Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 25
V petek (2/6 0C), soboto (1/6 0C) in nedeljo (4/10 0C) bo pretežno oblačno. Možen dež.
Četrtek, 25. februarja 2016 številka 8 | leto 63
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
-O
■in ■in
=čž> :u-> ifO
¡o Si^-
TAKO mislim
Pretekli konec tedna so v Šaleški dolini zaznamovale številne prireditve v počastitev 72-letnice legendarnega pohoda Štirinajste na Štajersko. Prireditve so bile dobro obiskane, slovesnosti pa so potekale povsod tam, kjer je Štirinajsta bila najtežje boje. Osrednja slovesnost
je bila v Ravnah v Osreških pečeh.
Odgovornost
Tatjana Podgoršek
Ne sodim med ljudi, ki stalno nergajo in iščejo dlako v jajcu tudi tam, kjer je ni. A čez to, kar se je zgodilo v povezavi s tovarno sladkorja v Ormožu, pa ne morem. Sploh, ker naj bi bil za kazen kriv komunikacijski šum!? Primer je še eden od dokazov, kako si odgovornost predstavljajo nekateri javni uslužbenci, ki prejemajo plačo iz državnega proračuna, vanj pa se steka denar od davkoplačevalcev.
Skoraj 9 milijonov evrov kazni za to, ker je nekdo od državnih uslužbencev odložil »delo« in vse stavil na zadnji dan, v teh časih, ko še vedno govorimo o krizi in njenih posledicah, je šlamparija brez primere. Jeza je še toliko večja, ker vem, da tudi postavitev tovarne ni bila zastonj, da je zaposlovala toliko in toliko delavcev, med katerimi se je večina po njeni ukinitvi znašla na zavodu za zaposlovanje, da je od pridelave sladkorne pese živelo toliko in toliko kmetij, ki so se morale prilagoditi novim razmeram, kot so vedele in znale. Za nameček pa danes nekateri ocenjujejo, da bi tovarna lahko še služila svojemu namenu, če bi ... Podobnih zgodb, katerih »botri« so državni uslužbenci ali njihovi šefi, je še kar nekaj. Ena, recimo, ni daleč stran od nas. Zelo uspešno podjetje z zavidanja vrednimi priznanji, s 60 zaposlenimi, je več let čakalo na pridobitev soglasja za izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Širitev so narekovale potrebe, razvoj in še kaj. Ko je lastnik to ob obisku v podjetju potarnal takratnemu gospodarskemu ministru, je ta pri svojih uradnikih preverjal, kje so zadržki, a mu ti niso znali odgovoriti, ker vloge najprej niso našli, kasneje pa so le priznali, da je ta od prejetja dalje čakala na »obdelavo« na dnu spodnjega predala pisalne mize.
Človek ima občutek, da v javnem sektorju veliko stvari ne deluje tako, kot bi moralo, da je preveč napak, ker ni odgovornosti in nadzora. »Smo samo ljudje in delajo jih tudi drugje,« pogosto slišimo izgovor. Drži. Je pa razlika, ali to napako narediš v svojo škodo ali v škodo drugih in ne nazadnje tudi države. Si za napako odgovoren sam ali jo prevališ na pleča drugega. Si zanjo sankcioniran ali zgolj opomnjen. Veliko napak naše birokracije smo davkoplačevalci nič krivi in dolžni že plačali, ob tem, da se naše »blagajne ne širijo«, življenjski stroški rastejo, država pa jemlje vedno več. Zanimivo ob tem je, da naši državni uradniki sicer radi povedo, da so visoko izobraženi in zato upravičeni do večjih plač. Vendar pa očitno do skromne odgovornosti. Pristojna ministra, ki sta v primeru (za nekatere) sladkega greha določila osebno odgovornost petim državnim uslužbencem, kazni zanje nista javno razkrila. Pa saj to niti ni pomembno, kajti tudi če odletijo, je plačnik blizu 9 milijonov visoke kazni znan. Doslej še nisem slišala, da bi kakšen minister ali državni uradnik plačal za svojo napako iz lastne denarnice, tako kot moramo to storiti navadni državljani.
Šoštanj, 23. februarja - Delavci Termoelektrarne Šoštanj so v veliki negotovosti. V petek jih je bilo 20 napotenih na čakanje na delo na domu, v torek pa jim je direktor mag. Arman Koritnik na zboru delavcev pojasnil razmere v kolektivu, ki je v postopku prestrukturiranja. Lansko poslovno leto so sklenili z izgubo (ta je do konca oktobra dosegla 50 milijonov evrov), število zaposlenih pa so zmanjšali za 11 odstotkov na 359. Trenutno obratuje le šesti blok, saj za četrtega in petega še vedno niso pridobili okoljskega dovoljenja. Koritnik upa, da ga bodo za štirico dobili v enem mesecu, bi se
pa lahko postopek še zavlekel, ker se želijo v postopek vključiti okoljske organizacije. Povedal je tudi, da bodo odpovedali pogodbe podizvajalcem del v TEŠ, to delo pa naj bi po prekvalifikaciji prevzeli zaposleni.
V petek se je odzval tudi sindikat TEŠ, ki po besedah predsednika Danila Tajnika, ocenjuje, da dogajanje poteka mimo socialnih partnerjev in brez dialoga s sindikatom, zato so opozorili na možnost stavke, ki pa so jo v torek, po prejetih pojasnilih, za zdaj umaknili.
Na Premogovniku pogajanja včeraj
Tudi na Premogovniku Velenje je zadnje tedne vroče. Uprava in oba podjetniška sindikata se pogajajo glede sklenitve letošnjega socialnega sporazuma. S pogovori so nadaljevali včeraj (po zaključku naše redakcije). Predsednik podjetniškega sindikata SPESS Ferdinand Žerak je povedal, da so na ponedeljkovih pogajanjih še bolj
zbližali stališča, vendar tega, ali bo nov socialni sporazum včeraj že podpisan, ni napovedal, je pa poudaril, da bodo, če bodo posegli v plače, zaostrili sindikalni boj. Predsednik novoustanovljenega sindikata SDRES Asmir Becarevič pa je povedal, da so upravi že vročili opozorilo pred napovedjo stavke.	a mz
Poslanska pisarna Jana Škoberneta
Šoštanj, 19. februarja - V veliki sejni dvorani Občine Šoštanj je potekala okrogla miza na temo kmetijske politike ob odprtju poslanske pisarne
poslanca SD Jana Škoberneta. Pisarna bo odprta vsak tretji petek v mesecu ob 17. uri (naslednja torej 18. marca), ob tem pa bodo potekali pogovori na različne aktualne teme, je povedala predsednica občinske organizacije SD Šoštanj Bojana Žnider.
Nadaljevanje na 2. strani. a
■
a mz
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 2
2	OD SREDE DO TORKA
Škoberne odprl poslansko pisarno
Vrednotnice -pričakovanja se niso izšla
Registriranih je bilo manj del, kot so pričakovali, in prodali manj vrednotnic, kot so računali
Nadaljevanje s 1. strani Tokrat je Jan Škoberne gostil državno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanjo Strniša, ki je prisotne seznanila z novostmi v kmetijski politiki, letošnjimi razpisi (objavljeni bodo v prvi polovici leta) in prednostih, ki jih prinašajo spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih za kmete. V drugi polovici leta je predvidena objava javnih razpisov za agromelioracije na komasacijskih območjih, izgradnjo namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom, za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodar-
stev na zahteve kmetovanja na hribovsko-gorskih območjih, izgradnjo širokopasovnega omrežja, ekološko pridelavo, za naložbe v predindustrijsko predelavo lesa idr.
Sredstev, ki so namenjena za razpise v kmetijstvu, je v letu 2016 za 142 milijonov evrov, seveda pa vsi razpisi niso investicijski.
Pomembno je, da se je poslanske pisarne udeležilo kar nekaj kmetovalcev in obe svetovalki za to področje iz KZ Šaleška dolina, ki so postavljali konkretna vprašanja, na katera so tudi v večini primerov dobili odgovo-
re. Glede vprašanj, za katera bo potrebno še kaj preveriti, pa bodo odgovori posredovani naknadno, npr. o nižinskih kmetijah v Slatinah in Gaberkah.
Poslanske pisarne bodo potekale vsak tretji petek v mesecu ob 16. uri, naslednja bo torej 18. marca, v veliki sejni dvorani Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Teme bodo različne, o čemer boste seveda obveščeni, je povedala Bojana Žnider, predsednica občinske organizacije SD Šoštanj, ki je organizator poslanskih pisarn.
Milena Krstič - Planine
Velenje - Lanski januar je prinesel novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Po enem letu se vse bolj kaže, da sprememba ni prinesla pozitivnih učinkov. Registriranih je bilo manj del, kot je bilo pričakovati, pa tudi prodanih je bilo manj vrednotnic, kot so računali. »Zlasti upokojence, ki so želeli še dodatno zaslužiti, je nov sistem priglasitve oziroma nakupa vrednotnic ter mesečnih obveznosti do finančne uprave odvrnil od tega, da bi priglasili delo,« ugotavljajo na Upravni enoti Velenje. Podobno kot drugod. Predvidevajo pa tudi, da se bo zopet povečalo delo na črno, in predlagajo poenostavitev sistema.
Spomnimo. Zakon je za osebno dopolnilno delo uvedel vre-dnotnice. Cena ene znaša 9 evrov (z njo se posameznik plača prispevke za socialno varnost). Vrednotnica velja en mesec, prodajajo jih na upravnih enotah ob predhodni registraciji dopolnilnega dela. Kupiti jo mora naročnik del, v nekaterih
primerih izvajalec sam. Naročnik mora za opravljeno delo izdati račun, posameznik, ki opravlja dopolnilno delo, pa mora te dohodke vključiti v napoved za odmero akontacije dohodnine.
Država je od uvedbe vredno-tnic pričakovala veliko. Dobila pa? »Na Upravni enoti Velenje smo lani evidentirali 89 priglasitev osebnega dopolnilnega dela in prodali skupno 263 vrednotnic. Najbolj pogosta vrsta dela, ki so jih ljudje izvajali kot osebno dopolnilno dejavnost, je bila občasna pomoč v gospodinjstvu ter izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov. V nekaj primerih je bilo kot osebno dopolnilno delo prijavljena tudi dejavnost inštrukcij in varstvo otrok,« s podatki, kako je bilo na Upravni enoti Velenje, postreže mag. Franja Tevž, vodja oddelka.
Ob tem na upravni enoti ugotavljajo, da še vedno manjka točka, kjer bi stranke na enem mestu lahko dobile vse informacije o vseh oblikah dela (samozapo-slovanje, pogodbeno delo, upokojensko delo, avtorske pravice, podjemne pogodbe ...)., namesto da hodijo od vrat do vrat
(FURS, ZPIZ, Zavod za zaposlovanje, ZZZS, CSD), da pridejo do vseh želenih informacij. Stranke namreč še vedno prihajajo k njim po informacije o priglasitvi osebnega dela, izstavljanju računov, pisanju poročil, plačevanju dohodnine ... in postavljajo vprašanja, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, ampak v pristojnost drugih.
Kakšen pa je finančni izkupiček? V časniku Finance so ga po letu dni od uvedbe novega zakona izračunali oziroma ocenili, da je birokratska »rešitev« vprašanja dela na črno stala 646 tisoč evrov (zagonski in tekoči stroški), prinesla pa 158 tisočakov, od tega 35 tisoč evrov zavodu za zdravstveno zavarovanje, 123 tisoč evrov pa zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Da so torej tekoči strošek precej višji od koristi. Država pa je prepričana, da koristi so, saj naj bi bila bilanca glavnega cilja zakona - spodbujanje zakonito opravljenega dela - pozitivna.
Odprli Delavsko hranilnico
Šoštanj, 19. februarja - V petek je v Šoštanju v prostorih občinske stavbe odprla vrata Delavska hranilnica. Otvoritveni trak so prerezali Jože Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice, Martina Sešelj, vodja Agencije Šoštanj, in župan Šoštanja Darko Menih. V Delavski hranilnici bodo občani Šoštanja med drugimi storitvami, ki jih hranilnica nudi, lahko znova plačevali tudi položnice (tiste, ki so jih že pred tem) brez provizije.	a

