. člen Občinski tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o postopkih ter zagotovi vodenje evidenc o upravnih stvareh v skladu s predpisi. 21. člen O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji Občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. Posamične akte o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti izdaja občinski tajnik oziroma pooblaščeni delavci Občinske uprave, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za odločanje v upravnih stvareh. O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča župan. O izločitvi občinskega tajnika odloča župan. O izločitvi pooblaščene osebe na prvi stopnji odloča občinski tajnik, na drugi stopnji pa župan. 22. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja Občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi. 23. člen Delo Občinske uprave je javno. O delu Občinske uprave obveščajo javnost župan in občinski tajnik ter druge pooblaščene osebe. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu. OBČINA VRHNIKA OBČINSKI SVET Številka: 1 l/l-ODL-031-95 Datum: 28/9-1995 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB OBRAZLOŽITEV ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELAVNO PODROČJE OBČINSKE UPRAVE VRHNIKA Občinski svet je na svoji seji dne 29/6-1995 obrav«* val Osnutek odloka o organizaciji in delovnem pod"*' ju občinske uprave in ga posredoval v javno obravna^ do 10.9.1995. Župana je s sklepom tudi zadolžil, da"f ganizacijo in delovno področje Občinske uprave obW' nava Kolegij župana. Na seji so bile posredovane i* slednje pripombe: Novljan Igor: 1. Spremeniti je potrebno formulacijo 2. V 3. členu* v zadnjem odstavku doda »in občinskega sveta« 3.1 členu, - 2. odstavek: pri službi za urejanje prostora ni on* njenega sklada stavbnih zemljišč, čeprav še ved«* obstaja - 3. odstavek, Služba za komunalne zadeve »opravi1 zadeve., opravlja se nadomesti z besedo »skrbi za« 4. V 8. členu - 1. odstavek: »Občinska uprava lahko na pO' gi.....« se doda »sklepa župana in« dogovora.. - določila 3. odstavka opisuje Poslovnik o delu obči"' skega sveta - v zadnjem odstavku »občinska uprava lahko opi lja... se nadomesti »izvaja« 5. V 9. členu se besedilo »občinska uprava izvaja po* tiko občinskega sveta..« nadomesti »občinska upra1* izvaja delo, ki ga določi občinski svet« 6. V 14. členu se v predzadnji vrstici...«neposredo11 sodeluje pri opravljanju najzahtevnejših del in nalof3s svojega področja« črta »najzahtevnejših« 7. 22. člen navaja, da lahko na prvi stopnji odloča)" uradne osebe, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo"1 opravljen preizkus strokovne usposobljenosti li je I lahko v praksi uspešno izvedeno? dr. Rus Primož: Ni>'. strani osnutka odloka se pri vseh uporabljenih besedah »občinska uprava opravlja« nadomesti z beseda«" »občinska uprava izvaja ali izvršuje«. Beuermann R'c' hard in Novljan Igor: 23. člen - potrebno je upošteva" statut in predvideti stopnjo s pritožbami oz. .prav«6 osnove. Pri pripravi predloga odloka so bile smiseln" upoštevane pripombe Novaljan Igorja v celoti, raze" pripomba pod točko 3. glede sklada stavbnih zemljišč - sklad posebej I omenjen, so pa v okviru Oddelka za urejanje prostora'" komunalne zadeve opredeljene tudi naloge, ki se nanašajo na urejanje in rabo stavbnih zemljišč. Upoštevan«; so bile tudi pripombe dr. Rus Primoža in Novljan Igorja glede izrazoslovja v odloku (opravlja -izvaja, izvršuje)* Preverjene so bile določbe členov, ki urejajo postopek' upravnih stvareh in postopek s pritožbo in so določb« predloga odloka v členih od 19. do 22. usklajene s 101; členom Statuta občine in 67. členom Zakona o lokalni samoupravi. Pri pripravi predloga odloka pa so bil'; upoštevane še naslednji predlogi Občinske uprave: . j V 4. členu je dodan nov 3. odstavek, kjer je predvl3e' na možnost oblikovanja služb v okviru notranjih orgij nizacijskih enot, v 5., 6. in 7. členu paje opuščeno taksativno naštevanje služb. Prvotno besedilo 9. člena se črti v celoti ih so določbe tega člena zajete v 18. členu. Dodl se nov 9. člen, s katerim se predvidi možnost, da se A izvedbo nalog, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanj' delavcev različnih strok oziroma delavcev iz različnilj področij dela, ustanovi komisija (npr. komisija za km? tijstvo, za varnost v prometu), kar je usklajeno z 58. členom Statuta. V 17. členu se doda nov 2. odstavek in sicer: »Glede [ uveljavljanja pravic in odgovornosti delavcev, zaposlenih v občinski upravi, ki niso urejene v tem odloku, s' smiselno uporabljajo določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v javni!1 zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti.« Črta se 27. člen osnutka, ker so ta določila zajeta v II členu Statuta. Med javno obravnavo ni bilo posredovanih dodatnih predlogov in pripomb. ŽUPAl^ Vinko TOMŠIČ Rim Stara cesta servi S C anón T, VRHNIKA Pooblaščeni dealer in servis generalnega zastopnika za Slovenijo Avtotehne Ugodna ponudba celotnega prodajnega programa Canon FOTOKOPIRNI STROJI (33ffl©0Q TRSFAKSI 3U33U J£T TISKALNIKI (2^®00 LASERSKI TISKALNIKI A__ MIKROFILMSKA OPRSMA Telefon:754-292, fax:752-212, mbt.:0609-614-102, mbt.:0609-618-874 5§njiMBER 1995 NAŠ ČASOPIS 19 Kako smo končali staro in pričeli novo šolsko leto Konec šolskega leta je prav za vse otroke vesel dogodek. Iz grl premnogih otrok se utrga vesel: "Hura!«. V Podlipi, kjer so se šolska vrata zaprla že sedmič, pa ni čisto tako. Otroci se sicer veselijo Počitnic, ki pa se zanje začnejo s podaljškom«, imenovanim POČITNIŠKE AKTIVNOSTI. Teden ali štirinajst veselih dni zanje Pripravimo učiteljice iz Podlipe in $9 namreč s Šolo v naravi v Strunja-nu. Že šesto leto zapored nam je IUV Vrhnika omogočila, da smo v njenih domovih (Strunjan ali Beli Križ) pripravili poletno Šolo v naravi. Tako otroci kraj že dobro poznajo in so se počutili kot doma. To je tudi eden od vzrokov, da so bili vsi ves čas zdravi. Pomagale so nam štiri študentke pedagoških usmeritev (vse so e se ne veste — spričevala v obliki pice so delili pri Vrtnarju v Podlipi! Prostovoljci. To je čas plavanja, •z'etov, pohodov, nabiranja borovnic, ribarjenja, jahanja, slikanja..., predvsem pa čas pesmi in 'gre. V naši šoli nimamo spričeval z ocenami od ena do pet. Zato skušamo zadnji dan pouka napraviti Prijetnejši, poseben. Letos je za {ak prijeten zaključek poskrbela že tri ali štiri leta tudi naše prostovoljke), kar je tudi v veliki meri pripomoglo k dobremu počutju naših otrok. Vsi otroci so zelo napredovali v plavanju, ni pa manjkalo tudi drugih aktivnosti: — praznovali smo rojstni dan — odšli smo na pohod z baterijami iz Strunjana v Portorož skozi predor, kar je bilo posebno doži- ^olga pot Sp|on „¡ naporna, saj ima vsak od nas svojo varno dlan. ^ura, uspelo mi je! družina JURCA iz Podlipe: pohabili so nas na pico in sladoled. 'udi hladno in deževno vreme narn ni moglo pokvariti veselega razpoloženja. Saj povabilo na kosilo ' ne?t je tudi svojevrsten izkaz, mar : Ne samo konec, tudi pričetek šolskega leta je bil za našo šolo nekoliko drugačen. Pričeli smo ga vetje — v vožnji s Subakvatikom smo občudovali morsko dno — poslušali smo koncert pihalnega orkestra na Tartinijevem trgu — udeležili smo se nedeljske maše v piranski Stolnici in bili povabljeni tudi v župniščeFL — S spremljevalko tekmovanje sploh ni problem! večere smo popestrili s pesmijo ob kitari — preskus znanja v plavanju in podelitev diplom je bilo posebno doživetje. Oboje so zelo domiselno oblikovala mlada, ustvarjalna dekleta, ki so poskrbela tudi za prijetno vzdušje ob podelitvi. K dobremu počutju in vzdušju pa so nedvomno prispevali tudi delavci v Strunjanu z gospodom Mirom Posavcem na čelu, ki nas je v teh letih dobro spoznal in ima za potrebe naših otrok velik posluh. Prav vsem iskrena HVALA! Anica Žilavec, učiteljica v DU Podlipa 10. likovna razstava v vojašnici Ivana Cankarja V vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu je bila po svečani prisegi mladih vojakov v petek, 15. septembra, otvoritev razstave slikarke Jožice Serafín. Tako so vojašnica in starešine v njej še enkrat dokazali, da ne urijo samo vojake, ampak da skrbijo tudi za zanimive kulturne dogodke, ki mlade vojake popeljejo v svet umetnosti in kulturnega izobraževanja. Slikarko, 62-letno Jožico Serafín, je predstavila akademska slikarka in mentorica skupine ARTI Mara Kraljeva, razstavo paje odprl poveljnik vojašnice na Raskovcu Bojan Končan. Jožica Serafín je svojo slikarsko pot pričela šele v okviru svojega tretjega življenjskega obdobja pri profesorju Izidorju Urbanči-ču in kasneje pri Simonu Sovretu. Pridružila se je skupini ARTI, ki povezuje slikarje njene dobe. Njena številna dela kažejo na izredno ustvarjalno moč in plo-dovitost umetnice. Udeležila seje že številnih extempori in skupinskih razstav. Tako je imela že 24 samostojnih razstav v Sloveniji, dvakrat v Avstriji in enkrat v Švici. Razstavljene slike v klubskem prostoru vojašnice kažejo njen realistični pogled na svet okoli nje ter na prelepo slovensko deželo. V številnih portretih prikazuje svoje najbližje in prijatelje, katerim najbolj zaupa. Iz slik je razvidno, da jo slikarstvo nenehno vleče k slikarskemu stojalu, ženejo velika notranja sla po upodabljanju narave, ljudi, cvetja, kar naj bi bil zgled mladim prihajajočim umetnikom. S. S. Slikarka Jožica Serafín in poveljnik vojašnice Ivana Cankarja Bojan Končan tik pred odprtjem razstave. Razstava obrtništva uradna napoved pričetka tekmovanja v plavanju v Gonarsu Tudi letos je prispelo iz prijateljskega mesta Gonars na Vrhniko prijazno vabilo za razstavo obrtništva v Gonarsu. Razstavo obrtništva z naslovom PROGETTO GONARS VIVO (PROJEKT ŽIVI GONARS) je priredilo gospodarsko interesno združenje z enakim imenom, ki združuje različne obrtnike s področja storitvenih dejavnosti in drugega malega gospodarstva. Ob tem moramo posebej poudariti, da pomaga pripravljati razstavo obrtništva, kije bila letos pripravljena že drugo leto, tudi občina Gonars, ki se še kako zaveda svoje vloge pri vzpodbujanju zasebne pobude. Občina Gonars in njegova okolica sta bili namreč v preteklosti znani predvsem po svoji kmetijski dejavnosti in izdelovanju copat iz usnja in blaga. Z razstavo obrtništva želijo spodbuditi razvoj tudi v manjših krajih. Odprtja letošnje razstave obrtništva v Gonarsu smo se v četrtek, 24. avgusta, udeležili: g. Angelo Penko z Obrtne zbornice Vrhnika, ga. Emanuela Molek, ki se že skoraj celo desetletje ob različnih srečanjih trudi kot uradna prevajalka, in spodaj podpisani. Letošnjo razstavo obrtništva, kije bila po številu razstavljalcev precej večja od lanske, saj se je na njej predstavilo kar 80 (lani pa 50) razstavljalcev, ki so predstavljali številna italijanska in tuja podjetja, je ob najvišjih predstavnikih dežele Furlanije — Julijske Krajine odprla ga. županja Elisetta Mo-retti. Po občinskih volitvah letos spomladi jc nasledila prejšnjega g. župana Guida Doriga. Prenesli smo ji pozdrave vrhniškega župana g._Vinka Tomšiča, ki se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti odprtja razstave obrtništva. Ob tej priložnosti smo jo v njegovem imenu povabili naj v kratkem obišče Občino Vrhnika. Lani so se na sejmu predstavili tudi slovenski obrtniki iz vrhniške in no-vogoriške občine. Ob tem se mi ponuja misel o neizkoriščeni priložnosti vrhniških obrtnikov, ki se letos niso predstavili na razstavi obrtništva. Pre- pričan sem, da se bodo uresničila prizadevanja g. župana Vinka Tomšiča in se bo kmalu tudi nam ponudila priložnost, da bomo organizirali podobno razstavo obrtništva tudi pri nas na Vrhniki. Letos so se povabilu domačinov prijazno odzvali gostje iz prijateljskega mesta Reka v sosednji Republiki Hrvaški, ki so s pomočjo multivizije in prospektov predstavili turistične možnosti Primorsko — Goranske župnije. V pogovoru po uradnem odprtju razstave je njihov župan g. Slavko Linič izrazil željo po navezavi gospodarskega in kulturnega sodelovanja tudi z Občino Vrhnika. Predstavniki gonarškega gospodarskega interesnega združenja Progetto Gonars vivo so nas ob koncu srečanja zaprosili tudi za slovensko zastavo, ki jo bodo postavili v prostore svojega združenja. Preden smo se v poznih nočnih urah odpravili proti domu, smo se ustavili tudi na gonarškem pokopališču, kjer smo si ogledali grobnico in spomenik žrtvam fašističnega nasilja, ki gaje izdelal Miodrag Zivkovič. Na poljih v bližini Gonarsa je bilo namreč v letih 1941 do 1943 koncentracijsko taborišče, kjer so ugasnila premnoga življenja zavednih ljudi iz Republike Slovenije in sosednje Republike Hrvaške. Tako je tamkajšnji prostor neizpodbiten pomnik zgodovinske resnice. V prihodnosti naj bi na pobudo Občine Vrhnika ob spomeniku stal tudi lesen križ, ki bi na simboličen način opozarjal na trpljenje in vero umrlih. Leta 1994 jc v italijanskem jeziku izšla knjiga OLTRE IL FILO(ZA ŽICO)avto-rice Nadje Pahor Verri, kije na osnovi podatkov, pričevanj in dokumentov opisala občutke človekoljubja, zunaj vsake namenske drugačnosti. V njeni knjigi izstopata tudi pogum in veličina usodno zaznamovanih ljudi izjemnega obdobja tega nemirnega sveta. V kratkem bo knjigo v slovenskem jeziku izdala tudi Občina Vrhnika in jo toplo priporočam v branje. Štefan Sklcdar PREJELI SMO Praznovanje 120. obletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja Med različnimi razmišljanji, kijih prejemamo v uredništvu, smo te dni prejeli tudi razmišljanje g. Štefana Sklcdarja o tem, kako naj bi Vrhnika organizirala proslavljanje visokega Cankarjevega rojstnega dneva. Razmišljanje je nastalo na osebno pobudo, pomeni pa morda koristno napotilo za to, kaj vse bi se dalo narediti. O proslavljanju se bodo na Vrhniki sicer šele začeli pogovarjati v naslednjem mesecu, smo zvedeli. »Pošto Slovenije bomo zaprosili za izdajo spominskega pisemskega kompleta: ovojnice, papirja, vabil, spominskega žiga ali pečata. Izdali bomo tudi spominsko značko. Pri tiskarju g. Maliju iz Logatca bomo ponatisnili knjižico Cankarjeva rodbina. Pregledali in obnovili bomo Cankarjeva obeležja na Vrhniki. Na prvotno mesto bomo vrnili tista, ki manjkajo: na zidu hotela Mantova, kjer je živela Cankarjeva družina po požaru 27.7.1879 do januarja 1879 (odtrgal jo je vinjen gost, hranimo jo v shrambi ZKO) in na zidu hiše Jakoba Slave. Pri lipi 2, kjer je v letih 1877 do 1878 Cankarjev oče prodajal vrhniškemu trgovcu Karlu Maverju konfekcijsko blago (sneli so jo zaradi obnove fasade). Obnovili bomo spomenik Cankarjeve matere na vrhniškem pokopališču in Cankarjev spomenik v središču mesta. Kot nadaljevanje lanskoletne razstave na temo Vrhniški spominek bomo izdelali Cankarjeve brke — knjižno kazalko v dveh izvedbah: dražji iz usnja in cenejši iz papirja. Izdali bomo tudi izbrane Cankarjeve črtice v miniaturni zgibanki. S pomočjo gospoda Marjana Koširja, ki skrbi za delovanje vrhniškega kina, in v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem, Televizijo Slovenija ter Avdiovizualnim centrom SAZU, ki ga vodi g. Naško Križnar, bomo pripravili projekcijo arhivskih dokumentarnih filmov ter morebitne video posnetke načina življenja in ljudske kulture z vrhniškega območja. V sodelovanju z vrhniško OŠ bomo v okviru turističnega krožka usposobili čimveč mladih vodnikov, ki bodo sposobni prikazati vrhniške znamenitosti svojim sošolcem doma in iz drugih krajev Slovenije. Vse slovenske osnovnošolce bomo (s turističnim informatorjem ali prospektom oz. zloženko) povabili, naj ob 120-letnici Cankarjevega rojstva obiščejo Vrhniko. Organizirali bomo vseslovenski kviz, literarni in likovni natečaj s pomočjo likovnega pedagoga Dušana Muca in akademske kiparke Alenke Vidergar (poleg ali v okviru Cankarjeve bralne značke in Petkovškove kolonije) o poznavanju Cankarjevih del, ki opisujejo njegovo rojstno mesto. Pod pokroviteljstvom g. župana Vinka Tomšiča bomo vse leto pripravljali Cankarjeve večere — kulturno družabna srečanja, ki bodo potekala v zgradbah z bogato zgodovino, stalno na enem mestu, npr. Salon IUV, Stara pošta ali na različnih mestih, npr. v znanih vrhniških gostilnah, npr. Pri Kranjcu, Pri Oblaku,... Vsak večer bi v goste povabili kot voditelja pogovora znanega strokovnjaka, ki je raziskoval Cankarjeve sopotnike na literarnem (Dragotin Kette, Oton Zupančič, Josip Murn), slikarskem (Matej Strnen, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama), glasbenem idr. področju. Organizirati je treba civilno iniciativo, da bi s pomočjo neposrednega nagovarjanja — ozaveščanja domačinov in okoličanov ter druge ciljne javnosti s pomočjo okroglih miz, časopisnih člankov, radijskih in televizijskih prispevkov krepili zavest ljudi, da Vrhnika potrebuje hotel. V ta namen je treba organizirati prireditve pred hotelom Mantova in odpreti žiro račun za podjetja in posameznike, ki so pripravljeni podpreti take prireditve. Ža razvoj turizma se mora truditi večina ljudi v mestu. Ob 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja je bil odprt dograjen in obnovljen gostinski objekt v Močilniku. Pod vodstvom g. župana Vinka Tomšiča je treba ob 120-letnici rojstva pisatelja Ivana cankarja pripraviti novo celostno podobo občine Vrhnika. K sodelovanju je zaradi znižanja stroškov treba povabiti absolvente Likovne akademije — smer oblikovanje in sicer z Vrhnike ali tudi iz drugih krajev. Podobno je lani ravnala občina Radovljica, ki letos praznuje 200-letnico smrti pisatelja Antona Tomaža Linharta, 500-letnico podelitve mestnih pravic in 700-letnico ustanovitve župnije. Za boljšo povezanost Vrhnike z drugimi slovenskimi mesti in še posebno mestom Ljubljana in novonastalimi sosednjimi občinami, kijih obsega Naš časopis: Brezovica, Borovnica, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, se je treba vključiti v Turistično informacijski sistem Slovenije — TISS in pridobiti za Vrhniko programski produkt RAc. t.i. — Ministrstvo za gospodarske dejavnosti —» turizem (g. Stane Bizijak), ki je nujno potreben za delovanje Turistično informacijskega centra — TIC na Vrhniki. V okviru občin, ki jih zajema Naš časopis, je treba pripraviti vsebinski in finančni program za izdajo mesečne programske knjižice o vseh prireditvah (kulturnih, turističnih, športnih...), ki jih organizirajo posamezne občine, zavodi, društva, klubi... in tako še bolj povezati kraje in ljudi, ki živijo na širšem območju Ljubljanskega barja. Vsako slovensko mesto je prepoznavno po svojih prireditvah, ki se navadno združujejo v festival. Vrhnika je pred leti organizirala povezane kulturne prireditve pod naslovom Bistriški dnevi. Zato je potrebno da bi v poletnih mesecih nadaljevali s prirejanjem festivala v Bistri ali na Vrhniki. V poletnih mesecih se Vrhnika lahko glede na interes Občine Vrhnika vključi v enega ali več (odvisno od vsebinskega interesa in finančnih možnosti) festivalov, ki trenutno potekajo v Sloveniji: Okarina etno festival (ga. Nataša Grom in G. Roman Ravnic — Glasbena mladina Slovenije), Festival Lcnt Maribor (g. Bruno RAvnikar in g. Vladimir Rukavina), Imago Sloveniae — Podoba Slovenije (g. Primož Lorenz), Idriart (g. Miha Pogačnik)... V Sloveniji je bilo po drugi svetovni vojni nasilno prekinjeno delovanje fondacij (zakladnic), ki so bile organizirane zaradi pospeševanja različnih področij delovanja: socialno, izobraževalno kulturno... V samostojni državi Sloveniji so fondacije ponovno zaživele. Prva je bila ustanovljena Fondacija Antona Trstcnjaka, ki podeljuje štipendije nadarjenim mladim ljudem iz Prlckije. V dogovoru z g. županom Vinkom Tomšičem je treba v občini Vrhnika pripraviti vsebinski in finančni program za ustanovitev Cankarjeve fondacije ob 120-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Za pomoč bi morali zaprositi specialistko za področje fondacij v Sloveniji go. Verico Trstcnjak —Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Urediti je treba kolesarnico za kolesa, ki jih občani sedaj pri-slanjajo ob ograjo spomenika in ob bližnje varovano drevo.« Štefan Skledar ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1995 — 1996 ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1995 — 1996 ZAČETEK ŠOLSi Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki Tudi za učence in učitelje osnovne šole Ivana Cankarja je bil pri-četek šole v ponedeljek, 4. septembra ob 8. uri za predmetno stopnjo. V tako imenovani »stari« šoli, kjer je razredna stopnja, pa so do-poldanci pričeli ravno tako ob 8. uri, popoldanci pa ob 13. uri. Na predmetni stopnji je 650 učencev v 24 oddelkih (7 je 5. razredov, 6 je 6. razredov, 5 je 7. razredov in 6 je 8. razredov). V šolo s prilagojenim programom hodi 49 učencev, ki so v 6 oddelkih. z lepimi besedami pozdravila in popeljala pomočnica ravnatelja Marina Mohar-Blatnik. Nato pa sta nastopila znana TV junaka psiček Taček in Marko, ki sta tudi prišla v prvi razred, seveda z radovednimi vprašanji psička »RADOVEDNEGA TAČKA«. Za pevski krožek pa je poskrbel nekoliko starejši učenec Janko Marinčič iz Verda. Po zanimivem sprejemu so vsi skupaj v spremstvu policista odšli v šolo ter v svoje nove razrede. Naslednje dni je nato pouk nemoteno potekal. Za prvošolčke in Prvošolčki osnovne šole Ivana Cankarja so v mali dvorani Cankarjevega doma z zanimanjem spremljali RADOVEDNEGA TAČKA in MARKA, ki sta tudi prišla v prvi razred. Poleg teh učencev pa je v Podli-pi še ena skupina v varstveno delovnem centru ter 2. oddelka otrok na delovnem usposabljanju. V razredno stopnjo pa hodi 597 učencev in sicer 149 učencev v prvi razred (6 oddelkov), 144 učencev v drugi razred (6 oddelkov), 169 učencev v 3. razred (7 oddelkov) in 133 učencev v 4. razred (5 oddelkov). Največ pozornosti je bilo namenjeno letošnjim 149-tim prvo-šolčkom, ki so prvič prestopili hram učenosti. Zanje bil pripravljen svečani sprejem v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer so bili skupno s starši in svojimi novimi učiteljicami. V novi svet šole jih je učence drugih razredov so bili prvi trije tedni bolj posvečeni prometni varnosti ter varni poti v šolo. Za to so poskrbeli vrhniški policisti, ki so vse razrede popeljali po Vrhniki ter jim praktično prikazovali vse nevarne poti in pasti, ki jih čakajo na poti v šolo in iz šole. Vodstvo šole, odbor za prometno varnost in policisti pa so skupno poskrbeli za zavarovanje vseh cestnih prehodov na Tržaški cesti. Tako redarji — študentje kot vrhniški policisti so več ur, skoraj štiriindvajset dni preživeli na prehodih za pešce ter tako varno usmerjali promet, kije bil prve dni septembra zares velik in gost. S. S. Prvo prometno učno uro so učenci vseh prvih razredov opravili s pomočjo policistov na vrhniških ulicah. Star papir prinesel sintesajzer in kasetofon Ena izmed dolgoletnih uspešnih akcij osnovne šole Ivana Cankarja je tudi zbiranje starega papirja. V šolskem letu 1994/95 so učenci vseh razredov zbrali največ papirja v Sloveniji, in sicer 82960 kg. Drugo mesto, po količini zbranega papirja pa je zasedla osnovna šola Brezovica. Za uspešno zbiranje papirja je Papir servis iz Ljubljane učencem osnovne šole na Vrhniki podaril sintesajzer in kasetofon. Akcijo zbiranja papirja je vodstvo osnovne šole planiralo tudi za šolsko leto 1995/96, ko računajo, da bodo zbrali po podatkih od leta 1982 naprej že 1 milijonti kilogram papirja. Do sedaj so zbrali že 918103 kg, tako do 1 milijona manjka še 81.897 kg. Vodstvo šole je tudi obljubilo, da bo tisti učenec, ki bo prinesel milijonti kilogram papirja, nagrajen. Za resnično uspešne vsakoletne akcije zbiranja papirja pa so zaslužni tako učenci, kot učitelji in starši. S. S. Osnovna šola Log-Dragomer Prvošolčki v prvih vrstah so veselo poslušali animatorja Stena in Grega, starši pa nekoliko resneje razmišljali o prvih šolskih dneh V šolskem letu 1995/96 smo na naši šoli všolali 61 učencev prvega razreda. Učenci so v štirih oddelkih, in sicer 2 na centralni šoli ter po 1 oddelek v Bevkah in na Drenovem Griču. Da bi bil prvi šolski dan za vse drugačen, takšen, ki bi se ga učenci še posebej radi spominjali, smo povabili v našo sredino dva kulturna animatorja, Stena in Grega. Morda ju kakšni učenci poznajo iz priljubljene oddaje za otroke na MMTV. Po obrazih prvošolcev sodeč, sta jih navdušila, saj so bili vsi sproščeni, veseli, zadovoljni. Pravzaprav želimo vsem »prvčkom« čim več prijetnih, ustvarjalnih dni skozi ves čas šolanja. In koliko je v šolskem letu 1995/96 drugih učencev na naši šoli? Vseh skupaj, s podružnicami vred, je všolanih 453 učencev. V večini se vsi, tako učenci kot učitelji, vozimo iz najrazličnejših smeri, ampak tega smo že navajeni. Na podružnični enoti v Bevkah imamo 3 oddelke od 1. do 4. razreda, na enoti na Drenovem Griču pa tri oddelke od 1. do 4. razreda ter 2 skupini podaljšanega bivanja. Na centralni šoli imamo ob 18-ih rednih oddelkih od 1. do 8. razreda še 3 skupine podaljšanega bivanja. Vsi skupaj, učenci in delavci smo delavni, ustvarjalni, kar je razvidno iz celotne vsebine dela naše šole. Pridite kdaj k nam in se prepričajte o vsem, obenem pa si boste lahko še ogledali zanimivo zbirko predmetov, najdenih na dnu reke Ljubljanice na predelu od Vrhnike do Podpeči. V skrbstvo nam jo je zaupal ljubiteljski arheolog, gospod Miro Potočnik. Karolina Keglevič OSNOVNA ŠOLA LOG — DRAGOMER Naša letna šola v naravi 4.9.-10.9.1995 Dve generaciji učencev, lanski tretješolci in četrtošolci so letos z nestrpnostjo pričakali začetek šolskega leta, kije bil zanje drugačen kot za druge učence. Prvi teden pouka so preživeli v šoli v naravi, v počitniškem naselju Zatišje v Savudriji. Deževen in hladen dan pred odhodom nam je prinesel kar precej skrbi, celo strahu, kako v takem vremenu čimbolj pestro preživeti teden dni. A v ponedeljek dopoldne je posijalo sonce in vse dni nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Odlični in dobri plavalci so izpopolnili tehniko plavanja, skupina potapljačev se je teden dni učila veščin potapljanja in neplavalci so bili veseli prvih samostojnih zamahov v vodi. Pri pouku pa so učenci nabirali in spoznavali školjke, spoznavali obmorsko rastlinje, plimo, oseko in še marsikaj zanimivega. Večere pa smo zapolnili z različnimi interesnimi dejavnostmi, učenci so sestavljali himno Zatišja, seveda tudi na tako težko pričakovani ples nismo pozabili. Srečni in zadovoljni, upam da vsi, smo se v nedeljo vrnili domov. Na koncu bi se rada zahvalila vsem vaditeljem in razrednikom, pa tudi obema zdravnikoma, za požrtvovalno delo z otroki in za prijetno vzdušje, ki so ga znali ustvariti tako med otroci, kot med sodelavci. Mihaela Meze pedagoški vodja SN Šola v naravi 4. 9. 1995 smo odpotovali z avtobusom v Zatišje, kjer se je za nas, učence, začela šola v naravi. Pot je potekala mimo slovenskega primorja, že je bila carina in prečkali smo mejo. Hitro smo prispeli v Zatišje. Namestili smo se po hišicah in začeli smo se ozirati po lepem morju. Moja največja želja je bila, da bi se naučil plavati. To mi je tudi uspelo. Spoznavali smo tudi lepo okolico, rastline, živali, podnebje, morje in še mnogo zanimivih stvari. Bili smo zaposleni od jutra do večera. Teden nam je skoraj prehitro minil. Že je bila nedelja in odpravili smo se polni lepih spominov proti domu. In glej, tudi mene so težko čakali doma. Igor Dolenc, 4. a HIMNA ZATIŠJA (po melodiji Regiment po cesti gre) V ponedeljek smo prišli, vsi veseli smo bili. V Zatišju je lepo, tam je hišic skoraj sto, tam je hišic, hišic skoraj sto. Smo se hitro namestili in se v vrste razdelili. V Zatišje smo prišli, da v šolo ne bi šli, da v šolo, šolo, ne bi šli. Pa nam tudi ta ni ušla, saj je skoraj kot doma, trilili, tralala, trilili, tralala, saj je skoraj, skoraj kot doma. Pa se tudi kopamo in po plaži skačemo, vsak ima vaditelja, ki nas dobro spremljat zna, ki nas dobro, dobro spremljat zna. Čas pa nam tako beži, kot da bi na luno šli, pa ne moremo več tja, saj bomo že prej doma, saj bomo, bomo že prej doma. Katarina Logar in 4. Moja šola v naravi Bili smo v Savudriji. Tam je naša šola v naravi. Naselje, I smo stanovali, se imenuje je«. Vsak dan smo s svojim uB Ijem za plavanje odšli na plažo, h smo se kopali. Vadili smo p's* plavanje, kravi in hrbtni kravi f: praviti smo se morali na tekmo'11 nje za delfinčke. Vendar nismo samo plavali /»' igrali. Imeli smo tudi pouk. W smo se o Savudriji, o morju in o& okolici. Po večerji smo imeli ro& dejavnosti. Imeli smo Interesne* javnosti, športne igre, ples,... Zadnji večer je moral vsak rt1 red zapeti svojo himno. Komisiji! s točkami ocenila vsako pe$ (himno). Pesem (himna), ki jedo* la največ točk, je dobila nagrado' Savudriji je bilo lepo in upam, do"1 vsem, ki bodo prišli za nami, enO^ lepo kot je bilo nam. Urša Perpar, *\ Kulturno-prlredltveni cent6 In okrepčevalnica Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica V osnovni šoli Borovnica je vseh učencev 410 v 17. razredih. Učenk je 212, učencev pa 198. Od tega jih je v dveh prvih razredih 45 učencev. Za prvošolčke je bil sprejem pripravljen v večnamenski dvorani. Pred vhodom so obe razredničarki in ravnateljica vsakemu učencu izročile rumeno rutico. Nato so se skupno s starši napotili v dv" rano, kjer jih je pozdravila ravn* teljica, policist pa je orisal pr" metno varnost in varno pot v šol" Obe razredničarki pa sta ob koH' cu kratkega programa svoje uče"' ce odpeljali v razreda, kjer bod( vsrkavali učenost. SJ Prve informacije je staršem in prvošolčkom posredovala ravnateljic' osnovne šole. Dragi malošolčki! Počitnice so minile in za mnoge šolarje v naših štirih občinah se je začelo novo šolsko leto. Tudi vi, dragi malošolčki, boste kmalu stopili skozi vrata svoje male šole. V njej se boste z igro, pesmijo in resnim delom pripravljali na vstop v prvi razred prihodnje leto. Ves čas bodo z vami prijazne učiteljice, ki vam bodo rade pomagale in si ogledale vaše izdelke. Tistih ocen v redovalnici pa se nikar ne bojte. Naj vas občutek, da čas počasi mineva, nikar ne preslepi, ker v resnici mineva zelo hitro. To leto, ki je še pred vami, izkoristite do zadnjega trenutka. Delajte vse tiste stvari, ki so vam najbolj pri srcu. In ko bo prišel tudi za vas tisti prvi šolski dan, z rutko okoli vratu in torbo na ramenih, veseli zakorakajte novim dogodivščinam naproti ter nikar ne pozabite postati pridni šolarji. Nataša Medvešček I 1995 - 1996 ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1995 - 1996_ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1995 - 1996 Starši morajo biti za zgled v prometu Prva dva tedna novega šolskega ya sta za nami. Vsako leto v teh dneh posvečamo poseben poudarek vornosti otrok v prometu. S prometno policijo, Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu "| z občino načrtujemo skupno ak-aJo. Ko pa ti dnevi minejo, skrb za varnost otrok nekako upade in Promet mimo šol se vrne v stare tirnice. Na srečo pa ni povsod tako. Na OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici Pfometni varnosti posvečamo skrb vse leto. Zavedamo se, da učenec, ¥. "Pogrne« npr. pri fiziki ali kemi-''• lahko naredi popravni izpit, pri osreči na cesti pa pogosto ni popravnega izpila. Zato naše delo na Področju prometne varnosti teče ^Prekinjeno skozi vse šolsko leto BI za učence vseh razredov. Program obsega naslednje: uvod-"e ure prometne varnosti za učence Prvošolčke, kijih opravljajo policisti PP Vrhnike, nadalje sprehode P° prometnih površinah zaradi opozarjanja na nevarne točke na Cesti in opazovanja prometih situa-c'j ter razgovore o različnih prometnih vsebinah. To imajo v programu učenci drugih razredov. .. Ko pridejo učenci v tretji razred, Jih čaka priprava na kolesarski iz-Pit- Najprej se učijo teoretične vsebine v razredu, nato pa opravljajo 'udi praktični del izpita na cesti. Kot dolgoletni mentor prometne Vzgoje sem že pri izpitu pozoren na vsakega, ki se izkaže v poznavanju Prometnih predpisov ali v vožnji s kolesom. Ti učenci se nato vključujejo v prometni krožek in se pripravljajo za tekmovanje z naslovom »Kaj veš o prometu«. Poudari- ti moram, da je bilo naše delo uspešno, saj so bili naši učenci že nekajkrat prvi na občinskem tekmovanju in so nato odšli na državno prvenstvo. Največ udeležencev tega tekmovanja je iz 5., 6. in 7. razreda. Kaj pa učenci osmega razreda? Tudi nanje ne pozabimo. Pripravljajo se na izpit za vožnjo s kolesom z motorjem. Zanimanje je zelo veliko, tako da Avto šola 3 D iz Ljubljane na naši šoli vsako leto opravlja izpite. No, naj bo hvale dovolj! Vsi pa na žalost vemo, da je prometna varnost v Republiki Sloveniji slaba in da sta kar dva šolska razreda mrtvih otrok vsako leto zaradi prometnih nesreč za vse nas prehud davek. Kaj storiti? Starši in drugi odrasli morajo dajati dober zgled, kajti šola ne more na tem področju storiti vsega sama, saj vemo, da je za prometno vzgojo na šolah vedno premalo sredstev. O obnašanju v prometu bi se morali v šolah vseskozi pogovarjati, saj o tej temi nikoli ni dovolj povedanega. Z načrtnim delom pa je mogoče veliko storiti. Zato naj se starši tudi o varnosti v prometu s svojimi otroki pogosto pogovarjajo, naj jim bodo v pomoč in dober zgled. Starši! Naj vaši otroci hodijo po varnih poteh v šolo in domov in se vozijo z varnimi kolesi. Tudi na kolesarske čelade ne pozabite. Prometne znake pa je treba upoštevati in ne samo poznati. Prizadevajmo si, da se bo izboljšala prometna varnost in zmanjšalo število prometnih nesreč naših otrok. To je obveznost za vse nas, učitelje, starše in še za koga. Mentor P V.Milan Batis Osnovna šola Dobrova Osnovna šola Horjul V Horjulski dolini je prvi dan šole pričelo hoditi 311 otrok, ki so v 16 razredih. Od tega sta dva razreda prvošolčkov po 18 in 19 Učencev. Prav za prvošolčke je bil Prvi dan šole zelo svečan. Skupno s starši so bili sprejeti v svojih novih razredih. Tu sta jih pričakali °be novi razredničarki. Po kratim klepetu in poimenskem spoznavanju vseh učencev so se vsi starši preselili v drug razred, kjer l'h je sprejela ravnateljica šole Majda Stevanovič. Starše je seznanila s prvimi informacijami organizacije šole, o možnostih pre- vozov, organiziranosti malice ter o varni poti v šolo. Prvošolčki in starši so bili deležni tudi pogostitve, brez obvezne tortice in soka ni šlo. Vodstvo šole je skupaj s policisti poskrbelo za varno pot v šolo, tako, da so imeli prvi razredi že prve dni uro prometne varnosti. Za kritične točke na cestah pa so poskrbeli posebni redarji — upokojenci, ki se vsako leto radi odzovejo pozivu šole, da prvih nekaj dni skrbijo za varno šolsko pot. S. S. Rekordna razstava gob v horjulski osnovni šoli Učenci osnovne šole Horjul so Pod vodstvom mentorja Branka ^rhovca tudi letos pripravili bogato razstavo gob, ki rastejo na Širšem horjulskem območju. Lan- skoletno število razstavljenih gob (215) so letos še presegli, saj je bilo to pot na ogled kar 255 različnih vrst gob, med njimi tudi nekaj takšnih, ki v skladu z najnovejšo uredbo o varovanju samoniklih gliv Slovenije veljajo za zaščitene. Sploh prvič na kaki razstavi je bila razstavljena goba Thelcphora pe-nicilata (nima še slovenskega imena), ljubitelji gob pa so si lahko ogledali tudi 35 različnih vrst golobic, vsaj dva ducata mlečnic, najpogostejše grive, navadne lončke in črtkane koške, nekaj vrst livk, čeladic in korenkov, pa seveda tudi najnevarnejše mušnice, ki so pri nas terjale še največ zastrupitev s smrtnim izzidom. B. V. Prvošolci na OŠ Brezovica Kdo se ne spominja svojega prvega šolskega dne in prve učiteljice? Vstop v šolo je ena od velikih prelomnic človekovega življenja. Tega se zavedajo zaskrbljeni starši, ki svoje malčke prvič pospremijo do hrama učenosti, in učitelji ter delavci šole, ki medse sprejmejo ta nežna, čista, iskrena srca. Zato smo se tudi pri nas na OS Brezovica in njeni podružnici v Notranjih Goricah potrudili, da bi pregnali morebitne strahove in ta trenutek proslavili čimbolj slovesno. Nadebudne