LOKALNE novice
Za pet odstotkov višja nadomestila
Šoštanj - Na območju občine Šoštanj je vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavnega zemljišča letos višja za pet odstotkov v primerjavi z lani, za vse dejavnosti v enaki vrednosti. Kot davek na nepremičnine plačana nadomestila »bogatijo« prihodke občinskega proračuna. Odmeri jih finančni urad z odločbo na osnovi sklepa o vrednosti točke, ki ga sprejme občinski svet.
a mkp
Komunala odpisala skoraj 73 tisočakov
Ljubljana, 22. februarja - V projektu enkratnega odpisa dolgov, pri katerem so sodelovali občine, podjetja, vlada in humanitarne organizacije, so skupaj odpisali za skoraj 1,9 milijona evrov, več kot 3500 ljudem v stiski. Med podjetji se številna niso želela izpostaviti, med tistimi, za katere pa so podatki znani, je največ odpisala NLB (227.544,76 evra), na tretjem mestu pa je Komunalno podjetje Velenje, ki je odpisalo 71.259,18 evra dolga.
V mestni blagajni se je obisk povečal
Velenje - Od začetka leta izvaja Mestna občina Velenje projekt Mestne blagajne v prostorih Delavske hranilnice, ki ima sedež na Šaleški cesti 20. Občani so spremembo lokacije pozitivno sprejeli, saj se je obisk Mestne blagajne precej povečal. V primerjavi z lanskim januarjem se je v letošnjem januarju število plačanih položnic podjetij v Mestni blagajni povečalo za 19 odstotkov, število plačanih položnic javnih zavodov in drugih proračunskih uporabnikov pa kar za 58 odstotkov. K večjemu obisku v veliki meri prispeva omogočanje plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter daljši delovni čas Mestne blagajne. Občanke in občani lahko položnice brez provizije plačujejo vsak delovni dan od 8.30 do 17. ure. Provizijo za plačilo položnic, ki jih izdajajo podjetja, krijejo podjetja sama, medtem ko provizijo za plačilo položnic proračunskih uporabnikov plača Mestna občina Velenje
a mz
Savinjsko-šaleška naveza
Pogled od zgoraj na mater Zemljo
V Vitanju originalne kamere kozmonavtov - Župan ne bo vozil traktorja? - Na Ljubečni so selili in se veselili
Tudi staro »čtivo« pride prav. Zadnje dni so se mnogi zabavali ob branju magnetograma seje vlade. Ne nove, nekdanje »ženske« vlade. Branje ni zanimivo le zato, da bi zvedeli, kako naj bi se bila predsednica tedanje vlade »samokandidirala« za evropsko funkcijo, tudi -za nekatere še bolj -, kaj in kako ministri na vladi govorijo. Zelo zanimivo! Smo pa zadnje dni dobili tudi potrdilo, da sta naša deželica in severna soseda Avstrija res zelo blizu. In da jim radi sledimo. V primeru migrantov se je to dobro pokazalo. Res pa je, kaj pa naj bi drugače naredili, če nam ta soseda zapre mejo in sprejema le omejeno število teh nesrečnikov. Žep pač nočemo postati, kot nekateri radi govorijo, ko krojijo tovrstno politiko. In smo na južno mejo napotili še nekaj vojakov. Žep tudi ne moremo biti, saj se že po raznih koncih države vrstijo protesti zaradi strahu pred nastanitvenimi centri za begunce. Nekatere dosedanje zapirajo, tudi na celjskem sejmišču, drugod jih ne sprejemajo. Na koprskem pa so skočili v zrak zaradi drugega vzroka - ker bi radi, da v zraku ne bi ostal drugi železniški tir. Ne bi radi, da bi se priprlo njihovo okno v svet. Na našem koncu pa so bile zadnje dni oči spet uprte proti Vitanju. Ne zato, ker v tamkajšnjem Ksevtu (tudi v odnosu z Občino) še niso razčistili vseh stvari, predvsem zato, ker so v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij odprli novo zanimivo razstavo. Na ogled so originalne fotografske in filmske kamere, ki so jih kozmo-navti uporabljali v zadnjih 50 letih in naredili posnetke Zemlje. Posebnost je tudi okno vesoljske ladje Vostok, skozi katero je astronavt German Titov pred 55 leti površje Zemlje posnel prvič. Razstavo so pripravili skupaj z ruskim centrom za raziskave in usposabljanje kozmonavtov iz Zvezdnega mesta. V Vitanju bo na ogled eno leto. V bližnjih Slovenskih Konjicah pa ne bodo gledali na zemljo, ampak v njo. Tam seveda, kjer potekajo vodovodne cevi. Poročali smo že, da imajo v njihovem vodovodnem sistemu velike izgube vode. Veliko so jih že odpravili, vseeno pa ocenjujejo, da so izgube še vedno nad 45-odstotne. Napake bodo odpravljali v več krajih v občini, največja dela bodo v samem konjiškem centru. Za odpravo vseh napak
bodo potrebovali nekaj let.
Celjski župan Bojan Šrot pa je občanom nalil »čistega vina«. Vsaj svetnikom (posredno prek televizije pa tudi ostalim občanom, ki so ga hoteli poslušati) je razložil, da »opevani« novi avto ne bo na voljo le njemu, ampak tudi drugim; ponovil je, da je iz stranke SLS izstopil povsem iz osebnih razlogov, s predsednikom stranke Markom Zidanškom pa da nista na bojni nogi. Presedlanje Tine Kramer z mesta direktorice občinske uprave v (Zidanškov) Simbio pa čisto slučajno pada v ta čas. Nekatere je tudi presenetil s »proračunsko napovedjo«, da bo občina kupila nov močnejši traktor. Za razna komunalna dela občinska »režije« - ne za osebne prevoze. A tudi ne za prevoz gradbenega materiala. V vodstvu celjskega Zdravstvenega doma še namreč niso ugasnile zamisli, da bi si zgradili nove potrebne prostore. Zato se še tudi niso sprijaznili s »tatvino«, ko jim je občina pobrala precej privarčevanega denarja, namesto novih pa naj bi potrebne prostore uredili v občinskem objektu »čez cesto«. Kot kaže, boja še ni konec, nastalo je le zatišje.
Bolj miroljubno pa z zamenjavo »objektov« ravnajo na Ljubečni. Tam so združili moči občani, Elektro Celje in delavci enote za varstvo narave in na ustreznejše mesto prestavili posebno »družinsko hišo«. V resnici je šlo za gnezdo družine štorkelj. Par sije zgradil gnezdo na električnem drogu, kar pa se je zaradi električnih vodnikov izkazalo za nevarno. Zato so ga prestavili na takega brez vodnikov. Krajani so ob tem pripravili pravo selitveno slovesnost, zdaj pa bodo vsi nestrpno pričakovali vrnitev para. Upajo, da bosta z novo lokacijo zadovoljna in bosta tudi tu vzgojila novo družino. Izkušnja iz bližnjega Arclina sicer kaže, da ni vedno tako. Pa še to: čeprav kocka naj ne bi še dokončno padla, se nekateri bojijo (drugi pa upajo), da bo sedanji minister Počivalšek potolkel nekdanjega Lahovnika. Oziroma njegov zakon, ki je menedžerjem v družbah v večinski državni lasti omejeval plače. Novi minister pa bi jim spet razprl krila.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 13
18. februarja 2016
""^Jis
AKTUALNO
3
Dvainsedemdeset let od prihoda Štirinajste
Milena Krstič - Planine
Šaleška dolina - Šaleška dolina je konec tedna z več slovesnostmi počastila spomin na 72. obletnico prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. Svečanosti je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami.
V petek sta slovesnosti potekali v Paki in Cirkovcah, v soboto v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju in Zavodnjah pri Žlebni-ku, kjer je padel pesnik in borec Karel Destovnik - Kajuh. Na vseh prireditvah je bila prisotna Šaleška konjenica, ki je že v sre-
do krenila na pot iz Sedlarjevega. Na svečanosti v Osreških pečeh pa je bila prisotna tudi Garda slovenske vojske, ki opravlja naloge najvišjega vojaškega protokola.
Slavnostna govornica, ministrica za obrambo Andreja Katič, je v svojem nagovoru med drugim dejala, da je bila Štirinajsta divizija na svojem pohodu deležna izjemne podpore in pomoči domačinov. Še posebej od Paškega Kozjaka naprej. »Ta podpora ni bila enostavna zaradi nemškega nasilja in neprestanih groženj,« je dejala.
»Neustrašnost, tovarištvo, do-
in pesmijo, ko je bilo treba, smo se za svoj obstoj, svobodo in prihodnost znali boriti tudi z orožjem. Kajuh s svojim življenjem in smrtjo pooseblja ta naš boj,« je rekla.
V Osreških pečeh, kjer je stisnjena na majhnem prostoru v gozdičku jugovzhodno od Ka-planove domačije Štirinajsta bila enega najtežjih bojev, je spo-
všnji priimek nosi. Pri Topliško-vih udeležence vsakič ogrejejo s čajem. »Spomini starih staršev, ki so vse to doživljali in videli, kako so mladi fantje, stari okoli dvajset let, tu krvaveli, živijo v meni naprej. Toliko je danes star moj vnuk ...« Vse leto skrbi, da je spomenik ozaljšan s svežim cvetjem, nikoli suhim, da je okolica urejena.
Domačinka Alojzija Stopar se večkrat sprehodi do spomenika in ne manjka na nobeni svečano-
moljubje, strategija, vztrajanje v sledenju svojim ciljem. To so vrline našega naroda, ki so bile ob veliki podpori civilnega prebivalstva izkazane v narodnoosvobodilnem partizanskem boju. Vrline, ki so jih izkazali general Maister in njegovi borci za severno mejo in ki so bile izkazane v vojni za samostojno Slovenijo. To so vrline, ki jih - še vedno -premoremo tudi danes,« je dejala. Spomnila se je rojaka, pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha, vodjo kulturniške skupine Štirinajste. »Da smo ohranili našo identiteto in naš jezik, smo se borili z besedo
kako je zjutraj pokalo. Ko je ponehalo, mi je brat, imel jih je štirinajst rekel - greva gledat, kaj se je zgodilo. On je šel naprej, jaz pa sem iz strahu obstal pri Kaplanovem mlinu. Ko je prišel nazaj, mi je povedal, da je videl mrtve soldate.«
Že petnajsto leto zapored Šaleška konjenica prehodi pot Štirinajste od Sedlarjevega do Zavo-denj. Prvič so se na pot podali pred petnajstimi leti. »Spremljali so nas lokalni vodiči, saj poti nismo poznali. Letos smo jo zmogli povsem sami,« pravi Stane Tepej, predsednik Šaleške konjenice. V štirih dneh so od Sedlarjevega - od bodeče žice, kot je rekel - do cilja pri spomeniku, kjer je padel Kajuh, prejez-dili 174 kilometrov. Na poti jih
Šaleška konjenica je od Sedlarjevega do Zavodenj v štirih dneh prehodila 174 kilometrov dolgo pot.
Slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja Katič z županoma Velenja in Šoštanja, Bojanom Kontičem in Darkom
Menihom.
sti: »Treba se jih je udeležiti, da se ne bi pozabilo,« pravi. Tokrat je prišla skupaj s prijateljem Ivanom Kumrom. Ta že od svojega osemnajstega leta živi na tujem, a se počasi vrača v rodne Ravne. Februarja 1944 je bil star pet let, njegova domačija je bila streljaj stran, pet, deset minut hoje: »Spominjam se,
Ivan Kumar: »Ne sme se pozabiti.«
Alojzija Stopar
je bilo triindvajset. »Težko je bilo zaradi močno razmočenega terena. Najtežja je vsakič prva etapa, od Sedlarjevega do Štor, ki je dolga 51 kilometrov,« pravi. Na dolgi poti jih pozdravljajo in spodbujajo domačini. Nekaj pa jih je, družin in posameznikov, ki si zaslužijo posebno zahvalo, ker poskrbijo, da logistika ne zataji, da so pod streho tudi konji, da so vsi siti in na toplem, družine Bučan in Busar iz Opoke pri Štorah, Delčnjakovi s Frankolo-vega ter Mira Meško iz Socke in Peter Skaza iz Velenja.
■
trase vrsta pripomb
Tudi na nov predlog
Nova trasa hitre ceste v Šmartnem ob Paki pomaknjena na območje gore Oljke - Večje spremembe v Podgori - Javna seznanitev spomladi
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki ugotavljajo, da so na ministrstvih za okolje in prostor ter infrastrukturo znova pospešili aktivnosti za umeščanje trase hitre ceste tretje razvojne osi. Prejšnji mesec so prejeli stališča do podanih pripomb in predlogov na lanski javni razgrnitvi, temu je sledil delovni sestanek s projektanti na sedežu občine in ogled na terenu, pred nedavnim pa so jim na sestanku v Ljubljani predstavili predlog nove optimizirane trase hitre ceste na območju lokalne skupnosti.
Bolj pomaknjena na območje gore Oljke
Na vprašanje, kakšna je nova različica optimizirane trase in v čem se razlikuje od prejšnje, je
župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar odgovoril: »V primerjavi s prejšnjo je zadnja varianta bolj pomaknjena na območje gore Oljke. Večje spremembe so tudi na južnem delu vaške skupnosti Podgora, konkretneje na območju blagovnih rezerv in kamnoloma. Tu se trasa ceste odmika bolj vzhodno v pobočje, predvidena navezovalna cesta pa se priključuje južneje, kot je bilo prvotno predvideno z rondojem, ki bo pod hitro cesto.« Ali je ta različica za lokalno skupnost, predvsem pa za prizadete občane, bolj sprejemljiva od prejšnje? Kot je dejal Kopušar, bi strokovno to težko ocenil. Projektanti delajo po navodilih stroke, iščejo rešitve, predvsem pa se prilagajajo kmetijcem. Ti so bili edini, ki niso dali pozitivnega soglasja v prejšnjih postopkih. Koliko pa je
nova optimizirana trasa sprejemljiva za lokalno skupnosti oziroma prizadete občane, pa - tako Kopušar - nazorno dokazujejo številne pripombe, predlogi in zahteve. V tem trenutku jih imajo že več kot 20, na občinski upravi pa jih pričakujejo še od vaških skupnosti Podgora, Rečica ob Paki in Veliki Vrh - Gavce. »Oblikovali jih bomo skupaj in jih v teh dneh pisno posredovali ministrstvu za okolje in prostor. Upamo, da jih bodo pripravljal-ci predloga državnega prostorskega načrta upoštevali. Sicer pa so nam povedali, da bodo novo različico trase javnosti predstavili spomladi in nato nadaljevali postopke za pripravo državnega prostorskega načrta. Jasno so nam tudi nakazali, da po sklepu vlade RS iz lanskega marca »obdelujejo« le traso F2/2, druge v
tem trenutku niso aktualne oziroma za pripravljalce niso sprejemljive.«
Trije sklopi zahtev in predlogov
Kot je dejal sogovornik, bodo predloge in zahteve razdelili v tri sklope. V prvem bodo tisti, ki se nanašajo na občane, ki jih bo umestitev hitre ceste na območju lokalne skupnosti ka-
korkoli prizadela. Med drugim gre za zahteve po informiranju, obveščanju, nudenju potrebne pravne pomoči, zaščito tistih, ki bodo ostali brez objektov, želijo seznam objektov, predvidenih za rušenje. Zahteve drugega sklopa se bodo dotikale same hitre ceste in povezovalne ceste: od prečkanja, zagotavljanja dostopov, zmanjševanja vplivov na okolje ... Tretji sklop zahtev in
predlogov pa se bo nanašal na del, ki bo posredno vezan na umestitev hitre ceste v prostor. »Pri tem bomo zahtevali zagotovitev zaščite pred poplavami v Podgori, Rečici ob Paki, dopolnitev cestnega omrežja na tem območju in še druge ukrepe, ki bodo morali slediti hkrati z izgradnjo hitre ceste.«
Predloge in zahteve bo oblikovala skupina, ki so jo ustanovili, pri tem pa jim bo s tehničnim znanjem in določenimi izkušnjami pomagal tudi zunanji sodelavec projektant. Na vprašanje, kaj svetuje prizadetim občanom, se je Janko Kopušar odzval: »Težko svetujem kaj konkretnega. Prav zaradi tega smo predlagali, da država, ki vodi postopek in je in-vestitorica projekta, organizira v občini projektno informacijsko pisarno, v kateri bodo občani dobili informacije in odgovore na svoja vprašanja. Občina jim ne more dati zavezujočih obljub, saj tudi izpolnitev njihovih zahtev ni v njeni moči.«
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
25. februarja 2016
Rezultat boljši zaradi več prihodkov in zmanjšanja stroškov
V Termah Topolšica januar in februar boljša v primerjavi z lanskima - Vlaganja v obnovo nastanitvenih zmogljivosti v hotelu Vesna
Tatjana Podgoršek
Po poročanju Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč se je leto 2016 zanje začelo obetavno, saj so prejšnji mesec v zdraviliščih zabeležili dobro obiska-nost in zasedenost zmogljivosti. Obisk domačih in tujih gostov je dosegel slabih 106 indeksnih točk, pri prenočitvah pa dobre 104. O dobrem letu je po rezultatih prvega meseca sicer prezgodaj sklepati, a je spodbuda, pričakovanja o uspešnem letu pa dvigujejo tudi načrtovana vlaganja v razvoj zdraviliškega turizma. Se lahko z omenjenim pohvalijo tudi v naravnem zdravilišču Terme Topolšica?
Bolje od načrtov
»Se,« pravi direktorica zdravilišča Lidija Fijavž Špeh in nadaljuje, »Tako kot drugim naravnim zdraviliščem tudi nam gre na roko bolj zelena kot bela zima. Beležimo pozitivne trende na domačem in tudi na izbranih tujih trgih. V primerjavi z lanskim januarjem je v letošnjem fizična rast nočitev večja za dobrih 8 odstotkov, kar je bolje od pričakovanj. Tudi februarja kaže dobro, saj imamo zmogljivosti prakti-
Letos nameravajo posodobiti večji del nastanitvenih zmogljivosti v
hotelu Vesna.
čno zasedene.«
Spodbudni rezultati lanskega leta
Po zagotovilih sogovornice so tudi doseženi poslovni rezultati lanskega leta spodbudni. Poslovali so pozitivno. Natančnih številk za vse dejavnosti še nimajo, tiste, ki jih že imajo, pa to potrjujejo. Med gosti so že po tradiciji prevladovali v 60 odstotkih domači, pri preostalih 40 pa pred-njačijo gostje iz Nemčije, Avstri-
je, Italije, Nizozemske in držav bivše Jugoslavije.
Medicinska dejavnost je bila v okvirih prejšnjih let. Pomemben del še vedno predstavlja ambulantna fizioterapija, ki je namenjena predvsem zavarovancem iz lokalnega okolja, kažejo pa se trendi povečanja obnovitvene rehabilitacije in stacionarnega zdraviliškega zdravljenja.
Tudi 27 enot Apartmajskega naselja Ocepkov gaj, ki se ponaša s 4 zvezdicami, je bilo lani
Premogovnik Velenje za uresničitev svojega poslanstva in načrtov potrebuje mlade in ustrezno usposobljene sodelavce, zato razpisuje
KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
program	raven izobrazbe	število štipendij
GEOSTROJNIK RUDAR	4	10
GEOTEHNIK	5	8
PRIJAVLJANJE
Kandidati za razpisane štipendije naj prijave pošljejo ali prinesejo najkasneje do 30. junija 2016 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, d. d. Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE
K prijavi je treba priložiti:
•	prošnjo za štipendijo in kratek življenjepis,
•	potrdilo o vpisu v izobraževalni program,
•	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala.
IZBOR KANDIDATOV
Pri izboru kandidatov bomo upoštevali učni uspeh in druge dosežke v dosedanjem šolanju, nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter druga merila, določena v aktih družbe.
višina Štipendije
Višina kadrovske štipendije ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih družbe.
Kandidatom, ki se bodo prvič vpisali v prvi letnik, bomo v šolskem letu 2016/17 podelili dvojno štipendijo.
UGODNOSTI, KI JIH PREMOGOVNIK VELENJE NUDI ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC GEOSTROJNIK RUDAR IN GEOTEHNIK:
•	kadrovska štipendija,
•	kakovostno praktično izobraževanje,
•	plačilo jamskega dodatka pri praktičnem izobraževanju,
•	dodatek za uspešnost pri praktičnem usposabljanju z delom,
•	brezplačen zdravniški pregled,
•	brezplačna zaščitna sredstva,
•	brezplačna malica,
•	brezplačen prevoz s pogodbenimi avtobusi,
•	možnost podaljšanja štipendije v programih PTI (3+2),
•	možnosti zaposlitve v povezanih družbah,
•	najboljši štipendisti bodo imeli prednost pri zaposlitvi.
O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili po 20. avgustu 2016.
SREČNO!
dobro zasedenih. »Če gledamo izkoriščenost zmogljivosti skozi celo leto, smo lahko zadovoljni. V poletnih mesecih pa je zanimanje za apartmajsko ponudbo večje od možnosti, zato bi kazalo razmisliti o njeni razširitvi.«
Po mnenju Lidije Fijavž Špeh je k precej boljšim lanskim rezultatom poslovanja v primerjavi z letom 2014 poleg boljšega obiska gostov precej pripomoglo tudi obvladovanje stroškov poslovanja.
Obnova nastanitvenih zmogljivosti
Večjih vlaganj za letos ne predvidevajo. Načrtujejo pa posodobitev nastanitvenih zmogljivosti v večjem delu sob hotela Vesna, kar pa ne bo dovolj, da bi namesto dosedanjih treh dobil ta štiri zvezdice. »Gostje, ki prihajajo, pa poleg tega izkazujejo še potrebo po klimatizaciji sob v poletnih mesecih, dodatne vodne atrakcije, želijo si še več urejenih sprehajalnih poti, še zanimivejše animacijske programe ...« Ker vsega ne morejo urediti, bodo poskušali njihovo zadovoljstvo doseči z drugimi, denarno manj zahtevnimi aktivnostmi.
Plastika Skaza razmišlja barvito
Frankfurt, 12.-16. februarja -
Plastika Skaza je na najpomembnejšem sejmu potrošnih izdelkov na svetu Ambiente v Frankfurtu predstavila svojo ponudbo barvitih izdelkov za dom s sloganom »Think colourful« oziroma »Razmišljaj barvito«. Kupcem iz vsega sveta je predstavila izdelke blagovne znamke Cuisine, ki so jih obogatili s štirimi novimi pastelnimi barvami v skladu s smernicami za sezono 2016/17, skupaj pa jih predstavljajo v več kot 25 barvah. Poudarek pri di-zajnerskih kuhinjskih izdelkih C!Cuisine bo v prihodnosti še bolj vključitev biorazgradljivih materialov, pa tudi nanomateria-lov in antibakterijskih materialov. »Na sejmu se je pokazalo, da je obiskovalce zanimala linija izdelkov iz reciklatov, saj je kupcev, ki želijo v gospodinjstvu uporabljati okolju prijazne izdelke, vedno več,« pravi direktorica Plastike Skaze Tanja Skaza.
V Frankfurtu je navdušil tudi koš za biološke odpadke Bokashi Organico, ki je v Sloveniji bolj poznan kot Organko. Povpraševanja kaže, da bo podjetje ponudilo še večji nabor izdelkov, ki spodbujajo lastno ekološko pridelavo hrane ter podpirajo življenjski slog ljubiteljev vrtnarjenja. Na sejmu Ambiente se je predstavilo več kot 4800 razstavljavcev, obiskalo pa ga je okoli 134.000 poslovnežev iz vsega sveta.	a
(à
GOSPODARSKE novice
Pričal Simon Tot
Ljubljana, 18. februarja - Nekdanji direktor Teša Simon Tot je preiskovalni komisiji državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v Teš 6 zagotovil, da je investicijska vrednost projekta še danes 1,3 milijarde evrov. Kot je ocenil, je šlo pri kasnejšem "napihovanju" cene za zavajanje. Tot je pokazal tudi na akterje, ki so bili povezani z njegovo "rušitvijo" - gre za člane projektne skupine, ki so novembra 2010 podali odstopne izjave.
Naprodaj premoženje Avta Celje
Celje, 20. februarja - Stečajni upravitelj Avta Celje Matija Vičar
bo na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene skušal prodati halo za osebna in tovorna vozila s funkcionalnim zemljiščem na Ipavče-vi ulici v Celju. Vičar je izklicno ceno določil v višini 2,8 milijona evrov, varščina pa znaša nekaj več kot 285.000 evrov. Prav tako bo Vičar na javni dražbi skušal prodati tudi 100-odstotni poslovni delež družbe Avto Celje Tehnični pregledi. Izklicno ceno je določil v višini 4,3 milijona evrov, varščina pa znaša 437.805 evrov.
Slovenija je poslovala zadovoljivo
Ljubljana - Lani je presežek tekočega računa plačilne bilance Slovenije znašal 2,8 milijarde evrov, kar je za 203 milijone evrov več kot predlani. Dobro je na to vplival močan izvoz. Neto zunanji dolg je znašal 12,1 milijarde evrov in je bil za 2,5 milijarde evrov manjši kot pred enim letom. Bruto dolg je decembra znašal 44,7 milijarde evrov, od tega smo bili tujim upnikom dolžni 32,7 milijarde evrov.
V	letu 2015 se je nominalni izvoz blaga v Sloveniji povečal za 4,4 odstotka, Umar pa ob tem pričakuje, da bo izvoz še naprej največji dejavnik rasti BDP-ja. Seveda pa je to lahko velika nevarnost, če se bodo naši trgi začeli zapirati.
Poslovili smo se od dveh bank
Ljubljana, 18. februarja - Slovenija se je poslovila od dveh bank, ki sta bili velik servis domačim prevzemom. Vlada je v vlogi skupščine Factor banke, Probanke in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) soglašala s poenostavljeno pripojitvijo obeh nekdanjih bank k DUTB.
Ideje predstavljajo investitorjem
Velenje - V Podjetniškem centru Standard te dni poteka Podjetniški trampolin. Gre za 6-tedenski intenzivni program za pomoč pri oblikovanju podjetniških idej. Potekajo delavnice za razvoj idej, predavajo vrhunski mentorji, prisotni pa so tudi investitorji iz Slovenije in tujine. Sodeluje 12 skupin, šestim pa bodo ob koncu omogočili, da svoje podjetniške ideje predstavijo morebitnim investitorjem.
V	Pivovarni Laško bodo odpuščali
Laško - V skupini Pivovarna Laško so izračunali število zaposlenih, ki jih bodo odpustili, zdaj imata sindikat in svet delavcev 30 dni časa za pripombe. Od približno 900 zaposlenih jih bo delo izgubilo 120, je povedal predsednik uprave Dušan Zorko. Za program odpuščanja je novi lastnik Heineken zagotovil 6,5 milijona evrov odpravnin. Pivovarni Laško in Union naj bi se združili do 1. julija, dolgoročno pa naj bi v skupini Laško ostalo 750 ljudi.
Nižja napoved svetovne gospodarske rasti
Svetovne gospodarske zgodbe in težave udarjajo vse. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zaradi trenutnih razmer objavila nižjo napoved svetovne gospodarske rasti za letos. Rast svetovnega bruto domačega proizvoda bo le triodstotna. Še v novembrski napovedi je OECD predvidela 3,3-odstotno rast. Znižala je tudi predvideno rast za prihodnje leto.
V	Sloveniji 72 tisoč gospodarskih družb
V	Sloveniji je po podatkih poslovnega imenika bizi.si trenutno skoraj 72 tisoč gospodarskih družb. V podjetniški zgodovini Slovenije je bilo do danes skupaj ustanovljenih skoraj 102 tisoč gospodarskih družb, izbrisanih pa nekaj več kot 30 tisoč oziroma slaba tretjina. Lani je bilo na novo ustanovljenih 5.500 družb, izbrisanih pa 4.271, kar je največ v zadnjih desetih letih. Na izbrise so med drugim vplivale likvidacije, prisilne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaji. Pri tej številki bi sicer morali vedeti, koliko je bilo odprtih in zaprtih podjetij brez enega zaposlenega. Ve se namreč, da je prodaja podjetij v Sloveniji velik posel. Nekateri jih imajo več deset in tako podjetje lahko v 24 urah kupite za okoli 7 tisoč evrov.
Turnaplast zaposluje v Laškem
Laško, 22. februarja - Velenjsko podjetje Turnaplast, ki je v začetku leta najelo prostore družbe Aha Secaplast v Laškem ter prevzelo vso njeno dejavnost, je zaposlilo tudi 67 od nekdanjih 70 delavcev te laške družbe, ki je od lanskega avgusta v stečaju. Turnaplast, ki je bil ustanovljen prav zaradi najema Aha Secaplasta, je sicer del skupine Turna, ki je že vrsto let pomemben dobavitelj komponent za industrijo bele tehnike, pa tudi za avtomobilske proizvajalce ter za gradbeno industrijo. Aha Secaplast je bil eden vodilnih slovenskih proizvajalcev izdelkov in polizdelkov iz plastičnih mas.


Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 5
25. februarja 2016
»»WAS
GOSPODARSTVO
5
Širijo nabor storitev in naročnikov
ERICo, Inštitut za okoljske raziskave Velenje, se po končani gradnji šestega bloka in uspešno izvedeni okoljski sanaciji Šaleške doline vse bolj posveča tržni dejavnosti - Kljub rahlemu padcu prodaje storitev so leto zaključili z dobičkom ter najvišjo bonitetno oceno
Milena Krstič - Planine
Velenje - »Ob zaključeni izgradnji in poskusnem obratovanju bloka 6 Termoelektrarne se je iztekel okoljski monitoring, ki smo ga izvajali med gradnjo. Zaradi uspešne okoljske sanacije Šaleške doline pa se zmanjšuje tudi delež storitev za lastnike, zato veliko pozornosti v Ericu posvečamo tržni in razvojni dejavnosti,« pravi direktor Inštituta za okoljske raziskave ERICo Velenje mag. Marko Mavec. Poleg tega je država oklestila sredstva za raziskovalno dejavnost, zaradi česar smo bili prisiljeni zmanjšati svoje raziskovalne aktivnosti.«
Leto ni bilo slabo
Zaznamovala ga je rahla rast gospodarstva, kar se je kazalo v nekaterih novih naložbah v Sloveniji. Pri njih ERICo sodeluje z izdelavo poročil o vplivih na okolje, ki so obvezna sestavina gradbene dokumentacije za večje objekte in posege. Zmanjšan delež storitev za lastnike - Gorenje, Termoelektrano in Premogovnik - so uspešno nadomeščali na drugih trgih, širili nabor storitev in število naročnikov ter
to ne nazadnje potrdili s certifikatom odličnosti z najvišjo bonitetno oceno AAA (pred tem so imeli AA). »Ne moremo se pohvaliti z ne vem kakšno rastjo in ne vem kakšnimi dobički, ven-
pnostih.
»V Šaleški dolini smo izvajali vrsto okoljskih monitoringov in projektov za izboljšanje stanja okolja za naša največja naročnika - Termoelektrarno Šoštanj in
Mag. Marko Mavec: »Šaleška dolina danes izstopa po kakovosti
zraka in kakovosti voda.«
dar so številke pozitivne, varnost poslovanja pa stabilna.«
Manj okoljskih aktivnosti za TEŠ in PV
Storitve opravljajo za naročnike v energetiki, premogovništvu, rudarstvu, industriji, državnih institucijah ter lokalnih sku-
da precej posegata v to, kakšen bo videz Šaleške doline v prihodnosti. Upamo, da bo tako tudi ostalo. Oba sta v preteklosti naredila ogromno. TEŠ je uredil svoj vpliv na zrak in vode, PV je zelo aktiven pri sanaciji tal tako v predelih, kjer se rudarjenje ne izvaja več, kot v tistih, kjer se.«
Lani so izdelali poročilo o vplivih na okolje za novi blok termoelektrarne na Kosovem. Od prisotnosti na trgih jugovzhodne Evrope so pričakovali več, a socialno stanje v tem delu regije jim tega ta čas ne omogoča. »Če moraš vse moči usmeriti v to, kako se nahraniti, o tem, kako sanirati okolje, pač ne razmišljaš.«
Vse bolj prisotni na hidroelektrarnah
Že poldrugo desetletje opravljajo kemijske in biološke raz-
iskave vode ter mulja v akumulacijah hidroelektrarn na Savi, Dravi in Soči. »Lani smo spremljali obratovanje treh hidroelektrarn na Spodnji Savi ter štirih na Dravi in začeli izvajati nadzor izvedbe naravovarstvenih ureditev pri gradnji akumulacijskega bazena HE Brežice,« pravi mag. Mavec. Tudi obeti so spodbudni. »Napoveduje se gradnja odlagališča nizko- in srednjera-
>
»Če moraš vse moči usmeriti v to, kako se nahraniti, o tem, kako sanirati okolje, ne razmišljaš.«
dioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem in širitev terminalov v Luki Koper, kjer smo prisotni kot izdelovalci študij vplivov na okolje.«
Raziskovalni programi poudarjajo divjad
V sklopu ciljnega raziskovalnega programa Zagotovimo.si hrano za jutri so za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter javno agencijo za razisko-
Premogovnik Velenje. Teh storitev pa je vedno manj. Še pred desetimi leti je delež storitev, ki smo jih izvajali za TEŠ in PV, predstavljal 80 odstotkov prihodkov, danes jih le še 20, promet pa je večji, kot je bil v tistih letih. Oba imata zelo odgovoren odnos do okolja in se zavedata,
Šaleška dolina je laboratorij na prostem
Šaleška dolina je bila še pred dvema desetletjema močno degradirana, nujno potrebna temeljite okoljske sanacije. Danes izstopa tako po kakovosti zraka kot kakovosti voda.
Na tem poligonu - laboratoriju na prostem - so strokovnjaki Erica usmerjali in merili učinke sanacije in se učili. Danes to znanje uporabljajo drugje in z njim pomagajo drugim.
valno dejavnost Republike Slovenije izvajali projekta, katerih cilj je zmanjšati konflikte med prebivalci in divjadjo v mestih in na podeželju. »Urbana okolja imajo vse več težav s sivo vrano, ki se tudi vedno bolj množi, na podeželju predstavljajo velike težave parkljarji, ki s pašo povzročajo vse več škode na travinju.«
Za Lovsko zvezo so določali razmnoževalni potencial in genetske značilnosti srnjadi na območju celotne Slovenije, za DARS pripravili monitoring vpliva avtocest na prosto živeče živali, skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije že drugo leto izvajajo obsežni mednarodni projekt LIFE, ki vključuje celovito spremljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah, za Družbo za državne ceste opremljajo cestne odseke z ultrazvočnimi odvračali, ki preprečujejo trke z divjadjo.
Iz lanskih aktivnosti pa velja še enkrat omeniti organizacijo odmevnega mednarodnega kongresa o lovstvu in upravljanju divjadi, ki so se ga udeležili predstavniki petnajstih držav.
Laboratorij širi paleto
V laboratorijski dejavnosti so v Ericu lani razširili paleto na področju preskušanja premogov, trdnih alternativnih in bio goriv, vpeljali nove postopke določitve nekaterih onesnažil, razvili metodologijo testiranja surovin, polizdelkov in izdelkov iz industrijske konoplje, izvajali pa so tudi analitiko živil, predvsem čebeljih pridelkov.	a
huda ura
Hribovskim in majhnim kmetijam bije
Posvet zadružnikov Koroške in Saša regije o aktualnih dogajanjih v kmetijstvu -Potrebnega bo več sodelovanja
Z regijskega posveta na turistični kmetiji Apat v Gaberkah
Tatjana Podgoršek
Gaberke, 16. februarja - Že nekaj let pripravlja Zadružna zveza Slovenije regijske posvete zadružnikov, ki jih namenjajo članom upravnih in nadzornih odborov zadrug ter vodstvenim delavcem le-teh. Za zadružnike Koroške in Savinjsko-šaleške regije je bil na turistični kmetiji Apat v Gaberkah pri Šoštanju. Na njem so pozornost namenili aktualnemu dogajanju v kmetijstvu, programu razvoja podeželja do leta 2020, zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, dotaknili pa so se še sodelovanja med zadrugami ter sodelovanja zadrug s trgovskimi sistemi.
Stavijo na promocijo kmetijskih izdelkov
Po mnenju Petra Vriska, predsednika zadružne zveze, je bilo lansko leto po pogojih kmetovanja eno boljših let, po cenah kmetijskih proizvodov pa katastrofalno. Cene mleka so padle za 20 odstotkov, močno so padle tudi cene govejega, svinjskega mesa. Uvedba ruskega embarga je povzročila v državah EU veliko škodo, občutila pa jo je najbolj Slovenija, kjer so kmetije majhne, večina kmetov pa kme-tuje na površinah z omejenimi dejavniki. Pomoč, ki jo bo dobila država za mleko in svinjsko me-
so, bo bolj simbolična. Rešitev se - po njegovem mnenju - kaže predvsem pri primerni promociji domačih kakovostnih izdelkov. »Potrebno bo še bolj prepričati slovenskega potrošnika za nakup domače hrane, izdelkov, kar pa ne bo enostavno, saj bo za to moral plačal več. Koliko več je pripravljen dati za kakovost od najnižje cene velikokrat spornega blaga iz tujine, je v teh razmerah veliko vprašanje. Promocija bo uspešna, če mu bomo dokazali, da so domači proizvodi res kakovostni in boljši.«
Vprašanje, če bodo predlagane spremembe dovolj
Program razvoja podeželja do leta 2002 prinaša precejšnje
spremembe, vse prej kot prijazen pa je do hribovskih in manjših kmetij, ki jih tudi na območju regije Saša ne manjka. Udeleženci srečanja so bili pri obravnavi sprememb kritični. Po zagotovilih Vriska je zadružna zveza na svetu za kmetijstvo predlagala
nekatere spremembe, med drugim možnost vključitve omenjenih kmetij v razpise in pridobitev spodbud.
»Vendar je vprašanje, ali bodo te zadoščale za ohranitev hribovskih in majhnih kmetij, ki so sicer zelo pomembne za ohranjanje podeželja in tamkajšnje ljudi,« je menil Vrisk.
Priložnost za kmete, tudi na območju, kot je Šaleška dolina, je proizvodnja zelenjave. V tem je Slovenija slabo samooskrbna, lani pa jim je uspelo v tem programu doseči bistveno povečanje subvencij za pridelavo. Pri tem vidi Vrisk pomembno vlogo zadrug, ki bi s skupnim nakupom mehanizacije pomagale
takim kmetijam, da bi te lažje zaživele.
Sosedsko ljubosumje
Glede na dosedanje poskuse sodelovanja med njimi je bil kritičen. Lahko bi sodelovale veliko bolje, če ne bi bilo prisotnega "sosedskega ljubosumja". Večina med njimi pa se ni pripravljena ukloniti nikomur ali se čemu odreči. Želijo si, da bi Semenarna Ljubljana, ki jo je zveza prevzela pred nekaj časa, postopoma postala jedro povezovanja, sodelovanja zadrug na posameznih segmentih.
Kot nam je še dejal, mu je žal, da ob težavah zadruge ZKZ Mozirje kmetje Zgornje Savinjske doline niso prisluhnili pobudam o priključitvi h Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Tudi tu so bili razlogi za to slabi sosedski odnosi. Kratko bodo potegnili tamkajšnji kmetje, saj izkušnje kažejo, da so razen zadružne -po njegovih besedah - vse druge oblike sodelovanja med njimi dolgoročno neprimerne. a
Ohranjajo vrednost kapitala
Na območju Koroške ter regije Saša delujeta dve zadrugi - Koroška kmetijsko -gozdarska zadruga Slovenj Gradec ter Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Obe poslujeta uspešno. Po podatkih Zadružne zveze Slovenije sta v letu 2014 ustvarili 52 milijonov evrov prometa.
Ponašata se z blizu 12 milijonov evrov kapitala, ki ga ohranjata tudi v krizi. Skupaj imata 200 zaposlenih, štejeta pa več kot 1300 članov. Njune prednostne dejavnosti so odkup mleka, lesa, govejega mesa in sadja.
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
«»^AS
25. februarja 2016
OD SREDE do torka
Sreda, 17. februar
Vlada je pripravila srednjeročni obrambni program 2016-2020, v katerem je povečevanje izdatkov za obrambo predvideno za leto 2018, povečanje sredstev za investicije v modernizacijo pa leta 2019.
Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žni-dar je stopila pred medije in povedala, da se vse države »strinjamo, da je pot v EU treba omogočiti samo tistim, ki so upravičeni do zaščite«, ter napovedala, da bo Slovenija sledila avstrijskim kvotam.
Državno pravobranilstvo je prejelo zahtevo pravosodnega ministrstva po uvedbi postopka zoper pravobranilca Lucijana Bembiča zaradi prepozno oddane tožbe države zaradi kazni Evropske komisije.
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Pravosodni minister je zahteval postopek zoper pravobranilca Lucijana Bembiča.
V glavnem mestu Turčije se je zgodil nov teroristični napad, v okviru katerega je eksplozija avtomobila bombe ubila najmanj 28 ljudi, 61 pa jih je ranila.
Višje prizivno sodišče v Turkuju je zavrnilo vse obtožbe proti finskemu orožarskemu koncernu Patria, ki je obtožen dajanja podkupnin med prodajo oklepnih vozil Hrvaški.
Francoski parlament je izglasoval podaljšanje izrednih razmer še za tri mesece, do 26. maja.
Četrtek, 18. februar
Policijski načelniki Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije so v Zagrebu podpisali izjavo o skupnem pristopu profiliranja in prevoza prebežnikov.
Člani odbora državnega zbora za obrambo so se na seji soglasno in brez razprave strinjali, da pobuda varuha človekovih pravic za začasno zadržanje izvajanja člena 37.a zakona o obrambi ni utemeljena ter s tem vojski podelili nekatera policijska pooblastila.
Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je bilo v letalskih napadih koalicije pod vodstvom ZDA na severovzhodu Sirije ubitih 38 civilistov.
Papež je zaključil turnejo po Mehiki.
Papež Frančišek je sklenil petdnevni obisk Mehike z mašo v Ciudad Juarezu na meji s Teksasom.
Kazensko sodišče v Bagdadu je na smrt obsodilo 40 moških, ki so domnevno vpleteni v pokol vojaških rekrutov junija 2014 v Tikritu.
Petek, 19. februar
Pletlo se je okrog novele zakona o medijih, ki ureja kvote slovenske glasbe v radijskih programih. Po vetu državnega sveta namreč vsebina ni imela več trdne podpore v vladni koaliciji.
Odbor državnega zbora za obrambo je obravnaval predlog vlade za podelitev dodatnih pooblastil vojski pri nadziranju državne meje in ga brez glasu proti potrdil.
Čeprav je Avstrija šele začela uveljavljati dnevne kvote za sprejem prebežnikov na meji s Slovenijo, je že razmišljala o dodatnem znižanju teh številk.
Ameriški predsednik Barack Obama je podpisal zakona o sankcijah proti Severni
Fon,j 22. februar Uradniški strah
Politika še razmišlja, koliko slovenske glasbe bomo poslušali v radijskih programih.
Koreji, ki ga je pred tednom dni dobil od kongresa.
Savdska Arabija se je zavzela, da bi sirske upornike oborožili z raketami zemlja-zrak, s čimer bi se tako lažje branili pred zračnimi napadi vladnih sil in ruske vojske.
Sobota, 20. februar
Na vrhu EU so voditelji pozvali Avstrijo in Slovenijo k omilitvi ukrepov na meji. Slovenski premier Miro Cerar se je na to od-zva z besedami, da Slovenija v omilitev ne bo privolila.
V Šenčurju je potekal protestni shod proti migrantskemu centru.
Fidži je doseglo neurje pete stopnje, najmočnejši tropski vihar doslej, v katerem je življenje izgubilo vsaj pet ljudi, veliko je bilo tudi materialno opustošenje.
Državni zbor je na izredni seji z 69 glasovi za in petimi proti aktiviral člen zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje policijska pooblastila. Vojska bo po napovedih vlade razporejena na tiste dele zelene meje, ki so se iz izkušenj pokazali za najbolj občutljive in kjer je pričakovati največ primerov nezakonitega prestopa meje.
Predsednik vlade Miro Cerar v luči mi-grantske krize ljudi poziva k mirnosti, strpnosti in k duhu solidarnosti ter pomoči. Po njegovem ni nobenega razloga, da bi se zdaj, ko moramo biti še bolj enotni, poslušalo tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti, hujskaštvu, ksenofobiji in strahu.
Fidži je zajelo neurje s katastrofalnimi posledicami.
Francoske oblasti so izdale zahtevo, da mora biti begunsko taborišče Džungla v francoskem mestu Calais izpraznjeno do torka zvečer, sicer bo prebežnike pregnala policija.
V	Dublinu se je zbralo okoli 20 tisoč ljudi, ki so izražali nasprotovanje politiki varčevanja in uvedenemu davku na vodo.
V	mestu Kalamazoo v ameriški zvezni ameriški državi Michigan je moški ubil najmanj sedem ljudi. Ustrelil jih je na več krajih, pri čemer je žrtve izbiral naključno.
Nedelja, 21. februar
Nekdanji notranji minister in poslanec SDS Dragutin Mate je sporočil, da izstopa iz stranke.
Okoli 28 tisoč protestnikov, ki nasprotujejo gradnji novega ameriškega mornariškega letalskega oporišča na odmaknjenem delu japonskega otoka Okinava, je sklenilo človeško verigo okoli japonskega parlamenta v Tokiu.
ZDA in Rusija sta se dogovorili za prekinitev sovražnosti v Siriji.
Predsednik republike Borut Pahor pa je imel prijaznejšo nalogo. Vročil je jabolko navdiha skupini raziskovalcev, ki je prva potrdila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo.
ZDA in Rusija sta sporočili, da bo prekinitev sovražnosti v Siriji začela veljati v soboto, 27. februarja. Prekinitev ognja, ki bo stopila v veljavo v soboto opolnoči, ne bo veljala za skrajno Islamsko državo, Fronto al Nusra in druge teroristične skupine.
Britanski premier David Cameron pa je v nagovoru v britanskem parlamentu opozoril, da bi izstop Velike Britanije iz Evropske unije ogrozil gospodarsko in nacionalno varnost Velike Britanije.
Torek, 23. februar
Amnesty International opozarja, da mednarodni zaščiti človekovih pravic grozi propad, Slovenijo je ob tem okrcal zaradi beguncev, izbrisanih in Romov.
Parlamentarni odbor za kulturo je zaradi odložilnega veta državnega sveta ponovno obravnaval novelo zakona o medijih ter jo podprl. Iz izjav zlasti poslancev SMC je mogoče sklepati, da bo novelo ponovno podprl tudi državni zbor
Avstrija je sporočila, da na mejo s Slovenijo pošilja dodatnih 450 vojakov.
V dveh eksplozijah v Homsu na zahodu Sirije je bilo ubitih najmanj 46 ljudi. To je bil eden najhujših napadov v mestu v petih letih vojne.
Avstrija se je odločila, da na mejo s Slovenijo pošlje dodatnih 450 vojakov. Vojska naj bi pomagala pri preverjanju ljudi in vozil ter varovanju zelene meje.
Makedonske oblasti so sporočile, da afganistanskim prebežnikom ne dovolijo več vstopa v državo.
Donald Trump je dobil glasove tudi na strankarskem zborovanju v Nevadi
Strankarska predvolilna zborovanja v ZDA se nadaljujejo. Donald Trump se uspešno kosa z ostalimi republikanci. Sedaj je zmagal na strankarskih zborovanjih v Nevadi, pred tem pa že v New Hampshiru in Južni Karo-lini ter osvojil drugo mesto v Iowi.
Evropska unija je izrazila zaskrbljenost zaradi ukrepov držav ob balkanski migrantski poti za zajezitev prihodov migrantov. Toda tudi znotraj Evrope ni stanje kaj drugačno. Belgija je sporočila, da je začasno znova uvedla nadzor na meji s Francijo.
Sirska vlada je sprejela pogoje dogovora o prekinitvi ognja v Siriji, ki so ga v ponedeljek dosegle ZDA in Rusija.
Ker ni nobenih resnih znakov, da bi Opec res kmalu zmanjšal črpanje, so cene nafte v torek spet drsele navzdol, Mednarodna agencija za energijo pa napoveduje, da okrevanja cen nafte vsaj še leto ali dve ne bo.
Jure Trampuš
Zgodba bi bila bizarna, če ne bi razkrivala miselnih struktur, po katerih deluje marsikdo in marsikaj v tej državi. Takole je torej bilo: režiser malo starejše mlajše generacije je dobil navodilo, da pripravi državniško proslavo ob dnevu kulture. Proslava ob državnem prazniku v velikih dvoranah Cankarjevega doma ni kar tako, ogledajo si jo predsedniki, kulturna smetana, malomeščanski povzpetneži, proslava ima protokol, podeljujejo se nagrade, Slovenija se tisti dan spomni, kako pomembna je kultura. Režiserje nekaj časa okleval, a je ponudbo sprejel. Ustvarjanje državniških proslav je lahko umetniški izziv, a sprejel jo je tudi zaradi možnostih subverzivnih sporočil, ki bi jih, seveda z ustrezno umetniško vrednostjo, postavil na oder. Razmišljal je o tem, kaj pomeni narod, kako ta identitetno politični projekt razumemo danes. Gre za čisto legitimen premislek. Prišle pa so težave. Najprej se je zapletlo pri scenografiji, pri žici. Zamislil si je, da jo postavi na oder, v ozadje, morda intimno stilizirano. Žica se dobro dopolnjuje s Prešernovim verzom o sosedu, ki ni več vrag, pač pa le mejak. Vendar ne, uradniki so mu povedali, da žica ne spada na veliki oder, "ne se sploh trudit", je dejal eden od njih. "Prej kot slej ti jo bodo prepovedali, če ne drugače, zadnji dan, škoda časa". To se ne spodobi, to ni prav, kako bi se počutila slovenske politična elita, če bi na državniški praznik v imenu čaščenja kulture same sebe opazovala v ogledalu.
Problemi so se kopičili. Upravni odbor Prešernove proslave, tisti svet modrih metuzalemov, ki skrbi, da Prešern in politiki ne bi bili preveč užaljeni, se ni strinjal, da bi bili na steni za nastopajočimi projicirani črno-beli grbi. To ne gre, toliko grbov, toliko državnega patosa je nevarno. Zahtevali so le en barvni grb in portrete Prešerna, objavljene v točno določeni knjigi. Kako drugače narisan Prešeren s prevelikim nosom ali preveč razmršenimi lasmi bi bil lahko sporen. Potem jih je zmotil eden od nastopajočih, ki je znan po družbenokritičnih besedilih. Četudi bi pripravil pesem o narodu, mu niso zaupali. Ker besedila niso dobili vnaprej, so umetnika preprosto prečrtali. Bilo bi prenevarno. Na koncu so na sceno postavili še rože. Rože, kičasti cvetlični aranžmaji, pač morajo biti na odru, so konstitutiven del vsakega slavljenja države. Brez rož namreč ni ničesar ... Režiserjeve želje niso poslušali. Po koncu prireditve je umetnik prebral protest, govoril je o cenzuri, a splošen vtis je bil, da je želel provocirati, politika da ne sodi na kulturno prireditev, so mu navrgli.
Kar je tako absurdno, da je že lepo. Prešeren namreč ni pisal le o luni, ki bije, in Urški, ki se vrti v ritmu cimbal, pisal je o narodu, svobodi, miru. Njegova Zdravljica je politični manifest, zato je bila prepovedana in zato je slovenska himna. To razumejo otroci v osnovni šoli, čudno, da tega ne razumemo ljudje iz upravnega odbora Prešernovih nagrad. Je tako preprosto? Gre za neznanje? Seveda ne. Ljudje, ki so omejili umetnika, so se dobro zavedali, kaj je želel sporočiti. Zavedali so se, da bi lahko bil kritični pogled na Slovenijo preveč resničen, zato so ga omejili in bili na koncu zadovoljni s tem, kaj je nastalo. Trepljali so se po ramenih in si čestitali, ker je slovenska himna tudi v arabskem in japonskem jeziku zvenela tako lepo, medtem pa je režiser v zaodrju prebiral protestno izjavo.
Pri vsem vseeno ni šlo zgolj za politiko. Šlo je za tudi strah. Uradniki, s katerimi se je pogovarjal umetnik, so mu večkrat dejali, da ga razumejo, podpirajo, ampak, saj veste, tukaj sem v službi, imam družino, kredit, če vam pustim, kar ste si zamislili, je lahko kdo užaljen. Vedno je bil zadaj ta nekdo, veliki, neopredeljivi vseobsežni strogi šef, ki bi lahko kaznoval nižjega uradnika. Kdo ve, morda pa si je rože zaželela sama kulturna ministrica, morda pa bi žica zmotila predsednika vlade, ker ima sam raje tehnične ovire.
Uradniški strah in bojazljivost sta se zalezla v strukture države in onemogočata spremembe, inovacije, napake. Raje delajmo tako kot sedaj, mlačno, preverjeno, raje ne tvegajmo, saj bi lahko zgrešili. To, da napake prinašajo izkušnje, te pa znanje, je nepomembno. To, da je umetnost tista, ki opisuje in samoizprašu-je človeka, njegov obstoj in hkrati sama sebe tudi. To, da namen kulturnega praznika ni samo slavljenje lavreatov pač pa umetniški oris časa in prostora ravno tako.
Pred nekaj meseci mi je Aleš Debeljak, pesnik, prijatelj, ki se je tako nenadno poslovil, med opisom slovenske kulturne politike in krajine navrgel nekaj besed. "Vse to je strašno, res strašno." Imel je prav, vse to je resnično strašno.

NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 7
25. februarja 2016
""^Jis
UTRIP
7
Brez vizije kot mornar brez kompasa
Načelnik Upravne enote Velenje Fidel Krupič: »Preprosto ne vemo, kaj bi radi s to državo.«
Milena Krstič - Planinc
Fidel Krupic ni samo načelnik Upravne enote Velenje. Je tudi izvrsten poznavalec javne uprave, v kateri je zaposlen zadnjih osem let. Strokovnjak z veliko izkušnjami. Magister evropskega prava. Njegova vodila pri delu so stoodstotna izpolnitev pričakovanj strank, kakovost in debirokratizacija.
Pred leti ga je kot takega prepoznal Gregor Virant, ki je kot minister za javno upravo v Janševi vladi začel reformo javnih služb v Republiki Sloveniji. Povabil ga je v svojo Državljansko listo. A ko je Virant postal predsednik državnega zbora, od koder bi lahko segel naravnost v srž zbirokratizirane države, se ni zgodilo kaj dosti. Pravzaprav se je. Njegovi zavezniki in podporniki, ki so verjeli v program, všečen volivcem, državljanom, so ga začeli zapuščati hitro po tistem, ko so spoznali, da (tudi) iz te moke ne bo kruha. Med prvimi, ki se je zaradi tega poslovil, je bil Krupic, poniknil pa je tudi Virant sam. Krupic pa še vedno verjame, da se da. Še vedno opozarja. Še vedno predlaga. Na različne načine. Tudi s pisanjem kolumn v enem od uglednih slovenskih časnikov. V njih izraža svoja mnenja, prepričanja in poglede ter z njimi spodbuja k razmisleku, iskanju boljših rešitev ... V njih zna biti tudi oster, kritičen, nikoli pa žaljiv. Povabili smo ga na kavo.
Čutite zaradi tega pisanja kdaj kakšne
>
posledice?
»Ne, zaradi tega ne ... Z vrha sploh ni nobenega odziva. Odziv, in to pozitiven, je bolj od bralcev, tudi kolegov. Od tistih, ki jim je to pisanje v resnici namenjeno, pa ni odziva, ne pozitivnega in ne negativnega.« Opozarjate na pomanjkanje vizije v javni upravi. »To, da vizije ni, je največja težava. Preprosto ne vemo, kaj bi radi s to državo. Javni sektorje zgolj neke vrste servis za davkoplačevalce. Moral pa bi biti bolj ciljno usmerjen, na določenih področjih cenejši, na določenih

predpisuje določene stvari, potem pa, če niso izvedene, kaznuje. Manjka pa vmesna pot, svetovanje.
Recimo. Če smo na davčnem področju zadeve uredili tako, kot smo jih, bi bilo treba ljudem pomagati pravilno izpolniti kak obrazec ali pa ga izpolniti namesto njih. Pri dohodnini je bil tak napredek dosežen, je pa š e
>
»Tisto, kar je zunaj Ljubljane, kot da ne obstaja.«
»Naročili so funkcionalno analizo, da zdaj vedo, kdo smo in kaj počnemo. Če bi prišli kdaj naokoli, bi lahko videli.«
področjih pa tudi močnejši. Stvari, urejene tako, kot so danes, niso optimalno urejene. Če bi bilo tako, kot je v javni upravi, v kakem podjetju, bi to že zdavnaj propadlo.«
Če je pa tako zapleteno...
»To pa sploh ni res. Komplicirano je samo na prvi pogled. Hitro se da od-komplicirati. Treba pa je dati jasna navodila in smernice ter v to vložiti nekaj volje.
Mene recimo moti, da država zgolj
Fidel Krupič: »Ne se skrivati za zakonodajo!«
dosti področij, na katerih ga ni.
Če bi sam imel možnost, bi dal pooblastila javnim uslužbencem, da delajo in naredijo vse v korist davkoplačevalcev oziroma konkretne stranke. Tak je princip dela na naši upravni enoti.«
Hja, kaj pa zakonodaja?
»Ne se skrivati za zakonodajo! Ne razlagati - država to prepoveduje, zakonodaja to dovoljuje, predpisano je tako in tako mora biti .... To ni res! Vsak predpis se da brati širše. Seveda so določene stvari, mimo katerih ne moreš. A veliko je predpisov, ki se jih da razlagati v korist davkoplačevalcev, jim pomagati, da pridejo do rezultata.«
Začne se pri vrhu.
»Vedno se začne z vrha. Od tam mora biti komanda. Saj se pojavljajo določeni pozitivni primeri, ni pa to sistemsko urejeno.«
Je bil vsaj v zadnjem letu in pol po zadnjih volitvah in imenovanjih narejen kakšen premik?
»Sam ne vidim nobenega posebnega premika. Ko opazujem, kako na ministrstvih delujejo različne službe, se mi zdi, daje kaos še večji, kot je bil.« Vse pa se dogaja v Ljubljani. »Vse. Od tam nas tudi zelo podrobno analizirajo, skenira-jo ... Pri svetovalni družbi A.T. Kearney so naročili celo funkcionalno analizo. Zanjo so plačali blizu 400.000 evrov, da zdaj vedo, kdo smo in kaj počnemo.«
Ceneje bi bilo, če bi šli sami na teren. Pa še slika bi bila bolj jasna, izostrena.
»V osmih letih, odkar sem načelnik Upravne enote Velenje, sta nas, če se prav spomnim, obiskala samo dva ministra, pa mogoče še kak državni sekretar. Tisto, kar je zunaj Ljubljane, kot da ne obstaja. Vem, da je celo Slovenijo težko obiskati v kratkem obdobju, a vsaj določena področja bi si lahko kdo v živo ogledal in potem ocenil, ali stvar funkcionira ali ne.« Kaj pa, ko se recimo načelniki upravnih enot dobite skupaj? Kako pa takrat kaže?
»Saj se sploh ne dobivamo več. Niti za novo leto ne. To so vse ukinili.« Ste pa nenehno na udaru. Davkoplačevalci znamo pohvaliti, znamo pa biti tudi hudo kritični, sploh do uradnikov. Tako kot vsi drugi pa so ljudje, z dobrimi in slabimi lastnostmi, pridni
in manj pridni.
»Pomembna sprememba, ki bi bila v javnem sektorju nadvse dobrodošla -tako za zaposlene kot davkoplačevalce - bi bila, če bi bil uslužbenec, ki je bolj priden, lahko tudi bolje plačan, tisti, ki je manj, manj, tisti, ki je zelo slab, pa bi lahko ostal tudi brez dela. Nagrajevanje po delu. Tega ni. Imamo uravnilovko.
Jaz bi na primer rad pomagal, da bi kdo hitreje pridobil gradbeno dovoljenje, vendar imam premalo ljudi za to. Rešitev bi bilo nadurno delo. Ne morem pa ga odrediti, ker za to, da bi ga tudi plačal, v proračunu ni denarja.«
Zaposleni pa niso prostovoljci?
»Vendar niso daleč od tega. Mnogi mislijo, da so v javni upravi visoke plače. Ne bi rad kogarkoli izpostavljal, ampak če delavec ali delavka pri okencu zasluži okoli 600 evrov neto oziroma poprečni uradnik pod 1.000 evrov, potem to niso neke plače. Res je, da je služba stabilna, da so plače vsak mesec, a so zgolj in samo fiksne. Pri nas ni nobenih dodatkov.«
Prav nobenih?
»Edini dodatek je dodatek na delovno dobo, tak kot je povsod, malica in prevoz na delo. Če je. Glede na to, da imamo v Velenju Lokalca, pa tudi tega ni. Regres je zelo zmanjšan, božičnic in nagrad ni.«
Pa še srečni s(m)o lahko, da je v Velenju sedež upravne enote.
»Za zdaj. Tendence, da bi sedež preselili v Celje, namreč obstajajo. Ampak dokler smo tu, bomo delovali v podporo lokalnemu okolju. Naše stranke so naši sosedje, znanci, ljudje, s katerimi živimo.«

Zdravstvena zavarovalnica več storitev ne plača
V Bolnišnici Topolšica opravijo na leto blizu 2400 preiskav s CT aparatom - Zanimanja za samoplačniško storitev ni - Predlog za širitev programa neuspešen
Tatjana Podgoršek
V tukajšnjem okolju je pred leti stekla obsežna akcija zbiranja denarja za nakup novega CT aparata za Bolnišnico Topolšica. Kako je aparat izkoriščen danes, zanima nekatere občane, mi pa smo to preverili pri vodstvu bolnišnice.
>
Cena preiskave lahko doseže blizu 150 evrov, odvisno od tega, za kateri del telesa jo izvajajo in ali jo opravijo s kontrastom ali brez njega
V povprečju 2500 preiskav na leto
Njen direktor Leopold Rezar je
povedal, da aparat uporabljajo od leta 2009. Z njim so bistveno izboljšali diagnostiko, preiskave so kakovostnejše, obravnave bolnikov hitrejše, zdravljenje učinkovitejše. Koliko preiskav
lahko opravijo na leto, jim določi zdravstvena zavarovalnica. »Krepko presegamo predviden program preiskav, saj jih ne izvajamo le za ambulantne, ampak tudi hospitalizirane bolnike. Lani smo ga presegli za blizu 8 odstotkov. V povprečju je bilo preiskav 2500. V povprečju zato, ker zdravstvena zavarovalnica storitev točkuje, koliko točk je vredna katera preiskava, določa sama. Lahko bi z aparatom pre-
gledali še več ambulantnih bolnikov, če ne bi zadnja dva meseca podaljšali čakalnih dob. Za ta ukrep smo se odločili zaradi preseganja programa. Ze tako smo se preveč »zajedli« v prihodke. Če namreč presežemo program, nam več opravljenih storitev zavarovalnica ne plača. Mimogrede - prihodki bolnišnice znašajo blizu 10 milijonov evrov na leto. Po do sedaj znanih podatkih smo lani opravili več storitev v
>
Nakup CT aparata je bil vreden blizu 1,5 milijona evrov, od tega so slabo polovico prispevali občani, donatorji in ministrstvo za zdravje, ostalo je primaknila bolnišnica. Prispevek ministrstva je bil edini večji prispevek bolnišnici doslej.
vrednosti 680 tisoč evrov, kar je za našo bolnišnico zelo veliko.«
Poleg omejitev programa se srečujejo še s kadrovskimi težavami. V tem trenutku si pomagajo z gostujočimi radiološkimi inženirji. Kljub temu, dodaja Rezar, omogočajo bolnikom sa-moplačniško storitev, a zanjo ni zanimanja, ker je preiskava za današnje čase relativno draga. Cena te lahko doseže blizu 150 evrov, odvisno od tega, za kate-
Program je dogovorjen
V	zvezi z večjo izkoriščenostjo CT aparata v bolnišnici v To-polšica smo se obrnili še na Območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem. Direktorica območne enote Danijeli Štumberger nam je na vprašanje, po kakšnem ključu se določa število preiskav za kakšno bolnišnico in zakaj le toliko teh bolnišnici v Topolšici, odgovorila: »Program CT preiskav je dogovorjen z vsakoletnim Splošnim dogovorom. Za leto 2015 je veljalo, da je progam načrtovan v enakem obsegu kot je bil v predhodnem letu. Predvidoma bo to načelo veljalo tudi za letos, vendar še Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 čaka na sprejem na Vladi RS.
Program se lahko povečuje v okviru dogovorjenih sredstev na osnovi pobud izvajalcev.
V	Območni enoti Ravne na Koroškem smo imeli v letu 2015 pogodbeno dogovorjen ta program z obema bolnišnicama: s SB Slovenj Gradec za 2503 in z Bolnišnico Topolšica za 2157 preiskav. Program CT preiskav je plačan po modelu, ki ga opredelijo partnerji za Splošni dogovor.
Poudarjam, da se obseg programa določa oziroma spreminja s Splošnim dogovorom, ko partnerji za dogovor dogovorijo program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določijo obseg sredstev.«
ri del telesa jo izvajajo in ali jo opravijo s kontrastom ali brez njega.
Čakalne dobe v mejah
Po zagotovilih sogovornika so čakalne dobe za pregled s CT aparatom v bolnišnici še v dovoljenih mejah. Se pa boji, da kmalu ne bo več tako za vse vrste preiskav. Prednost imajo namreč hospitalizirani bolniki, nato bolniki, ki prihajajo na preiskave z njihovega strokovnega področja, za druge se bodo ča-
kalne dobe povečale. »Je pa tako, da moramo bolnike z nujno napotnico pregledati v 24 urah (teh napotnic je zelo malo), bolnike z napotnico z oznako hitro, ki jih je največ, v treh mesecih, z oznako redno pa v šestih mesecih.«
Leopold Rezar je še povedal, da so pristojnemu ministrstvu že predlagali razširitev programa CT preiskav, a za zdaj zelene luči za to še niso dobili.

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 8
8
BISERI, IZOBRAŽEVANJE
"^AS
25. februarja 2016

BISERI
maturantskega plesa
Nikar preveč ekstravagantno
Februar se hitro izteka, časa za priprave na letošnji maturantski ples dijakov in dijakinj zaključnih letnikov velenjskega Šolskega centra je vse manj. Letos bodo, kot verjetno že veste, maturantski plesi kat trije. Prva dva za dijake vseh tehničnih šol bosta 11. in 12. marca, zadnji, na katerem bodo zaplesali velenjski gimnazijci, pa 18. marca. Naši modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevic sta doslej že nanizali nekaj nasvetov za popoln videz na ta posebni večer za maturante, maturantke in njihove mame, danes so na vrsti očetje, strici, bratje in ostali predstavniki moškega spola, ki bodo gostje maturantskega plesa. Njuni nasveti so tudi danes zelo praktični, zato jih vzemite na znanje.
Takole pravita: »Maturantski
ples je torej pred vrati in iz omare bo treba vzeti obleko. Vi žal niste maturant in si ne morete privoščiti prevelike ekstravagan-ce. Res je, da so pravila zato, da se kršijo, vendar ne vedno in ne na svečanem plesu vašega otroka.« Sedaj pa sledite njunim nasvetom. Oblecite moško obleko in kritično preverite: Ali vam je še prav? Je čista in zlikana? Je še vedno modna?
Če ste na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, potem se postavite pred ogledalo in preverite: rokavi vašega suknjiča ne smejo biti predolgi, saj boste videti nemarno. Rokav srajce mora 1 cm gledati izpod rokava suknjiča. Uporabite manše-tne gumbe. Kravata? Da ali pa ne. Odvisno od vas. Verjetno jo boste ob polnoči obesili na stol in tam tudi pozabili. Priporo-
čljiva je spodnja majica, saj bo vpila vaš pot, ko boste s svojim otrokom oz. partnerico noreli po plesišču. Veliki potni madeži niso ravno estetski.
Suknjič in zapiranje: Obstaja več tipov suknjičev, enoredni, dvoredni, s tremi gumbi, z dve-
ma ... Vedno pa velja isto pravilo; če imate na suknjiču dva gumba in stojite, je prvi (zgornji) vedno zaprt, drugi (spodnji) pa je odprt. Oba gumba zapremo le v zelo svečanih prilikah. V sedečem položaju gumbe odprite! Enako velja za tri-
redno zapiranje. Prvi gumb je vedno zaprt, drugi redko, tretji nikoli. To zapiranje priporočajo samo visokim moškim.
Prevelik suknjič vam bo deformiral rokave, premajhen pa vas bo vezal čez ramena in hrbet, ter pokvaril ovratnik oz. fazono le-tega. Rob oz. dolžina suknjiča vam mora prekrivati zadnjico. Dolžino preverite tako, da v pest primete blago suknjiča. Če je rob daljši, je suknjič predolg in obratno. Predolg suknjič vas bo pomanjšal.
Suknjič ima zadaj tudi razpor-ke. Enega, dva ali pa je brez. Preverite, da se razporek ne odpira, saj bi to pomenilo, da
vam je suknjič preozek čez boke.
Hlače: V hlačah morate obvezno imeti pas! Hlače morajo biti zlikane in dovolj dolge, da se usedejo na peto čevlja.
V	predolgih hlačah boste videti smešno in neurejeno. Na nogah imejte dokolenke, saj poraščena koža, ki gleda izpod hlačnic, ni ravno privlačna.
V	nobenem primeru ne imejte na sebi pletenega puloverja, flanelaste srajce, razvlečenih suknjičev ali zgubanih hlač.
Kaj je pika na i (poleg vaše partnerice)? Čevlji. Čevlji, ki ste jih očistili in namazali s kremo.
Uživajte v plesu in na zabavi, ki naj vašemu otroku ostane v lepem spominu! Tudi zaradi vas.
a Jelena Stevančevic in Petra Meh
Večer tujih jezikov na gimnaziji
V torek, 16. februarja, smo v glasbeni šoli Frana Koruna Ko-željskega izvedli Večer tujih jezikov v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. Sodelovalo je preko 60 dijakov, ki so peli, igrali, recitirali in uprizorili številne skeče, s čimer so pokazali neverjeten talent za tuje jezike. Obiskovalci, med katerimi so bili poleg dijakov in učiteljev tudi starši, so bili nad večerom navdušeni. Nastopajoči in obi-
tako se mogoče tudi navdušimo še nad kakšnim. Če bi lahko govorila samo en jezik, bi govorila francosko.
Saša Malenkovic, 2. C: Danes smo bili na Večeru jezikov, razumela pa sem kar nekaj točk, saj govorim angleško, nemško in malo tudi špansko. Takšne prireditve se mi zdijo super stvar, saj spoznamo jezike, ki jih mogoče do zdaj nismo poznali. Jeziki so zelo pomembni, zato se
ščini, pri kateri sva s sošolko pripravili reklamo in oglaševali čudežni šampon, s pomočjo katerega se ti ni treba nič učiti. Petke letijo same! To smo organizirali pri pouku francoščine in angleščine. Večeri jezikov se mi zdijo zelo zanimivi. Jeziki so zelo pomembni, še posebej, če potujemo, da se lahko sporazumevamo in prilagodimo okolju.
Lara Goršek, 2. B: Sodelovala sem pri točki angleščine. Točko
skovalci si želijo še več takih večerov.
Špela Amon, 2. C: Gimnazija Velenje je pripravila Večer tujih jezikov, zato smo se prišli družit in izkazat podporo tudi naši sošolki, ki nastopa. Jeziki se mi zdijo pomembni, saj so osnova sporazumevanja med ljudmi. Govoriti znam slovensko, nemško, hrvaško in malo špansko. Zdi se mi, da se jezike najbolj naučimo v šoli, veliko pa nam dajo tudi filmi. Večer jezikov se mi je zdel zelo zanimiv, ker so bile točke tako raznolike. Takšni dogodki so dobra stvar, saj se družimo s sošolci in seveda poslušamo in gledamo pripravljene točke v različnih jezikih,
mi zdi, da se jih moramo naučiti čim več, lahko nam še kako pridejo prav. Najlepši jezik se mi zdi francoščina. No, sama se jezikov največ naučim v šoli, pa seveda tudi z branjem knjig in gledanjem filmov. Tudi tečaji so super stvar! Program mi je bil zelo všeč, za vsak tuji jezik je bilo več zelo zanimivih točk, ki so bile dovolj enostavne, da je večina razumela, o čem so govorili, tudi če ne govorimo tega jezika. Bilo je zelo zabavno!
Karin Lešnik, 2. U: Sodelovala sem pri današnjem večeru jezikov, in sicer pri francoščini, v kateri smo imeli recitacijo, ki smo jo predstavili tudi z igro. Sodelovala sem tudi pri angle-
si je izmislila naša profesorica angleščine. Na nastop smo se pripravljali pri pouku. Večeri jezikov so mi zelo všeč, lahko bi jih organizirali tudi večkrat letno, saj je to odlična priložnost, v kateri združimo poučno z zabavnim. Jeziki so pomembni za prihodnost, izmenjave, sporazumevanje v tujini, razgledanost. Zdi se mi, da bi morali na naši šoli dati še več poudarka jezikom, saj so zelo pomembni. Mislim, da smo vse dobro izpeljali in da je bilo vsem všeč, saj je bil program zelo raznolik.
a Za aktiv tujih jezikov Jelka Oder Foto: Staš Zupanc, 1. B
Iz hladilnikov prihaja branje za znanje
Pred kulturnim praznikom je Gorenje že podarilo tri svoje retro hladilnike za »izmenjavo« knjig, v kratkem jih bodo postavili tudi znotraj Gorenja
Velenje - Gorenje bo za projekt brezplačnih izmenjevalnic knjig podarilo šolam in lokalnim skupnostim ohišja svojih oblikovalskih barvnih hladilnikov serije Retro. Pisani hladilniki bodo tako postali shrambe za knjige, iz katerih si bo vsakdo lahko postregel z nekoliko drugačno hrano - hrano za dušo.
Zamisel o brezplačni izmenjavi knjig po vzoru angleške Little Free Library se je tudi v Sloveniji že dodobra prijela. Hiške, v katerih lahko pustimo knjige, za katere bi želeli, da jih prebere še kdo drug ali pa pobrskamo za kakšno, ki bi jo sami želeli prebrati, »rastejo« po vsej državi.
Pa ne le hiške - v Slovenj Gradcu so na pobudo knjižničarke Zuhre Horvat iz Ekološkega društva v knjižne omare spremenili kar odslužene hladilnike, v katerih podarjene knjige na varnem in suhem počakajo nove bralce. Po enakem vzoru so želeli izmenjavo knjig zato urediti tudi drugje - v osnovnih šolah in lokalnih skupnostih.
V Gorenju vedo, da branje prinaša znanje, zato pravijo »smo se odločili domiselno idejo podpreti in jo še nadgraditi ter ji dati nov zagon. V akciji Branje za znanje bomo tako za brezplačne izmenjevalnice knjig namesto rabljenih hladilnikov podarili šolam in lokalnim skupnostim nova ohišja naših dizajnskih barvnih hladilnikov iz serije Retro, ki s svojo priljubljenostjo dokazujejo, da se retro in svežina še kako dobro dopolnjujeta.«
Ker gre za ohišja hladilnikov brez električnih delov in kompresorjev, so ti popolnoma varni in
gorenje
t
nie
Na varnem in suhem knjige počakajo na nove bralce.
bodo lahko stali tudi na prostem, tako da bodo dostopni čim več bralcem.
Pred slovenskim kulturnim praznikom so v Gorenju retro ohišja hladilnikov za izmenje-valnice knjig že podarili trem osnovnim šolam in trem lokalnim skupnostim na Koroškem,
gorenje
bodo pa ustregli tudi drugim institucijam ter občinam, ki bi se želele akciji pridružiti in tudi same v svojem okolju brezplačno ponuditi branje za znanje. Hladilnik za izmenjavo knjig bodo za svoje zaposlene postavili tudi znotraj Gorenja.
■ Mz
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 9
25. februarja 2016
««WAS
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA
9
Gorenjeva akademija za razvoj inovativnih izdelkov
Z Akademijo za razvoj inovativnih izdelkov (Create Academy) je Gorenje povezalo gospodarsko prakso, domačo in dve tuji univerzi - Prvim 22 slušateljem podelili diplome
Mira Zakošek
Velenje, 17. februarja - Gorenje je podelilo diplome prvi generaciji 22 diplomantov Gorenje Create Academy - Gorenje-ve akademije za razvoj novega izdelka. Gre za edinstven mednarodni izobraževalni program, ki je del Kor-porativne univerze Gorenja, z njim pa spodbujajo inovati-vnost v podjetju in nadgrajujejo znanja pri razvoju novih izdelkov. Pri tem so se v Skupini Gorenje povezali s priznanimi univerzami v Ljubljani, na Nizozemskem in Švedskem.
>
ment v celotni skupini Gorenje. Začeli smo z menedžersko akademijo pred mnogimi leti in to je bila odlična osnova za razvoj ostalih izobraževalnih vsebin, ki so sedaj povsem mednarodne,« dodaja Vodopivčeva, ki pravi, da
V skupini Gorenje se je lani izobraževalo 76 odstotkov zaposlenih, za kar so namenili milijon evrov
se z izobraževanjem intenzivno ukvarjajo že 25 let, organizirajo pa ga na vseh ravneh delovnega procesa.
»Danes se svet okoli nas spreminja hitreje kot kadarkoli prej,
Nad novo obliko sodelovanja z Gorenjem je bil navdušen tudi rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, ki je poudaril, kako pomembno je, da nastajajoče znanje čim hitreje po različnih poteh pride do uporabnikov, da pride do uporabnih idej in tudi njihove ko-mercializacije. Dejal je: »Projekt Gorenje Create Academy v veliki meri prispeva k temu, da gremo tudi mi po tej poti. Zgledujoč se po dobrih univerzah po svetu trdimo, da je to tisto, kar moramo delati, če hočemo, da tudi javna univerza služi namenu, za ka-
Udeleženci prve Gorenjeve akademije za razvoj inovativnih izdelkov. V Gorenju so akademijo ustanovili lansko leto, v sodelovanju z univerzami v Ljubljani, na Švedskem in Nizozemskem. Izobraževanje je
uspešno končalo 22 večinoma vodilnih delavcev Gorenja.
Dr. Peter Kukovica, Franjo Bobinac, dr. Ivan Svetlik in mag. Irena Vodopivec načrtujejo uspešno
sodelovanje na področju izobraževanja tudi v prihodnje.
Takšno obliko izobraževanja so po besedah direktorice kadri in izobraževanje mag. Irene Vodo-povec uvedli lani v okviru lastne Korporativne univerze Gorenja. Združiti so želeli najnovejša teoretična in praktična znanja, zato so povabili k sodelovanju nizozemsko Tehniško univerzo v Delftu, Tehniško univerzo Chalmers iz Švedske ter Univerzo v Ljubljani.
V izobraževanje so vključili delavce področij razvoja, oblikovanja, produktnega vodenja, vode-
>
Z akademijo za razvoj inovativnih izdelkov so združili svoje vrhunsko znanje z znanjem treh univerz, kar so naredili kot prva korporacija v regiji
>
Razvojne centre ima Gorenje na sedežu podjetja v Velenju, pa tudi na Nizozemskem, Švedskem, Češkem in v Srbiji
nja blagovnih skupin, prodaje, nabave, kakovosti, proizvodnje ter vse druge, ki sodelujejo v procesu ustvarjanja novega izdelka v Skupini Gorenje. »Gre za korpo-rativno univerzo, v katero vključujemo ključne ljudi in menedž-
spreminja pa se tudi Gorenje. Postali smo mednarodni v več ozirih: osvajamo nove trge zunaj Evrope, poleg mednarodnih proizvodnih zmogljivosti smo v štirih državah odprli tudi kompe-tenčne centre za raziskave in razvoj, v tujini je zaposlenih okrog 40 odstotkov naših sodelavcev, v Skupini Gorenje pa imamo sodelavce 42 različnih nacionalnosti. Imamo ambiciozne cilje. Vse to zahteva korak naprej. Zagotoviti moramo, da korporacij-ska kultura prežema delovanje v celotni Skupini in da se znanje naših zaposlenih enakomerno krepi. S programom Gorenje Create Academy postavljamo ne le nov mejnik v internem izobraževanju, temveč predvsem trdne temelje za doseganje sedanjih in prihodnjih strateških ciljev,« pa je na slovesnosti ob podelitvi diplom poudaril predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
terega je vzpostavljena: da služi svojemu okolju in tudi industrijskim in drugim organizacijam.« Svetlik je še dejal, da gre za kroženje znanja med akademsko in poslovno sfero na mednarodni ravni, kar je za univerzo zelo pomembno. »Ne le korporacije, kot je Gorenje, tudi univerze morajo danes stopati v mednarodni prostor, zato je bila ta izkušnja tudi s tega vidika za nas zelo dragocena.«
V Gorenju so prepričani, da hitra odzivnost, odprtost do sprememb ter sposobnost prilagajanja omogočata družbi nadaljnjo rast, konkurenčnost ter trajno-stni razvoj. S skrbno pripravljenimi in izvedenimi vsebinami izobraževanja in usposabljanja zaposlenih pa stopajo hitreje po poti poslovne odličnosti.
»Kajuh je bil moj vzornik«
V letošnjem letu se celjska Ve-ronikina nagrada za poezijo z Veronikinim mesecem širi tudi v druge kraje v okolici Celja. V Velenju so prav na dan 72. obletnice smrti našega velikega rojaka, pesnika Karla Destovnika Kajuha, v Mestni knjižnici Velenje pripravili večer o slovenski domoljubni poeziji. O tem sta se pogovarjala pesnika Tone Kun-tner in Ivo Stropnik. Ugotovila sta, da po Kajuhu v Sloveniji nimamo prav veliko domoljubne poezije, Tone Kuntner je velika in svetla izjema. Kuntner je (za koga morda malce nenavadno), velik poznavalec in privrženec Kajuhove poezije, Kajuh je bil njegov vzornik v mladih letih, vedno rad recitira njegove pesmi, kar je res doživeto dokazal tudi v Velenju. Pravi, da človek, ki je tako kot Kajuh daroval življenje
v boju proti okupatorju, res ljubi svojo domovino. Najbolj ga je bolelo, ker so mu »njegovi prijatelji« preprečili, da bi na spravni slovesnosti leta 1990 v Kočevskem rogu pred vsemi recitiral
Kajuhovo pesem Slutnja. Pesnika Kuntner in Stropnik sta družno ugotovila, da prava domoljubna (domovinska) poezija ne more in ne sme biti domena niti leve niti desne strani.	a
Muniju še dve priznanji
V	palači Borghese v Firencah so pred kratkim podeljevali priznanja Lonardo da Vinci nekaj znanim umetnikom, ki so s svojimi deli sodelovali na nekaterih odmevnih razstavah v Italiji. Med nagrajenci je bil tokrat tudi Velenjčan Iztok Šmajs -Muni, ki je tako svoji bogati zbirki dodal še to prestižno priznanje. Poleg Leonardovega priznanja je prejel tudi nagrado mesta Noto, ki je Unescovo zaščiteno urbano naselje s svojo značilno mediteransko labirintsko tlorisno strukturo in prelepo okolico, ki navdihuje številne umetnike in znanstvenike z vsega sveta. To je že njegovo sedmo priznanje za likovno ustvarjanje v pičlih dveh letih.
V	tisku je tudi knjiga the Art of Excellence, ki jo bo izdala skupina "GAA", mednarodno organizirana skupina kritikov in menedžerjev. V tej knjigi je Muni predstavljen z dvema deloma, ki sta značilni za njegovo petintridesetletno ukvarjanje (slikovni prototip - izum diagram, pattern painting ...).
Muni zatrjuje, da bi bil še mnogo bolj uspešen in svetovno prepoznaven, če bi bilo njegovo kulturno snovanje vsaj nekoliko bolj finančno podprto. Tako pa so že priprave slik za razstave, njihovo pošiljanje, zavarovanja ... tako velik strošek in tudi na-
Muni z najnovejšimi priznanji in knjižnimi objavami
por, da zmore le nekaj takšnih dogodkov na leto.
Muni trenutno s trinajstimi slovenskimi avtorji razstavlja v Mali galeriji v Kranju na temo iluzija volumen.
V Mozirju Kopalniški rock'n'roll
Ne le, da so se mozirski amaterski gledališčniki, ki so v prejšnji generaciji imeli večdesetletno tradicijo prirejanja iger v domačem in okolju Zgornje Savinjske doline, po desetletju mrtvila vrnili v mlajši zasedbi, že tretje leto zapovrstjo na domačem odru in v gosteh prikazujejo nov koncept in sodobna odrska dela. Tako je bilo tudi v soboto, 13., ter nedeljo, 14. februarja (konec tega tedna pa bosta še ponovitvi), saj so na odru kulturnega doma v Mozirju uprizorili komedijo Kopalniški rock'n'roll. Lahkotno komedijo je reži-ral Aleš Podrižnik. Zgodba se odvija le na eni, nekoliko intimni lokaciji, a je polna drobnih domislic, prikaza detajlov, medsebojnih odnosov in simpatij, ki privrejo na dan, ko se za to pokaže priložnost. Ob zabavi, ki sta jo pripravila na svojem
domu sodelavca za vse zaposlene iz kolektiva, so prišle na dan različne pri delu skrite simpatije, osebnostne težave, zasvojenost, nizkotna čustva, ljubosumje, hinavščina, varanje ter drugi vsakdanji, a pogosto nezdravi odnosi. Ogledalo odseva naše drobne norosti v wc-ju in pod tušem, ki sta dejansko ustrezna kulisa mnogih naravnih brez-sramnih početij, a hkrati tudi mesto soočanja s samim seboj. Srednja generacija mozirskih amaterskih gledališčnikov je z delom ameriškega dramaturškega para Van Zandt & Milmore, ob dobri režiji in scenografiji Simona Ermenca in Vesne Skorn-šek, pred gledalce postavila hu-morno, a tudi zbadljivo podobo naše vsakdanjosti, naših prikritih hotenj, poželenj, strasti in tudi hudobij. Zelo gledljivo in spodbudno.
a Jože Miklavc
a