očke in razburjeni srčki 51-ih cicibanov na matični in 21-ih na podružnični šoli bi vso učenost najraje pili že kar prvi dan. Pozorno so spremljali lutkovno predstavo in čustvovali z Po napornem prvem dnevu v šoli, so si prvošolčki zaslužili dobro malico. V Dobrovško osnovno šolo je prvi dan prišlo 287 vseh učencev, ki so razdeljeni v 12 oddelkov. Od tega jih je prvošolčkov 40 v dveh oddelkih. Prav štiridesetim novim učencem pa so pripravili poseben sprejem, da bi jim prvi dan šole ostal v nepozabnem spominu. Učenci višjih razredov so pripravili zanimivo lutkovno igrico, katero so prvošolčki gledali z »odprtimi« usti in očmi. Brez dobre malice, že prvi dan, tudi ni šlo. Vsem prvošolčkom so bile razdeljene rutice in svetlikajoče se kresničke, kar naj bi vse udeležence v cestnem prometu opozarjalo, da so na cesti otroci. Za prometno varnost so poskrbeli policisti policijske postaje Vič. Na najbolj izpostavljenih delih cest pa so bile postavljene table, ki označujejo šolsko pot. S. S. Osnovna šola Polhov Gradec Zaradi opuščenega petka, ki je letos 1. septembra, smo letos pričeli s poukom »šele« 4. septembra. Tako so učenci in starši pridobili še en vikend sicer letos že zgodnjega jesenskega vremena. V ponedeljek, 4. septembra pa je šlo že zares. Nekaj pred 8. uro so se učenci zbrali pred šolo. Razredniki oddelkov so hitro poiskali svoje učence in jih popeljali v matične učilnice. Z učenci prvih razredov so prišli tudi starši, saj se njihovi malčki še niso povsem znašli, kljub temu, da so bili eno leto v mali šoli. Ker je bil to prvi dan, je bila seveda posebna pozornost namenjena začetnikom. Prvo uro so bili novi učenci in učitelji sami, drugo uro pa so se jim pridružili še starši. Šolska kuhinja je za oboje pripravila nekoliko »boljšo« malico. V oba prva oddelka je prišlo 32 prvošolcev. Tudi v podružničnih šolah Črni Vrh in Šentjošt so sprejeli prvošolčke. V Črnem Vrhu je začelo 7 učencev, Šentjošt pa je letos številčno nekoliko slabši, saj sta pričeli v šolo samo dve učenki. Toda nič zato, saj jima bodo delali druščino učenci drugega razreda, saj v dveh podružnicah delajo v kombina-tornih oddelkih. V prvih dnevih se šola v celoti posveti prometni varnosti učencev. Tako kot že vsa leta, vodi vse aktivnosti v dnevih prometne vzgoje gospa Helga Kucler. Gospa je v prejšnji občini vodila tudi občisko komisijo za preventivo v cestnem prometu. Posebna skrb je namenjena učencem, ki prihajajo v šolo peš. Učenci, ki se vozijo v šolo s šolskim avtobusom, se pripeljejo pred šolo. Za vso varnost skrbijo učitelji šole. Na pomoč pridejo še policaji z Viške postaje, da umirijo hitrostnike. Učence, se vozijo z ljubljanske smeri, pripeljejo v šolo učitelji, ki se pripeljejo iz Ljubljane. Pod klancem na poti v šolo je učitelj, ki učence usmerja, da se ne Rulturno-prlreditvenl center in okrepčevalnica mm razpršijo po celem cestišču. Seveda pa brez staršev ne gre. Že v prvem tednu je bil organiziran roditeljski sestanek z namenom, da se učitelji s starši pogovorijo o vedenju na cesti, ko gredo učenci v šolo ali iz nje. Najprej moramo skrbeti za to, da pride učenec nepoškodovan domov. Upam, da bo novo šolsko leto prineslo učencem nova znanja in spoznanja, učiteljem pa uresničitev pedagoških ambicij. Staršem pa še več zaupanja v nove šolske odnose, saj bi morala šola postati PRIJAZNA šola za vse, ki so kakorkoli vključeni v proces izobraževanja. Ravnatelj: Ivan Polajnar medvedkom, ki je še premajhen za šolo. Igrico so odigrali mlajši lutkarji domačega lutkovnega krožka. Še bolj so se razveselili darilc, ki so jih zanje izdelali lanski tret-ješolci. Pa seveda kresničk in rumenih rutic, ki bodo vse naokoli, še posebej voznike, opozarjale nanje vse leto. Zabavne igrice v razredu so minile kar prehitro in prvo srečanje smo zaključili s slastnim prigrizkom v šolski jedilnici. S polnimi želodčki in nasmejanih ust so hiteli spet staršem naproti, brž opisovat dogodivščino tega dne. Tako. Strahove smo pregnali. Nasvidenje jutri, prvošolci, in —SREČNO! Erika Burger in Sabina Kuntarič VESELI DNEVI ŠOLE V NARAVI V PACUGU Za četrte razrede, v katere je na Rakitni vključenih 9 učencev, v Preserju pa v oba razreda 32 učencev, seje prv^ šolski dan v šoli začel šele s ponedeljkom, 11. septembra. Od 31. avgusta do 7. septembra so učenci bili v šoli v naravi v obmorskem letovišču Pacug. 5 učiteljev, od tega 4 plavalni učitelji in pedagoški vodja so poskrbeli, da so vsi učenci splavali, učenka Katarina Levičar pa si je priborila celo zlatega delfina, kar je velik uspeh in ji iskreno čestitamo! Učenci in učitelji so kjjub včasih neprijaznemu vremenu preživeli zanimiv in lep teden, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Izmed številnih vtisov, ki so jih zapisali učenci o šoli v naravi, naj bo izbran le eden, ki ga je napisala Petra Suhadolnik: »V Pacugu mi jc zelo lepo. Plavamo in se igramo. Izvedela sem že veliko vicev, ki so jih pripovedovali sošolci in sošolke. V naši hišici je najbolj lepo. Bili smo že v Fiesi in v Piranu. V hišici se kar-tamo različne igre s kartami. Ocenjujejo tudi postelje, ki so lepo postlane. Dobila sem že pet petk. Pri plavanju sem v prvi skupini, imam pa tovarišico Matejo. Potrudila se bom, da bom dobila srebrnega delfina.« J. B. Brezovškl prvošolčki z zanimanjem spremljajo lutkovno igrico. Novice iz osnovnešole Brezovica Konec avgusta smo se POSLOVILI od dolgoletnega ravnatelja g. Edvarda Velkavrha (kar 33 let je uspešno vodil našo šolo) in mu zaželeli veliko uspehov tudi v tretjem življenjskem obdobju. Novo šolsko leto smo tako začeli tudi z NOVIM VODSTVOM. Ravnatelj je postal dosedanji pomočnik ravnatelja g. Dušan Povšič, njegova pomočnica pa naša kolegica ga. Milena Černigoj. V 1. razred se je vpisalo 72 PRVOŠOLCEV. Dva oddelka sta na Brezovici, 21 učencev pa je na podružnični šoli Notranje Gorice v j. c razredu. Letos je v naši šoli 560 UČENCEV, ki so razporejeni v 24 oddelkov (4 oddelki so na podružnični šoli v Notranjih Go» ricah). Poučuje jih 34 učiteljev. Sprejeli smo tudi 9 beguncev. S pomočjo prometne policije z Viča so bili prvi šolski dnevi PROMETNO VARNI, saj je pogled na policiste opomnil marsikaterega voznika, da je tu september ih da je na cesti spet veliko otrok. Želimo si, da bo tako tudi ostalo po odhodu policistov (ti imajo dežurstvo le v začetku šolskega leta). Namesto njih bodo voznike prepričevale dobro vidne opozorilne table ob cestišču. Učenci 7. in 8. razredov pa opravljajo prometno službo preko celega šolskega leta na najbolj nevarnem prehodu čez. cesto. Z. I. Prvi šolski dan na šoli Preserje, Rakitna in Jezero Letos so bile počitnice nekoliko daljše, saj se je šola pričela šele s ponedeljkom, 4. septembra. Vsi učenci, razen četrtih razredov, ki so bili v šoli v naravi, so se ta dan zbrali v centralni šoli in na obeh podružnicah, Jezeru in Rakitni. Na podružnici Rakitna imamo 27 učencev, na Jezeru 38 in v Preserju 252, vseh je torej 317. Učenci petih razredov so lahko že med počitnicami prebrali, v kateri razred so izbrani in katera bo njihova razredničarka. Ti učenci so se namreč združili iz Preserja in iz Jezera v dva razreda po 21 učencev. K sreči so razredi na naši šoli številčno majhni, na podružnični šoli Rakitna pa moramo žal imeti pouk celo v kombinaciji dveh razredov. Prvi šolski dan seveda ni bil namenjen pouku, temveč ponovnemu srečanju sošolcev in učiteljev ter prvim informacijam o novem šolskem letu. Še posebej pa je bil slovesen za vse prvošolčke, ki jih je letos 19. Na centralni šoli so se zbrali ob 10. uri. Zaradi prometne varnosti in zaradi lažjega prvega stika s šolo so jih pripeljali starši, šola pa je poskrbela za igrico, ki so jo prav za njih odigrali učenci 3. razreda. Učence in starše je pozdravila ravnateljica Francka Selan, sprejem pa je imela razredničarka Bczek Nevenka. Zares prvi šolski dan je bil za prvošolčke slovesen tudi na podružnicah Jezeru in Rakitni, kamor so jih ob 8. uri pripeljali starši ter skupaj z razredničarko in ravnateljico odšli v razred, kjer so imeli sprejem in pogostitev. Letos ima podružnična šola Rakitna kar 8 prvošolcev, Jezero pa 13. Učenci od drugega do osmega razreda, razen četrtih, so imeli prvi šolski dan le dve šolski uri razgovora z razredničarko ali razrednikom. Ta dan so prejeli tudi učbenike — šola je bila vključena v projekt vzpostavljanja učbeniških skladov. Za prvošolce pa je šola poskrbela, da so vse, razen torbic prejeli v paketu, tako staršem ni bilo treba skrbeti za šolske potrebščine. Učenci so se ta dan tudi seznanili z vsemi interesnimi dejavnostmi, v katere se lahko vključijo. Možna bo izbira na razredni stopnji med 11 dejavnostmi, na predmetni stopnji pa kar med 14 dejavnostmi, s področja kulture, športa, šaha, ročnih spretnosti. Vsak učenec naj bi se vključil najmanj v eno interesno dejavnost. Vsem želimo, da bi se v šoli vse šolsko leto dobro počutili in se veliko novega naučili. Srečno! J. B. NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Kronika dogodkov S kroniko dogodkov v tej številki ne bo nič, saj nam zaradi muhastega vremena (in napovedi) ni uspelo pripraviti piknika. Kaj pa se kljub temu dogaja v našem Domu, je nekaj napisala naša stanovalka Marjana. O Domu upokojencev Vrhnika Kljub slabemu vremenu v Domu upokojencev ne lenarimo; razne programe pripravljamo za ves teden. V ponedeljek ob 13. uri imamo pevske vaje. Dobili smo novega pevovodjo, Ivana Mala-vašiča. Ker je šele pričel delati z nami, bo moral imeti veliko potrpljenja, da bo oživil naša grla. Voljo sicer imamo, ampak stari nimamo več tako čistih glasov kot mladi. Želimo si veliko uspeha pri petju. Ob torkih se udeležujemo sestanka, ki ga vodi socialna delavka Darja. Ob tej priložnosti se pogovorimo marsikaj: kaj je novega, s čim bi olepšali našo okolico in Dom, da bi se še prijetneje počutili. Res je Dom lep, vendar bi bilo treba kljub temu v naši okolici nekatere stvari še odstraniti, kar bi našemu Domu dalo še lepši videz. Z dobro voljo in nekaj truda bi tudi to uredili. V sredo so se nekateri odločili za čitalniško uro. Na voljo imamo tudi razne knjige. Kdor ima veselje do branja, se lahko zabava s tem ali posluša radio in gleda tele-vizjo. V lepi okolici se lahko sprehajamo. Postavljene so tudi klopi, da se na svežem zraku lahko pogovorimo ali zabavamo. Tisti, ki ima le nekaj moči in dobre volje, mu ne more biti dolgčas, malo pa se še pošalimo. V četrtek imamo zopet sestanek, ki ga vodi delovna terapevt-ka Andreja. Na njem se pogovorimo o našem počutju, delu in o pripravah na jesensko razstavo, kjer lahko dela vsak, kar si zamisli. Čakamo tudi lepšega vremena, da bi lahko priredili piknik na prostem. Upamo, da nam bo narava le naklonila še kaj lepega vremena, kar bi se na splošno pri- legalo našemu boljšemu počutju. V petek opravljamo razna ročna dela, si skuhamo kavico in še s kakšnim drugim priboljškom popestrimo dopodlan, pa nam dan hitro mine. Ob sobotah je v službi manj uslužbencev. Kdor more, si še sam uredi kaj v stanovanju. Koga peljemo na sprehod, se z enim ali drugim malo pogovorimo, mu kaj preberemo, če slabo vidi ali pa sploh ne. Ne smete pa misliti, daje to vse. Med neopisanim je še veliko malenkosti, ki se najdejo za sproti. Gojimo tudi rožice, s katerimi ni polepšana samo okolica Doma, ampak tudi notranjost, kar nas tudi veseli. Marjanca Menart Na klopci pred hišo... Jubilanti v krajevni skupnosti Verd Krajevna skupnost Verd se ponaša s kar lepim številom starostnikov, saj je med prebivalci 76 krajanov, starejših od 75 let, nad 90 let pa ima 9 krajanov in krajank. Posebno smo bili ponosni na našega najstarejšega krajana Fur-lan Franca — Markovcovega očeta, ki bi 14. 9. 1995 slavil 100-letnico svojega rojstva. Žal pa je 16 dni pred tem visokim jubilejem afirmirala s svojim sirom emen-talcem in posebno še s topljenim sirom jazon. Bilje tudi vodja telovadne vrste »orlov« v Verdu, posebno orodnih telovadcev. Režiral je veliko dramskih del, posebno pri Cankarjevih delih je bil izjemen. Pod njegovo režijo je bilo pripravljenih veliko težjih dramskih del, ki so ostala v spominu še živečih krajanov. Pod njegovim vodstvom je Pri Matevžu Kavčiču podlegel teži let. Bil je zelo znan ne samo v Verdu in občini Vrhnika, pač pa tudi v širšem območju. Bil je avstrijski vojak v prvi svetovni vojni, kjer je bil tudi trikrat ranjen. Podedoval je domačo kmetijo v Verdu, kateri je posvetil vse svoje sile. Ustvaril sije družino, v zakonu pa sta se mu rodili dve hčerki in dva sina. Bilje napreden kmetovalec, predvsem pa dober živinorejec, saj je njegovo govedo slovelo sirom Slovenije in je zanj na razstavah dobil več nagrad in diplom, posebno za plemenske krave. Bil je ustanovitelj zadružne žage v Verdu leta 1937, za katero je zastavil svoje posestvo, kar pomeni, daje bil edini porok za dobljeno posojilo. Znal je organizirati krajane in kmetovalce, da so prispevali pri gradnji te žage z delom in denarjem. Vloga te žage je bila predvsem ta, daje od kmetov odkupovala les po najvišjih takratnih cenah. Ostale žage v lasti veleposestnikov so plačevale les kmetom po oderuško nizkih cenah. Kot predsednik mlekarne na Vrhniki je veliko pripomogel, da se je v tistem času mlekarna zelo bilo uprizorjenih nekaj odličnih dramskih predstav v »Matjažev-ki«. Te predstave so prihajali gledat tudi iz drugih krajev, celo iz Ljubljane. Bil je tudi navdušen pevec in organizator pevskega zbora v Verdu, pevske vaje pa so bile v glavnem v njegovi hiši. Med okupacijo je bil interniran zaradi sodelovanja z OF. Po vojni je bil poslanec v slovenski vladi, kjer je zastopal področje kmetijstva in zadružništva. Tudi v visoki starosti seje še zanimal za delo lokalnih oblasti, posebno krajevne skupnosti. Dokler je še mogel, se je večkrat oglasil na sedežu KS in se pozanimal za delo in probleme. Med krajani jc bil zelo spoštovan. Pričakovali smo in se pripravljali, da bomo z njim ponosno praznovali njegovo 100 letnico, katere pa ni dočakal in smo se tako poslovili od njega ob grobu. Krajevna skupnost se mu tudi s tem prispevkom oddolžuje in zahvaljuje za vsa njegova dobra dela, katera je storil v svojem dolgem in delovnem življenju. Imeli pa smo v mesecu septembru, to je 15. septembra še enega visokega jubilanta, 90 letnika Matevža Kavčiča — Maslarjevega očeta iz Mirk. Kljub visoki starosti je še vedno živahen in razmeroma dobrega zdravja. Zanima se za svoje okolje in dogajanja v njem. V mladih letih je bil delavec na Hrenovi žagi v Verdu, ko pa je bila zgrajena zadružna žaga, pa se je zaposlil tam kot gaterist. Veljal je za zelo dobrega delacva pri obdelavi lesa. Doma je imel manjšo kmetijo, katero je obdeloval s svojo ženo. V zakonu se mu je rodilo 8 otrok, od katerih je danes živih še pet. Bil je dober pevec-basist v verdskem moškem pevskem zboru. Nastopal je na raznih pevskih prireditvah, če pa je bil potreben njegov glas pri kakšni dramski predstavi, je rad prepeval tudi tam. Tudi med vojno je vedel, kje je njegovo mesto in se je vključil v odpor proti okupatorju na terenu. Kljub visokis tarosti je vitalen in lahko služi za zgled marsikateremu mlajšemu. Vedno je živel pošteno in delavno in je med krajani spoštovan. Žena mu je pred leti umrla, zato se je preselil k hčerki na Vrhniko, da ne bi živel v hiši na Mirkah sam. Krajani Verda pa mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Krajevna skupnost Verd DEJAVNOST DRUŠTVA UPOKOJENCEV VRHNIKA Srečanje članov nad 75 let Vrhniško društvo upokojencev je gotovo eno največjih društev v naši občini, saj šteje 1374 članov. Vendar pa svoje moči ne gradijo na številu članov, ampak predvsem na raznih zanimivih dejavnostih in akcijah preko celega leta. V petek, 22. septembra so v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki pripravili srečanje svojih članov, ki so dopolnili več kot 75 let. Dvorana je bila skoraj premajhna za vse udeležence, katerih je bilo okoli 160. Naj povemo, da je nad 75 let v društvu že 295 upokojencev, od tega 14 devetdesetletnikov, 173 članov od 80 do 90 let ter 108 od 75 let pa do 79 let. Vse prisotne je prisrčno pozdravil predsednik društva Matija Turšič, ki je med drugim tudi povedal, da je srečanje že deveto po vrsti, le v letu 1993 ga ni bilo zaradi finančnih težav. Precej članov je tudi bolnih in invalidnih v domači ali domski negi, te pa bomo osebno obiskovali ter jih tudi obdarili. Ob koncu se je še zahvalil vsem, ki so pomagali organizirati srečanje, saj se le tako za nekaj trenutkov pozabijo vse težave današnjega časa, med seboj pa se lahko pogovorijo in poveselijo. Vse udeležence sta nato pozdravila tudi predstavnica Društva invalidov Vrhnika in društva upokojencev Borovnica. Sledila je zakus-ka ter zanimivi klepet ob dobri kapljici. Za razpoloženje pa je poskrbel harmonikaš Janez Kogov-šek. S. S. Ajdovska stopnja zopet med nami ... Beži t je v Bohinj, v Bisterško dolino, v terdjavo zidano na skalo sivo. Se dan današnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje, v njih gledaš Certomirovo lastnino... (Odlomek iz Uvoda k Krstu pri Savici, France Prešeren) ... V severni steni Prisojnika je zanimiva skalna podoba ženskega obraza Ajdovska deklica poimenovana... (Triglavski narodni park, Vodnik) Ustno izročilo pripoveduje: »V gradu, ki je stal na Špici, je živela ajdovska deklica. Bila je zelo velika, kot vsi ajdi. Ko je prala perilo v Beli, je stala z eno nogo na Planini, z drugo pa na Ljubljanskem vrhu. Ajdi so odšli ostal je le spomin: ajdovska stopnja na Planini. (Turistični informator občine Vrhnika) Ne samo Bohinjci, Kranjsko-gorci in morda še kdo, tudi Vrhni-čani, imamo nekaj ajdovskega. Kulturno-prlredltveni center In okrepčevalnica Izlet članov Dl Vrhnika po Notranjski Drugo soboto v septembru smo se člani in vodstvo DI Vrhnika zbrali ob 9. uri pred Domom Karla Grabeljška na Vrhniki. Z avtobusom smo se odpeljali proti Logatcu po čudoviti Notranjski. Od Logatca^as je pot vodila proti Planini, kjer smo občudovali