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 10
10
kultura

25. februarja 2016
Dobili so svobodo
ALTERNATOR
Keramičarska sekcija Društva šaleških likovnikov Gambatte je dobila večje prostore, v kateri bodo lahko ustvarjali velike forme
Tina Felicijan
Po tem, ko se je slikarska sekcija Društva šaleških likovnikov preselila v nove prostore na Goriško 45, so se ljubitelji ustvarjanja z glino in lesom razveselili nove delavnice, ki jo je Mestna občina Velenje uredila v nekdanjih prostorih Centra ponovne uporabe v poslovni coni Rudarski dom. »Pomenijo nam svobodo, saj nam omogočajo delo,« je zadovoljno dejala Viktorija Meh, »srce in duša skupine Gambatte,« smo slišali na otvoritvi. »So prostorni, svetli, vzdušje v njih je prekrasno,« je naštevala. Ustvarjanje z glino, ki omogoča uresni-čevaje praktično vseh idej, je zanjo sprostitev, ob tem pa se fantastično počuti, pravi.
Še bodo vračali skupnosti
Posebnost skupine Gambatte -ime pomeni 'naj se zgodi najboljše' - je ustvarjanje velike forme,
Program ob predstavitvi nove delavnice Gambatte so pripravili glasbeniki osnovne šole Gustava Šiliha.
ki zahteva veliko znanja in napora pa tudi časa, da se posuši. Precej prostora zavzameta tudi plinska in električna peč. Prav zato so se ločili od kolegov slikarjev in drugih, ki lahko svoje manjše izdelke hitro pospravijo.
Naloga občine je, da spodbuja tudi ljubiteljsko ustvarjalnost.
»Znani smo po tem, da znamo vlagati v kulturo, z njo živeti in v kulturi tudi uživati,« je povedal podžupan Peter Dermol, ki je obljubil tudi nadaljnje sodelovanje. Ker občina umetnikom omogoča ustvarjanje, ti ljudem poklanjajo skulpture. Člani skupine Gambatte so opremili že
Zimzelen v Topolšici, velenjski dom za starejše občane, vilo Bianco, 8-metrska keramična zavesa je zdaj v občinski sejni sobi, načrtujejo pa izdelavo velikih form, ki bodo na prostem.
Občutili
rudarsko
dediščino
Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov so domačini in gostje uživali na senzoričnem vodenju po nadzemnem delu Muzeja premogovništva Slovenije
Tina Felicijan
Velenje se vsak mesec postavi na ogled svojim prebivalkam in prebivalcem, ki lahko z vodič-kami Turistično-informacijskega centra Velenje brezplačno spoznavajo skrite zgodbe znanih kotičkov. Na dan turističnih vodnikov pa so del Muzeja premogovništva, ki je sicer prijazen tako gluhim in naglušnim kot slepim in slabovidnim, spoznali tudi z drugimi čutili. Tako so v strojnici, ki sicer ni na ogled, prisluhnili stroju, ki skozi jašek Škale iz leta 1888 (istega leta, kot je bil zgrajen pariški Eifflov stolp) spušča obiskovalce v podzemni del muzeja. V eni minuti se dvigalo spusti 157 metrov pod po-
vršje. Ob sprehodu skozi časovni stroj so si ogledali nekdanje in sodobne podporne konstrukcije jaškov in postali ob stroju, ki je napravil Velenje. Nakopani premog je namreč zvlekel na dan. Izvozni stroj, ki je v 35 letih izpod zemlje zvlekel 85 milijonov ton premoga, je lahko naenkrat potegnil 16 ton. Obiskovalci, tako domačini kot izletniki, so se na lastne prste lahko prepričali, da je premog toplejši od kamna, saj so na geološkem stebru s pre-vezanimi očmi tipali različne sloje kamnin, ki počivajo pod Šaleško dolino.
Štefka Pirnat iz okolice Ljubljane, ki je o senzoričnem vodenju brala v časopisu in se ga naposled skupaj s sestro iz Vele-
Vodičpo Muzeju premogovništva Slovenije Matej Gorišek je radovedno Štefko Pirnat z lahkoto prepričal, naj pobrska po
rudarski garderobi.
nja, h kateri je šla na obisk, tudi udeležila, pa je občutila še težo rudarske oprave, ko so v črni garderobi izpod stropa vlekli jamska oblačila.
Kaj pa se je najbolj vtisnilo
otrokom? Okus Ligijeve čokolade, ki jih je čakala ob koncu vodenja.
Naslednje turistično vodenje za občane bo 5. marca po Hotelu Paka.	a
Mladen Melanšek v Jakijevi hiši
Žalski ilustrator Mladen Melanšek, ki kot ilustrator deluje že od leta 1988, se je v svoji slikarski karieri posvečal različnim tehnikam - od akvarela, suhih barvic, kali-grafije, airbrusha in še drugih, v zadnjem obdobju pa je naklonjen predvsem digitalni tehniki. V svoji bogati karieri je ilustriral že več knjig, tako strokovnih, lepopisnih, zadnjih 15 let pa predvsem otroških pravljic.
V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje - bo do konca februarja razstavljal ilustracije otroških pravljic, predvsem pa svoj prvenec Polhca Poldija, ki je v celoti njegovo delo -tako pravljica kot ilustracije. Ilustracije so nastajale celih sedem mesecev.
a Irena Budna
Izgube in
razumevanja
odhajajočih
Matjaž Šalej
V vsakem obdobju življenjskega kroga (in koledarja) izgubimo kakšnega velikana umetnosti, znanosti, lepih kultur... Vedno se življenjski krog obrača in obrne. Pa vendar se nam zdi, da je včasih izgub preveč, preveč boleče in zaznavne so. V začetku leta smo bili priča tragični izgubi pesnika Aleša Debeljaka, pesnika, katerega delo je z vso težo prikazalo njegovo vrednost šele ob njegovi žalostni izgubi. Tudi nekaj drugih poetičnih duš nas je zapustilo v preteklih tednih, katerih izgube smo se zavedali šele z njihovim odhodom. Njihova premišljevanja, zapise ali enostavno pomembno kreativno delo je vodila njihova življenjska pot, usoda. Za njimi ostajajo izjemna dela, ki se jih po navadi zavedamo, ko njihove lastnike izgubimo. Njihovih odhajanj se zavemo šele, ko nas te izjemne osebnosti, ustvarjalci zapustijo. Ostajajo le dela, ki jih preživijo, ki so njihovpoklon civilizaciji, kulturi, znanosti in resničnemu razvoju naše družbe. Pa naj bo njihov pomen kakršen koli, nacionalni ali globalni. Vedno znova nas pretrese smrt, predvsem takšna nenavadna, nepričakovana, povezana s trpljenjem, s platjo življenja, ki je ne poznamo. Jo morda samo slutimo. Pa naj bo to morda poznana osebnost ali pa samo naključen znanec s sosednje strani ulice. Morda se je ravno zaradi njihove ponotranje-nosti, življenjskega iskanja, razumevanja bivanja in minevanja njihov opus zdel enkraten, zagoneten, težko dojemljiv in nerazumljen, da so ga lahko razkrili šele s svojim koncem. Pravzaprav so analize bivanja razumnikov in ustvarjalcev ter njihova kreativnost svojevrstne unikatne zgodbe, zgodbe zase, ki so hkrati kažipot njihovega bivanja in ustvarjanja. Po navadi se življenjske zgodbe obrnejo tako, da se šele s smrtjo, z drugačnim načinom, zadnjimi ustvarjalnimi urami ali enostavno s (posthu-mnim) premislekom zavemo, kako pomembne so bile te osebnosti. Neprecenljive za nas, za skupnost, narod, civilizacijo. Nobena življenjska pot ni popolna, idealna, in ravno v tem je bil tudi v njihovem primeru smisel njihovega življenja, bivanja ali - če želite - posredovanja njihovih pomembnih ter vizionarskih informacij nam smrtnikom, ki smo jih občudovali, a premalo cenili. Ravno ta nepopolnost jih je naredila in povzdignila v ideale. Tako kot je morda .starogrškega Ahila za nesmrtnega naredila njegova edina šibkost, smrtnost povezana z njegovo ranljivo peto (tetivo), zaradi katere je postal nesmrten. Nesmrten je postal zaradi svojih dejanj, junaštev in njegovega presežka v stvareh, ki so se dogajale okoli njega. Zaradi dogodkov, ki jih je na svojstven način reflekti-ral in uporabil za nekakšno prihodnjo blaginjo. Filozof - semiotik in literat Umberto Eco, pesnik in publicist Aleš Debeljak, poet in rocker - »kameleon« David Bowie, pesnik in eden od tvorcev sodobne slovenske poezije 20. stoletja Kajetan Ko-vič ter številni so odšli, odhajajo. Za njimi bo ostalo njihovo delo, spomin in zavedanje, da so bili nekaj več zato, ker so bili popolni v svoji nepopolnosti. Prepoznavni so bili drugače, kot jih je kazala njihova vsakodnevna podoba. Zato, ker smo jih začutili z razumom, s srcem in z njihovimi deli ustvarili oseben somišljeniški odnos. Takšen, ki je ohranjal osebno distanco, ker smo imeli z njimi manj osebnega stika, kot bi si ga morda želeli imeti. Vsaka odhajanja so boleča, vendar ko odide (pre)mlada duša, po starosti ali po intelektu (duše kreativnih ustvarjalcev so vedno mlade in vedno iščejo nekaj novega, pronicljivega), se šele zavemo, da je odšla oseba, ki je bila za vse nas, ki smo jo poznali le z deli, nekako samoumevna. Kot da je čisto normalno, da je tu nekje med nami ali za nas ter vedno na voljo, da se strinjamo z njegovim premišljevanjem. Kot da je ta samoumevnost biti med nami nekaj dokončnega. Nekaj, kar imamo poleg njegovih idej in rezultatov tudi za svoje - to njihovo bivanje. Pa ni tako. Vsako bivanje je minljivo, vsako delo pa odzvanja šele s presežniki, z estetskimi, intelektualnimi, moralnimi, fizikalnimi, estetskimi ali kakršnimi koli že. To je veličina velikih. Tudi teh, ki so nas zapustili pred kratkim, in teh, ki nas ves čas zapuščajo.
PPr-3		
Wi M t W\\BJ M	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz

■
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 11
25. februarja 2016
«»SÜAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Radijski studio smo posodobili
Radijska tehnologija se hitro spreminja in kolikor je le mogoče in smiselno, skušamo slediti sodobnim trendom. Je pa to včasih zahtevno in tudi zelo zapleteno. Tako smo konec prejšnjega tedna zgolj povečali studijsko mizo (da bodo lahko na njej vsi računalniki, monitorji, mikrofoni in vse, kar pač sodi zraven). Mizo so nam zelo natančno izdelali v Mizarstvu Meh Velenje. Zato se jim iskreno zahvaljujemo.
A vse skupaj je bilo v studiu videti zelo razdejano. Takoj po oddaji sta vodja tehnike Mitja Čretnik in tehnik Dragan Berke-
GLASBENE novice
njačevič izključila vse naprave (oh, koliko kablov je to). V Mizarstvu Meh so že v delavnici pripravili vse potrebno za montažo studijske mize (ker je bila izdelana na milimetre natančno, ni bilo večjih težav),
potem pa je bilo treba vse aparature znova priključiti. Fantje so res zavihali rokave in kot vedno uspeli. Ob uri smo se že oglasili iz »prenovljenega« studia, ki je gotovo funk-cionalnejši. Tega so se seveda najbolj razveselili naši tehniki in moderatorji.	a
Vse »naprave« je bilo treba izključiti in jih po montaži mize znova priključiti.
Mitja in Dragan sta to uspešno opravila.
Na Popevki zmagala Eva Boto
Potem ko smo prejšnji vikend dobili prvega zmagovalca Poprock festivala, je sobotni večer prinesel tudi zmagovalko drugega dejanja Dnevov slovenske zabavne glasbe. Na 40. festivalu Popevka je zmagala Eva Boto s skladbo Kaj je to življenje. V finale sta se uvrstili še zasedba King Foo s pesmijo Začaraj me in Nuša Derenda s pesmijo Grafit. O zmagovalki so na koncu odločali gledalci in poslušalci s svojimi glasovi. Strokovna žirija je podelila še nekaj nagrad. Feri Lainšček je prejel nagrado za najboljše besedilo pesmi Počasi, ki jo je zapela Eva Hren. Nagrado za najboljši interpretacijo je prejela skupina King Foo, njihov član Rok Golob pa je bil nagrajen tudi za najboljšo priredbo. S prejšnjega festivala Poprock je nagrado za najobetavnej-šo avtorico prejela Anja Kotar za pesem Čas je zdaj. V soboto, 27. februarja, nas čaka še zadnje dejanje Dnevov slovenske zabavne glasbe. Na sporedu bo Ema - izbor slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije 2016.
Pevka Cyndi Lauper se podaja v country vode
Pevka Cyndi Lauper je naznanila izid samostojnega albuma Detour, s katerim vstopa v country vode. Pri projektu je sodelovala s številnimi country izvajalci, med njimi z Williejem Nelsonom, Emmylou Harris in Alison Krauss. Laupeije-va je sicer odraščala v New Yorku, vendar je kot otrok poslušala country. Na albumu, ki bo izšel 6. maja, bosta med drugim tudi priredbi .
dveh najbolj znanih skladb legendarne Patsy Cline Walkin' After Midnight in I Fall to Pieces. Pevka bo novi album izdala v obdobju, ko country glasba v ZDA doživlja novo rojstvo in sodi med najbolj poslušane žanre. Svoj zadnji album Memphis Blues je Cindy La-uper izdala leta 2010, najbolj znan pa še vedno ostaja njen album She's So Unusual iz leta 1983, ko je zaslovela tudi z uspešnico Girls Just Wanna Have Fun. V svoji karieri je sicer prodala več kot 50 milijonov albumov.
Metallica z novo izdajo prvih dveh albumov
Heavy metal skupina Metallica že več let napoveduje nov album, ki bo nasledil njihovega zadnjega Death Magnetic iz leta 2008. A kot kaže, bo treba nanj še malce počakati. Ravno zato za neučakane oboževalce skupina pripravlja novo izdajo njihovih prvih dveh albumov Kill 'Em All in Ride the Lightning v predelani in razširjeni obliki. Predelana albuma, ki bosta vsebovala tudi nekaj še neobjavljenih posnetkov, bosta izšla aprila. Posebna izdaja albumov bo vsebovala še nekaj fotografij iz zasebnih arhivov članov skupine.
Metallica je od leta 1981 izdala devet studijskih albumov. Po zadnjem albumu Death Magnetic so leta 2011 v sodelovanju z zdaj že pokojnim Loujem Reedom izdali album Lulu. Skupina iz Los Angelesa je v 80-ih in 90-ih letih prepričala s skladbami, kot so Nothing Else Matters, One, The Unforgiven, Master Of Puppets, Fade To Black in Enter Sandman.
Kendrick Lamar osvojil pet grammyjev
Raper Kendrick Lamar je upravičil naziv favorita in na 58. podelitvi glasbenih nagrad grammy v Los Angelesu pobral pet grammyjev. Taylot Swift je osvojila tri, med njimi najdragocenejšega za album leta (1989). Tako ima v svoji zbirki že drugi grammy za album leta, prvega je
osvojila leta 2009 za album Fearless. Tri grammyje so osvojili tudi Alabama Shakes, Weeknd je dobil dva, med nagrajenimi pa so bili še Stapleton, Pitbull, D'Angelo,
Kirk Franklin, Jason Isbell, Tony Bennett in Ed Sheeran. Nagrado za skladbo leta sta osvojila Mark Ronson in Bruno Mars (Uptown Funk), Justin Bieber pa je osvojil svojega prvega grammyja, in sicer za glasbeni posnetek (Where Are U Now). Nagrade so podelili v 83. kategorijah, za najboljšega novinca jo je pobrala Meghan Trainor. Slavnostna podelitev je minila tudi v znamenju spomina na pokojnega Davida Bowieja, spomnili pa so se tudi preminule legende bluesa B.B. Kinga ter pokojnih Lemmyja Kilmistera in Glenna Freyja.
Eric Clapton napoveduje nov album
Britanski glasbenik Eric Clapton napoveduje 22. studijski album, ki bo z naslovom I Still Do izšel 20. maja. Album bo poleg predelanih skladb prinesel tudi nekaj povsem svežih pesmi. Pri projektu so se Claptonu pridružili kitarist Andy Fairweather Low, pevec in klaviaturist Paul Carrack, basist Dave Bronze in bobnar Henry Spinet-ti. Pevec, pisec, skladatelj in kitarist, ki bo marca praznoval 71 let, se je podpisal pod več uspešnic, kot so Layla, I Shot the Sheriff, Wonderful Tonight, Tears in Heaven in druge. Najprej je igral v glasbeni skupini The Yardbirds, pozneje pa se je pridružil zasedbi John Mayal Bluesbreakers, v kateri je zaslovel. Kariero je nadaljeval v skupini Cream. V tem času je z značilnim zvokom, dolgimi improvizacijami in novimi harmonijami pomembno vplival na razvoj rock glasbe.
Od leta 1975 ima uspešno solo kariero. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi 11 grammyjev.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ORLEK - Sončen dan
2.	JELENA ROZGA - Udajem se
3.	ALEX VOLASKO - Pesem in poljub
Zasavska skupina Orlek predstavlja novo skladbo Sončen dan, s katero so se udeležili tudi festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 na prvem festivalskem Poprock večeru. Sončen dan je nežna ljubezenska balada izpod peresa tekstopisca Metoda Češka, ki jo je uglasbil kitarist Orlekov Bojan Bergant, in je nekoliko drugačna od običajnih skladb skupine.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	SAMUEL LUCAS - Pesem o naju
2	ŽAN SERČIČ - Čakam
3	JAN PLESTENJAK - Prelepa za poraz
4	NINO - Pod tušem
5	AVTOMOBILI - Stopinje v snegu
6	CRUZZ - Pojem nanana
7	ROK'N'BAND - Pojdi z mano mala moja
8	TABU - Greva dol
9	KU ADN - Omg (Oh my god)
10	Q2O - Kaj si misliš 2
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
EMA 2016
To soboto bo znano ime tistega, ki bo Slovenijo predstavljal na letošnjem izboru evrovizij-ske popevke v Stockholmu. Na tokratnem izboru Ema bodo nastopili Anja Baš, Anja Kotar, D Base, Manuella, Nuša Derenda, Raiven, Sebastjan Lukovnjak, San Di Ego, Regina in Žan Serčič.
TRKAJ
Raper Rok Terkaj predstavlja pesem in videospot z naslovom Dolina MC-jev, ki jo je posvetil svojemu preminulemu prijatelju. V pesmi se je glasbeniku pridružil tudi Omar Naber.
JAN IN OLIVER
Bliža se 4. marec, ko bosta v velenjski Rdeči dvorani v počastitev prihajajočega dneva žena na gala glasbenem večeru nastopila Jan Plestenjak in priznani hrvaški pevec Oliver Dra-gojevič. Gre za četrti tradicio-
nalni koncert ob dnevu žena, ki vsako leto poteka z naslovom Z glasbo za lepši jutri.
SIDDHARTA & URBAN
Siddharta predstavlja videospot za skladbo Strele v maju. Gre za drugi single s plošče Ultra, ki je nastal v sodelovanju s hrvaškim avtorjem in izvajalcem Urbanom. Skladbo je med nastajajočimi pesmimi za album Ultra izbral Urban sam in zanjo tudi napisal hrvaški del besedila.
POP DESIGN
Skupina Pop Design pred nastopom v ljubljanskih Stoži-cah ob dnevu žena predstavlja novo pesem Vprašaj me (kako živim). Gre za balado, za katero je besedilo napisal pevec skupine Miran Rudan. Glasbo je napisal Matjaž Vlašič, ki se je skupini pridružil pred dobrimi tremi leti, končno podobo nove pesmi pa je ustvaril Martin Štibernik.
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 12
12
ŠPORT
"^AS
25. februarja 2016
'Rudarji' ne dvomijo o obstanku v elitni druščini
Upajo, da bo vodstvu kluba vendarle uspelo odpraviti finančne težave - Na uvodni tekmi (ob 15.00) bodo gostili novinca Krško
Po približno dveh mesecih in pol bodo prvoligaška moštva nadaljevala prvenstvo. Tri tekme 23. kroga (Gorica - Zavrč, Maribor - Celje in Rudar Krško) bodo v soboto, preostali dve (Krka - Domžale in Olimpija - Lukam Koper) pa v nedeljo.
Spomladanski del bodo na vrhu začeli igralci Olimpije s prednostjo treh točk pred drugim Mariborom, osmih pred četrtimi Domžalami, in enajstih pred četrto Gorico. Peti Zavrč za Ljubljančani zaostaja že za šestnajst točk ... Za večino nogometnih poznavalcev sta glavna kandidata za naslov Olimpija in Maribor, saj je zaostanek drugih za
tnem uvodnem spomladanskem krogu gostovali v Velenju. Tudi Rudarjeva točkovna bera je bila v prvem delu skromna. Jesen so končali na predzadnjem mestu z 22 točkami. Imajo tri točke več od sobotnega nasprotnika. Dvaindvajset točk imata tudi osma Krka (gostila bo Domžale) in sedmi Koper, ki pa bo pomlad odprl v Ljubljani v dvoboju z Olimpijo. Velenjski klub še vedno pestijo finančne težave in nogometašem dolgujejo kar nekaj plač. Kljub temu pa nogometni rudarji po besedah trenerja Jerneja Javornika dokaj dobro pripravljeni čakajo sobotni spomladanski začetek: »Priprave so
Na prejšnjih dveh tekmah ni bilo zmagovalca (0: 0,1: 1) in trenerja (z leve) Tomaž Petrovič in Jernej Javornik sta bila obakrat vendarle zadovoljna tudi s po točko. Se bo v soboto razpletlo po reku 'v tretje gre rado' ali bo vendarle eden bolj vesel od drugega?
njimi razmeroma velik. Zdi pa se, da so ponovitvi naslova vendarle bliže Štajerci, ki so se med drugim okrepili tudi z drugim najboljšim strelcem slovenske reprezentance vseh časov Mi-livojem Novakovicem (31 golov, 72 nastopov). Najboljši je dosedanji športni direktor Maribora Zlatko Zahovic 35 golov iz 80 nastopov, ta ga je tudi pripeljal v klub. Ljubljančani pa so ostali brez jeseni najboljšega strelca lige Andraža Šporarja, ki je odšel v švicarski Basel.
Zanimiv bo tudi boj za obstanek v ligi. Po jesenskem delu najslabše kaže novincu, nogometašem Krškega, ki bodo v sobo-
bile uspešne. Srečo smo imeli z vremenom. Odigrali smo tudi nekaj zelo močnih tekem. Kar je najvažneje, igralci so zdravi. Razen Leona Črnčiča, ki ne bo smel igrati zaradi kartonov, so drugi vsi na voljo. Ta dvoboj bo za nas zelo pomemben. Krško je naš neposredni konkurent za obstanek v ligi. Pričakujem, da bodo igralci naredili vse, kar je mogoče, da zmagajo. Zavedati se moramo, da točke proti neposrednemu tekmecu štejejo dvojno. Pričakujem zelo težko tekmo, saj se tudi gostje še niso sprijaznili z izpadom in gotovo bodo storili vse, da bi nas presenetili. Skratka, zavedamo se, da je pred
nami krčevit boj za obstanek.«
V moštvu ni veliko sprememb. Kot smo že zapisali v prejšnji številki, je Senad Jahic odšel v Iran, Matic Žitko na Poljsko, Rusmin Dedic pa je prenehal igrati. Novih prihodov ni, ker pač ni denarja.
Bo na zbranost igralcev morda vplivalo tudi dejstvo, da jim vodstvo dolguje kar nekaj denarja?»Verjamem, da bodo fantje vse storili za obstanek v ligi. Seveda pa si vsi želimo, da bi se čim prej kolikor toliko uredilo finančno stanje.« Skratka, trener z igralci verjame, da bodo gledalci zadovoljni z njihovimi igrami, obenem upajo, da bo tudi vodstvu uspelo.
Eden od stebrov obrambe David Kašnik dodaja: »S takšno kakovostjo, kot jo imamo, obstanek ne sme biti vprašljiv. Verjamem, da ne bo. Spomladi bo vsaka tekma zelo pomembna. Še zlasti prva. Zmaga bi nam že na samem začetku dvignila samozavest. Dobro smo pripravljeni in verjamem, da bomo nadigrali goste ter zmagali. S tem bi se od novinca lepo oddaljili.«
In kako nogometaši prenašajo finančne težave?
»Seveda si želimo, da bi bilo drugače, ker tudi mi moramo živeti. Toda še vedno smo profesionalci, in ko stečemo na igrišče, na te težave pozabimo. Imamo pač radi nogomet. Osredotočeni smo na igro. Verjamem, da imamo zelo dobro moštvo z odličnim trenerjem, dobro smo se pripravili in ne dvomim o obstanku v ligi.«
a S. Vovk
Prijateljska tekma
Domžale - Rudar 3:2 (1:0) Strelca za Rudar: Eterovic in Pra-šnikar.
Rudar: Radan, Bevab (od 65. Kurež), Kašnik, Knezovic (od 46. Džinič), Kocič (od 75. Bratic), Tolimir (od 65. Pišek), S. Babic' (od 65. Črnčič), Bolha (od 65. Grbič), Trifkovič (od 78. Grgic), M. Babic' (od 65. Krcič) in Eterovic (od 65. Prašnikar).
To je bila zadnja pripravljalna tekma rudarjev pred sobotnim nadaljevanjem prvenstva.
Atletika
Maja lovila rekord
Celje, 20. februarja - V soboto je bilo v Celju (AD Kladivar) prvenstvo Slovenije za člane in članice. Izkazali so se tudi atleti velenjskega kluba. V teku na 60 m je postala državna prvakinja Maja Mihalinec s časom 7,27. Maja že ima normo za svetovno dvoransko prvenstvo, ki bo marca v Potlandu v ZDA. Zlata je bila tudi Nina Djordjevič v skoku v daljino s preskočenimi 635 cm. Žal skok ni bil dovolj dolg, da bi jo popeljal na SP v dvorani, je pa nakazal vzpon njene
forme po lanski poškodbi stopala. Bron je osvojil tudi oviraš Peter Hri-baršek s časom 8,37. Peter je sicer specializiran za tek na 400 m z ovirami, vendar je dokazal, da se tudi na krajših razdaljah uvršča v sam slovenski vrh.
»V finalu sem le za stotin-ko zaostala za osebnim rekordom, ki ga skušam izboljšati že nekaj časa. Prvih 30 m nisem tekla najbolje, na startu se še lovim, drugi
mtn
del pa mi steče. Ne vem, kaj lahko pričakujem na SP, skušala pa bom odteči svoj najboljši izid. Sedaj že nastopam na večjih mitingih v močnejši konkurenci, je pa to zaradi šte-, vilnih potovanj, ki j^ln k	jih nisem va-
jena, tudi dokaj nap orno. Želim si, da bi se
spočila in pridobljene izkušnje prenesla na nastop v Portlan-du," si je po teku zaželela Miha-linčeva.	a
Mario najbolj navdušil
V Gorenju prvič razglasili igralca sezone -Odslej vsako leto izbor 'ose leta'
V velenjskem rokometnem klubu želijo igralce motivirati za še boljšo igro, da bi resnično na vsaki tekmi - kot pogosto slišimo - pustili srce na igrišču. K temu naj bi igralce spodbujala tudi posebno priznanje 'osa leta'. Dobil ga bo igralec, ki si bo to 'zaslužil s pravim odnosom do črno-rume-nega dresa, svojih navijačev in kluba sploh.' Te dni so ga podelili prvič, in to za leto 2015. Z glasovanjem po klubskem spletu so navijači ta prestižni naslov namenili Mariu Šoštariču.
'Otroci so navdušeni nad njegovo razigranostjo, starejši nad njegovimi predstavami na parketu. Ekipa ga ceni kot motivatorja, ki na igrišču in treningih vedno da vse od sebe. Naj gre za obisk otrok v velenjskih osnovnih šolah, pozdrav navijačev ... Mario je vedno za akcijo!' so med drugim zapisali v obrazložitvi.
Mario, občasni reprezentant (bil je tudi v širšem izboru reprezentance za nastop na letošnjem januarskem evropskem prvenstvu na Poljskem), se bo po koncu spomladanskega dela prvenstva vsaj za nekaj časa poslovil od velenjskega kluba, saj se bo skupaj s Stašem Skubetom pre-
selil v madžarski Pick Szeged. Gotovo bo tudi v tem znanem klubu navduševal tamkajšnje navijače s svojo igro.
Tega uglednega priznanja je bil seveda zelo vesel: »Ponosen sem, da so me navijači izbrali za igral-
znali moje prizadevanje. Resnično hvala jim.«
To je vsekakor lepo popotnica za Madžarsko!?
»Ja, o novem klubu sedaj še ne razmišljam veliko in se še ne obremenjujem. Še vedno nosim dres Gorenja. Pred nami je zelo zahteven spomladanski del (z Mariem smo se pogovarjali pred včerajšnjo tekmo s Celjani - op. p.). Je pa res, da odha-
ca leta, za kar se jim iz srca zahvaljujem. Moje igre so seveda plod dela vseh trenerjev in drugih, ki so imeli potrpljenje oziroma delali z mano in mi ponudili, da lahko zaigram v klubu, ki ga imam najraje. Upam, da sem jim ne le v prejšnjem letu, ampak vsa ta leta vračal, kot se je najbolje dalo. Priznanje je potrdilo, da so tisti, ki so glasovali zame, prepo-
jam, in prav zato je in bo ta sezona zame do konca zelo nabita s čustvi. Doživljam jo s posebnim nabojem. Nanjo sem maksimalno motiviran in verjamem, da tudi vsi drugi igralci. Kar nekaj nas odhaja na koncu sezone in bilo bi zelo lepo, da se poslovimo z osvojenim naslovom državnega prvaka.«
a S. Vovk
Lahti nordijcem ni bil naklonjen
Finski Lahti je konec tedna gostil tri tekme nordijskih kombinatorcev. Prva je bila na sporedu že v petek. Med nastopajočimi sta bila dva slovenska predstavnika. Marjan Jelenko (112,5 m) je po "prvem polčasu" držal 22. mesto, Gašper Berlot (99,0 m) pa je bil 45. Na 10 km tekaško preizkušnjo se je Marjan podal z zaostankom 2:18, Berlot pa 4:14. Jelenko je po polovici tekme odstopil, Berlot pa je preizkušnjo končal na 40. mestu.
Zaradi bolezni kombinatorca nista nastopila na štafetni preizkušnji v soboto.
Za zaključek tridnevnega dogajanja v finskem Lahtiju so se nordijski kombinatorci pomerili še na eni posamični tekmi, ki je nadomestila odpadlo na začetku sezone v Kuusamu. Vetrovne razmere niso omogočale skokov, zato so obveljali rezultati petkove preizkusne serije. Marjan Jelenko je tako imel 34., Gašper Berlot pa 43. mesto. Jelenko se je zaradi bolezni odločil, da na tekaškem delu ne bo nastopil, Berlot je začel z zaostankom +3:55, a više kot do 38. mesta tokrat ni uspel priti.
Vrhovnik z ekipo do olimpijske zmage
Lillhemmer - V četrtek, 18. februarja, se je na Zimskih mladinskih olimpijskih igrah v norveškem Lillhemmerju odvila mešana ekipna tekma v smučarskih skokih. Poleg Bora Pavlovčiča in Eme Kli-nec je velik del k skupnemu uspehu dodal tudi član Smučarsko skakalnega kluba Velenje Vid Vrhovnik. Po uspešnem torku, ko je Vid osvojil 5. mesto, so kot ekipa upravičili vlogo favoritov in prevlado prikazali že po prvi seriji. V drugi seriji so prednost le še povečali in drugouvrščeno Nemčijo premagali za kar 34 točk. Tretji so bili Avstrijci.
V petek, 19. februarja, je Vid nastopil še v meša-
ni ekipni tekmi v nordijski kombinaciji. Skakalca Ema Klinec, Bor Pavlovčič in nordijski kombina-torec Vid Vrhovnik so ekipi najprej priskočili prvo mesto. V teku na 3,3-kilometrski tekaški progi pa sta poleg Vida nastopila tudi tekača Anja Mande-ljc in Luka Markun. Po ostrem boju je končni vrstni red določil fotofiniš. Le za desetinko sekunde je reprezentanca Slovenije ostala na nehvaležnem
4.	mestu.
Jerneja državna prvakinja v skokih
Jerneja Brecl je na državnem prvenstvu v smučarskih skokih osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji deklice do 15 let. Jan Bombek je osvojil
5.	mesto, Miha Jevšenak pa 30. mesto v kategoriji dečki do 15. Domen Šarlah in Gal Žilavec sta v kategoriji dečki do 14 let osvojila 43. in 44. mesto.
Osterc zmagal v pokalu Cockta na Ljubnem
Ljubno, 20. februarja - V soboto se je 70 tekmovalcev zbralo na skakalnici v Ljubnem, kjer je SSK Ljubno BTC organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za točke pokala Cockta na skakalnici HS 95 za mladince do 16, 18 in 20 let.
Med mladinci do 18 let se je na skakalnici najbolje znašel Aljaž Osterc, ki je zmagal. Gašper Brecl je končal na 9. mestu, 12. mesto je pripadlo Davidu Streharju, Patrik Vitez je bil na 16. mestu. Med mladinci do 20 let je tekmoval Matevž Samec in se veselil 4. mesta. Pri mladincih do 16 let pa je Ožbej Jelen osvojil 10. mesto, Rok Jelen je bil na 13. mestu in Denis Pikelj na 18. mestu.

Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 13
25. februarja 2016
""^Jis
ŠPORT
13
Nujen bo sestop
Odkar je Termoelektrarna odrekla podporo šoštanjskemu športu, ima največ težav Košarkarski klub Elektra
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - »Potrebna bo dolgoročna sanacija kluba. V upravnem in nadzornem odboru smo se odločili, da se bomo najprej posvetili finančnemu prestrukturiranju dolga, in to izvedli do naslednje sezone. Tudi za ceno tega, da Elektra ne ostane v prvem rangu tekmovanja,« pravi Stane Breznik, ki je funkcijo predsednika KK Elektre prevzel pred slabim mesecem. Z njo je povezan že celih šti-
Iz TEŠ ne »bev ne mev«
Na Termoelektrarno Šoštanj smo v zvezi s šoštanj-skim športom in Elektro naslovili prošnjo, da predstavijo svoje videnje, svoje poglede na prihodnje delovanje klubov, povezano z njihovim (sofinanciranjem.
TEŠ je dolgo vrsto let kot družbeno odgovorno podjetje, ki je nekaj tistega, kar je okolju povzročal, mu jemal, okolju tudi vračal. Tudi s športom.
Ostali smo brez odgovora. Ne bev, ne mev. Kot Elektra in šoštanjski šport čez noč brez sredstev.
riinštirideset let. V njej bil tako igralec kot funkcionar: »Seveda je Elektra doživljala že boljše čase in prepričan sem, da jih bo spet. K sreči ima košarka v Šoštanju ne samo tradicijo, ampak tudi nekaj, kar ni lastno vsem, veliko podporo lokalnega okolja in prebivalstva. Če bomo zastavili prav, se tudi v prihodnje za to podporo ni bati. To pa je tisto, kar šteje.«
Košarkarski klub Elektra ima med športnimi klubi in društvi v Šoštanju največ težav, odkar jim je podporo odrekla Termoelektrarna. Imela je največji proračun in bila od Teša tudi najbolj odvisna.
so, da bi pomagali košarki, odbojki in nogometu, proračunsko postavko za kakovostni šport povišali za 50.000 evrov.
Pomanjkanje denarja se pri Elektri kaže tako, da si članska ekipa ne more privoščiti nič.
Višji rang več stane
V Šoštanju deluje veliko klubov in društev. Samo letos se jih je na javni razpis za sofinanciranje športa prijavilo 27. »Številna društva so manjša, nekaj pa je takšnih, ki tekmujejo na visoki državni ravni. To za seboj potegne velike stroške,« razlaga župan Darko Menih.
Tem se odsotnost finančne podpore Termoelektrarne še kako pozna. Občina jim pomaga v okviru svojih zmožnosti. Letos
šarke milijon drugih obveznosti. »V soboto zvečer igrajo člansko tekmo, v nedeljo mladinsko. Bojim se, da se bo kdo poškodoval. Med tednom imajo delo doma, vozniški izpit, učiti se morajo ... Na trening jih lahko pride šest, sedem. Igramo pa proti profesionalnim ekipam. Boleče je po tekmi slišati - izgubili ste za 40 ... Jaz pa sem vesel, da na tekmo sploh pride deset fantov, da jo lahko odigramo. Bojim se, da
sko igro in za več kot 20 pik premagali Olimpijo.
S profesionalci se kosajo mladinci
V preteklosti, a to so bili drugi časi, je bilo veliko denarja vloženega v igralce in trenerje od drugod. »Zdaj tudi za člansko ekipo igrajo domači igralci,« trenerjeve besede potrdi predsednik Breznik. Župan Menih pa doda, da je to dobro, saj bo tako v dvora-
Glavni trener Elektre Duško Malicevič: » Članska ekipa si ne more privoščiti nič.«
Župan Darko Menih: »Elektra bi brez Občine Šoštanj in lokalnih sponzorjev ugasnila.«
želimo ohraniti,« pravijo na Občini Šoštanj, kjer nudijo klubu poleg lokalnih sponzorjev največ podpore. »Brez njih bi ugasnili,« pravi Stane Breznik in se vrne k mladim.
Naredili bodo korak nazaj
»Zadnja leta je delo z njimi zelo dobro. Dalo pa bi se še več. Mene osebno recimo moti, da v slabih sedemdesetih letih igranja košarke v Šoštanju nismo uspeli v tem okolju »narediti« vrhunskega košarkarja profila Vilfan, Zdovc, Haupt-man ... Pridemo do nekega nivoja, tudi do reprezentance, potem pa zmanjka.«
Zdaj si bodo prizadevali (tudi) za to. Še prej pa naredili korak ali dva nazaj. Druga, tretja liga? »Čez čas pa naprej. Taka je tudi vizija kluba. A tudi če stopimo nazaj, stroški so, tekme so ... Treba je plačati sodnike, zavarovanje, osnovne stroške. Brez denarja ne gre,« pravijo sogovorniki.
Stane Breznik: »Na srečo ima košarka v Šoštanju veliko podporo lokalnega okolja in
prebivalcev.«
Prav nič. Okrepitve? Sanje. Na kratek rok se to kaže v številnih izgubljenih tekmah, kar za glavnega trenerja Duška Maličevica kot za igralce ni prijetno.
Izgubljene tekme s 40 in več imajo pokritje
Večina tekmovalcev je srednješolcev, ki imajo ob igranju ko-
se bo enkrat zgodilo, da jih bo na tekmo prišlo osem, da bomo kaznovani ... Dvanajst tekem nas še čaka. Upam, da bomo zdržali. Zadaj imamo mlade, ki so material. Mladinci so komaj eno leto, kar pomeni, da so tudi v tej kategoriji mlajši za eno leto, igrajo pa članske tekme.«
Imajo potencial! Ne nazadnje o tem govori podatek, da je Elek-trina ekipa U-17 spomladi osvojila 3. mesto v Sloveniji. Na tekmi za 3. mesto so prikazali vrhun-
no prišlo še več gledalcev, s tem pa se bodo ljudje v kraju tudi bolj povezali.
»Želja Občine Šoštanj je, da ohranimo vse klube, ni pa nujno, da na tako visoki ravni, kot so. Pomembno je, da klubi ohranijo članske ekipe, prednost pa bodo imeli mladi,« pravi župan. »Želimo jih iztrgati ulici, usmeriti v zdrav način življenja, v kakovostno preživljanje prostega časa. Delo z mladimi v Elektri in tudi drugih klubih je dobro in to
Izstop sredi lige ne pride v poštev
»Več kot polovica odigranih tekem je za nami. Pravilo Košarkarske zveze Slovenije je, da izstop članske ekipe sredi sezone posledično pomeni izključitev mlajših selekcij. Tudi zato, da do tega ne bi prišlo, smo se zavestno odločili, čeprav bo mukotrpno, da se bomo pošteno borili do konca lige.«

Zmaga Mandelca
Šmartno ob Paki, 13. februarja -
Sekcija namiznega tenisa, ki deluje pod okriljem Športno-rekreacij-skega društva Gavce - Veliki Vrh, je pripravila dan namiznega tenisa. Tokratni je bil 10. po vrsti, v telovadnici šmarške osnovne šole pa se je v tej nekoč zelo priljubljeni igri na območju lokalne skupnosti pomerilo 21 tekmovalcev, med njimi šest učencev. Igre nekaterih posameznikov so bile zelo dopadljive za oči, ob koncu turnirja pa se je pri odraslih najbolj veselil Vlado Mandelc pred Rafkom Drevom in Petrom Polovša-kom. Med učenci je zmagal Jan Cu-kjati, Žiga Matjaž je bil drugi, tre-
Prihodnje leto si organizatorji želijo še več mladih.
tja pa Gabi Cukjati. Najboljšim je podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek podelil medalje in
pokale. Predsednik Športnega društva Gavce - Veliki Vrh Franc Mori obljublja, da bodo turnir organizirali
tudi prihodnje leto, in upa, da se ga bo udeležilo še več mladih.
■ Tp
Skrbijo za podmladek
Pri ŽOK Kajuh Šoštanj veliko pozornosti namenajo vzgoji podmladka. Deklice od 2. do 5. razreda osnovne šole so vključene v skupino mini odbojke. Na treningih se učijo osnovno tehniko in taktiko mini odbojke, tekmovalne izkušnje pa si nabirajo na turnirjih mini odbojke. To sezono so se deklice udeležile tekmovanja v LŽM (Liga žoga miga). V tekmovanje so vključene ekipe iz štajerske, savinjske in koroške regije. Med 15 ekipami so osvojile 9. mesto, kar je zanje lep uspeh, saj so ekipo sestavljale deklice, ki so se s tekmovanjem srečale prvič. V prihodnji sezoni pa se bodo te deklice že pomerile s svojimi vrstnicami v državnem prvenstvu.
■ Foto: Igor Medved
Skalčki odlični tudi v kickboksu
S tekme v Karlovcu z dobrimi občutki za prihajajoče evropsko prvenstvo
Valentinovo nedeljo so velenjski tekvondoisti preživeli v Karlovcu na Hrvaškem, kjer so se na European Cup Karlovac Open 2016 preizkusili v 'light kontaktu' v kickboksu. Izredno močnega prvenstva se je udeležilo 1538 nastopajočih iz 159 klubov in 21 držav. Velenjčani, za katere je bil to drugi nastop v kickboksu, so pokazali, da se brez težav lahko kosajo z nasprotniki iz sorodnih športov, nekoliko so jim ponagajala le sodniška pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih vajeni.
Trener Peter Landeker je bil z nastopi svojih varovancev zelo zadovoljen, saj so pokazali izredno dobro pripravljenost, ki jo še intenzivno stopnjujejo, saj jih aprila čaka nastop na Evropskem prvenstvu v tekvondoju v Grčiji. Mesto v reprezentanci si je namreč zagotovilo kar 15 članov velenjskega kluba Skala.
V Karlovcu je 1. mesto osvojil Nejc Rakuša (starejši dečki, light contact, -52 kg). Druga sta bila Jerneja Jenšterle (mladinke, light contact, -65 kg) in Dean Vukančič (mladinci, light contact, -57 kg). Tretji je bil Patrick Pasarič (starejši dečki, light contact, -47 kg). V borbah sta se pomerila tudi Luka Krel in Domen Zabukovnik, ki sta ostala tik pod medaljami, ter Klemen Glinšek, ki pa je zaradi poškodbe moral borbo predati.

www.nascas.si • www.radiovelenje.com
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 12
14
«»^AS
25. februarja 2016
^^ Tanja Kontič je sedla med mlade parlamentarce in vestno zapisovala njihove premisleke o pasteh mladostništva slaba družba, zasvojenost z računalniki in mobiteli, pomanjkanje samozavesti. Pod pero ji je škilil Ivan Kotnik in napeto poslušal, kaj pesti bodočo generacijo dijakov. »Da se le ne bodo ujeli v pasti,« sije mislil.
k k Le kaj je predsednik Območnega zdru rrženja veteranov vojne za Slovenijo Ve lenje Zdenko Hriberšek v Osreških pečeh povedal sekretarki Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjani Koren, da se je ta za celo minuto smejala? Marjana, ki si sicer vsako jutro, takoj ko odpre oči, na obraz nadene nasmeh, je bila tokrat namreč zelo resna in zelo stroga. »Joj, joj... Ko je zraven državni protokol, ni časa za hec. Vse mora biti tip-top,« je rekla in takoj za tem nasmeškom že mrko pogledovala za tistim, kije vmes parkiral na mestu, kije bil rezerviran za gardo.
■A. Uršula Menih Dokl, direktorica korpora-cijske identitete in komunikacij v Gorenju, in dr. Sto-jan Kukovica, član uprave, odgovoren za upravljanje dobavne verige in logistike ter za kakovost, organizacijo in IT, sta bila ob po' i. delitvi diplom prve Ju kreativne akademi-[I je Gorenja kar malo H zaskrbljena. Bo treba spet sesti v »šol-M ske« klopi? »No ja, bova že zmogla, je bila odločna Uršula. A kaj, ko bo treba predavanja prestaviti pozno v nočni čas.« Vse
rj njune dnevne ure so namreč za letos že zasedene.
A
ZANIMIVOSTI

Našli dragocen diamant
V rudniku Lulo v Angoli so našli beli diamant, ki je po velikosti 27. največji v svetovnem merilu. Gre za 404,2-karatni diamant, ki v dolžino meri več kot sedem
centimetrov, njegova vrednost pa je ocenjena na 12,8 milijona evrov. »Gre za pomemben dan za našo državo, našo industrijo diamantov ter za projekt Lulo,« je povedal predsednik družbe Lucapa Miles Kennedy. Rudnik Lulo, ki leži na severovzhodu države, je sicer del četrtega največjega rudnika diamantov na svetu Catoce.
Travnata panika
Prebivalci avstralskega mesteca Wangaratta so vse bolj obupani, ker njihova dvorišča popolnoma prerašča hitro ra-
stoča vrsta trave, ki so jo prebivalci sami poimenovali Hairy Panic (travnata panika). Trava se je izjemno razrasla zaradi suše, nadležna pa je zaradi nitk, ki se posušijo, nato pa odpadejo in se sprimejo v večje kupe.
Meščani pravijo, da potrebujejo nekaj ur na dan, da jo odstranijo s svojih dvorišč. »Izčrpani smo fizično in psihično. Ne srečo trava ni nevarna za pse in mačke, vseeno pa nam naredi ogromno dela,« je povedal eden od meščanov. Ker trava ne predstavlja nevarnosti, je oblast ljudem ne pomaga odstranjevati.
Želijo si v vesolje
Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred dvema mesecema sporočila, da išče 14 novih astronavtov, ki bodo imeli priložnost potovati na Mednarodno vesoljsko postajo z raketami zasebnih podjetij SpaceX in Boeing ter
zvestih zbirateljev, potem pa se je izvedelo, da so pri niz-kocenovnem letalskem ponudniku Thai Smile osebju naročili, naj se do punčk vedejo kakor do človeških potnikov - če bodo njihovi lastniki seveda plačali zanje sedeže na letalu. Pri letalskem prevozni-
potovanja v vesolje z raketo Orion, ki jo Nasa trenutno razvija. Od razpisa do danes je Nasa prejela 18300 prijav kandidatov, s čimer so krepko presegli dosedanji rekord osem tisočih prijav iz leta 1978 (res pa je, da v tistih časih še ni bilo družbenih medijev, preko katerih je agencija tokrat intenzivno oglaševala). Nasa bo zdaj začela izločevati prijavljene ter izbrala največ 14 Američanov z univerzitetno diplomo iz naravoslovnih ved ali inženirstva.
Na nizkocenovnem letalskem prevozniku se do punčk vedejo kot do živih oseb
Še do pred kratkim se je za punčke »luk thep«, kakor jim pravijo na Tajskem, zmenil le malokdo zunaj kroga njihovih
ku so sicer opozorili, da je takšno vedenje do igrač lahko nekoliko strašljivo za druge potnike, zato so predlagali, naj osebje punčkam dodeli čim bolj oddaljene sedeže. Punčke je blagoslovilo več budističnih menihov, ki so jih označili s svetimi simboli, kakor po navadi počnejo z novimi avtomobili ali hišami, zato so mnogi njihovi odrasli lastniki prepričani, da prinašajo srečo, zlasti če se do njih vedeš kot do svojih
otrok, jih pelješ na izlete ali na kosilo ter z njimi v templju moliš - in to tudi počnejo.
Pri izdelavi kipcev oskar uporabljen 3D tisk
Kipci na podelitvi najpomembnejših filmskih priznanj - oskarjih, ki jih bodo podelili v prihajajočem vikendu, bodo letos izdelani drugače: za začetek bodo bronasti in ne več kositrni, pri izdelavi pa bodo uporabili tudi 3D tisk. Bronaste kipce so sicer po-deljali že od leta 1929; tako bronasti kot kositrni pa so prekriti z vrhnjim slojem 24-karatnega zlata. Po besedah predsednice Akademije Cheryl Boone Isaac so se k prvotni izdelavi kipcev vrnili s pomočjo tehnologije 21. stoletja, ki vsebuje digitalno skeniranje kipca, ki ga natisnejo s 3D tiskalnikom in odlijejo z voskom. Vsak voščeni kipec nato prelijejo s keramičnim slojem, ki se suši na 871 stopinjah Celzija. S tem omogočijo, da se vosek pod keramičnim slojem stopi, ostane pa le votla skulptura. Kipce na kon- cu prelijejo s tekočim bronom pri skoraj 1000 stopinjah Celzija, jih ohladijo in zbrusijo do popolnosti.
frkanje
» Levo & desno «
Meni
Nekateri gosti so v naših gostilnah razočarani. Ne morejo namreč naročiti jedi, o kateri toliko poslušajo. Predsednika države na žaru.
Blagajne
Kljub nekaterim spremembam v večini občin še vedno delujejo občinske ali mestne blagajne. Ampak za mnoge bi bila najboljša sprememba, da takih blagajn brez plačila provizij sploh ne bi potrebovali.
Oživljanje
Tudi v Velenju si prizadevajo oživiti mestno jedro. Da bi se tu čim več dogajalo. Večerno in nočno razgrajanje sem ne sodi.
Počitnice?
Ta teden imajo tudi otroci z našega območja počitnice. Nekateri jih preživljajo delovno. Hodijo v delavnice.
Jezikje živ
V nedeljo je bil svetovni dan maternega jezika. Predvsem mladi dokazujejo, da je ta jezik še kako živ. Govorijo tako, da jih še njihove matere težko razumejo.
Črn scenarij
Šoštanjčani so tako močno podpirali gradnjo bloka 6, ker so pričakovali, da bo elektrarna še naprej dajala domačinom kruh. A očitno so dobili tako sodobno elektrarno, da je zaposlenih preveč.
Osvajanje
Šaleška dolina vse bolj osvaja Zgornjo Savinjsko dolino. Vsaj za Kmetijsko zadrugo s tem imenom to velja.
Živalsko
Na cestah ni le veliko zeber, pogosto je na njih tudi veliko mačk in psov. Za krmili vozil pa pogosto še razne druge 'živali'.
Vonj po kavi
Zadnji čas pogosto slišimo novo verzijo starega pregovora: tri, štiri skodelice kave na dan preženejo marsikaterega zdravnika vstran. A sumljivo je, če to »reklamirajo« tudi (zasebni) zdravniki.
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 15
25. februarja 2016
S
ZELENA PRILOGA
15
Zelena
Priloga
Ni več daleč čas, ko bo napočila pomlad, narava bo ozelenela in se odela v razkošne žive barve. To je čas, ko imajo vrtičkarji, kmetovalci, sadjarji, vrtnarji, gozdarji in vsi ostali, ki so v stiku z naravo, obilico dela. Svoj lonček pa obvezno pristavijo tudi ekologi, saj se nadvse trudijo, da bi vsi skupaj živeli zdravo in v sožitju s čim bolj čistim okoljem. V Zeleni prilogi boste našli kopico koristnih nasvetov vsi tisti, ki vam je omenjena tematika blizu. Češnjo na torti pa predstavlja za vsakega vrtičkarja nepogrešljiv setveni koledar.
Jure Beričnik
Načrtovanje vrta in reševanje težav
Pred začetkom sajenja zelenjavnega vrta je prvo in najpomembnejše opravilo načrt vrta. Ko se odločimo, kaj bi na vrtu sadili, je potrebno rastline ustrezno razporediti in pripraviti tla. Za nabavo
razvili brezplačno aplikacijo nare-divrt.si, s katero si začetniki in izkušeni vrtnarji z lahkoto načrtujejo vrt. Na spletni strani pod zavihkom Moj vrt vnesemo osnovne podatke. Za izris aplikacija potre-
ijKTTirirtil	«H
spremljevalno gradivo pa nam natančno pove, kako naj pripravimo tla, kakšna naj bo razdalja sajenja in koliko sadik ali semen bomo potrebovali. A pri tem se pomoč ne ustavi. Skozi rastno sezono nam spletni pomočnik ob vsaki vrtnini pove, kaj je potrebno postoriti, kako oskrbovati. Na spletni strani naredivrt.si lahko
gphrt ii * —™ —»
spremljamo koledar del in pišemo dnevnik dogodkov. Tako bomo izvedeli, koliko gnojila dodati pri novi zasaditvi, na katere spremembe na rastlinah biti pozoren in kako ukrepati. Aplikacija nam tudi svetuje, katere so koristne rastline, ki odganjajo škodljivce ali vplivajo na dober okus pridelka.
Na sledi vzrokom težav in iskanje prave rešitve
Znaki pojava bolezni in škodljivcev se kažejo na rastlinah in jih
sadik in semen najprej potrebujemo razpoložljivo površino.
Pri načrtovanju vrta je treba upoštevati potrebe posameznih rastlin po prostoru in hranilih ter ujemanje z drugimi rastlinami. Pomembno je tudi, kaj je v pretekli sezoni raslo na določeni lokaciji. Vprašanj je veliko, a mnogokrat ne poznamo vseh odgovorov.
Aplikacija naredivrt.si
Za olajšanje načrtovanja zelenjavnega vrta smo strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem
zlahka opazimo. Da bi znali pravilno ukrepati ter s pravimi sredstvi zmanjšati škodo in preprečiti propad rastlin, moramo ugotoviti vzrok. Za dopolnilo aplikaciji naredivrt.si smo pripravili še preprosto aplikacijo SOS diagnostik, s pomočjo katere boste lažje prepoznali težave na rastlinah; te so škodljivci, bolezni ali posledice neustreznih rastnih razmer in vremenskih vplivov. Po prepoznani težavi vam aplikacija nudi preizkušene rešitve, s katerimi jih boste učinkovito odpravili.
SOS diagnostik nas v nekaj korakih pripelje do pravilne diagnoze in ustrezne rešitve:
1.	izberemo tip vrta, kjer smo opazili težavo - sadovnjak, zelenica, zelenjavni vrt, okrasni vrt ,
2.	izberemo skupino, s čimer zožimo nabormožnih težav;
3.	izberemo del rastline, pri katerih je težava najbolj izražena;
4.	iz galerije slik poiščemo tisto, ki najbolj ustreza naši situaciji;
5.	s klikom na sliko prepoznamo težavo in preberemo ukrep, ki nam jo pomaga rešiti.
Ob pojavu sprememb na rastli-
nah, ki niso posledica škodljivcev ali bolezni, nam bodo najhitreje in izredno učinkovito pomagala naravi prijazna sredstva, ki vsebujejo aminokisline in vitamine za rastline ali pripravki iz alg. S škropljenjem po listih bodo koristne snovi hitro prešle v obtok po rastlini in spodbudile obnovo. Priporočljivo je škropljenje nekajkrat ponoviti.
Z upoštevanjem potreb posameznih rastlin preventivno poskrbimo za njihovo zdravje in dober videz. S hitrim ukrepanjem ob pojavu težav pa te omejimo. Moderni pripomočki, kot so aplikacije in ekološka sredstva za oskrbo ne le začetnikom, ampak vsem omogočajo, da z lahkoto pridelate svojo zdravo domačo zelenjavo.
a Loreta Vlahovic, strokovnjakinja Kluba Gaia
buje podatke: velikost vrta, koliko oseb se bo oskrbovalo in katero zelenjavo želimo gojiti. Na osnovi podanih podatkov nam aplikacija razporedi vrtnine glede na potrebe po hranilih in dobre sosedske odnose. Izrisan načrt pokaže umestitev posameznih vrtnin,
Nagradno vprašanje
Katero organsko gnojilo uporabimo za manjše površine in visoke grede in je prilagojeno posameznim vrtninam?
Prvi trije bralci, ki pokličete na številko 080 81 22 in pravilno odgovorite, dobite gnojilo Bio Plantella Nutrivit. Vsi, ki preberete in pokličete, pa dobite revijo Gaia s setvenim koledarjem po Mariji Thun za celo leto 2016.
|RUBJST
Naseka vse!
POSEBNE CENE
za omejeno količino cepilnikov drv iz zaloge.
Ugoden NAJEM cepilnikov drv.
ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 Petrovče
T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si
Plantella
NLB Krediti
Greste na novo ali v prenovo?
Uresničite načrte o svojem domu s stanovanjskim ali osebnim kreditom.
Vas skrbijo spremembe obrestne mere? Pri kreditu z nespremenljivo obrestno mero bo vaša mesečna obveznost nespremenjena celotno dobo odplačevanja kredita. Vabljeni na posvet h kreditnim svetovalcem v naše poslovalnice.
Qnlb
www.nlb.si/krediti
01 477 20 00
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 16
16
zelena priloga