lepote Planinskega polja. Nato smo pot nadaljevali do Rakeka, Cerknice, od koder smo se z avtobusom povzpeli na Slivnico. Pot nas je vodila po ozki gozdni poti. V domu na Slivnici nas je čakala skupna topla malica. Po prijetnem klepetu in razgledu po čudovitih notranjskih krajih nas je občudovanja vreden voznik avtobusa popeljal v dolino, od tam pa na grad Snežnik. Tam smo se osvežili s pijačo ter ohladili v senci čudovitih starih dreves. Po želji smo si lahko kupili razne spominke ter napisali pozdrave svojcem in prijateljem. Pot smo nadaljevali prek Globokega, Begunj, po precej gozdni poti do Rakitne, od koder smo se spustili z avtobusom ob petju slovenskih narodnih pesmi do Borovnice. Dočakale so nas borovniške gospodinje z doma narejenim pecivom, aperitivom in lesenim spominkom v obliki co-klice. Predsednik DI Vrhnika Janez Petrič je vse udeležence pozdravil ter nam zaželel dobrodošlico, čemur so sledile razne pohvale in priznanja. Piknika so se udeležili tudi člani pobratenih društev iz Slovenj Gradca in Gornje Radgone. Vsak udeleženec piknika je dobil tudi toplo malico. Vse skupaj pa je popestril naš znani harmonikar Janez Kogovšek. Veselje je bilo nepopisno kljub dežju, ki nam je ponagajal, veselja pa nam ni skalil. Polni lepih vtisov in no* vih poznanstev smo se v poznih večernih urah z avtobusom vrnili na Vrhniko in na svoje domove. Prepričana sem, da bo ta dan ostal v nepozabnem spominu vsakemu posamezniku. Milka Radek Ravno to pa nama z Branetom ni dalo miru. Kadar koli sva se letos oglasila v koči na Planini ali pa v Starem malnu, sva redne obiskovalce spraševala, kje je ta stopnja, a žal brez uspeha. Po pripovedovanju starejših domačinov, ki žal ne zmorejo več poti pod sam vrh Planine, sva približno vedela, kje iskati, a sva se stalno vrtela v njeni bližini. Beseda je dala besedo in ko smo si no-vograditelji na Betajnovi vzeli urico časa za klepet, je pogovor nanesel na ajdovsko stopnjo. In kaj smo ugotovili? Med nami je tudi Jože, ki ve, kje je ta znamenitost, saj ob sami stopnji teče meja njihovega gozda. Neko soboto smo vzeli pot pod noge in odšli na Planino. Med vračanjem v smeri Lintverna smo zavili po novi gozdni poti levo in po nekaj deset metrih naleteli na ajdovsko stopnjo. Seveda je bila preraščena s podrastjo in grmovjem, zato smo bolj slutili kot videli obrise stopnje na dokaj veliki gladki skali. Ker s seboj nismo imeli primernega orodja, da bi ljudem ponovno odkritli to zanimivost, je v naših glavah zrastel načrt, da se bomo ponovno srečali in očistili ajdovsko stopnjo. V preteklosti je bila skala, na kateri je ajdovska stopnja, zglajena in nikoli zaraščena, zato je bila stopnja vidna. Vrhničani so imeli tu bližnjico z Vrhnike na Zaplano. Ob sv. Martinu, ko je vse živo drlo k Prčonu, je bila tudi ajdovska stopnja deležna kakšne kapljice kačje sline ali okusnega vina, ki se je pocedila izpod brk vrlih možakov. Takoj po drugi svetovni svojni je bila Planina zaradi požiga stolpa in koče za pohodnike nezanimiva, zato pa je bila pot zelo ob- ljudena, saj se je večina pohodni kov odločila za obisk Zaplane. ' Skalo so dodatno pomaga'! gladiti tudi vrli krajevni kurirji, l"i so po tej poti prenašali pomemb" no pošto, kije krajanom Zaplati« narekovala kaj in kako, seveda pa so vmes prenašali tudi redno pO'f što in v obeh smereh pozdrave src, ki so se vnela na takih pohodih iN obiskih (vendar pa ti ognji niso bili krivi za pogorišče na Planini)- , Ne bi bilo dovolj, da bi okolij stopnje in pot do nje le očistili, treba je bilo pohodnike, ki oblega' jo Planino, Lintvern in Star malu> usmeriti. Pri tem pa so nam pra^ prišle umetniške sposobnosti Franka z Vasi, ki je izdelal smerno tablo in tablo z risbo in označbo, da je v bližini ajdovska deklica in njena stopnja. Karlovcev Roman pa je vžgal podobo gole deklice, da bo le-ta trajno ostala ovekove-čena tudi našim zanamcem. N| kaj, ogledati si jo morate in videl) boste, da imamo na Vrhniki tudi skrite talente. Vse je bilo pripravljeno za uresničitev naše ideje, le vreme nam je nagajalo. A po vsakem dežju pride sonce in v nedeljo, 10, septembra, smo vzeli pot pod noge. Pri bukvi smo zavili levo in p° 100 metrih smo bili na cilju. Kot je razvidno s fotografij, se je naš krog razširil in tako smo dobili potrditev, da je naša odločitev prava. Kar dosti pridnih rok je bilo potrebnih, da smo okolico uredili, kot se spodobi. Sedaj nas že smerna tabla pri bukvi usmerja k tej znamenitosti. Ko pa se bližamo kraju, nas na to opozori že od daleč vidna tabla z označbo in risbo ajdovske deklice. Ni treba dosti domišljije, da opaziš stopnjo ajdovske deklice. Se več, v skali smo odkrili odtise konja, goveda in psa, ki so očitno delali družbo naši ajdovski deklici. Deluje sledil piknil z jedačo, pijačo in sladicami, za kar so poskrbele naše boljše polovice, ki so sicer tudi pridno sodelovale pri tej zanimivi akciji. Zato Vrhničan, ko te pot zanese na Planino ali k Lintvernu, nameni obisk tudi tako slavni obiskovalki naših krajev. Ne bo ti žal, ko boš odkril, da v tebi, kljub vsem dogodkom okoli nas, še vedno deluje domišljija. P.s.: Da je bila ajdovska stopnja očiščena dolgo let nazaj, dokazuje zarjavel srp, ki smo ga našli v podrasti in sporočamo ti, pridna žanjica, da te srp čaka pri stopnji. Upamo, da seje možu medtem tudi že ohladila jeza, češ: »Kje za vraga si us'jala srp?« Milan Po »vrhniško -notranjski« poti Za letošnji osrednji pohod smo si JRIGLAVCI izbrali Notranjsko, s čimer smo tako rekoč zaključili letošnje pohode po Slovenski planinski transverzali in ob njej. Kot ponavadi smo šli na pot koncem avgusta, in sicer smo hodili od 23. do 26. avgusta. V sredo zjutraj se nas je zbralo 22. Po uvodnih ceremonijah smo zakorakali proti Staremu malnu in naprej čez Zaplano v Ceste, kjer sta naša kuharja m obenem ekonoma pripravila prvo malico. Tako se je mnogo lažje hodilo "aprej proti Medvedjemu brdu v Ho-tolršico. Skozi Lom proti Javorniku scjc kolona dodobra raztegnila in na Javornik smo «prikapali«. Vreme ni obetalo nič dobrega. Na hitro smo se malo ..podprli« in odpravili naprej Proti Nanosu. Toda že po nekaj korakih seje vsulo kot iz škafa. Nekateri so malo prevedrili, drugi pa so kar čofo-'ali naprej. No, Nanos nas je le učakal, saj smo do noči vsi splezali na njegovo Plcško. v četrtek zjutraj smo še kar hitro Pospravili postelje in zarana krenili v d°hno. V Razdrto, nekaj po ..direktni«, drugi pa okoli mimo sv. Hieroni-ma. Ravno prav je teknil zajtrk na ravnem. Pred nami se je že ponujala vremščica. In res se je ponujala celo dopoldne. Nekaj jih je zamotilo gosto grmovje, druge je utrudil šestnajsturni pohod prejšnjega dne, tako da smo primarširali najužino za Vremščico iz dveh smeri. Še dobro, da sta Bogdan in Martin parkirala na čistini. Po okrepčilu nas je čakala še dolga pot čez Tabor v Zagorje proti Mašunu, kamor smo z nočjo le prišli. Petek dopoldne je bil nadvse zanimiv. Po Snežniških gozdovih in čez sam vrh do Leskove doline ter do grada Snežnika skoraj ne srečaš žive duše. Sem pa tja ti kaka žival prekriža pot, medvedi pa so se nam umaknili v svoje brloge. Popoldne smo že koračili proti Cerkniškemu jezeru, da bi ga čez Grahovo obšli. Tam smo se dobro podprli in pripravili na naskok na »coprniški vrh«. In res. Zavzeli smo ga v naskoku. V dobri uri smo bili na vrhu. Kar milo se nam je storilo, ko smo ugledali naš končni cilj, Ljubljanski vrh oziroma Dolge dele. Zjutraj smo mimogrede sestopili proti Begunjam in bili čez Dobec že pred poldnem na Pokojišču. Da ne bi bili prezgodnji, smo tam še malo od-balinali, potem pa še do cilja v »Dolge tale«. Že nas je čakala pojedina, prikazal seje še »DUO ŠKRPET«, ki je poskrbel, da je bilo veselo tja do noči. KAJ PA DRUGO LETO? .■ Letos smo prevandrali Štajersko, Gorenjsko, Primorsko! Torej nam ostane še Dolenjska, Bela Krajina. TOREJ PROTI KOLPI! S. J. Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici Ste utrujeni od nenehnega in enoličnega dela, ste v slabi kondiciji, bi radi izgubili nekaj odvečnih kilogramov ali oblikovali svoje telo? Telefon: 653-188 vas vabi, da si vzamete nekaj časa tudi zase in se oglasite pri nas. Lintverni - tokrat drugače Da bi popestrili peš poti Vrhnika — '"glav, smo se tokrat odločili, da opravimo pot v obratni smeri, in sicer s startom na Vršiču. Zbrali smo se 16. 8. ob 5. uri in se odpeljali na Vršič, od koder smo krc-n'li v treh smereh proti Kriškim jezerom. Najpogumnejša sta šla po Han-*ovi poti skozi prednje Prisojnikovo okno in se na vrhu Prisojnika sešla z drugo skupino, ki je prišla na vrh po zahodnem grebenu. Preostali pa smo °'' čez Mlinarico in na Škrbini počaka-n na prvi dve skupini ter se skupaj po-VzPeli na Razor ter nato nadaljevali Proti Pogačnikovemu domu na Kriš-k'n podih. Spust s Prevala sicer ni bil Prijeten (spremljal nas je dež in bičanja sodra), imeli pa smo priložnost občudovati trop gamsov, ki si je našel svetišče pod previsnimi skalami in n.as pustil v neposredno bližino. V ko- so nas prijazno sprejeli, poskrbeli za !°Plo večerjo in nam pripravili ležišča, '-a nami je bilo 10 ur naporne hoje, *ato smo kar kmalu zlezli pod odeje in *asmrčali. Pastirjcva budnica se je oglasila ob naslednje jutro in po skodelici čaja smo se ob 6. uri že vzpenjali po pobočju Bovškega Gamsovca proti Luknji. Pri tem ne smem pozabiti omeniti dogodka, ki je še večkrat med potjo sProžil val smeha. Bilo pa je takole: Nekje zadaj smo zaslišali stokanje, Podobno tistemu iz Aškerčevega Mej-Mta. »Joj, kam bi del?« Ozrli smo se. ya nami je sopeč pripognjen stopal Janez Funck, kijev nahrbtniku nosil Vso ozimnico. Se zbal možak je, da bi mu kdo ukradel jo, medtem ko on bo P'eza| na goro? Zato v nahrbtnik je jjasal vso in s sabo jo ponesel na goro. "° in potem? Potem smo rešili tako, da smo blago preložili v še dva nahrbtnika in tako rešili »ubozga« JANEZA. Upam, da zaradi tega ne bo prevelika zamera. Kljub težavam smo srečno prišli do Luknje. Vreme seje kujalo. Vremenska napoved je bila slaba. Sestopajoči so nas opozarjali na snežno nevihto, ki da je na vrhu, zato smo se odpovedali Bambergovi poti čez Plemenicc in se spustili na trentarsko mulatero in po njej na Dolič. Spet smo srečevali številne skoraj udomačene gamse in kozoroga, ki so se umaknili šele, tik preden smo bili ob njih. Zaradi slabega vremena smo opustili misel, da bi se povzpeli na vrh in se po krajšem posvetu odločili, da se spustimo na Velo polje, spotoma obiščemo Vodnikov dom in nato zakoračimo proti Uskovnici, kjer smo imeli dogovorjeno prenočišče. Za nami je bilo zopet več kot 10 ur hoje, zato je bil tudi večerni koncert nekoliko krajši kot sicer in večina nas je kmalu polegla v kar udobne postelje. Budnica naslednjega dne je bila malo kasneje (ob 6.30) in v spremstvu dežja smo se spuščali v Srednjo vas. K sreči je kmalu prenehalo deževati in čez dan smo imeli kar primerno vreme. V Srednji vasi nas je čakalo spremstvo, dopolnili smo naše zaloge in že korakali naprej skozi Boh. Bistrico na Ravne in od tam po strmini na Vrh Bače, kamor smo prišli v času kosila. Spust na Petrovo Brdo se nam je nekoliko ponesrečil. Skupina s Pastirjem na čelu je sredi poti skrenila preveč desno in namesto na Petrovo Brdo šla proti Podbrdu in tako podaljšala pot za uro in pol. Če bo Planinska zveza to potrdila, se bo pot imenovala Pa- Vrhniški poletni pohodi Tudi letošnje poletje smo bili planinci in pohodniki zelo poskočni, saj smo prehodili skoraj pol Slovenije. Največ jih je seveda pohodilo Triglav. Začeli so POVZARJI (20 njih), ki so ga osvajali od 21. —23. julija. Za njimi so se podali VASAN1 (9) v času od 7. — 11. avgusta, po poti preko Blegoša, Uskovnice na Kredarico in sestopili čez Planino pri Jezeru. LINTVERNI (17) so ga letos naskočili z Vršiča od 16. — 18. avgusta in se čez Uskovnico mimo Blegoša čez Zirovski vrh vrnili na Vrhniko. TRIGLAVKE (25) so letos od 25. — 29. julija korakale po Slovenski planinski transverzali čez Pohorje do Logarske doline. Krn smo osvajali složno (15 nas) 12. avgusta. TRIGLAVCI (22) pa smo letos naskočili Notranjsko. Po VRHNIŠKO — NOTRANJSKI POTI preko Nanosa, Vremščicc do Snežnika in nazaj čez Slivnico smo korakali od 23. — 26. avgusta. Tudi najvišji marostarski vrh Krim smo naskočili iz Podpeči in sestopili čez Rakitno v nedeljo, 17. septembra. Spomine na vse te dogodivščine pa smo obujali na srečanju TRI-GLAVCEV 23. septembra, kjer smo se ob zvokih našega ansambla »SKRPET« tudi veselo zavrteli. S tem pa še ni konec naših letos njih planinskih podvigov, v načrtu imamo to jesen še nekaj pohodov: — oktobra se bomo nekateri podali na Slavnik, — 15. oktobra je naš že tradicionalni 16. tek in pohod okol Ulovke, — 23. oktobra je pohod po hribih okoli Žirov, — 11. novembra gremo na po hod od Litije do Čateža po Levsti kovi poti, — 25. novembra je že tradicio nalni pohod iz Cerknice na Slivnico in Pokojiščc, — december oziroma letošnje leto pa bomo zaključili s pohodom na Javornik nad Črnim Vrhom S. Letos pa nekoliko drugače stirjeva transverzala. Sam bi jo poimenoval za Jakatovo bližnjico, pa kaj, ko sem bil v manjšini. Konec dober vse dobro. Zamuda je imela dobro stran, da smo večjo nevihto prevedrili v zavetju gostilne, sicer pa bi nas napralo nekje pod Porez-nom, kjer smo nadaljevali našo pot, in mimo Plašajterja, Podhočarja in Maj-dclca prišli do Jureža. Od tam pa ni bilo več daleč do Vrhovca, kjer smo nameravali prenočevati, vendar smo si kasneje premislili, ker smo imeli še dovolj časa za pot do Robidnice. Vrhovčevim je bilo žal, da nismo ostali pri njih, saj so bolj na samoti in so veseli gostov. Povedali so nam, da so pred časom pri njih silvestrovali mladi Vrhničani in da imajo zanje zanimivo fotografijo za spomin. Če bo kdo od njih to bral, naj se oglasi pri njih, kajti fotografija je res nekaj posebnega. Tudi na Robidnici so nas prijazno sprejeli. Poskrbeli so za naša »presušena« telesca in nam v goveji depandansi na senčni podlagi uredili razkošno spalnico. Ker smo bili že blizu cilja, smo si privoščili malo daljši kulturni program in skupaj z domačini priredili pevski koncert, ki sicer ni bil najbolj ubran, zato pa toplo sprejet. Ker smo bili že blizu cilja, smo si privoščili malo daljši kulturni program in skupaj z domačini priredili pevski koncert, ki sicer ni bil najbolj ubran, zato pa toplo sprejet. Naslednji dan smo nadaljevali pot prek Hotavelj do Gorenje vasi in od tam čez Zirovski Vrh v Smrečje. Med potjo nam je nasproti pripeljal oskrbnik lovske koče na Javorču, ki nas je povabil v kočo in nas tam lepo postregel. Med potjo iz Smrečja proti Ulovki nas je dobro namočilo, saj se je prav nad nami razdivjala močnejša nevihta, ki pa nam ni pokvarila razpoloženja, saj smo bili že skoraj na cilju. Na Planini smo opravili še krst novih Lin-tvernov. Krščeni so bili: Miži (Zirov-nik), Vezist (Knaflič), Tihi (Petek). Pohod, ki gaje opravilo 17 pohod-nikov, smo končali pri Kranjcu, kjer nas je čakala obilna večerja in sredstvo proti «dehidraciji« ali tekoči kruh, kot ga imenuje dr. Lavrenčič, K prijetnemu počutju so pripomogli: Deltex, d.o.o., Grafika Zmuc, KZ Vrhnika-mesna predelava, Žito pekarna Vrhnika, Orel Jelko, Gostilna Kranjc, Gozdni Joža, Gozd, d.o.o., Ljubljana, Pizzerja Boter in Slovenska vojska. Generalni sponzor pohoda pa je bila NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d.o.o., LJUBLJANA. Vsem, ki so nam kakor koli pomagali, nas spremljali, gostoljubno sprejemali in nas materialno ter moralno podprli, se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi za naprej. Hvala tudi Našemu časopisu za objavo te »štorije«. Lintverni (Pastir) Po lanskoletnem, jubilejnem pohodu z Vrhnike na Triglav, seje ženski del Vrhniških Triglavcev odločil, da bo v naslednjih letih ubiral poti Slovenske planinske transverzale. Tako je 25. julija avtobus odpeljal 22 ljubiteljic gora in hoje v naravi, proti Mariboru. Da bo vse lepo in prav, je pripravljalni odbor povabil zraven še Bogdana, Jožeta, lička, Jeleta in Martina. Naš letošnji cilj je: v petih dneh prehoditi Pohorje in se povzpeti na Uršljo goro in Raduho. Nihče ni dvomil o uspehu odprave, kajti izkušnje prejšnjih let so pokazale, da so ženske dovolj vztrajne in tudi med letom mislijo na pohod, ko se udeležujejo krajših izletov, ali pa gredo same na Planino ali Ulovko. Nekaj po osmi uri se je pisana druščina že pomikala proti Mariborski koči na nadmorski višini 1080 m. Prva jutranja kavica je kar prijala. Ekipa za žigosanje kartic in knjižic je svoje delo kar prehitro opravila. Po sedemurni hoji po prijetnih in mehkih pohorskih poteh, smo obiskale Ruško kočo pri Arehu, se spustile do slapa Sumik, nato nazaj gor do Klopnega vrha in nazadnje še do koče na Pesku. V lepem vremenu smo prehodile 22 km. Do večerje smo imele dovolj časa opazovati Roglo, na katero se bomo povzpele naslednji dan. Prehitro nas je zbudila Jeletova budnica. Vse je oživelo. Vprašanja so deževala z vseh strani, največ o vremenu, o tem kaj obleči, da nam ne bo prevroče in še in še. Po krajšem sestanku, ki gaje vsako jutro pripravil Bogdan, smo že koračile proti razglednemu stolpu, ki stoji na osrednji točki Pohorja. Povzpele smo se nanj in bile poplačane z veličastnim razgledom na bližnje in daljne gore. Nekako daleč se mi je zdela Uršlja gora in zdelo se mi jc nemogoče, da bom že naslednji dan stala na njenem vrhu. Do Ribniške koče nas je pot vodila preko travnikov polnih ar-nike sem in tja je kukal iz trave panonski svišč, brkata zvončnica pa je dajala še poseben čar. Krona vsemu pa so Lovrenška jezera z okolico. To je močvirnat svet z 18 jezeri, do katerih prideš tako, da stopaš z. debla na deblo. Voda v njih je čista, čeprav deluje kalno zaradi temnega dna. Opazile smo malega pupka, povodnega moža, ki ti naredi slabo vreme če mu kališ vodo, pa ta dan ni bilo doma. Prijetno so nam zadihali podplati, ko smo pri koči sezule čev- lje. Po polurnem sončenju je vsaka ugotovila, da ima še dovolj moči za 4 ure hoje. Ravno toliko pa je bilo potrebno, da pridemo mimo Grmovškovega doma do koče na Kremžarjevem vrhu. Tu večerje skoraj ne bi bilo potrebno, ker smo se najedle Borovnic. Ta dan smo prehodile 26 km. pred domom. Danes nam ne bo vroče. Iz nahrbtnikov vlečemo dežna oblačila in razmišljamo o tem, da bi pohod zaključile. Kmalu pa se na srečo in veselje vseh nekoliko razvedri in vodstvo se odloči, da nadaljujemo proti koči na Smrekovcu. Ker razgleda danes ni, nabiramo gobe. S tega dela poti, bi v lepem vremenu lahko opazovale Celjsko kotlino in Golte. Do koče na Loki pod Raduho, kjer bomo prespale je še 5 ur hoje. Ženske pohodnice ter nekaj moških pohodnikov po poteh Pohorja Tretji dan nas je čakal spust v Slovenj Gradec. Trd je naš korak, ko hodimo po ulici, ki se razširi v prostorni trg, kjer spijemo kavico. Po krajši hoji skozi mesto, kmalu zavijemo v breg in po 2 urah dosežemo Poštarski dom pod Plešiv-cem. Do vrha Uršlje gore nas čaka vzpon na 1680 m nadmorske višine. Nekoliko pod vrhom, se namesto gozda pojavi ruševje, kmalu izgine tudi to, tako da je gora videti plešasta. Na vrhu je poleg doma tudi cerkev sv. Uršule. Za razgled smo prikrajšane, ker se naokoli podijo megle. Lahko pa uživamo ob bogati gorski flori. Z vrha se pot strmo spušča, zelo prav nam pridejo palice, ki nam jih Bogdan vso pot urezuje. Po 3 urah smo pri Andrejevem domu na Slemenu. Za nami so 3 dnevi in 72 km prehojene poti. Večer na Slemenu nam je popestril »Kunsteljnov Ajk«, ki je posnel prijetno zabavo ob glazbi ansambla in harmonike našega Jeleta. Z nami jc plesal tudi oskrbnik, žal mu je to nekoliko škodovalo in je zjutraj zaspal. Za-jtrkovale smo kar okrog Martinovega kombija. Še dobro, da je vse skupaj trajalo nekaj dlje, kot je bilo načrtovano. Tako nas dež ni presenetil na poti, ampak še Dežje ponehal in že lahko opazujemo pokrajino ob gornji Savinji, dolgo in temno Menino planino in Rogatec. Proti koči se spuščamo ob spremljavi harmonike. Za nami je novih 24 km poti. Oskrbnik je opazil, da smo nekoliko premočene. Zakuril je in po sobi je kmalu zadišalo po dimu, zelo opazen pa je bil tudi vonj prepotenih nogavic in maiic. Jutro ni dosti drugačno kot prejšnji dan. Verjeto bomo prikrajšane za razgled z vrha Raduhe. Takrat še slutile nismo, da bomo morale odnehati tik pod vrhom. Gosto rosenje in mrzel piš, sta nam pomagala pri odločitvi, da se z Dure spustimo po Jekleni vrvi do melišča in nato do koče na Grohatu. Tu smo krstile naše nove udeleženke in jih preimenovale v najlepše planinske cvetove. Seveda so jih dobile tudi nekaj za spomin preko zadnje plati. Po koči sta odmevala smeh in veselje vseh, kajti naš pohod je povsem uspel. Ob spuščanju proti gostilni Rogovilc jc vsaka sklenila, da se bo naslednje leto prav gotovo pridružila nadaljevanju pohoda, ki se bo začel v slikoviti visokogorski dolini Robanov kot. Za Triglavke Mateja Grom Pa še o vrhniškem kopališču Kljub hladnemu juniju smo na Vrhniki le pričaka/i začetek kopalne sezone, ki pa se je nepričakovano hitro končala, saj je bazen obratoval le nekaj več kot trideset dni. Ob tudi koledarskem koncu letošnjega izvensezon-sko hladnega in kratkotrajnega poletja se marsikdo, ki je bil kakorkoli povezan z obratovanjem kopališča oziroma je občutil utrip le tega, ozre in v mislih preleti čas od junija do septembra. Nerednim obiskovalcem in pa neobveščenim Vrhni-čanom je na svoj način življenje ob raznovrstnih prireditvah na bazenu in ob njem obelodanjal in prikazoval interni kanal kabelske televizije, za kar jim gre vsa pohvala. Vsi ki smo pa aktivno sodelovali pri organizaciji raznoterih akcij v tem delu Vrhnike, pa vemo povedati še veliko več. Načrtovali smo porazdelitev prireditev po vikendih preko vsega poletja in delno nam je to tudi uspelo, razen če nam načrtov ni prekrižalo slabo vreme. Mislim, da velja omeniti eno prvih letošnjih prireditev v bazenskem parku in to je javno snemanje glasbene oddaje Karaoke TV Koper, ki pa ima velik odmev sirom naše domovine, saj je posnetek predavanja na TV Sloveniji v najbolj gledanih terminih. Po izpeljani akciji smo vse dobro analizirali in pri tem enoglasno ugotovili, da smo lahko tak zalogaj zmogli le s skupnimi močmi. Načrtovali smo tudi to (dosedaj edini v Sloveniji), da bi otrokom omogočili brezplačen vstop, saj je oddaja namenjena predvsem njim. Vse podobne stvari pa so v največji meri pogojene z velikimi finančnimi obveznostmi, katere smo hoteli delno pokriti tudi z že vračunanimi denarnimi sredstvi občine, kije bila v največji meri tudi predstavljena v tej oddaji. Na našo žalost pa.se je občinski proračun rodil že davno prej in s temi spoznanji smo morali ubrati drugo pot finančne konstrukcije, ki pa je bila tudi za nas precej manj ugodna. Pojavili so se tudi očitki o previsoki ceni vstopnice, kljub enotni ceni po vsej Sloveniji. Vse je relativno. Da je to res, je pokazal primer, ko je družinski oče plačeval vstopnice za petčlansko družino, je namreč dobil »količinski popust«, in to tri vstopnice za pet ljudi. Prav omenjeni možakar, ki je barantal pri vstopnini, pa je s prireditvenega prAstora nemudoma v gostinskem delu potrošil vsaj dvakratno vsoto privarčevanega. Kljub vsemu pa smo tudi Karaoke pripeljali srečno do konca. Pravimo konec dober — vse dobro. Prav za to »dobro« gre zahvala ljudem, ki so nam pri tegobah organizacije nesebično in aktivno pomagali. Pri tem je pomembno omeniti poleg glavnih sponzorjev (Orel, d.o.o., Corning, Liko), ki so bili omenjeni in predstavljeni v sami oddaji, še ljudi in organizacije, katerih fizično ni bilo mogoče videti, nastprotnopa ni bilo moč spregledati rezultatov njihovega požrtvovalnega dela. Čutim potrebo po iskreni prisrčni zahvali športni zvezi Vrhnika in njenemu sekretarju Miru Grudnu, Elektro Vrhniki za pomoč pri dobavi el. energije, prostovoljnim gasilcem iz Loga za protipožarno varnost, občini Vrhnika, Komunali Vrhnika in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tej prireditvi in seveda nenazadnje tudi obiskovalcem, ki ste kakor nekakšna sol, ki daje sami prireditvi okus, smisel in veličino. Tudi preko samega poletja smo nadaljevali s prireditvami predvsem galsbenegu značaja, ki so zajemale predvsem okuse in želje mladih nadobudnežev, ki so veselo preživljali počitniško brezskrbno obarvane dni. Pri tem pa je po mnenju nekaterih sosedov iz bližnje in nebližnje okolice prihajalo tudi do zelo bučne »ijudo-žerske glabe«, ki pa ni pogodu vsem, oziroma je celo moteča za določen krog občanov, zato se zahvaljujem ob tej priložnosti tudi omenjenemu delu Vrhničanov za njihovo tolerantnost, potrpežljivost in strpnost do nas organizatorjev kot tudi do obiskovalcev prireditev, ki so bili prav gotovo včasih tudi preglasni za urbano okolje. Kakorkoli žeje tudi minula sezona kopanja na prostem zaključena in že gledamo naprej z namenom, da bi prihodnjo sezono pričakali še bolj organizirani in pripravljeni brez nepotrebnih improvizacij. Upamo, da bodo naši napori združeni z dobrohotnimi in kreativnimi predlogi .s strani obiskovalcev v zaznavni meri pripomogli k izboljšanju družabnega življenja v naši sredini. V pričakovanju prihodnje kopalne sezone se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in vas prisrčno pozdravljam v svojem in v imenu sodelavcev kluba Pod bazenom Miran Stanovnik Občinsko prvenstvo v kolesarjenju Športno društvo LIPA iz Podlipe — Smrečje in Športna zveza Vrhnika sta organizirala občinsko prvenstvo v kolesarjenju, kije bilo v nedeljo, 10. septembra 1995. Lepo vreme je pritegnilo 66 kolesarjev, ki so se v 14 kategorijah potegovali za občinske prvake. Proga je že tradicionalno potekala od Podčela do cilja pri gostilni Jur-ca v Podlipi. Vsi prvouvr.ščeni so prejeli medalje ter praktične nagrade, ki jih je pridobilo športno društvo LIPA pri sponzorjih: trgovina ANVINA (Vrhnika), trgovina Tjaša (Podlipa) in gostilna Jurca (Podlipa). Rezultati po kategorijah so bili: Mlajše deklice do 10 let 1. TINKARA KOMAR 14.22.53 2. POLONA CAFUTA 17.59.40 3. ALENKA CASERMAN 19.27.47 Mlajši dečki do 10 let 1. JAKA BIZJAK 13.24.86 2. MATEJ BRENČIČ 15.15.19 3. ROK MAJER 15.22.13 Deklice 11 do 14 let 1. TINA KOCIPER 13.45.54 2. HELENA MALAVAŠIČ 14.06.17 3. AJDA SLAVEC 15.15.79 4. ANJA MALA VAŠIČ 16.23.90 5. ANJA MIKULAN 16.52.81 6. PETRA MIKULAN 16.55.82 Dečki II do 14 let 1. ALEŠ PREK 11.24.93 2. JOŽE TRČEK 11.27.80 3. JAN PLIVERIČ 11.38.29 4. JAKA PLIVERIČ 11.45.53 5. SEBASTJAN PETRIČ 12.10.17 6. GREGA KOGOVŠEK 12.27.32 7. UROS TRČEK 14.02.62 8. ALJAŽ KRAŠOVEC 14.07.06 9. SANDI FERJANČIČ 15.00.77 10. ANDRAŽ VELKAVRH 15.39.53 I I.MIHA MAJER 15.44.37 12. GAŠPER CAFUTA 15.45.01 Mladinke 15 do 19 let 1. BARBARA KUZMIČ 11.22.81 2. NINA GROM 11.32.65 Največ kolesarjev je bilo v kategoriji dečki od 11 do 14 let, med katerimi je zmagal Prek (drugi z desne), Trček je bil drugi, Pliverič pa tretji. 3. KATJA ŽIBERT 12.54.15 4. KATJA SLAVEC 13.04.53 5. KATARINA PAJSAR 13.05.50 6. ALENKA POLJANŠEK 13.27.52 Mladinci od 15 do 19 let 1. DOMEN DENŠA 08.45.86 2. MIHA ZRNEC 10.17.07 3. MIHA PLAHUTNIK 10.34.07 4. MATEJ MOLE 10.42.38 5. GREGOR GOSTIŠA 10.47.92 6. DEJAN TRČEK 11.23.45 7. DEJAN MALA VAŠIČ 11.45.30 Člani A od 20 do 30 let 1. MARJAN MESEC 09.24.36 2. ROBERT KOGOVŠEK 09.46.57 3. ANDREJ KRVINA 09.50.40 4. BORIS KOGOVŠEK 10.02.95 5. MATEJ GROM 10.42.36 6. KLEMEN OGRIN 10.44.11 7. PETER JELOVŠEK 11.26.07 Članice od 20 do 40 let 1. DAMJANA MAJER 16.04.60 Člani B od 31. do 40 let 1. MIRAN STANOVNIK 09.01.30 2. STANE KOGOVŠEK 10.06.82 3. BOŽIDAR CASERMAN 11.50.33 4. MIRAN GARAFOLJ 12.03.11 NA TEKMI V TOČNOSTI PRISTAJANJA - CERKNO '95 Nihče ni ostal gor Znova smo se ozdvali povabilu jadralnih padalcev iz kluba VIHAR-NIK, ki deluje v Cerknem. Najvišji hrib v tamkašnji okolici je Porezen. Start je bil nekoliko nižje pod sedlom Velbnik. Razmere za start so bile zelo težke in že sem mislil, da tekmovanja ne bo, ko je domačin pripravil svoje padalo za start. Z zanimanjem smo ga opazovali in čakali, kako bo poleti, saj je veter pihal bočno na start, včasih pa tudi že malo hrbtno. Izkazalo pa seje, BALINANJE Turnir BŠK Blagajana Balinarski športni klub Blagajana Vrhnika je v nedeljo, 3. septembra, organiziral tradicionalni balinarski turnir na igriščih Industrije usnja Vrhnika. Povabilu se je odzvalo vseh dvanajst ekip, med katerimi je bil tudi zamejski klub Primorje iz Proseka pri Trstu. Ekipe so bile razdeljene v tri predtekmovalne skupine s po štirimi moštvi. Tekmovanje je motilo muhasto vreme, zato so morali polfinalnc in finalne tekme odigrati na pokritem balinišču ŠD Jame v Notranjih Goricah. Najuspešnejša je bila ekipa gostiteljev Blagajana, ki je v finalnem srečanju premagala ekipo Plešivice, tretje mesto pa je osvojila IUVpo zmagi nad Begunjami. Rezultati polfinala: Begunje ; Plešivica 7:13 Blagajana : IUV 13:2 Finale: 1 — 2 mesto Blagajana : Plešivica 10:5 3 — 4 mesto IUV : Begunje 9:2 Vrstni red: 1. Blagajana Vrhnika 2. Plešivica 3. IUV Vrhnika 4. Begunje 5. Logatec 6. Sodražica 7. Cerkno 8. Dragomer 9. Prosek 10. Sinja Gorica 11. Žiri 12. Jezero P. F. da če odpelješ dovolj daleč od hriba ni nevarnosti, da bi zašel v turbulenco. Seveda pa je to le precej nevaren start in si so previdno počakali še nekaj tekmovalcev, da so se prepričali o varnosti. Ko so prvi brez težav »priklopih« na sosednji hrib, kjer je pihal lep pobočnik in jc bilo mogoče lepo zajadrati celo višje od starta, seje vsul cel roj padal. Tolikšnega odziva sem se kar ustrašil in jo popihal proti cilju. Tudi zaradi gneče nad ciljem mi ni bilo všeč, da bi se pri pristajanju pojavil še kdo v moji višini, saj dva ne moreta hkrati pristati v centru kroga. Tu pa se začenja zares. Po napetem zbijanju višine sem porabil kar nekaj živcev, saj padalo ni in ni hotelo dol. Zapeljal sem se sem in tja, pa zopet na drug konec. Nazadnje sem se odločil za zapiranje padala in nato še za hitre zavoje, pri katerih se propadanje poveča. To je pomagalo in nizko sem preletel travnik, da sem videl trakec, kam piha veter. Tega bi moral gledati z. daljnogledom, tako je bil majhen. Tik pred pristankom meje zopet dvignilo in le izkušnje so me rešile, da nisem še enkrat zavil, pač pa sem močno zavrl in se ustavil tik nad piko. Kljub vsemu sem si prislužil 80 kazenskih točk (za toliko cm sem zgrešil center) in bil trenutno v vodstvu. Tedaj pa sem opazil, da je Zalaznik tudi že v zraku in pridno nabira višino. Ponavadi ga dol spravi šele tema ali pa tekma in ko zapirajo cilj. Med njegovim jadranjem so poleteli še vsi naši razen Slavca Stareta, ki zaradi nevle-tenosti raje ni tvegal in seje odpeljal v dolino z avtom. Proti koncu tekme me je tudi prvi »preskočil«, in to čisto v center, toda v ognju so bila še vsa železja. Med boljše so se uvrstili še trije naši in samo na Tomnaža smo še čakali. Kot profesionalec jc počakal na mirnejše ozračje in lepo centriral proti vetru. Smole je imel le za 1 cm in pobral drugo nagrado. No, po daljšem čakanju sem tudi s tretjim mestom več kot zadovoljen. Torej. Prvi je bil naš znanec Jože Pivk iz Petkovca, drugi Tomaž Gori-šek, tretji Stanislav Rus, peti Grega Nagode, osmi Janez Zalar in deveti Tone Sluga. Mirni in Mojci ni uspelo pristati v krogu, manjkalo pa tudi ni dosti. Kot edini ženski udeleženki so Mojci podelili nagrado in zopet smo se lahko veseli uspehov vračali domov. Tudi osvežitev, ki nam jo je priskrbel Matjaž iz. M bara, nam je prišla prav in ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo. Stanislav Rus HNIKA 54-100 Veterani A od 41 do 45 let 1. MARJAN CAFUTA 10.10.17 2. JOŽE JUSTIN 11.08.69 3. PAVLE KOVAČ 12.07.82 Veteranke nad 40 let 1. JULKAŠALAMON 12.52.59 2. JOŽICA KENK 14.46.07 3. MARINKA PETKOVŠEK 16.08.05 Veterani B od 46 do 50 let 1. BOGDAN GROM 10.41.23 2. BRANKO LESKOVEC 10.52.22 3. JANEZ LANGENVALTER 11.17.74 4. SREČKO KENK 11.26.61 Veterani C od 51 do 55 let 1. JANEZ KENK 10.58.27 2. GABRIJEL JELOVŠEK 11.31.22 3. MILAN PAJSAR 12.08.24 Veterani nad 56 let 1. JANEZ GROM 11.02.05 2. SLAVKO ŠALAMON 12.50.04 3. PETER PETKOVŠEK 13.44.16 Progo je najhitreje prevozil »mladinec« iz Dragomcrja Domen Denša, ki je v tej kategoriji tudi državni prvak v triatlonu. Kot najhitrejši »Vrhničan« s kolesom je prejel poseben pokal. S. S. Uspeh gorskega tekača Miha Groma V glavnem mestu Škotske v Edinburgu je bilo 10. septembra tekmovanje za svetovni pokal v gorskem teku (disciplina »tek gor-dol«). Start in cilj tekmovanja sta bila v mestnem parku v neposredni bližini kraljeve rezidence. Krožna proga je potekala po delno skalnatih, delno s travo poraščenih pobočjih 250 m visoke vzpetine, ki je del parka sredi Edinbur-ga. Tekmovalci so se pomerili v kategorijah članic, mladincev in članov. Tekmovanje je bilo posamično in ekipno (ekipa je štela štiri člane). Članice in mladinci so tekli na 7,5 km dolgi progi s skupno višinsko razliko 390 m. Člani pa so tekli na daljši, 12 km dolgi progi s skupno višinsko razliko 750 m. Pri članih so zmagali Italijani, Slovenija pa je bila osma. Pri članicah so zmagale Francozinje, Slovenke pa so bile petnajste. Največji uspeh je dosegla mladinska ekipa Slovenije, kije zasedla peto mesto za Italijo, Češko, Francijo in Anglijo. Pri posa-meznkih jc v tej konkurenci zmagal Italijan Bonetti pred Angležem in Čehom. Naš najboljši je bil Miha, Grom, član TSK Corning Vrhnika, na odličnem 14. mestu. Zelo dobra sta bila David Rihta-rična 19. mestu in Klemen Čop na 22. 5. mesto je najboljša ekipna uvrstitev slovenskih mladincev na svetovnem pokalu v gorskem teku doslej. 14. mesto Mihe Groma pa je doslej najboljša uvrstitev Slovenca med posamezniki na tekmah v gorskem teku za svetovni pokal. K uspehu je v veliki meri pripomoglo podjetje Corning, ki je Mihu sponzoriralo pot na Škotsko. Zato zahvala Comingu, kije omogočil zelo uspešen nastop, z drž. reprezentanco na tem nepozabnem svetovnem pokalu. N. Č. DRAGOMERČAN DOMEN DENŠA DRŽAVNI PRVAK V TRIATLONU Hudo bolezen premagal s športom Na nedavnem vrhniškem občinskem prvenstvu v kolesarjenju je 19-letni Domen Denša iz Dragp-merja premočno zmagal v svoji kategoriji ter obenem izmed vseh kolesarjev najhitreje prevozil progo od Podčela do Podlipe. Prav v Podlipi ob razglasitvi rezultatov smo izvedeli, da je Domen tudi državni prvak med mladinci v triatlonu. Zato smo se namenili, da vam mladega obetavnega športnika podrobneje predstavimo, saj se ukvarja z eno izmed najtežjih športnih disciplin. Domen Denša je doma v Dra-gomerju, kjer je obiskoval tudi vseh osem razredov osnovne šole. Letos je v Ljubljani končal srednjo strojno šolo, sedaj pa čaka na vpis na univerzo. S športom seje pričel ukvarjati v prvem razredu, ko je redno tre- Domen Denša s pokalom »najhitrejši« Vrhničan 95. niral tek na smučeh pri TSK Olimpija (Ljubljana). V 6. razredu osnovne šole pa je zbolel za astmo, ki gaje od športa odtegnila za tri leta. Tedaj so mu prepovedali vsako ukvarjanje s športom. Vendar pa gaje ljubezen do gibanja, športnega udejstvovanja in tudi trdna volja, da bi premagal zahrbtno bolezen, zopet pripeljala na športna igrišča. Rekreativno se je pričel ukvarjati s tekom. Vendar pa je bila želja po dokazovanju še večja in nekako v drugem letniku srednje šole seje pričel poskusno ukvarjati s triatlonom. Vpisal seje v Triatlon klub Ljubljana ter tako pričel redno trenirati in tekmovati. Vedeti moramo, da je triatlon ena najtežjih športnih disciplin, ki obsega trišportne panoge: plavanje, kolesarjenje in tek. Nekako pa so se uveljavili trije triatloni: šprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka); kratki ali olimpijski triatlon (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka) ter IRONMAN triatlon (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka). V prvem letu tekmovanj ni bilo večjih uspehov, saj seje s to težavno panogo šele spoznaval ter si pridobival tekmovalne izkušnje. V letu 1994 je dobil svojega prvega trenerja v klubu Matjaža Zupana, ki mu je načrtoval treninge in tekme. V začetku leta 1995 pa je spoznal znanega slovenskega triatlonca Janija Tomšiča, ki mu je razkril vse skrivnosti profesionalnega tekmovanja v triatlonu. Do podrobnosti mu je načrtoval treninge ter tudi taktiko tekmovanj v triatlonu, saj so-poglavitna značilnost tega športa predvsem izredna vzdržljivost, moč ter psihična priprava športnika. Prvi uspeh je mladi triatlonec dosegel letos spomladi, ko je na odprtem državnem prvenstvu Hrvaške v duatlonu (tek, kolesarjenje, tek) zasedel 2. mesto. Na prvi triatlonski tekmi za pokal Slovenije v Železnikih pa je osvojil prvo mesto. Nato jc bilo državno prvenstvo v šprint triatlonu v Kamniku, kjer je bil med mladinci nepremagljiv in postal državni prvak. V Kočevju je nato postal še državni prvak v kratkem triatlonu in si z uspehi zagotovil mesto v državni reprezentanci za nastop na Švedskem. Po napornih pripravah državne reprezentance je v Stockholmu pričakoval uvrstitev med 10 mla- dinci Evrope. Vendar pa so ga smola ter tekmovalne neizkušnje uvrstile na 68. mesto med 130 tekmovalci iz vse Evrope. V plavanju je izgubil plavalna očala, na prostoru za pripravljena kolesa pa nikakor ni mogel najti svojega, kar dokazuje, da seje treba za taka tekmovanja čim bolj tudi psihološko pripraviti, pa tudi pravo tekmovalno rutino moraš imeti. Ne glede na to pa mladega triatlonca »neuspeh« ni razočaral, ampak- bo še z večjim zagonom treniral. Ob razgovoru je bilo čutiti njegovo trdno voljo in željo, da bi uspel. Razmišlja celo, da bi se v prihodnosti profesionalno ukvarjal s triatlonom, kar pa bo odvis- no tudi od materialnih stroško«; Sedaj ga financirajo starši, nek* malega pa prispeva triatlons" klub Ljubljana. Veliko so mu pomagali tudi1 šoli, kjer je imel status športni!