25. februarja 2016
Jabolko - energijsko sadje za mrzle zimske dni
V	zimskih dneh je jabolko tisto, v katerem najdemo skoraj vse, kar naše telo potrebuje za normalno delovanje.
Jabolko, ki velja za enega najdostopnejših zdravih sadežev, je odličen vir energije in zdravilnih snovi. Pomaga pri izboljšanju odpornosti telesa, pomembno vlogo pa ima tudi pri preprečevanju številnih obolenj.
V	tem sočnem sadju najdemo veliko snovi, ki krepijo odpornost organizma - od vitaminov (v lupini jih je kar šestkrat več kot v mesu), mineralnih snovi, ki imajo pomembno vlogo v prebavnem sistemu, vlaknin, sladkorja do pektina, ki je danes zelo cenjena snov. Jabolčni pektini namreč na sluznici naredijo prevleko in blažijo vnetja ter pospešujejo strjevanje krvi in preprečujejo arteriosklerozo in infarkt.
Jabolko vsebuje tudi tanin, ki preprečuje drisko, celulozo, ki krepi črevesne stene, ter balastne snovi, ki znižujejo krvni tlak in holesterol. Okrogel sedež, ki naj bi zbijal tudi vročino, priporočajo pri putiki, prehladu, bolečinah v grlu oziroma pljučih in ledvičnih boleznih. Zakaj je jabolko primerno za hujšanje? Okoli 100 gramov jabolka ima samo od 50 do 60 kalorij, v njem ni skoraj nič maščob. Ker sadež vsebuje tudi okoli dve čajni žlički naravnega sladkorja, nam zagotovi dovolj energije, da zmoremo dieto. Jabolka vsebujejo tudi nekaj vitamina F, ki je pomemben antioksidant za razgrajevanje maščob. Jabolko je zelo priporočljiva prehrana športnikov, saj s potenjem izgubijo veliko dragocenega kalija. Če med športno aktivnostjo živcem primanjkuje kalija, mišicam redkeje prenašajo dražljaj, zaradi česar človeku zmanjka moči za naslednji korak.
Sive vrane v urbanem okolju
V zadnjih desetletjih po svetu narašča število različnih vrst vran, v Evropi zlasti sive vrane (Corvus cornix), ki se širijo predvsem v (pri)mestnih območjih. Naraščanje števila vran povzroča več težav oz. konfliktov z ljudmi; vrane npr. povzročajo
verze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Gozdarskega inštituta Slovenije izvajajo ciljni raziskovalni projekt »Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju«. Z izvedbo projekta želijo pripseva-
ti k boljšemu poznavanju vrste, razumevanju in zmanjšanju kon-fliktnih dogodkov s prebivalci in k manjši stigmatizacije vrste v javnosti.
Izvedba tega in podobnih projektov omogoča študentom VŠVO vključevanje v raziskoval-
no delo, pridobivanje dragocenih izkušenj in povezovanje ter sodelovanje s kolegi, ki prihajajo z drugih visokošolskih zavodov. Tako študentje pridobivajo nujno potrebna praktična znanja in krepijo sposobnost kritičnega razmišljanja ter reševanja težav v vsakdanjem življenju.
■ Izr. prof. dr. Boštjan Pokorny
Foto:
Boštjan Pokorny^
škodo na kmetijskih pridelkih in na drugem premoženju (objekti, avtomobili), onesnažujejo okolje z iztrebki in z raznašanjem smeti, z oglašanjem povzročajo moteč hrup za prebivalce, plenijo gnezda ostalih vrst ptic, vedno pogostejši so tudi napadi na ljudi v času gnezdenja vran. Pri iskanju rešitev za zmanjšanje teh težav strokovnjaki z Visoke šole za varstvo okolja skupaj s kolegi z inštituta ERICo Velenje, Uni-
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
www.vsvo.si Trg mladosti 7 Velenje | t: 03 898 64 10 | info@vsvo.si
HI
J
Ü iflf Študijski program ; ^ 1 varstvo okolja in ekotehnoio gije^ \
mÊÊÊÊÊÊÊ^^M
rliinlnnniiraini ^l^otehnolog
_
diplomirani ekCTghiHolög
PryjTprijavni rok: 5. februar - 4.imarec 2016
Rastlinjaki
•	rastlinjaki po meri
•	menja se le folija (na 5 do 8 let)
•	primerni za zimsko zelenjavo, poleti za paradižnik
Profilplast, d. o. o.
Zavrh nad Dobrno 10 3204 Dobrna www.profilplast.si e-naslov: profilplast@profilplast.si
Najboljša zaščita zelenjave pred točo, snegom in neurjem
Ni razloga, da bi naš vrt ostal prazen vse do pomladi. S pomočjo rastlinjaka, lahko tudi manjšega, si lahko bistveno podaljšamo sezono pridelave zelenjave. Izkušnje kažejo, da brez dodatnega ogrevanja tudi v hudi zimi v rastlinjaku lepo uspevajo zimske solate, mo-tovilec, blitva in celo čebula. Rukolo, ki smo jo sejali decembra, nabiramo že februarja.
Najustreznejši čas za postavitev rastlinjaka je jesen ali zgodnja pomlad. V tem primeru je za pomlad že vse pripravljeno. Tudi pozimi lahko uživamo v svojem vrtičku in se ob sončnih dnevih vanj hodimo gret. Pobiranje zelenjave iz rastlinjaka, ko je zunaj sneg, nudi vsakemu vrtnarju obilo veselja.
Februarja, ko sonce že dobiva moč, so lahko temperature v rastlinjaku kar visoke. Merjeno januarja ob 11. uri: zunaj sončno, zasnežena polja, 9 °C, v rastlinjaku 18 °C. Rastlinjak je lahko dober pripomoček, da zelenjava obrodi lepše, sezona pa se podaljša. Hkrati pa deluje kot zaščita pred točo, snegom, neurji, divjadjo in ostalimi domačimi živalmi. Rastlinjak lahko izkoristimo tudi poleti. Takrat v njem dobro uspevajo plodovke, denimo paradižnik. Ob skrbni negi bo obilno rodil še pozno v jesen. Ne pozabimo, da nam vrtnarjenje nudi veliko užitkov; je dobra rekreacija za telo in sprostitev duha, obenem pa imamo s pomočjo rastlinjaka vse leto vedno na voljo svežo domačo zelenjavo.
■ Profilplast, d. o. o.
PRODAJALNA
vrtna kosilnica McCulloch M53-190AWRPX
57999 €
motor Honda 3,4 kW, 190 cm3, 53 cm širina košnje, 30-70 cm višina košnje, 60 l zbirna košara
motorna kosa Sarp TJ35E
385 52 €
enoročajna, motor Kawasaki dvotaktni, 1,2 kW, 34,4 cm3, gorivo: mešanica, prostornina rezen/oaria U,7 I, masa 6,4 kg
Za zalivanje in čiščenje...
GARDENA
Praktično in uporabno
: *	combi system
PESTRA IN UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA!
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
LG 30.311 (320)
Za setev po košnji
LG 33.87 (380)
Standard za več mleka
SHANNON (400)
Največ energije iz koruznice
LG 34.90 (430)
Večni zmagovalec
HELEN (650)
Za silažo na Primorskem
Za več mleka in mesa najboljše silažne koruze LGAN	puLMl
spravilo pri sušini 3
•j»
Agrosaai
Dobite jo v vseh dobro založenih trgovinah s semeni.
INFO: Dodatne informacije dobite v prospektu na maloprodajnih mestih ter na naši spletni strani www.agrosaat.si. Svetujemo tudi po telefonu: osrednja Slovenija, Gorenjska, Dolenjska, Primorska (01 514 00 70); Pomurje (02 545 94 16); Štajerska, Koroška, Savinjska (02 795 08 80).
■

Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 17
25. februarja 2016
""^Jis
ZELENA PRILOGA
17
Gnojilo Organik 20 kg Gnojilo Biogrena 25 kg Sem. krompir Dessire a 28/35 Sem.krompir Rudolph asi 35/55 Sadjarsko gnojilo PK 14-28 + mg 25 kg
Košarica Pesje Špeglova 16
Tel.: 03/ 891 91 40
15,99 € 20,90 € 1,05 €/kg 0,95 €/kg 9,49 €
Na zalogi je bogata izbira ostalega semenskega krompirja, semenske koruze, vrtnih semen in vse ostalega za vaš vrt!
NOVO! Naročilo krmil preko spletne strani www.krmilanadom.com
Bil je nekoč in je danes ... To je krompir!
Sleherni vrtičkar se sprašuje, kakšen semenski krompir kupiti: belega, krem ali rumenega? Za bel krompir je značilno, da je zelo dober za pire in pražen krompir. Če pa imate raje pečen in „solatni" krompir, pa priporočamo rumenega, saj je bolj okusen in „masten" kot bel.
Zadnja leta se zaradi nihajočih vremenskih razmer ljudje odločajo predvsem za saditev zgodnjega semenskega krompirja, ki se ga lahko skladišči tudi vso zimo (arrow, maris bard, marabel, primura, agata, adora ...). Priljubljene so tudi slovenske sorte krompirja (kis-so-ra, kis-pšata, kis-vipava ...). Krompir posadimo v zemljo in po 60
dneh je fiziološko zrel ter ga lahko izkopljemo. Pri nakupu krompirja se vprašamo, kakšno »kalibracijo« gomolja kupiti? Ali 28-35 (drobni) ali 35-55 (debelejši semenski krompir).
Če kupite drobnejši semenski krompir, bo imel manj poganjkov (6-9), grmi krompirja bodo manj bogati. Če pa posadite debelejši semenski krompir, bo rastlina imela na začetku več hranilnih snovi, ki jih lahko črpa iz gomolja. Gomolj bo imel več poganjkov (9-12) in tudi grmi krompirja bodo bolj bogati. Predlagamo večjo »kalibracijo«, saj je takšen gomolj krompirja manj občutljiv na nizke temperature. Tako lahko posa-
dimo gomolje krompirja že zelo zgodaj, zemljo pokrijemo z belo zimsko kopreno, ki zagotavlja optimalno prepustnost vode, svetlobe in zraka.
Še beseda, dve o škodljivcih. Krompirjeva plesen je najbolj znana bolezen. Znaki obolenja se pojavijo najprej na zgornji strani listov v obliki rumenih peg, na spodnji strani povrhnjice pa opazimo snežno belo plesnivo prevleko. Trosovnike spere dež v zemljo, kjer okužijo še gomolje. Najpogostejši škodljivec pa je koleradski hrošč. Ukrepe zatiranja prilagodimo pojavnosti generacije. Pri vzgoji krompirja so nadležne tudi strune, ki nam lahko uničijo celoten pridelek.
Če želite izvedeti še kaj več o krompirju, se oglasite v trgovino Košarica. Skupaj bomo poskrbeli za lep, zdrav in okusen pridelek. a
Obrezovanje sadja v njegovem mirovanju
Raznolikost sadnih vrst nas čez leto razveseljuje s svojo rastno obliko, lepimi cvetovi in okusnimi plodovi. Vsaka vrsta pa ima svoje posebnosti in zahteve pri obrezovanju med letom.
Pravilno obrezovanje ob primernem času odločilno vpliva na obliko, cvetenje in rodnost, ki daje želeni pridelek. Pomembno je upoštevati vremenske razmere, zato ne obrezujemo, ko zmr-zuje in je mokro. Vse večje rane
vek, s katerim omočimo celotno drevo ter tako preprečimo razvoj bolezni. Pazimo, da je rastlina suha, temperatura nad 5 °C ter v času, ko ni močnega sonca in vetra. Škropljenje ponovimo še enkrat v razmaku 10 dni.
Rez v času mirovanja
Mirovanje sadnih vrst čez zimo je zelo pomembno za rodnost in prihodnji razvoj. Pozimi se sokovi skozi rastlino pretakajo
dni suhega vremena. Dobro je vedeti, da rez pozimi in zgodaj spomladi spodbudi močno rast.
Zima in pomlad sta zelo pomembni obdobji za rastline tudi zaradi gnojenja, vnosa hranil v zemljo pred začetkom rastne sezone. Po končanem obrezovanju uporabimo organsko gnojilo Organik, ki poveča organsko snov v tleh, pospeši procese humifikaci-je in nudi sadnim rastlinam dostopna hranila za rast in razvoj.
Izrezovanje predebelih vej
zamažemo s cepilno smolo in preprečimo vstop boleznim in škodljivcem. Za rez uporabljamo ročno žago in ostre škarje, ki jih pred uporabo in med njo dobro razkužimo. Po obrezovanju je dobro uporabiti bakrov pripra-
Odvajanje
zelo počasi, zato je primeren čas za obrezovanje. Konec januarja, začetek februarja začnemo obrezovati na Primorskem vse sadne vrste, v preostali kontinentalni Sloveniji pa le stara, odrasla drevesa. Pazimo, da imamo vsaj tri
Če želite izvedeti še več, pridite na delavnico s strokovnjakom Kluba Gaia
•	5. 3. ob 9.00 v Lokovici pri Šoštanju: Obrezovanje ka-kija, kivija in jagodičevja
•	6. 3. ob 9.00 v Kavčah: Obrezovanje sadnega drevja
Spodrezovanje
Za gnojenje trte pa priporočamo uporabo posebnega organskega gnojila za trte, ki ima dodano železo. S tem bomo preprečili pojav kloroze, kar je pogost pojav pri vinski trti. Pri ameriški borovnici je pomembno, da jo po-gnojimo z organskim gnojilom, posebej prilagojenim za borovnice, ker tako vzdržujemo kisel pH, ki ga potrebuje za uspešno rast.
a Vanes Husic, strokovnjak Kluba Gaia
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na naročilnico
V mesecu marcu 2016 bodo vsa gospodinjstva, skupaj z računom za ravnanje z odpadki, prejela naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske službe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplačna. Kosovni odpadki so: pohištvo, stoli, mize, omare, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, računalniki, luči, večji kosi igrač ... Gospodinjstva izpolnijo naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisano pošljejo
_PUF_
SauáetoHacÁe*
na naslov PUP-Saubermacher, d. o. o., Koroška cesta 46, Velenje, po faxu ali na elektronski naslov in sicer štirinajst dni pred želenim odvozom. Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinjstvo obveščeno o točnem datumu odvoza. Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odjemno mesto. Vse kosovne odpadke je možno brezplačno pripeljati na zbirne centre. Vstop v zbirne centre je s položnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom.
BREZ PLACEN
Odvoz kosovnih odpadkov od«.3.dol5.11
Za bloke uredi naročilo upravljavec bloka.
Več informacij:
T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si
Delovni čas zbirnih centrov
CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) od novembra do februarja: poned., sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in četrtek od 7. od 17. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto; od marca do oktobra: od po-
nedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto. Dan pred praznikom je ZC Velenje 1 odprt do 15. ure. ZBIRNI CENTER VELENJE 2 (bivše skladišče gradbenega materiala) vsako soboto od 8. do 10. ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTER ŠOŠTANJ (bivša trgovina gradbenega materiala za gasilskim domom Šoštanj) vsako
soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTER ŠMARTNO OB PAKI (ob pokopališču Šmartno ob Paki) 1. in 3. sobota v mesecu od 8. do 12. ure, prazniki zaprto. PODHOM: torek in četrtek, od 8. do 15.30 ure. Vsaka 1. sobota od 8. do 12. ure. V primeru, da je ta dan praznik, se prestavi na 2. soboto v mesecu.
www.pup-saubermacher.si
Projekt zbiranja silažne folije poteka do preklica. Več na spletnih straneh.
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 18
18
ZELENA PRILOGA
«»^AS
25. februarja 2016
TA,
1 TI M^m.* 1 n i
mladlprmaja ...
Dnevi se daljšajo, sonce je vse toplejše in kar samo nas vleče v naravo.
Sedaj je tudi pravi čas za dela v sadovnjaku in vinogradu. Najprej pohitimo z gnojenjem, če ga nismo opravili že v jeseni, nato sledi obrezovanje. To je zelo pomemben ukrep, ki nam razredči krošnjo, izboljša osvetlitev in predstavlja že prvo redčenje plodov. V času nabrekanja brstov opravimo predpomladan-sko škropljenje s kombinacijo oljnega in bakrenega pripravka. To je zelo pomemben ukrep, saj nam prihrani marsikatero težavo med
letom (manj bolezni in škodljivcev).
Ko se zemlja odtali od zmrzali, je še vedno čas za sajenje sadnega drevja (koščičarji, pečkarji, ja-godičevje ...). Sajenje opravimo po strokovnih navodilih, uporabimo pa kvalitetno certificirano sadiko, kar je pogoj za uspeh pridelave.
Bliža se tudi čas sajenja krompirja, ki je za nas slovence zelo pomembna kultura, saj skorajda ne znamo pripraviti obroka brez njega. Na trgu je vedno večja izbira sort, zato si pravočasno pri-
skrbite željeno sorto. Če ste še v dilemi, vam bodo pri izbiri svetovali naši prodajalci.
Sorte krompirja delimo po ra-nosti na zgodnje, srednje, srednje pozne in pozne sorte. Na-daljna delitev je po barvi mesa in barvi kožice. Barva mesa je lahko bela, krem bela, svetlo rumena, rumena, zelo rumena in vijolična. Barva kožice je lahko svetlo rumena, rumena, rjavo rumena, svetlo rjava, rdeča.
X
Pri izbiri sorte se odločamo tudi po tem, kako je neka sorta občutljiva oziroma odporna na bolezni ali škodljivce.
Tudi s krompirjem kolobari-mo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s čimer zadržujemo napad škodljivcev in bolezni ter čuvamo zemljo.
Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne pričakujemo več nižjih temperatur. Zgodnejši pridelek bomo imeli, če ga bomo tri do šti-
ri tedne nakaljevali v plitvih za-bojčkih v svetlem in nekoliko toplejšem prostoru na temperaturi 18-20 °C. Če je pretoplo ali pre-temno, bodo cime predolge, slabe kakovosti in se bodo lomile. Ko so cime dolge 1-2 cm, posadimo krompir na prosto, pri čemer moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo večjo zaščito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjšo razdaljo kot pozne sorte. Splošna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm. Vsekakor z nakupom ne odlašajte, ker določenih sort krompirja kmalu zmanjka.
Vse, kar boste potrebovali pri pomladanskih opravilih, lahko dobite v naših kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju, Šmar-tnem ob Paki, Nazarjah ter v novi trgovini v Lučah. Čaka vas bogat izbor krompirja, gnojil, semen, sadik, orodja, sredstev za varstvo rastlin in prijazni prodajalci s strokovnimi nasveti. Lepo vabljeni!
a KZ Šaleška dolina
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saIeskadolina.si
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
[STARO ZA NOVO!
Informacije: 041 813 949
VSE NA ENEM MESTU ZA VRTICKARJE Z VAMI IN ZA VAS!
VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJŠEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA ELITA IN SUPER ELITA! -
VEČ KOT 40 IZBRANIH SORT! Pakirano: 2,5 kg, 3 kg, 5 kg, 10 kg, 25 kg ter po 25 in 100 gomoljev
ADORA, AGATA, AGRIA, ALADIN, ANUSCHKA, ARINDA, ARIZONA, ARROW, BELLA ROSA, BISTRA, CARDINIA, CARLINGFORD, CASABLANCA, CATANIA, CELTIANE, CERISA, COLOMBA, CVETNIK, DESIREE, ELFE, ESMEE, EVORA, GOURMANDINE, JELLY, KENNEBEC, KIS-BISTRA, KIS-SORA, KRESNIK, MANITOU, MARABEL, MARIS BARD, MINERVA, MONA LISA, MONDEO, MONTE CARLO, MONTREAL, MOZART, NATASCHA, PRIMURA, PRINCESS, RED FANTASY, ROMANO, RUDOLPH, SALAD BLAU, SANTE, TOLUCA.
CEBULCEK:
belokranjka, hol. rumen, majski srebrenjak, ptujski, rdeči, sturon
ČESEN:
jari (beli, domači, rdeč), ptujski
ŠALOTKA
rdeča red sun, rumena golden
SEMENA:
vrtnin, cvetlic in zelišč
MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA
Plantella organik, Bioorganik, Biogrena
SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN
Frutapen, bakreni pripravki, Ziram
VELIKA IZBIRA VRTNEGA ORODJA
motike, lopate - "štiharice", vilaste lopate, grablje, srpi...
PREKDPMJHKTOAS 950 - samo «6.50 €
SADNO DREVJE IN JAGODIČEVJE
jablana (elstar, braeburn, carjevič, fuji, gala, jonathan, kanadka, mošancelj, ontario, zlata parmena, aprimira, breskev, češnja, figa, hruška, kutina, marelica, nektarina, sliva, višnja, aronija, borovnica, kosmulja, malina, ribez, robida..
Šolski center Šentjur - kjer si tradicija in sodobnost podata roko
Šolski center Šentjur je šola z več kot stoletno tradicijo. Pouk se je na takratni Kmetijski šoli začel 3. januarja 1910. Prizadevanja za ustanovitev tovrstne šole na Štajerskem so se začela že prej. 27. marca 1907 je Deželni zbor naložil nalogo lokalnim oblastem, da najdejo lokacijo za šolo in potrebna zemljišča.
Ko so postavili nova poslopja po vzoru zgradb kmetijske šole Grottenhof, pridobili zemljišča in imenovali tudi prvega ravnatelja Ivana Belleta, je bila ustanovljena Kmetijska šola, v začetku leta 1910 pa se je začel tudi pouk.
Danes je Šolski center Šentjur organiziran kot zavod z dvema organizacijskima enotama - Srednjo poklicno in strokovno šolo ter Višjo strokovno šolo. Izobražuje na področju kmetijstva, živilstva, naravovarstva ter gostinstva in turizma. Njihovi izobraževalni programi vsebujejo prehranjevalno verigo - torej pridelavo, predelavo in ponudbo. Zavzemajo se, da se njihovi dijaki in študenti naučijo pridelati, predelati in ponuditi varno in kvalitetno hrano za porabnika.
Na Srednji poklicni in strokovni šoli izobražujejo za nižje poklicno, srednje poklicno, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje. Na Višji strokovni šoli pa se študenti izobražujejo po štirih višješolskih študijskih programih.
Pomemben del poklicnega in strokovnega izobraževanja
je praktično izobraževanje. V vseh izobraževalnih programih ima praktični pouk in praktično usposabljanje z delom pomembno vlogo. Ta se opravlja na šolskem posestvu, v učnih delavni-
cah, laboratorijih, v nekaterih izobraževalnih programih pa tudi pri delodajalcih. Dijaki in študenti torej pridobijo celostno izobrazbo teoretičnega, splošnega, strokovnega in praktičnega znanja.
Vsi izobraževalni programi so prenovljeni, zato omogočajo pridobivanje sodobnih zanj, možnosti samozaposlitve, širitev ustreznih znanj na mlade prevzemnike kmetij na podeželju, kar predstavlja temelj pri razvoju podeželja Savinjske statistične regije ter Kozjansko-Obsoteljske subregije.
Razvoj podeželja ne more funkcionirati brez močne socialne
mreže na podeželju - prispevek k tej pa so ravno izobraževalni programi za področje pre-hranske verige. Znanje za podeželje je ena od prioritet nacionalnih razvojnih programov.
Šolski center Šentjur omogoča izvajanje aktivnosti individualne mobilnosti dijakov in študentov v okviru programa Vseživljenj-sko učenje Erazmus+. To pomeni praktično izobraževanje v tu-
jini. Cilji tovrstne mobilnosti so: izboljšanje učnih kompetenc, izboljšanje jezikovnih spretnosti, povečanje medkulturne zavesti, povečanje zaposljivosti, povečanje samozavesti in samospoš-
tovanja ... Seveda se razširi tudi dijakova oziroma študentova socialna mreža, stkejo se prijateljstva, ki trajajo celo življenje.
Šolski Center Šentjur
v šolskem in študijskem letu 2016/2017 razpisuje naslednje višješolske programe:
UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
za naziv inženir kmetijstva in krajine
ŽIVILSTVO IN PREHRANA
za naziv inženir živilstva in prehrane
GOSTINSTVO IN TURIZEM
za naziv organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
NARAVOVARSTVO za naziv inženir naravovarstva
Informacije: www*sc-s»si
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali na telefonski številki 03 746 29 00
Prijave oddajte
do 8, marca 2016
na Višješolsko prijavno službo.
I9IO
Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 19
25. februarja 2016
S
ZELENA PRILOGA
19
»Spanček je boljši kot žganček«
... pravi ljudska modrost. Spanje ni izguba časa, ampak potreba - tako kot gibanje in prehranjevanje.
Pomanjkanje spanja lahko povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Pomanjkanje spanja je prav tako povezano s številnimi psihološkimi stanji, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo. Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nujno za preživetje. Človeško telo ima notranjo biološko uro, ki nas opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje. Ta je občutljiva na svetlobo in temo v dnevu. Poleg tega potekajo v telesu tudi kemični procesi, ki vplivajo na to, da kdaj telo potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora počivati. Šolarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan. Odraslim večinoma zadošča od 7 do 8 ur spanja dnevno. Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri učenju, še posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem »prepevajo« in s tem ponavljajo pesmi, kar jim jih utrdi in ohrani v spominu. Določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan. Utrujenost
se pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, preden dobijo možnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo. Spanje vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem. Prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava).
Hormoni, substance, ki regulirajo določene funkcije telesa, se izločajo v času spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izločanje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok, je pa tudi ključen pri obnavljanju mišic.
V zadnjem času strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti. Manj spanca povzroča povečanje apetita in omogoča uživanje doda-
tnega obroka hrane. Oslabi metaboli-zem in zmoti raven hormonov. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje več težav s spanjem. Pomanjkanje spanja torej pomembno vpliva na spoznavne funkcije, čustveno in telesno zdravje. Motnje spanja so povezane tudi z zmanjšano telesno odpornostjo, povišanim pritiskom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci. Marsikomu se zdi, da je spanje potrata časa, ki pa ga v današnjem času primanj-
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje
kuje. Pa vendar je spanje osnovna človekova potreba, ki omogoča počitek, obnavljanje ter prinaša veliko prednosti za telo in duha. Pomanjkanje spanca se kaže tudi v dremežu čez dan, težko se osredotočimo na določeno nalogo, smo bolj razdražlji-vi; morda se nam zmanjša produktivnost. Tudi spanju je namenjen Svetovni dan, ki ga od leta 2008 obeležujemo v petek pred spomladanskim enakonočjem. Uživajmo življenje s pravo izbiro in načinom prehranjevanja, redno telesno aktivnostjo in nujno potrebnim počitkom. Vzemite si čas tudi za spanje.
Viri: http://www2.kclj.si/ikn/INFO/Motnje-Spanja/svetovnidanspanja2011.pdf; http:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploa-ded/1705-8568.pdf, Vesna Pucelj, 2016.
Domači vrt na visokih gredah
Za olajšanje dela na vrtu obdelovalno površino dvignemo od tal, da nastanejo visoke grede. Organski material ob razgradnji sprošča toploto, kar omogoča, da tako lahko gojimo tudi rastline, ki so bolj zahtevne.
Prednosti dvignjenih gred pred običajnimi gredicami so v tem, da jih ni potrebno prekopavati, pri delu se ni treba sklanjati, zato so primerne tudi za ljudi, ki se težje gibljejo, voda ne zastaja, in rastline imajo več sonca. Ker gredo naredimo iz številnih organskih materialov, iz katerih se ob razkrajanju sprošča toplota, bo zemlja spomladi prej na voljo za setev. Slabost visokih gred je, da se v poletni vročini zemlja hitreje izsuši, zato je potrebno več zalivati. To nekoliko ublažimo z zastirko.
Kako naredimo visoko gredo
Izberimo sončen prostor in material za ogrodje. Največkrat uporabljamo les. Postavimo jo v smer sever-jug. Širina naj ne bo več kot 150 cm, da bomo z rokami dosegli vse dele grede. Naredimo tako visoko, da se nam pri obdelovanju ne bo treba sklanjati, dolžina pa je odvisna od prostora in naših želja.
Na zakoličenem prostoru odstranimo travno rušo in jo prihranimo kot organski material, ki bo prišel prav kot sestavina. Če je možno, poleg ruše odstranimo še zemljo do globine 25-30 cm. Tudi to zemljo bomo uporabili za gradnjo, zato jo shranimo. Če grede ne bomo takoj oblikovali, zemljo damo na stran in prekrijemo s folijo, da se na njej ne razraste plevel. Na izbrani površini sestavimo: leseno, kamnito, pleteno ali drugačno ogrodje. Notranjo stran lahko zaščitimo s folijo.
Kako polnimo gredo
Cca 20 cm spodnjega sloja grede je drenažni, zato položimo veje v obliki mreže. Ta sloj bo služil za preprečevanje zastajanja vode. Na debelejše veje naložimo še tanjše in dračje.
Na veje položimo obrnjene kose travne ruše. Na rušo nameče-mo zemljo, ki smo jo izkopali na začetku, čez pa še kakšen organski material, npr. slamo, listje ...
Dodamo plast komposta, ki ga prekrijemo s koščki lepenke ali slamo, da privabimo deževnike.
Dodamo 10-15 cm kakovostne prsti, ki jo pognojimo z organskim gnojilom.
Na tako pripravljeni visoki gredi lahko sadimo praktično vse vrtnine, prostor maksimalno izkoristimo, ker ni vmesnih poti, pri sajenju pa upoštevamo dobre in slabe sosede in koristne rastline, dišavnice in cvetlice. Najboljše, da v eno gredo posadimo vrtnine kot na eno poljino na vrtu.
Oskrba vrtnin
Tudi na visoki gredi potrebujejo vrtnine hranila. Potrebe po hranilih so različne, saj tiste, ki tvorijo velike plodove, kot so jajčevci, paradižniki, paprike, krompir, zelje, potrebujejo veliko več hranil kot solatnice, špi-načnice ali čebulnice. Za primer: zemljo za paradižnike pognoji-mo s 4 x večjo količino organskega gnojila, to je z 2 kg na 10 m2, medtem ko solate le s 0,5 kg na 10 m2.
Spomladi je najbolje gnojiti s kakovostnim organskim gnojilom Organik, saj ima zelo visoko vsebnost organske snovi, vsa glavna hranila (NPK) in mikrohranila ter pomembne fulvinske in hu-minske kisline, ki so del humusa. Plodovke in krompir potrebujejo
več kalija kot solatnice ali čebulnice, zato pognojimo z organskim gnojilom Organik K, saj vsebuje veliko naravnega kalija. Tudi med rastjo rastline potrebujejo veliko hranil, zato jih med sezono večkrat dognojujemo z organskim tekočim gnojilom Vrt na osnovi alg. To je pomembno posebej v času tvorjenja plodov, saj tako poskrbimo za velike in sočne plodove, bogate s sladkorji in vitaminom C.
Na majhnih površinah uporabimo organska gnojila, prilagojena posameznim skupinam vrtnin glede na potrebo po hrani-lih. Odvisno od vrtnin, ki jih gojimo, uporabimo bodisi Nutrivit za solato, zelje, cvetačo bodisi Nutrivit za paradižnik in plodov-ke ali za jagode in jagodičevje.
Nagradna križanka ERICo
ERICo Velenje, d. o. o. | Koroška 58, Velenje | Tel.: 03/ 898 19 30 | www.erico.si
inštitut za ekološke raziskave	Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 7. marca 2016 na naslov: Naš čas, Ki-
^^^ ^ j ^ | ^ ^ ^ dričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade
(osnovna analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).
Tla so prepereli del površja zemlje. V njih potekajo različni fizikalno--kemijski in biokemijski procesi. Predstavljajo tudi življenjsko okolje mnogim organizmom in so izjemno dragocen neobnovljiv naravni vir, saj je za njihov nastanek oziroma obnovo potrebnih celo do 100.000 let. Tla so za človeka pomembna z vidika pridelave hrane oz. krme. Tu je ključna njihova rodovitnost. Želja vsakega pridelovalca, od velikih kmetov do vrtičkarjev, je obilen, kakovosten in seveda zdrav pridelek. Da bi izboljšali rodovitnost tal ter z vrta pridobili res kakovostna in zdrava živila, pa je nujno upoštevati optimalno založenost tal z rastlinam potrebnimi hranili. Katera hranila tlom dodati, ugotovimo na podlagi analize založenosti tal s hranili. Na podlagi gnojilnega nasveta se določi, katera hranila in koliko
je potrebno tlom za posamezno gojeno rastlinsko vrsto dodati. S katerimi gnojili bomo hranil dodali, je stvar posameznika. Kmetje in tudi vrtičkarji po večini uporabljajo kombinacijo kupljenih mineralnih in domačih živinskih gnojil ali komposta z domačega kompostnega kupa.
Na inštitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za široko paleto okoljskih analiz, med drugim tudi za vzorčenja in analize tal. Poznavanje založenosti tal je osnova za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. S pravilnim gnojenjem ne preobremenjujemo okolja, poleg tega pa bo vaš pridelek obilnejši in bolj zdrav.
V visoki gredi, narejeni po navodilih in ob dosledni oskrbi vrtnin, bomo uspešno vrtnarili 5-6 let, po tem času pa se zemlja izčrpa in material bo potrebno pripraviti na novo.
Gnojenje rastlin pa je potreb-
no obnavljati vsako leto, ker s pridelki odnesemo z vrta tudi hranilne snovi.
a Nevenka Breznik, strokovnjak Kluba Gaia
Praznovanje 70-letnice obstoja naše šole
Šola letos praznuje 70. obletnico obstoja prve šole s področja hortikulture v Sloveniji - Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kot naslednico Vrtnarske šole Celje, ustanovljene leta 1946. Glede na pomembnost praznovanja bomo za ta namen oblikovali sedem pomembnejših dogodkov, ki se bodo zvrstili vse do meseca oktobra, ko bomo pripravili osrednjo slovesnost.
Dogodki, ki se bodo zvrstili:
•	V času sejma Flora 2016 bomo 11. marca 2016 organizirali okroglo mizo na temo Prihodnost zelenih poklicev.
•	Aprila bomo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje pripravili razstavo starejših didaktičnih gradiv, šolskih časopisov, šolskih fotografij ... Razstavo iz Osrednje knjižnice Celje bomo maja preselili na šolo, gradivo pa bo na ogled do oktobra; tudi na dan osrednje prireditve.
•	11. aprila 2016 se bomo predstavili v okviru praznika MO Celje.
•	Maja bomo za učence osnovnih šol organizirali likovni natečaj. Za naše dijake in študente pa bomo razpisali fotografski natečaj. Iz izdelkov bomo pripravili razstavo. Vodilna tema bi bila letni časi.
•	Zadnji teden septembra, med 26. in 30. septembrom, bomo organizirali tekmovanje dijakov in študentov med šolami Konzorcija biotehniških šol na temo kaktej in sočnic ter z izdelki dopolnili razstavo ob našem osrednjem dogodku, ki bo oktobra. Tekmovali bodo tudi dijaki programa Aranžerski tehnik in študenti programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja ter dijaki šol is tega področja.
•	Kot osrednji dogodek bomo pripravili svečano prireditev in otvoritev razstave. Osrednji dogodek bo 12. oktobra 2016. Na razstavi se bodo predstavili slovenski cvetličarji in vrtnarji ter strokovnjaki s področja oblikovanja. Razstavljeni bodo tudi izdelki s tekmovanja kaktej in sočnic ter slike in fotografije z natečaja na temo letnih časov. Na osrednjem dogodku bodo sodelovali tudi lastniki oldtajmemer-jev. V okviru projekta Erasmus + bo šola gostila evropske učitelje vrtnarstva, ki bodo prisotni tudi na osrednji prireditvi.
Kot spremljajoči dogodek bi šola izdala tudi tematsko znamko ob 70-letnici.
a Štefanija Kos Zidar in Andreja Gerčer
o
<H C
0 i-
W)
£
u
1 a
_o
o o
<H CN
m
CN
>8 O
Z
Koledar biološkega vrtnarjenja 2016
40	*•*•* počitek zaradi mr
			