* tako da seje lahko udeleževala vilnih tekem in napornih trf ningov. Na koncu velja dodati, da rn» di Domen Denša natančno ve, Ml hoče; pri njem ni polovičarstva Življenje si je podredil napor01' in merilom, ki jih terja triatlol Prostega časa skoraj nima, tre01-rati mora tri športne discipl1"6, podrediti se je treba pravilni Pre" hrani ter živeti pravo šport"8 življenje. $ I TENIŠKE NOVICE Občinska prvenstva v tenisu 5 s , - Vsi štirje zmagovalci občinskega prvenstva v tenisu od leve proti desni: Brajkovi' Vrenjak, Seljak in Volk. Že po tradiciji so se teniški navdušenci najprej pomerili konec avgusta v Dragomerju v kategoriji dvojic. Ob sicer skromni udeležbi le 14-ih parov (v povprečju je do sedaj nastopalo 25 — 28 dvojic), je nastopila večina najboljših. Naslov prvaka sta osvojila S. Pet-kovšek in M. Kunstelj z Vrhnike. Rezultati: polfinale : Božič—Kukec (1) : Peč-lin—Remec (4) 6/2, 3/6, 6/3 Petkovšek—Kunstelj (3) : Brajko-vič—Kavčič 5/7, 7/6, 6/2 finale: Petkovšek-Kunstelj (3): Božič-Kukcc (1)6/2, 6/3 Dečki in mladinci so tekmovali 30. in 31. avgusta na Vrhniki: v mladinski kategoriji je bila udeležba okrnjena zaradi možnosti nastopa mladincev v članski kategoriji, dečki pa so prikazali že res vrhunsko igranje tega vse bolj priljubljenega športa. Rezultati: — dečki do 14 let: polfinale: A. Kucler : F. Fridl 9/4 M. Veselinovič : M. Prelogar 9/6 finale: A. Kucler : M. Veselinovič 9/5 — mladinci do 18 let: finale: M. Kozamernik : M. Berginc 9/7 3. mesto: J. Gaberščik : L. Brenčič 9/4 Ostale kategorije so se merile prV, dni septembra na Vrhniki. Ob precej' šnji udeležbi več kot 60-ih občanov p1 meče slabo luč na prvenstvo dejstv* daje bilo prijavljenih le 6 deklet (kij' cer bolj množično igrajo tenis v obcf ni) in pa napaka organizatorja, ki i' spregledal prijavo večkratne občins* prvakinje Maruše Šerjak iz Drag0, merja. Rezultati: — ženske: 1. Damjana Vrenjak 2. Alenka Brajkovič 3. Andreja Brajkovič — člani do 35 let 1. Aljoša Seljak 2. Janko Rous 3. Peter Kavčič — člani nad 35 let 1. Milan Volk 2. Zdenc Božič 3. Vinko Bizjak — veterani nad 45 let: 1. Rale Bvrajkovič 2. Tone Štih 3. Jože Prvinšek 3. tradicionalni turnir v tenisu Športno društvo Dren z Drenovega Griča — Lesno Brdo je organiziralo že tretji tradicionalni teniški turnir za pokal podjetja Blago mix. Turnirje bil v soboto, 16. septembra, in v nedeljo, 17. septembra, udeležilo pa se gaje 32 tenisačev. Med njimi so bili prav vsi igralci, ki v vrhniški občini nekaj pomenijo. Zato so bile igre zelo kakovostne in borbene, za kar velja zahvala tudi drugim igralcem, še posebno pa češkemu trenerju Hudečku, ki je premočno premagal vse nasprotnike. Tako je v finalnem boju Hude ček premagal S. Petkovška s 6:3 ifj 6:4. Že v polfinalu pa je premaga Škofa s 6:0 in 7:5, S. Petkovšek J Božiča s 6:1 in 6:0. Vrstni red je bi' takle: 1. Hudeček, 2. Petkovšek. 3. Škof in 4. Božič. Vsi prvi štirje so prejeli pokal6 in denarne nagrade, ki jih je pri' speval glavni sponzor turnirja' lastnik podjetja Blago mix. S. S- Prvi štirje s turnirja Blagomix (od leve proti desni) Božič, Škof, Petkovšeki Hudeček, lastnik podjetja Blagom i x. Žajc, in Kucler, predsednik teniškc sekcije Dren. Preserje z Nemci v Uipzigu in Madžari doma Na sedežu organizacijskega ko-miteja na Dunaju so opravili žrebanje za ITER-CUP pokal v namiznem tenisu sezone 95/96, v katerem bo sodelovalo 73 moških *P iz 13 držav (lani 75 iz 11). Iz Slovenije bo v tem tekmovanju tekmoval samo NTK Preserje, ki Se je znašel v razmeroma težki skupini z Nemci in Madžari. Prvo tekmo bomo odigrali v gosteh 8. ,()-1995 v Leipzigu s tamkajšnjim najmočnejšim klubom SV Rota-hon Sud Leipzig, drugo pa doma z Nyirbatori ASE iz Madžarske, "ajverjetnejc 12. 11. 1995. Čaka nas naporno potovanje, pa tudi nasprotnik je močan. Upamo na £lrn- ugodnejši rezultat, ki bo še kako pomemben za nadaljevanje tekmovanja. . Domača tekmovalna sezona se Je začela s 26. Odprtim prvenstvom Murske Sobote za pionirje in mlajšc pionirje. Na tekmi so naspali naši najmlajši, ki so si na- birali dragocene izkušnje in spoznanja na tako pomembnem tekmovanju. Udeležili smo se vseh treh 1. odprtih turnirjev Republike Slovenije za članc(ice), mladince in pionirje ter dosegli zelo dobre uvrstitve. Najboljšo je dosegel Janez Pctovčič, še mladinec na članskem turnirju v Ljubljani, kjer jc osvojil 3. mesto. Pred nami je pričetek tekmovanja v 1. DNTL za člane. Želimo si čim boljšo uvrstitev. JANEZ GREGA, DOMEN IGOR in drugi pa obljubljajo, da bodo z igro in borbenostjo prikazali vse svoje znanje in zadovoljili vse ljubitelje namiznoteniške igre. Vsi si želimo, da se tekem in tekmovanj v Prescrju udeležite v čim večjem številu, kajti z vašo prisotnostjo in vzpodbujanjem ter korektnim navijanjem bodo tudi rezultati in načrti, ki smo sijih določili, lažje dosegljivi. RAZPORED TEKEM L DNTL, ČLANI, ZA JESENSKI DEL SEZONE 95 . KROG 23. 9. 1995 PRESERJE — PARTNER 2. KROG 30. 9. 1995 MAVRICA ILIRIJA — PRESERJE 3. KROG 4. 10. 1995 PRESERJE — MOR. TOPLICE SOBOTA 4. KROG 14. 10. 1995 KAJUH SLOVAN — PRESERJE 5. KROG 21. 10. 1995 PRESERJE—OLIMPIJA 6. KROG 28. 10. 1995 VESNA — PRESERJE 7. KROG 4. 11. 1995 PRESERJE _KRKA 8. KROG 8. 11. 1995 TAM GOSPODARSKA VOZILA — PRESERJE 9. KROG 25. 11. 1995 PRESERJE -MELAMIN' . . Vse tekme doma bodo potekale v NT dvorani v Preserju ob 17. uri. VLJUDNO VABLJENI! NTK Preserje Košarkarji Borovnice z novimi cilji V sezoni 1995/96 bo Košarkarji klub Borovnica s svojo član-sko ekipo z. imenom PENNZOIL BOROVNICA nastopal v B ^'ovenski košarkarski ligi — za-n°d skupaj z ekipami RCG Bio Pack Vrhnika, Color Medvode, parklji Parmalat Ljubljana, Tol-?»n, Radio 94 Postojna, Didakta Radovljica, Snežnik, Kočevska Reka in Nova Gorica. V prestopnem roku sp sc ekipi Pridružili 3 igralci: Igor Škrjanc in rantulave Camara iz KK Helios Domžale ter Stane Lotrič iz KK Didakta Radovljica. V delo članskega moštva smo vključili tudi kandidata za kadetsko reprezen-'anco Slovenije Matevža Petelina, ki bo v tej sezoni že nosil breme Prve petorke in tako nabiral izkušnje za prihodnja leta, ko bo eden izmed nosilcev košarke v borovniški kotlini. Glede na naštete okrepitve bomo v I. delu tekmovanja poskušali doseči enega izmed prvih petih mest, ki vodijo v razigravanje za uvrstitev v A-2 SKL. Prve korake k cilju smo že dosegli na začetku tekmovanja, ko smo v 1. kolu v gosteh premagali KK RCG Bio pack Vrhnika z rezultatom 95:82 (47:45) in nato še doma KK Color Medvode 77:57 (44:40). Opazen je tudi napredek pri akdetski ekipi VVEVvTT BOROVNICA, ki pod vodstvom trenerja MITJE MARGONA nastopa v B Medobčinski kadetski ligi. V tej sezoni sestavljajo kadetsko ekipo: Tomaž Kenig, Damir Susman, Sašo Susman, Jernej Žerjav, Aljo-ša Žerjav, Peter Weixlcr, Žiga Munda, Marko Dretnik in Ivo Vrhovec. Nogometni derbi na Drenovem Griču Nove občine so si prinesle tudi prve medobčinske derbije tako v špor-tu kot v drugih dejavnostih. V začetku septembra je bil tudi nogometni derbi na Drenovem Griču — Lesno Brdo, med ekipama Dren — Dre-n°v Grič in Borovnico. Borovničani, ki so po dolgih sušnih letih zopet Pričeli igrati v medobčinski nogometni ligi, so se domačinom dobro uPirali in izgubili z minimalno razliko 2:1. Za domačine sta gola dala Novak in Koren, Mole pa za Borovnico. Za Dren — Dragomer so igra-'': (od leve proti desni) stojijo: Jerala, Novak R., Sumina M., Sarkič E., Novak B., Dominič, Sumina A. in Brčan; čepijo: Sarkič D., Čuden, Ko-ren, Gruden, Mercina, Podgornik, Perpar in Sedej. Za Borovnico pa: stojijo: Pristavec (predsednik kluba), Ofentavšek, Mole, Leben, Pctrič, Brlogar, Lesar, Mičič in Petrovčič (pomočnik tfenerja); čepijo: Žitko, Vidcmšek, Drašler, Mikuž, Kovačič in Blagojevič. Veliko več pozornosti kot doslej smo namenili delu z mladimi. Tako bo v začetku oktobra v telovadnici TVD Partizan Borovnica začela z delom Šola košarke za učence od 3. do 8. razreda OŠ. Vse zainteresirane vabimo, naj se nam pridružijo. Podrobnejše informacije lahko dobite pri g. Dušanu Wcixlerju (tel. 746-518)in Karliju Nikolavčiču (tel. 754-613). Z januarjem 1996 bo naša ženska ekipa nastopila v II. SKL. S tem želimo zopet obuditi žensko košarko, kije pred leti že dosegala vidne uspehe v slovenskem prostoru. Dekleta, če vas veseli košarka, vabljene v naše vrste! Seveda pa vseh teh aktivnosti ne bi zmogli brez finančnih sredstev, ki nam jih zagotavljajo: OBČINA BOROVNICA, ČAR-MAN MOTORS LJUBLJANA, BENOTOURS, VVEVIT BOROVNICA, PIZZERIJA ČEBELA BOROVNICA, SVS ŠPORT TRZIN (Reebok), JURČEK BOROVNICA IN LIKO VRHNIKA. Vsem navedenim se še enkrat zahvaljujemo in upamo na dolgoletno sodelovanje. Vsem, ki nam želite kakor koli pomagati, pa spročamo, da so naša vrata za uspešno sodelovanje vedno nas težaj odprta. K. K. Razpored tekem KK Borovnica 4. kolo, sobota, 30. 9. 1995 Borovnica : Tolmin 6. kolo, sobota, 21. 10. 1995 Borovnica : Didakta Radovljica 8. kolo, sobota, 4. 11. 1995 Borovnica : Portorož 10. kolo, sobota, 25. 11. 1995 Borovnica : RCG Bio Pack Vrhnika 12. kolo, sobota, 9. 12. 1995 Borovnica : Parklji Parmalat 14. kolo, sobota 23. 12. 1995 Borovnica : Radio 94 Postojna 16. kolo, sobota, 13. 1. 1996 Borovnica : Snežnik Kočevska Reka 18. kolo, sobota, 27. 1. 1996 Borovnica : Nova Gorica Vse tekme igramo v telovadnici OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici z začetkom ob 19. uri. Ekipa N. K. Svoboda iz Ljubljane ob osvojitvi državnega prvenstva. Danilo Kušar po poti Denisa Berghkampa Postati nogometaš, se poditi za žogo in zabijati gole jc želja vsakega kratkohlačnika, ko na TV ekranih spremlja razburljive igre Milana, Barcelone, Interja in drugih velikih nogometnih moštev. Taka želja pa je od malih nog spremljala tudi Danila Kušarja, osemnajstletnika iz Notranjih Goric. Že kot osnovnošolec seje rad podil za žogo po šolskem igrišču, popoldneve pa preživljal v športnem parku Jama. Njegovo spretnost z žoigo je kmalu opazil tudi oče Franci in nadobudnega sina vpisal v nogometni klub Svoboda v Ljubljani, za katerega letos igra že deveto leto. Športno pot je pričel kot pionir in se skozi kadetsko in mladinsko ekipo izoblikoval v obetavnega mladega nogometaša. Lani je s kadetsko ekipo osvojil prvo mesto v I. slovenski ligi, letos pa v mladinski konkurenci že dosegajo visoke rezultate. Že od samega začetka je Danilo tudi kape-tan ekipe, kar dokazuje, da mu tudi soigralci veliko zaupajo. Že Danilo Kušar z očetom Francijem, ki ga spremlja že od malih nog Košarkarski klub Borovnica pod pokroviteljstvom Športne zveze Borovnica in Športne zveze Vrhnika razpisuje MEDOBČINSKO KOŠARKARSKO LIGO 1995/96 Na tekmovanju lahko nastopajo košarkarske ekipe z območja občin Vrhnika, Borovnica; Logatec, Dobrova — Polhov Gradec — Horjul in Brezovica pri Ljubljani. Vse tekme bodo v telovadnici OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici, in sicer vsako soboto, od 4. 11. 1995 do 20. 4. 1996 v času od 10. do 16. ure. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu in pravilih Košar-skarske zveze Slovenije. Prijave sprejema g. KAREL N1KOLAVČIČ, Vrtnarija lOa, 61360 Vrhnika (tel. doma 754-613 in tej. služba 754-131 int. 274) do 15. 10. 1995. Sestanek z vodji prijavljenih ekip bo 18. 10. 1995 ob 17. uri v prostorih Športne zveze Vrhnika. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 25.000,00 SIT, ki jo boste plačali na sestanku 18. 10. 1995. TEKMOVALNA KOMISIJA MEDOBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE 1995/96 peto leto nastopa tudi za slovensko reprezentanco, za katero jc odigral pomembne tekme z Anglijo, Islandijo, Izraelom in drugimi državami. Seveda jc treba za dobre rezultate veliko trenirati. Tako je Danilo na igrišču vsak dan, ob vikendih pa se udeležuje tekem. Ob napornem tendu mu ostaja prav malo prostega časa, ki ga delavno preživi na veliki družinski kmetiji. Trenutno pa se ukvarja tudi z mislijo, kje bi se zaposlil, saj je uspešno končal kovinarsko šolo. Skrbni starši mu nudijo podporo in ga spremljajo na vseh tekmah. Danilo, ob vsej prizadevnosti in vztrajnosti boš gotovo čez nekaj let zaigral v najboljši italijanski ligi. Želim pa ti, da bi ostal tudi takrat tako pošten vesel in v ponos svojim staršem in Sloveniji. Srečno! Meta Kastelic Danilo — kapetan moštva s pokalom državnih prvakov JADRALNO PADALSTVO Tretje mesto v Draslovčah Za nami je še ena tekma v točnosti pristajanja, kije bila v Braslovčah 16. septembra. Ker smo iz lanskih izkušenj vedeli, da je prve ure mirnejše ozračje, smo pohiteli na ciljni prostor, da sc med prvimi prijavimo. Presenečeni smo bili ob zaporednih številkah od 55 dalje in še bolj nestrpno čakali na naslednji kombi. Prisegli smo si, da bomo drugo leto še zgodnejši, saj jc bila ura že 10, pa še nismo bili na startu. Udeležba je bila mednarodna, saj so bili prijavljeni tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Češke in celo eden iz Južne Afrike. Tekma je veljala za odprto prvenstvo, obenem pa tudi za državno prvenstvo v točnosti pristajanja. Koje kombi prispel, smo se morali kar potruditi za prostor v njem. Na startu je lepo pihljal veter navzgor in jaz sem hitro postavil svoje novo padalo, na katerem sem dan pred tem treniral v Borovnici. Pobegnil sem iz gneče in brez jadranja piki-ral proti cilju. Smer vetra je bila taka, da sem sc odločil preleteti manjšo dolino. Ker je znano, da to vedno povzroči izgubo nekaj višine, sem zaključni dolet pričel višje kot sicer. Vse jc dobro kazalo do nekaj deset metrov pred piko. Tu me jc zavrl nenaden manjši sunek vetra in mi skrajšal pot za 6 metrov. Krogscm zadel, a bil kratek za teh 6 metrov. Umaknil sem padalo in pripravil fotoaparat, saj so prihajali še ostali naši: Tone Sluga, Mojca Rus, Stane Zalaznik, Andrej F.rznožnik in Tomaž Gorišek. Na Tomaža sem opozoril napovedovalca in povzročil, da je publika napeto spremljala zadnje minute Tomažove-ga leta. Verjeto niso verjeli, daje vedno med prvimi tremi in so osupnili, ko jc mimo priletel v center. Moje opozorilo o zahrbtnosti razmer na cilju je spretno izkoristil za trenutno drugo mesto. Medtem ko sem že malical, so ostali naši že jadrali okoli starta in eden po eden prihajali v cilj. Blizu je bil še Andrej z okoli 1,7 metra, ostali pa tik ob krogu. Naj se pohvalim tudi s četrtim mestom ekipno, v katero so šteli trije najboljši iz vsakega kluba. Seveda s tem še ni bilo konec letenja. Imeli smo še celo popoldne za uživanje, le na vsake toliko časa sc je nebo zaprlo in zasenčilo sonce za toliko časa, da seje gneča okoli starta razredčila. Po podelitvi nagrad (prva jc bila barvni televizor) smo se odpravili domov, saj nas je čakala še tekma na Vrcmščici naslednji dan. No, o tem lahko že povem, da smo čakali cel dan, pa sc burja ni obrtnila v zahodni veter in jc bila tekma odpovedana. Opazil sem marsikje, da nekateri ne vedo, da jadralno padalstvo ne moremo primerjati z nogometom ali kakšnim drugim športom. Za mnoge je bila nedelja, 24. septembra, lepa, za nas žal slaba. Bo pa še mnogo lepih in hrib bo počakal. Takrat pa se zopet usedem in napišem, kako nam je šlo. Stanislav Rus ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA Dušica in Mojca na mladinskem EP Prvi del letošnje sezone se je končal za naše telovadke uspešno, sezono pa sta kronali Mojca Rodc in Dušica Je-remič celo z uvrstitvijo med 3 najboljšimi slovenskimi mladinkami, ki so zastopale državo na evropskem prvenstvu julija v Pragi. Mojca, kije bila dve leti mlajša od večine tekmovalk, je tokrat nastopila še v vlogi rezerve, Dušica, leto mlajša od večine, pa je nastopila s celotnim programom. Žal pa tekmovalna dneva nista bila njena najboljša dneva, saj jc od 4 rekvizitov le obroč izvedla brez. napak (9.20!), s MOJCA RODE, ROJ. 1983, MLADINKA IN KADETINJA: DPMLADINKE(SZ) VRHNIKA CORVUNUS CUP, AVSTRIJA (ŠZ VRHNIKA) ORADEA, ROMUNIJA (ŠZ VRHNIKA DVOBOJ HRVAŠKA; SLO (SLO) FANO, ITALIJA (ŠZ VRHNIKA) MEDNARODNI TURNIR LJ (SLO) UKAREŠTA (SLO) GRAZ AVSTRIJA (SLO) RNO, ČEŠKA (ŠZ VRHNIKA) 2- MESTO FINALE KOLEBNICA BILJANA MILAŠINOVIČ, ROJ. 1984, KADETINJA DP KADETINJE (ŠZ VRHNIKA) CORVUNUS CUP, AVSTRIJA (ŠZ VRHNIKA) DVOBOJ SLO: VENETO(SLO) DVOBOJ SLO: HRVAŠKA (SLOJ MEDN. TURNIR LJUBLJANA (SZ VRHNIKA) ELA SLARINA, BOLGARIJA (SLO) DUŠICA JEREMIČ, ROJ. 1982, MLADINKA DP MLADINKE (SZ VRHNIKA) DVOBOJ SLO: VENETO (SLO) DVOBOJ SLO: FURLANIJA (SLO) FANO, ITALIJA (ŠZ VRHNIKA) CORVUNUS CUP, AVSTRIJA (ŠZ VRHNIKA) PORTIMAO, PORTUGALSKA (SLO) UKAREŠTA, (SLO-NASTOP ZA ČLANICE) MEDN. TURNIR LJUBLJANA (SLO) 3. MESTO 4X 3. MESTO V FINALIH 2. MESTO 2. MESTO 1. MESTO FINALE OBROČ, KIJI I. MESTO 1. MESTO 2X 1. MESTO FINALE 5. MESTO 3. MESTO FINALE KIJI 5. MESTO 3. MESTO 4. MESTO 1. MESTO 4X 1. MESTO FINALE 2. MESTO 1. MESTO 1. MESTO 2. MESTO FINALE 15. MESTO UDIMPESTA (SLO) RNO, ČEŠKA (ŠZ VRHNIKA) 1. MESTO FINALE KOLEBNICA, KIJI 1. MESTO 1. MESTO 1. MESTO 1. M. FINALE KOLEBNICA, KIJI 2. MESTO 11. MESTO 6. MESTO FINALE OBROČ 11. MESTO 8. MESTO FINALE KOLEBNICA 3. MESTO 2. MESTO FINALE KIJI 3. M. FINALE KOLEBNICA, TRAK 14. MESTO 5. MESTO FINALE KOLEBNICA 6. MESTO FINALE KIJI 8. MESTO FINALE TRAK 2. MESTO 3. MESTO FINALE KIJI TINA PAJNIC, ROJ. 1982, MLADINKA, ČLANICA CORVUNUS CUP (SZ VRHNIKA) MEDN. TURNIR LJUBLJANA (ŠZ VRHNIKA) ORADEA, ROMUNIJA (ŠZ VRHNIKA) FANO, ITALIJA (ŠZ VRHNIKA) PORTIMAO, PORTUGALSKA (SLO) GRAZ (SLO) 5. MESTO 9. MESTO 8. MESTO 6. MESTO FINALE KIJI 3. MESTO 2X2. MESTO FINALE 17. MESTO 7. MESTO FINALE TRAK 6. MESTO URŠKA CVETKO, ROJ. 1982, MLADINKA, ČLANICA DP MLADINKE (ŠZ VRHNIKA) ORADEA, ROMUNIJA (SZ VRHNIKA) CORVUNUS CUP, AVSTRIJA (ŠZ VRHNIKA) JIHLAVA.ČPEŠKA (SLO) UKAREŠTA, ROMUNIJA (SLO) . MESTO 4. MESTO 1. MESTO FINALE KIJI 3. MESTO 6. MESTO 22. MESTO trakom (8.60), kolebnico (9.05) in kiji (8.65) pa so ji popustili živci in prav v vseh vajah je napravila velike napake, s kiji celo z izhodom izven terena. Kljub katastrofalnim nastopom pa je še vedno osvojila 27. mesto in za najmanjšo možno razliko 0.05 zgrešila finalni mnogoboj. Komaj mesec pred tem pa je odlično nastopila na zadnjem velikem mednarodnem furnirju v Budimpešti, kjer je skoraj v popolnoma isti konkurenci zasedla (72 tekmovalk iz 22 držav) 14. mesto, v finalu s kolebnico pa 5. mesto. Najbolje pa, da si pogledamo, kako so naše repre-zentantke nastopile v zadnjem obdobju. Če je oznaka v oklepaju SLO, velja kot nastop za reprezentanco, če pa piše ŠZ Vrhnika, je nastop za klub. V novi sezoni se je skupini naših re-prezentantk priključila še kadetinja Barbara Sinigoj, ki je že sodelovala na poletnih pripravah, ki smo jih izvedli kar na Vrhniki. Žal pa ji je rahla P škodba noge preprečila, da bi trenj la na polno moč. Priprave so sc 2. avgusta, dekleta so počivala le3J delje, vsak dan pa so trenirala po', Med poletnimi počitnicami so ttetff le že tudi najmlajše pod vodstvom1? nerk Mete Mohar in Elvire Dreškoi* Preko leta pa se bodo trenerski skuj ni priključile še bivše tekmoval Sandra Zivalec, Ana Štumbcrger, Ak*j ka Adamič, Sandra Bilar in Bu*j Turk. Sedaj pa si še skrbno pttb^. imena najboljših mladih ritmičanv so s treniranjem komaj dobro pri* vendar pa v prihodnosti nekatere vw ko obetajo: Tcja Peklaj, Katja Kr>* vec, Katja Čelec, Tina in Teja man, Ana Kovač, Bobnar Sjpi Staška Knapič, Solina Nadja, So» Urška, Petelin Neža, Maja Ramič,|r na Petkovšek in druge. Špela Mol* Novosti v Cankarjevi knjižnici Splošno Kako berejo učenci po svetu in pri nas Filozofija — Psihologija Urbane, D.: Človek vseved Piciga, D.: Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju... Verstvo Lefevre, P.: Življenje nas uči Deset zapovedi za otroke Protestantski katekizem Družbene vede Otrokom vsega sveta Mežnar, D.: Pogodba o zaposlitvi Lipužič, B.: Izobraževanje kot razvojni dejavnik Pivac, J.: Šola v svetu sprememb Prirodoslovne vede Rutar, M.: Svet matematike Uporabne vede Cole, B.: Dr. Hov Dollinger, M.: Življenje z rakom Hladnik, G.: Zdravje brez recepta Umetnost — Razvedrilo — Šport Suhadolnik, J.: Arhitektura in urbanizem v Ljubljani Strojin, T.: Etika in odgtovornost v gorah Dvoršak, A.: Preživetje v naravi Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje Spvri, J.: Dobra vila Crihton, M.: Kongo Cannon, J.: Mornar na kolesu Bos, B.: Oli Slovenske pravljice Peček, S.: Dobri vojak Janzej Kveder, Z.: Misteriji žene Fajdiga, F.: Sla po zemlji Malovrh, M.: Na devinski skali ^ London, J.: Zgodbe z Južnega mol" Zemljepis — Biografije — Zgodo»i>" Čater, D.: Oscar Wilde Kajzer, J.: S tramovi podprto mes'" Savli, J.: Slovenija, podoba evrof skega naroda MALI OGLASI Na območju Vrhnike seje izg^ bila črna psička z belo liso p°? vratom in modro ovratnico; sip na ime Pika. Kdor jo je videl ^ našel, naj pokliče po tel. 754-1" Uspešno inštruiram matema'1' ko in fiziko za osnovne in srednj* šole. Informacije po tel. 752-358 i V centru Logatca prodamo lepo ohranjeno hišo velikosti 207 m2, staro 11 let, z dvema garažama in lepim vrtom. Cena 249.000 DEM. X BIRO, d.o.o., tel. 316-698 ali 1326-277 od 8. do 18. ure; vsak delavnik in ob sobotah od 9. do 13. ure. GARDENIA ARS FLORAE od 26. 9. 1995 tudi na Vrhniki v novem Poslovnem centru Loka, Robbova 6 Celovita ponudba rezanega cvetja, lončnic, suhega cvetja, cvetlične galanterije, čebulic in semen! Izdelava šopkov in aranžmajev! Oprema porok! Aranžiranje daril in dekoracije prostorov! • Izdelava odličnih vencev in drugih izdelkov! SODOBNA FLORISTIKA, UGODNE CENE Poslovalnico vodi priznani slovenski florist Robert Remec Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure. PREPRIČAJTE SE SAMI O VISOKI KAKO V OSTI PONUDBE. PREPRIČAJTE SE SAMI O VISOKI KAKOVOSTI PONUDBE. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV 11.10. 1995 OBČINA BOROVNICA, ZAPLANA, PODLIPA, SMREČJE, POKOJIŠČE 12. 10. 1995 BISTRA, VERD, JANEZOVA VAS, MIRKE, BLATNA BREZOVICA, BEVKE, VRHNIKA 13. 10. 1995 STARA VRHNIKA, SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LOG, DRAGOMER, LUKOVICA, LIGOJNA Odvažali bomo kosovne odpadke iz gospodinjstev: staro pohištvo, vzmetnice, belo tehniko, športne pripomočke, kovinske predmete, peči... Gradbenega materiala in odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji in storitvah, NE odvažamo. Večje in težke predmete — peči za centralno kurjavo in avtomobilske školjke — bomo odpeljali le, če boste odvoz naročili po telefonu 755-062 do 10.10. 95. Kosovne odpadke pripravite na kraju, kjer ponavadi oddajate odpadke, do 7. URE na dan, ki je naveden na razporedu. SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME Jože Martinuč, s.p., V Rojco 13, Notranje Gorice ka. .. 'mate pokvarjen osebni računalnik, tis-^amiK, terminal ali kateri drug del vaše računalniške P.P£err,e? Želite nov računalnik ali obnovo starega? Podučite in skupaj bomo našli dobro rešitev. Tel./Fax: (061)65-11-84 TRGOVINA s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli vas vabi v svojo prodajalno v Sinji Gorici 18 pri Vrhniki, tel. 061 /755-918. Iz svojega prodajnega programa vam nudimo: STALNA PONUDBA — rezervni deli za kosilnice BCS, GRA-MIP, MORTEL, SIP mehanizacijo — akumulatorji VESNA — olja in maziva — motorno, hidravlično, zavorno — filtra za olje-gorivo-zrak (tovorna in traktorska) — jermena vseh vrst in velikosti — kardani — cevi, križi — gume in zračnice *- svetila Saturnus, ležaji, semeringi, se-ger varovalke POSEBNA JESENSKA PONUDBA — brzoparilniki različnih velikosti — ROSTFREI posode za shranjevanje vina in soka — stroji za pranje — KARCHER Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Priporočamo se za nakup! 'i/ GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZI Vel. Ligojna 8 A; Vrhnika; tel./fax: 061/755-185; mobilel 0609 621 -917 NUDIMO VAM; — izkope gradbenih jam in različnih jarkov (tudi po sistemu — vam izkop, nam zemljo); — izdelavo podpornih zidov in gradbenih temeljev; — omogočimo nabavo, prevoze in vgrajevanje betona; — omogočimo nabavo in dovoze zemlje različnih kakovosti! ZAPOSLIMO ŠOFERJA C-KATEGORIJE, HONORARNO ALI REDNO, ZAŽELJEN TUDI MLAJŠI UPOKOJENEC. Vsak dan sveža jajca po izredno ugodnih cenah prodajamo vsak delavnik. Priporoča se PERUTNINARSTVO ISTENIČ, Voljčeva 12, Vrhnika, telefon: (061)752-322 SEI! d.o.o. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure sreda ocMO. do 18. ure ponedeljek in IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO: — brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2; — v oktobru bo tečaj CPP 2. in 16. v mesecu; — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, s pri-četkom 15.11. ob 17. uri; — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji; — nudimo izposojo literature. MODNI SALON MODATEX Stara cesta 8 61360 VRHNIKA SPOŠTOVANI KUPCI! V naši trgovini lahko izbirate med kakovostno žensko konfekcijo, ki jo v celoti izdelujemo sami. Tokrat vam predstavljamo: — chanel kostimi (bukle) 16.900 SIT — klasični kostimi 21.400 SIT, — tridelni komplet (jersej) 5.570 — 7.480 SIT — parka (brušena viskoza, kupra) 13.490 SIT — bluze, pisane 4.690 — 4.900 SIT — bluze, bele s čipko 5.990 — 6.900 SIT — krila 4.990 SIT — hlače 5.990 SIT V ceni kostima je vračunano krilo, ki vam ga izdelamo po meri. Nudimo vam še nogavice tovarne Prebold in perilo iz Lisce ter modne dodatke. Delovni čas: Ponedeljek — petek od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure Sobota od 8. do 12. ure COM-TAR, d.o.o. AVTO ŠOLA VRHNIKA ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM 1. ZBIRAMO PRIJAVE ZA TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM 2. Organiziramo tečaj CPP in izpit za voznike koles z motorjem (mopediste) — pogoj starost najmanj 14 let 3. VSAK MESEC TEČAJI CESTNOPROMETNIH PREDPISOV A, B, C, E in F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE DO 6 OBROKOV DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avto šoli. TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA Nudimo vam počitnice in izlete priznanih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATURIST, M&M, A&B, RELAX, ROYAL, PALMA, ARA, DOBER DAN, INTELEKTA, ATLAS, ODISEJ, ALTATOURS, TENTOURS, SLAVNIK, SAP, ALPE ADRIA, BENOTOURS ... Plačilo do 6 obrokov — pridite, ne bo vam lall POMOČ IN SVETOVANJE Opravljamo pisarniške in računovodske storitve za posameznike, obrtnike in podjetja. INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA TELEFON/FAX: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30 sobota od 9. do 12. ure NOVOST NA VRHNIKI TRGOAVTO v kooperaciji z Metalotrgom za avtobusno postajo na Vrhniki, Cankarjev trg 6 AKCIJSKA PRODAJA KOLES ROG 13. in 14. oktobra 1995 bo potekala akcijska prodaja koles STARO ZA NOVO, 5% dodatnega popusta — plačilo na 6 čekov brez obresti. S seboj pripeljete staro kolo, katerega bodo strokovnjaki iz tovarne ROG strokovno ocenili in novemu zmanjšali ceno. Akcija bo potekala od 8. ure zjutraj do 19. ure. Za vse informacije se lahko obrnete na telefon 061/756-210 ali 756-211. BIOBRAZDA SEMENARNA PROIZVODNJA Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 654-580 PROIZVODNJA: — PRST — odlična mešanica za sajenje in presajanje — 100% NARAVNO GNOJILO — ČRNICA ZA GROBOVE, LEGLA DEŽEVNIKOV TRGOVINA — ZELO VELIKA IZBIRA JESENSKIH ČEBULNIC — SADIKE GRMOVNIC rododendrum, azaleja itn. — POSODE ZA KIS AN JE, STISKALNICE, PLETENKE — VSE ZA VRT IN GOSPODINJSTVO — VSE ZA GROBOVE, sveče, pesek, mačehe, svileno cvetje itn.. OBVEŠČAMO VAS, DA BOMO TUDI LETOS ORGANIZIRALI PRODAJO NA POKOPALIŠČU, IN SICER S PRIČETKOM 6. 10.1995. BREZOVICA - VSAK PETEK IN SOBOTA OD 10.-17. URE NOTRANJE GORICE VSAKO SOBOTO OD 10.-17. URE NA ENEM MESTU BOSTE PRI NAS DOBILI VSE ZA UREDITEV GROBOV. Izdelava štedilnikov, pečnih, dimnih vrat in podobnih izdelkov iz nerjaveče pločevine KUUČAUNIČARSTUO Franc Furlan Ljubljanska 24 ¿2y 61360 Vrhnika 061 / 751-443 d.O.i PROLOG Logatec, Tovarniška 10 tel.&fax. 061 741-106 tel. 061 742104 OSEBNI RAČUNALNIKI, MULTIMEDIJA TISKALNIKI, PROGRAMSKA OPREMA PC PRO-EASY 486/100 CY 486DX4/100, pomnilnik 4MB, trdi disk 425Mb barvni monitor, miška s podlogo, MS DOS 6.22 123.260 SIT PC PRO-MANAGER 486/100 AMD 486DX4/100, pomnilnik 8MB, trdi disk 850Mb barvni monitor, miška s podlogo, MS DOS 6.22 160.100 SIT Komplet MULTIMEDIJA 225 Sound Blaster 16 MCD, CD-ROM Panasonic DS, aktivni zvočniki 25W 1 CD-ROM (MS Encarta '95 ali MS Ancient Lands ali MS Dinosaurs...) 29.900 SIT PROGRAMSKA OPREMA ZA OBRTNIKE IN PODJETJA 40% popust pri nakupu z osebnim računalnikom Možnost plačila na več čekov ali bančno posojilo. Za osebne računalnike velja 24 mesecev garancije. Možnost sestave računalniške konfiguracije po želji. Cene se lahko spremenijo glede na gibanje tujih valut! V cenah ni vštet 5% p.d. Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX wagon £'1.350 DEJI 25.000 DIM ä'i.500 m:>i £5.710 MM 39.870 MM Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA Je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge. Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem. I(>.!M)0 M'M Micra 1.0 L 16V 17.000 DVM Micra 1.0 L 16V Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355 Obiščite pooblaščene prodajalce za dolenjsko: ZIERER, Sevnica Boštanj 62/c tel.: (0608) 81 389 BARLOG, Trebnje Baragov trg l/l tel.: (068) 45 700 VIDRIH, Otočec N.m. Šentpeter 51, tel.: (068) 85 180 NISSAN W NISSAN KOMPLETNI PROGRAM TOVORNIH IN OSEBNIH VOZU TOVORNA VOZILA OD 3.500 kg DO 14.000 kg Z MOTORJEM EURO 1 . EKOLOŠKI MOTOR NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NISSAN VANETTE CARGO FURGON SAMO 29.900 DEM Najugodnejši med tovornimi vozili 7500 kg skupne teže samo 56.000 DEM 5.000 kg skupne teže samo 47.260 DEM Na našem pooblaščenem servisu vam omogočimo kakovostne servisne storitve za vse vrste osebnih in tovornih vozil. Preskusite kakovost! Avtosalon Kovinarska Vrhnika Sinja Gorica 106 Tel. 753-842 in 755-046 OKTOBERFEST V SINJI GORICI PRI VRHNIKI J od 11. do 16.10.1995, vsak dan od 9.-1. ure Q Taverna Papalina vas vabi, da se udeležite prireditve OKTOBERFEST V SINJI GORICI PRI VRHNIKI Po bavarskem vzorcu bo prireditev potekala v šotoru za 600 oseb z živo glasbo. Vsak dan vas bomo pričakali že ob 9. uri z raznovrstnimi malicami. V programu pa so tudi športni dogodki izven šotora, nastop plesne skupine, modna revija, zabavne točke, družabne igre, izvolitev MISS in NAJ pivca pivca, KARAOKE, bolšji sejem, obisk Mojce in Kaličopka iz A kanala za najmlajše ter mini zabavišče v zunanjosti. PROGRAM PRIREDITVE: Sreda: 11. 10. 95 — igrata: duo Wanted in ansambel Kres ob 18. uri — turnir v pikadu ob 20. uri — uradna otvoritev ob 20. uri — Red Bull party Četrtek: 12. 10. 95 — igrata: duo Wanted in ansambel Kres ob 20. uri — Dark Dog party ob 21. uri — družabne igre Petek: 13. 10. 95 — igrata: duo Wanted in ansambel Strmina ob 17. uri — Karaoke ob 20. uri —Monoigra-humoreska — Janez Cankar ob 21. uri — družabne igre Sobota: 14. 10. 95 — igrata: duo Wanted in Fantje z vseh vetrov ob 10. uri — bolšji sejem ob 12. uri — turnir v balinanju ob 20. uri — modna revija in nastop plesne skupine Nedelja: 15. 10. 95 — igrata: duo Wanted in duo Volare ob 9. uri — turnir v Streatballu ob 11. uri — Mojca in Kaličopko iz A kanala v živo ter čarovnik ob 20. uri — družabne igre Ponedeljek: 16. 10. 95 — igrata: duo Wanted in duo Volare — zaključek Zainteresirani za KARAOKE in igro trojk v STREATBALLU naj se osebno ali po telefonu 061/755-516 prijavijo do 9. 10. ali osebno v šotoru eno uro pred prireditvijo. Popijte z nami vrček piva Gusser in potešite lakoto z bavarskimi specialitetami. Na zdravje! Vse prireditve bodo pod šotorom, ki bo postavljen ob Gasilskem domu v Sinji Gorici. RES DOBER RAČUNALNIK! AT.C EXTREMA Pentium 90-PCI * INTEL PLATO 586-PCI, 256c • CPU Pentium 90 INTEL ; 8 Mb RAM (SIMM 72 pin) * 540 Mb trdi disk IBM, 10 ms • gibki disk 1.44 Mb, 3,5 inch, MITSUMI « graf. posp. DIAMOND Stealth PCI * tipkovnica CHERRY • ohišje MINI TOWER * MICROSOFT Mouse • MS DOS 6.22 t MS WINDOWS 3.1 AT.C Evolution 486-DX4-100-PCI t matična plošča 486-DX4-PCI, 256c »•CPU 486-4-100 AMD « 4 Mb RAM (SIMM 72 pin) • 540 Mb trdi disk IBM, 10 ms gibki disk 1.44 Mb, 3,5 inch, MITSUMI • graf. posp. DIAMOND Stealth PCI ^ « tipkovnica CHERRY « ohišje MINI TOWER = MICROSOFT Mouse M t MS DOS 6.22 f • MS WINDOWS 31 SIECOM computers LJUBLJANA, 061 /123 47 70; SEŽANA, 067/32 031 E TRGOAVTO v^,^ 2 METALOTRGOM °b avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 «el. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 TOKRAT VEČ ZANIMIVOSTI 1- rezervni deli in oprema za TOVORNA VOZILA: TAM, ZASTAVA, IVECO, tudi po naročilu za dele iz centralnega skladišča KOPER 2- rezervni deli za osebna vozila: GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, LADA, 126 P 3- • POSEBNA PONUDBA: DVOOSNA PRIKOLICA z naletno zavoro: mere kesona aluminijasti 400 x 220 x 40 — skupna teža 1500 kg, cena 7000 DEM + PD • ostali program prikolic, plačilo na 6 obrokov brez obresti (TIP 590 že za 64.134 SIT) 4- AKCIJSKA PONUDBA MOTORNIH ŽAG HUSOUAR-NA — najnižja cena v vaši okolici tip F 61 že za 55.246 SIT — (s seboj prinesite staro) 5. NOVOST NA TRGU -- VITLI do 3 tone vleka, 90 m vlečne vrvi — priključitev na motorno žago — katerokoli. Uporaba: gozdna dela, za vlačenje lesa in podobno. 6. NOVOST na kolesarskem področju — tokrat tudi pri nas STARA KOLESA ROG za NOVA, in to 13. in 14. oktobra (6 čekov brez obresti in 5% dodatni popust) 7. • STABILNE KROŽNE ŽAGE za les in aluminij FELISATI 64.130 SIT • STABILNE KROŽNE ŽAGE za kovino In les FELISATI iz Italije 102.511 SIT • DRUGO ročno električno orodje FELISATI iz Italije — ekskluzivno zastopstvo OSTALI POGOJI PRODAJE: do 6 obrokov na čeke ali kredit do 36 mesecev, glede na vrednost Delovni čas: od 8. — 12. in 15. — 19. ure sobota od 8. — 12. ure Nudimo vam tudi gorilce Thyssen vseh vrst do 6 obrokov. MEDEJA galerija-kava bar, Stara cesta 39. Vrhnika, tel.:061/754-703 Od 1. oktobra naprej bo na ogled razstava del skupine svobodnih umetnikov, ki ustvarjajo pod mentorstvom slikarke Dagmar Lukanovič v okviru Društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane. K sodelovanju vabimo mlade ustvarjalce z likovnega področja. Svoja dela lahko predstavijo na razstavi v naših prostorih! Vsak petek zvečer vabimo na PARTY — z izdelki priznanih proizvajalcev — promocijske cenel SE PRIPOROČAMO! KAMNOSEŠTVO SVETE, s.p. p. Preserje, Jezero 97, tel./fax 061 /631-294 IZDELUJEMO, MONITRAMO IN OBNAVLJAMO — nagrobnike, lučke, vaze — kuhinjske, gostinske pulte — mize VEČ kot 20 različnih nagrobnikov vedno na ogled od 7. do 17. ure. Na Vrhniki je Tehnounion avto, ekskluzivni uvoznik in zastopnik za vozila BMW, odprt nov pooblaščeni prodajno-servisni center. Možnost testnih voženj! Molk Janez VRHNIKA TURNOVŠE 29 „___, ,_ ._ tel in fax 061/752 878 VESELJE DO VOŽNJE VAM V SVOJI TRGOVINI V ČRNEM ORLU NA VRHNIKI, CANKARJEV TRG 4, PONUJA PESTRO IZBIRO OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS! - TRENIRKE PRIZNANIH EVROPSKIH IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV - ANORAKI »BRUGI« IN »NORTHLAND« ŽE OD 4.900 SIT NAPREJ - ANORAKI IZ GORRETEXA IN PELERINE »MONT« - SOBNA KOLESA, VESLAŠKE NAPRAVE, MINI STEP-PERJI »HAMMER ŠPORT« - RAZNE VRSTE UTEŽI ZA KREPITEV MIŠIC - BUNDE IN SMUČARSKI KOMBINEZONI - SMUČI IN SMUČARSKE VEZI »SALOMON« - PESTRA IZBIRA NAHRBTNIKOV IN ŠPORTNIH TORB - RIBIŠKA OPREMA »CORMORAN«, »MITCHEL«,»KAMA-SAKI«... OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 9. DO 12. IN OD 15. DO 19. URE OB SOBOTAH VAS PRIČAKUJEMO OD 9. D012. URE. ZA NAKUP NAD 5.000 SIT PREJMETE PRAKTIČNO DARILO! Z NAKUPOM V »GOLU« STE NA NAJBOLJŠI POTI DO ZMAGE! PEDIKURA odstranjevanje kurjih očes, trde kože reševanje vraščenih nohtov... MATEJA BIZJAK Kopališka 4 VRHNIKA Naročanje po telefonu: 752-530 Odprto od torka do petka od 9. do 12. in od 16. do 19. ure ZASTOPANJE — POSREDOVANJE — TRGOVINA KOT Ljubljanska 10, 61360 Vrhnika telefon: 061/753-340 fax: 061/753-302 « JELOVICA • vezana okna, termopan, jelo-term okna vseh dimenzij • notranja vrata — mahagonij, hrast, lužen hrast, belo ple-skana • vhodna in garažna vrata • lamelni in klasični parket • strešna okna Kovinoplastika Lož • smrekov opaž in ladijski pod • furnirane stenske in stropne obloge • letve, špirovci, deske • knauf gips plošče Celotni program »Jelovica« prodajamo po tovarniških cenah — najnižje v Sloveniji O CERDOMUS KERAMIKA italijanske stenske in talne ploščice Cerdomus že od 790 SIT/m2 naprej keramika Gorenje in Keramix Granito Gres že od 1600 SIT/m2 naprej sanitarna oprema kopalniška oprema NOVO! NOVO! NOVO! stenska pluta talna pluta izolacijska pluta po izjemno nizkih cenah I K Delovni čas od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure M 'n g. dr. Verbiču, kije besede slovesa izrekel v imenu vrhniških kmetov-zadružnikov. Hčeri Majda in Špela, sinova Marko in Verjanko ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Fortuna Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom in sodelavcem za izražena ustna in pisna s°zalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga imeli radi in j>a v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za poslovilne besede, ki jih je izrekel gospod Paseta v "nenu ZB, gospodu Rapušu v imenu ribičev, oktetu Raskovec, trobentaču in gospodu Vrhovcu. V globoki žalosti vsi njegovi ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila Marija Keršmanc roj. Korenčič iz Bevk 104 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred. Prisrčna hvala dr. Dunji Piršič Korenovi za nego in skrb v času njene bolezni. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti moža in očeta Janeza Drašlerja se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem, ki ste se udeležili pogreba, še posebej hvala g. dekanu za obredno mašo in pokop. Žena Majda, sinovi Janez, Jernej in Andraž ZAHVALA V družinskem krogu smo dne 20. 9. 1995 položili k počitku našo drago teto Ido Bukva roj. Serka Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Rožmanc-Drašlerjevi za večletno skrb in nego naše tete. Nečaka Marija in Miro z družinama ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in stare mame Frančiške Kušar iz Notranjih Goric se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se tako številno poslovili od nje in ji darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala pa velja gospodu župniku, pogrebni službi PIETA in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA V avgustu je končal svojo življenjsko pot naš oče, stari oče in praded mam Franc rp v • v A Tursic st. z Verda Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na "jegovi zadnji poti. Hvala dr. Heleni Rozmane Drašler, kolektivu Mercator, Liku Verd, oktetu Raskovec, g. kaplanu za obred in pogrebni službi PIETA. Vsi njegovi ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od naše drage žene, mame in babice Josipine Fabjan se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolkam in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darova-» cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Piršičevi za zdravniško Pomoč, sosedu za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. žalujoči: mož Branko, hči Liljana, sinova Iztok in Jadran z družino ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata, strica Antona Pirnata po domače Buhovga Toneta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se PGD Notranje Gorice — Plešivica ter drugim sosednjim društvom za lep sprevod, pevcem Zupan, gospodu Jožetu Sojerju in Francu Kirnu za poslovilne besede, prav tako tudi župniku Janezu Hamu za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi PIETA. Prisrčna zahvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti. Žalujoči: ata, mama, brata Franci in Ivan z družinama Notranje Gorice, Brezovica pri Borovnici, september 1995 ZAHVALA Ob smrti naše drage Francke Leveč Ceglarjeve Francke 7 VerHn Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za iskrene besede ob slovesu in opravljen masni obred. Zahvaljujemo se dr. Heleni Rozmane Drašler in posebej dr. Vinku Logarju za dolgoletno zdravljenje ter pomoč. Hvala vsem, ki ste ji lepšali zadnja leta življenja. Vsi njeni Lepši iz noči zašije dan, življenje mlado vse iz starih ran in iz trpljenja se rodi vstajenje... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Lovra Zaklja ml. iz Podlipe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsestransko pomoč. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in gasilcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Andreja, sin Boštjan, hči Tina, ata, mama, sestre in bratje z družinami Življenja kratka doba, hitro mine vse, že te zvon pokliče, prijatelj, vrni se. Ob zidani ograji spomenik stoji, to pa je plačilo za vse, kijih več ni. Otroci moji dragi, pridite me obiskat', pokličite me mama, da lažje mi bo v zemlji spat'. (Elka R.) ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice Elke Rebolj roj. Petelin iz Podpeči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se kakor koli poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedija ^ m Franca Graha z Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsestransko pomoč. Hvala dr. Prebilovi, ki mu je olajšala zadnje trenutke, pevcem in gospodu duhovniku za poslovilne besede, posebna hvala tudi gospodu Vrhovcu. Žalujoči: žena Marija in hči Dragica z družino ZAHVALA Za vedno je zaspal in se od nas poslovil naš ljubi ata Edvard Zupan roj. 1908 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu za lep obred in poslovilne besede in kvintetu Zupan za občuteno zapete pesmi slovesa. Naša posebna zahvala pa velja osebju Doma upokojencev na Vrhniki za vso skrb in nego, ki so jo posvetili našemu atu. Hvala vsem, ki ste imeli našega ata radi, ga spoštovali ali karkoli dobrega storili zanj. Vsi njegovi Na Vrhniki, dne 23. septembra 1995 S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si ostal. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob veliko prerani izgubi dragega in skrbnega moža, ata, sina, brata, strica ter zeta Toneta Malavašiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršen koli način priskočili na pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za petje, članom Gasilskih društev Podlipa —Smrečje in Šentjošt ter Ivanu Malavašiču za tako lep poslovilni govor. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, za cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Betka, hčerki Helena in Kristina, mama, brata in sestre ter drugo sorodstvo 11 KOŠARKAŠKE NOVICE Derbi med Vrhniko in Borovnico Že v prvem kolo slovenske košarkaške B-lige so se pomerili košarkaški klub Vrhnike in Borovnice, za kar lahko rečemo, daje bil prvi medobčinski derbi obeh ekip. Rezultat je bil 82:95 (45:47) za Borovnico. Koše za Vrhniko so dosegli: Trdan (8), Rajakovič (2), Lukič (8), Vidakovič (2), Gabrov-šek (27), Selšek (19) in Medved (16). Za Borovnico pa Guštin (2), Srkjanc (12), Lotrič (16), Vodeb (2), Turšič T. (11), Kržan (24), Zlatkovič (17), Petelin (9) in Ca-mara (2). Obe ekipi smo pred der-bijem fotografirali. Za Vrhniko so igrali: (od leve proti desni) stojijo: Zupan (trener), Smrekar, Malac-ko, Vrbančič, Selšek, Vidakovič, Medved, Krauthaker (pomočnik trenerja); čepijo: Gabrovšek, Trdan, Rajakovič, Gantar, Lukič in Otrin. Za Borovnico pa: stojijo: Niko- lavčič (trener), Friškovec, Škr-janc, Zlatkovič, Bizjak, Turšič T., Kržan, Weiksler (predsednik klu- ba); čepijo: Turšič M., Petelin, Vodeb, Guštin, Cámara, Lotrič in Margon (pomočnik trenerja). KK Vrhnika H ñ KK Borovnica Nagradna križanka Armič, d.o.o. Sponzor nagradne križanke v tej številki je podjetje Armič, d.o.o., Sedež podjetja je v Logu pri Brezovici (Jordanov kot). Podjetje se ukvarja s tremi glavnimi dejavnostmi. V dobro založeni trgovini lahko dobite avtoplašče številnih svetovno znanih proizvajalcev pnevmatik. Poleg tega pa vam v trgovini ponudijo raznovrstno dodatno avtokozmetiko in dodatno opremo za vse vrste osebnih vozil. V lastni delavnici pa vam opravijo vsa vul-kanizerska dela ter zamenjavo avtoplaščev. V zadnjem letu so razširili svojo dejavnost še na prodajo osebnih vozil DAEWOO (RACER, NEXIA, ESPERO). Ta vozila vam prodajo tudi staro za novo, z ugodnimi kreditni- mi pogoji ter na leasing. Za tri pravilno rešene križanke »ARMIČ, d.o.o.,« so pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: blago ali storitve v vrednosti 8.000,00 SIT 2. nagrada: blago ali storitve v vrednosti 5.000,00 SIT 3. nagrada: blago ali storitve v vrednosti 3.000,00 sIT Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo »Naš časopis«, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika z obveznim pripisom »KRIŽANKA«, in sicer do 20. oktobra 1995. S. S. Aleš Prek -državni prvak v kartingu Vrhničan Aleš Prek, ki tekmuje v kartingu — kategorija JUNIOR 100 cm3, je postal državni prvak. V predzadnji dirki, ki se točkujejo za državno prvenstvo, je na Ptuju 10. septembra zmagal v svoji kategoriji. V odločilni zadnji tekmi 17. septembra v Portorožu pa je zasedel 2. mesto, kar je zadostovalo, daje zmagal v skupnem seštevku vseh dirk za državno prvenstvo. S tem pa je v kategoriji JUNIOR 100 cm3 postal državni prvak za leto 1995. Ob tem je potrebno poudariti, da je pričel Aleš že trenirati za novo smučarsko sezono, kjer naj bi tudi posegel po naslovih državnega prvaka v nekaterih smučarskih disciplinah. Aleš Prek je res športnik od glave do peta. S. S. Coklšpil 95 V Borovnici je bila v soboto, 19. avgusta, zabavnošportna prireditev Coklšpil 95 v izvedbi Mladinskega kluba Slap. Kljub ne ravno najboljšemu vremenu so bile igre uspešno izvedene. V sedmih različnih igrah seje pomerilo sedem ekip po šest tekmovalcev. Med ekipami sta prevladovala zdrav športni in tekmovalni duh, bilo pa je tudi nekaj smeha. Nujvcc zanimanja jc vzbudila ekipa mttjpdih >JpS*ojcncev, ki se je prizadeMnefgarila vse do konca. Sicer pa so zmagali Martini, ki so si morali po v^e^ijvgd^rjlh igrah svojo zmago šele namreč ena Medvedkov čkovi, za četrtcV pomerili hills in Slabč rvjo. Imeli so 'točk kot ekipa so bili Kremen-pa sta se spet vrvi ekipi Laze gotrajnem in iz- črpavajočem boju so zmagali Slabčki. Dobro so se borili tudi Sončki, ki so bili najmlajša ekipa. Vsak udeleženec Coklšpila je dobil majico, najboljše tri ekipe pa tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: zaboj piva (Trgovina Jurček), vreča čokolade (g. Pivk — Obala Koper in Trgovina škorpijon) in zaboj sadja (Sadje in zelenjava — g. Sylaj). Igre so torej za letos končane, vidimo se na Coklšpilu 96. Peter Svete NA VRHNIKI CVET SAHISTOV Komu peti naslov? Vrhnika je od 1. do 13. oktobra 1995 gostiteljica 5. državnega članskega šahovskega prvenstva. Na turnirju v domu Karla Grabeljška se meri dvanajst šahistov, med njimi pa žal ne bo nekaterih najboljših. Aljoša Gro-sar, Georg Mohr in Dražen Sermck so se prvenstvu odpovedali, s tem pa tudi nastopu na olimpiadi v Ervanu (Are-menija) prihodnje leto. Stališče Izvršnega odbora Šahovske zveze Slovenije je tokrat jasno in nepopustljivo: kdor ne bo igral na državnem prvenstvu, temu ni mesto v reprezentanci. Vrhniški ljubitelji šaha bodo torej prikrajšani za nastop te trojice, to pa še ne pomeni, da bo turnir, ki še vedno sodi v za slovenske razmere solidno V. kategorijo FIDE, nezanimiv. Njegova sestava je namreč takšna, da obeta ostre in borbene partije, nastala priložnost za zagotovitev reprezentan- Nagradni sklad na turnirju je 500.000 slovenskih tolarjev in bo razdeljen med šest najuspešnejših igralcev. Prireditelji so pripravili tudi tri posebne praktične nagrade: za najlepšo partijo, za največje število zmag in za najborbenejšega igralca. čnega dresa pa bo gotovo še dodaten motiv predvsem za uveljavitve željne mlade šahiste. Med njimi gotovo s posebno nestrpnostjo čaka svoje prvo pravo državno prvenstvo Dragomer-čan Primož Šoln, sicer najmlajši udeleženec. Njemu bo gotovo lažje prodirati iz ozadja, kot pa drugemu domačemu šahistu, mednarodnemu mojstru Leonu Gostiši, braniti lanskoletni naslov državnega prvaka. Poleg njiju nastopajo še velemojster Enver Bukič, mednarodni mojstri Janez Barle, Igor Jelen, Simon Jerič in Bogdan Podles-nik, FIDE mojstra Marko Tratar in Srečko Kolar ter mojstrski kandidati Dragan Simič, Matej Sušnik in Domen Krumpačnik. Na turnirju je mogoče osvojiti bal za naslov mednarodnega mojstra, norma znaša sedem točk in pol. Mnogi Vrhničani se še spominjate prvenstva izpred osmih let, ki po organizacijski plati še danes ni bilo preseženo. Zato smo skušali prireditelji, šahisti Šahovskega društva Vrhnika, ki letošnje prvenstvo posvečamo 70- Izžrebali nagrade gostilne »Pri Oblaku« V prejšnji številki Našega časopisa je bila objavljena nagradna križanka gostilne »Pri Oblaku«, katere sponzorje bil Klemen Popit. V uredništvu smo prejeli okoli 200 rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali tri pravilno rešene, ki prejmejo naslednje nagrade. 1. nagrada: večerjo za dve osebi s pijačo prejme: Mojca Drmastja, Ulica Ul. Dobničar-ja, Dobrova; 2. nagrada: večerjo za dve osebi prejme: Lojze Perpar, Betajnova 12, Vrhnika; 3. nagrada: carpaccio (spe-cialiteta) za dve osebi prejme: Vera Serini, Cesta na polju 12, Vrhnika. Nagrajenci, oglasite se v gostilni »Pri Oblaku« na Stari cesti 50, Vrhnika, pri Klemenu Popitu, kjer boste použili nagrade. Dober tek! S. S. letnici obstoja društva, priprav1'1, hovski spektakel. Koliko smo ij> mo pri tem uspeli, se boste «f prepričali sami ob ogledu tur* Dnevno se bo igral od 15. do 21 razen petka, 6. oktobra, in četrti*, oktobra, ko sta prosta dneva. bo izhajal turnirski bilten z vsern'1 tijami, vsak dan ob dvajseti uri I Državno prvenstvo se je sloves* začelo z nastopom okteta Rasko* in pozdravnimi govori predsedn* ŠD Vrhnika Borisa Hadalina, p** sednika Šahovske zveze Sloyw Milana Kneževiča in vrhnisHJ župana Vinka Tomšiča, kije po'1 kel tudi prvo potezo na turnirju najst minut pa bomo iz vrhniške?3 studia v živo predvajali dnevni prel dogodkov, popestren s pogovor^ sti in s komentiranimi partij* Uspešno smo zaključili pogovof vsemi glavnimi slovenskimi medij'*, bodo dogajanju na Vrhniki posv{ primerno pozornost. Pripravljam" di dva propagandna turnirja, t"1* slovenskih direktorjev (predvido* sredo, 11. oktobra) in velik odprt'" Ll A k Posebna popestritev turnirske d'' rane bodo gotovo likovni izdelk'^ temo šaha, ki so jih izdelali uč'* osnovne šole Ivana Cankarja. 7 Sev Okl *ku tou c"oj, ira, da, nek gradni hitropotezni turnir v sol 14. oktobra. Dom Karla Grabeljška bo v polovici oktobra brez dvoma src ne samo šahovskega, temveč " športnega življenja v državi. Kef velikega dogodka ni brez prisotn' gledalcev, vabimo vse ljubitelje "eu ljevske igre, da si dogodke na prV' stvu v živo ogledate. Vstopnine seV ne bo! Šahovsko društvo Vrh"1 Leon Gos" ___m h, I ¿ (as bik OBVESTILO Ker je bilo 16. septembra slab' vreme, smo tekmo v točnosti f1' stajanja v Borovnici preložili kasnejši datum. Zaradi zasedene sti prostih sobot s tekmami dr"' god po Sloveniji je datum še n'' znan. Sporočili ga bomo takoj, k" bo znan. Se pa že sedaj zahvaljujem' vsem, ki so darovali v nagradj sklad, in sicer: TRGO SODČE* VRHNIKA, LIKO »PRlS' VERD, VARGALANT VRHN' KA, URARSTVO MIHEVC Vj HNIKA, GOSTIŠČE-PIZZER' JA NIBI SINJA GORICA, INDl> STRIJA USNJA VRHNIKA, MEK' CATOR DOLOMITI ŽELEZNI' NA VRHNIKA, KMETIJSfO* ZDRUGA VRHNIKA, LIKO VE' RD, ANVINA TEHNIČNA Tj GOVINA VRHNIKA, KOVA'' GORENC FRANC, MERKA' TOR DOLOMITI LJUBLJANA UR H ROMANA IZDELOVA; NJE DROBNIH TEKSTILNIH IZDELKOV PRESERJE, LOK* VRHNIKA, GASILSKA OPR' EMA LJUBLJANA, OREl" d.o.o., VRHNIKA, SLAŠČIČAR' NA BERZO VRHNIKA, TA' VERNA PAPALINA SINJA GORICA 13, INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ IT IOO, d.o.o.. POD GRADOM 27, LUKOVl" CA BREZOVICA, SAVA KRANJ, GLEDRING, d.o.o., KA' MNOGORIŠKA 26, LJUBLJANA, COME 2 US, d.d., CELOVŠKA 206, LJUBLJANA, FlT' NES CENTER PETER KLEPEC M BAR OKREPČEVALNICA VRHNIKA KLUB LETALCEV VRHNIKA sekcija jadralni padale 0r( iup Pril -*>'/« ( Pov pre *sei je s h 58» Lju ob{ Pre Uso rt "H Pro Pri, P0( sta °bi (*< »l(¡ 'h sv( hi ve, k (a. Jo M, ka Pi! k