I Marec I			
1	ro Albin	00.56	n
2	SR Janja	G 00.10	
3	CE Marin	11.01	n
4	PE Kazimir		r
5	SO Janez	17.22	fi
6	NE Nika		W9
7	PO Tomaž	20.08	F
8	FO Janez		
9	SR Frančiška	• ; 02.54 20.40	83
10	ČE 40 mučencev		□
11	PE Krištof	20.44	
12	SO Gregor		r
13	NE Kristina	22.03	A
14	PO Matilda		M
15	TO Klemen	D 18.03	
16	SR Hilarij	01.57	
17	ČE Jerica		
18	PE Edvard	08.54	□
19	SO Jožef		
20	NE Srečko	18.39	
21	PO Benedikt		f
22	TO Vasilij		
23	SR Jože	O 13.01 06.23	I
24	ČE Gabrijel		
25	PE Minka	19.09	1
26	Velika noč SO Maksima		
27	Velikonočni ponedeljek NE Rupert		
28	PO Janez	08.46	
29	TO Ciril		
30	SR Bogo	a 17.17 19.45	
31	ČE Benjamin		r
te vrtnine	plodovne vrtnine ¡J korenaste vrtnine
limrka p prvi krajec zadnji krajec £ mlaj Q ščip
April
1	PE Hugo			f!
2	SO Franc		03.37	t • i
3	NE Ljuba			
4	PO Izidor		07.45	
5	TO Vinko			
6	SR Vilijem		08.46	
7	ČE Darko	• 13.24		
8	PE Albert		08.10	
9	SO Tomaž			
10	NE Mehtilda		07.59	t * 1
11	PO Leon			
12	TO Lazar		10.06	
13	SR Ida			
I4 ČE Valerij		D 05.59	15.53	
15	PE Helena			
16	SO Bernarda			
17	NE Rudi		01.23	
18	PO Konrad			
19	TO Leon		13.24	r • *
20	SR Neža			I
21	ČE Simeon			
22	PE Leonida	O 07.24	02.17	
23	SO Vojko			
24	NE Jurij		14.46	L
25	PO Marko			y
26	Dan upora TO Marcelin			
27	SR Jaroslav		01.54	
28	ČE Pavel			
29	PE Robert		10.47	
30	SO Katarina	a 05.29		
„ Praznik dela 1 NE Jože
16.33
2	PO Boris		
3	TO Aleksander		19.04
4	SR Cveto		
5 ČE Angel			19.10
6	PE Janez	• 21.30	
7	SO Stanislav		18.34
8	NE Viktor		
9	PO Gregor		19.24
10	TO Izidor		
11	SR Žiga		23.32
12	ČE Pankracij		
13	PE Servacij	D 19.02	
14	SO Bonifacij		07.52
15	NE Zofka		
16	PO Janez		19.33
17	TO Jošt		
18	SR Erik		
19	ČE Ivo		08.29
20	PE Bernard		
21	SO Feliks	0 23.14	20.48
22	NE Milan		
23 PO Željko			
24	TO Suzana		07.34
25	SR Gregor		
26	ČE Zdenko		16.27
27	PE Janez		
28	SO Avguštin		23.06
29	NE Magdalena	0 14.12	
30	PO Ivana		
31	TO Angela		03.09
Junij
1 SR Fortunat
2 čE
Julij
3
Erazem	04.46
3	PE Pavla		
4	SO Franc		05.01
5 NE Valerija		• 05.00	
6	PO Norbert		05.41
7	TO Robert		
8	SR Medard		08.47
9 ČE Primož			
10	PE Marjeta		15.45
11	SO Srečko		
12	NE Janez	D 10.10	
13	PO Anton		02.33
14	TO Vasilij		
15	SR Vid		15.18
16	ČE Beno		
17	PE Dolfe		
18	SO Marko		03.34
19	NE Julijana		
20	PO Silverij	0 13.02	13.55
21	TO Alojz		
22	SR Ahac		22.08
23 ČE Kresnica			
24	Dan državnost PE Janez		
25	SO Hinko		04.30
26	NE Stojan		
27	PO Ema	0 20.19	09.08
28	TO Hotimir		
29	SR Peter in Pavel		12.03
3O ČE Emilija			
1	PE Bogoslav		13.44	
2	SO Marija			
3	NE Irenej		15.20	
4	PO Urh	• 13.01		
5	TO Anton		18.28	
6	SR Bogomila			
7	ČE Ciril in Metod			
8	PE Špela		00.41	
9	SO Veronika			
10	NE Ljubica		10.32	► * i
11	PO Olga			
12	TO Mohor	D 01.52	22.52	
13	SR Evgen			
14	ČE Franc			
15	PE Vladimir		11.14	
16	SO Marija			
17	NE Aleš		21.33	
18	PO Miroslav			
19	TO Vincenc			
20	SR Marjeta	0 00.57	05.10	
21	ČE Danilo			
22	PE Majda		10.35	L
23	SO Branislav			
24	NE Kristina		14.33	
25	PO Jakob			y
26	TO Ana		17.37	R
27	SR Sergij	0 01.00		yf
28	ČE Zmago		20.17	P
29	PE Marta			
30	SO Peter		23.09	P
31	NE Ignac			y
Avgust
1 PO Peter
Oktober.
November^
December^
1
ČE Tilen 11.03
2	TO Alfonz	• 22.45	03.12
3	SR Lidija		
4	ČE Dominik		09.34
5	PE Marija		
6	SO Ljubo		18.56
7	NE Kajetan		
8	PO Miran		
9	TO Janez		06.51
10	SR Lovrenc	D 22.21	
11	ČE Suzana		19.24
12	PE Klara		
13	SO Lilijana		
14	NE Demetrij		06.11
15	Marijino vnebovzetje PO Marija		
16	TO Rok		13.52
17	SR Pavel		
18	ČE Helena	O 11.27 18.34	
19	PE Ljudevit		
20	SO Bernard		21.18
21	NE Ivana		
22	PO Timotej		23.19
23	TO Filip		
24	SR Jernej		
25	ČE Ludvik	O 05.41	01.40
26	PE Viktor		
27	SO Jože		05.06
28	NE Avguštin		
29	PO Janez		10.11
30	TO Roza		
2 PE Štefan
SO Dora
02.55
4 NE Zalka
5 PO Lovrenc
14.38
TO Zaharija
7 SR Marko
8
ČE Marija
03.20
9 PE Peter
D
13.49
1 O SO Nikolaj	14.55
11 NE Milan
12
PO Gvido
23.28
IS TO Filip
14
SR Rasto
1 5 ČE Nikodem
04.23
a L	O
I O PE Ljudmila 21.05
S*
17 50 Frančiška
06.22
18
NE Irena
19
PO Suzana
06.58
20
TO Svetla na
21
SR Matej
07.53
22
ČE Mavricij
0
¿■O PE Slavojko 11.56 10.33
24
SO Nada
25 NE Gojmir
15.48
26
PO Justina
27
TO Kozma, Damjan 23.43
28
SR Venčeslav
29
ČE Mihael
3O PE Sonja
09.52
3I SR Rajko
17.22
1	SO Julija	• 02.11		F* t * 1	1	Dan spomina na mrtve TO Vsi sveti 15.43				1	ČE Marijan		09.52
2	NE Bogumil		21.43		2	SR Dušanka				2	PE Blanka		
3	PO Terezija				3 čE Silva					3	SO Franc		20.44
4	TO Frančišek				4	PE Drago		04.05		4	NE Barbara		
5	SR Marcel		10.26		5	SO Zahar				5	PO Savo		
6	ČE Vera				6	NE Lenart		14.55	1 *	6	TO Miklavž		05.31
7	PE Marko		22.40		7 PO Engelbert		D 20.51			7	SR Ambrož	D 10.03	
8	SO Brigita				8	TO Bogomir		22.45		8	ČE Marija		11.15
9	NE Abraham	D 06.33			9	SR Teodor				9 PE Valerija			
10	PO Danijel		08.33	* 1	10	ČE Andrej				10	SO Smiljan		13.41
11	TO Milan				11	PE Martin		02.45		11	NE Danijel		
12	SR Maks		14.43		12	SO Emil				12	PO Aljoša		13.41
13	ČE Edvard				13	NE Stanislav		03.24		13	TO Lucija		
14	PE Veselko		17.08		14	PO Nikolaj	O 14.52			14	SR Dušan	O 01.06	13.08
15	SO Terezija				15	TO Polde		02.23	► * 1	15	ČE Kristina		
16	NE Jadviga	O 06.23	17.04		16	SR Jerica				16	PE Albina		14.15
17	PO Marjeta				1 7 ČE Gregor			01.57		17	SO Lazar		
18	TO Luka		16.30	i *	18	PE Roman				18	NE Teo		18.52
19	SR Etbin				19	SO Elizabeta		04.14		19	PO Urban		
20	ČE Irena		17.28		20	NE Srečko				20	TO Julij		
21	PE Urška				21	PO Marija	G 09.33	10.34		21	SR Tomaž	G 02.56	03.40
22	SO Vendelin	G 21.14 21.34			22	TO Cilka				22	ČE Mitja		
23	NE Severin				23	SR Klemen		20.42	r*	23	PE Viktorija		15.32
24	PO Rafael				24	ČE Janez				24	Božič SO Eva		
25	TO Darija		05.16	K	25	PE Katarina				25	Dan samostojnosti NE Božič		
26	SR Lucijan				26	SO Konrad		09.01		26	PO Štefan		04.19
27	ČE Sabina		15.51	r *	27	NE Vigil				27	TO Janez		
28	PE Simon				28	PO Jakob		21.46		28	SR Živko		16.12
29	SO Ida				29	TO Radivoj	• 13.18			29	ČE David	• 07.53	
30	NE Marcel	• 18.38	03.01		30	SR Andrej				30	PE Evgen		
31	Dan reformacije PO Bolfenk									31	SO Silvester		02.29
h
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 21
25. februarja 2016
«»SÜAS
ZELENA PRILOGA
21
Glivična okužba nohtov
Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24
To je zelo razširjena bolezen nohtov, ki se razvija počasi, več let, je zelo trdovratna za zdravljenje in se rada ponovi. Strokovno jo imenujemo onihomikoza. Pogosteje se pojavlja na stopalih, predvsem na nohtih palcev. Najpogostejši povzročitelj je der-matofitna glivica Trichophyton rubrum. Običajno glivica najprej okuži predele med prsti stopal, ki so vlažni, nato pa se sčasoma naseli tudi na nohte, tako da vstopi v prostor pod nohtom, kjer ima odlične pogoje za rast in razmnoževanje, primerno vlažnost in dovolj hrane. Hrani se namreč s keratinom, ki je poglavitni gradnik nohta, zato je okužba dolgotrajna.
Glivica Trichophyton rubrum se širi med ljudmi. Z njo se lahko okužimo v javnih prostorih, kjer ljudje hodimo bosi, na primer v baze-
Onytec
ciklopiroks
nih, savnah, toplicah, telovadnicah in skupinskih kopalnicah. Možen je tudi prenos med družinskimi člani in tudi preko obutve. Za nastanek okužbe je pomembna individualna občutljivost oziroma dovzetnost posameznika za okužbo. Poleg tega verjetnost za okužbo povečajo predhodno poškodovani nohti, sladkorna bolezen in oslabljen imunski sistem. Tudi s staranjem število obolelih narašča. Okužba je pogostejša pri moških in tistih, ki se intenzivno ukvarjajo s športom in veliko časa preživijo v športnih copatih.
Znaki okužbe se običajno pokažejo na končnem, prostem delu nohta. Na enem mestu prične noht odstopati od podlage, se rumenkasto obarva in zadebeli. Z napredovanjem se površina prizadetega nohta počasi povečuje in sčasoma postane okužen ves noht. Tudi število okuženih nohtov se počasi povečuje. Pri dolgotrajnih okužbah so nohti krhki, krušljivi in razpadajo. Skoraj vedno med prsti stopal, predvsem med 4. in 5. ter med 3. in 4. prstom, opazimo znake glivične
okužbe kože, kot sta luščenje in razpokanost.
Če odlašamo z zdravljenjem, bo okužba nohta napredovala in se razširila tudi na druge nohte. V začetni fazi bolezen ne povzroča težav, moteč je le videz nohta. Z napredovanjem okužbe pa lahko pride do bolečine med hojo in športnimi aktivnostmi ter težav pri nošenju obutve. Poleg tega je oboleli noht tudi vir okužbe za druge ljudi. Zato je prav, da pričnemo oniho-mikozo zdraviti čimprej. Najprej moramo biti seveda prepričani o diagnozi. Vsaka sprememba na nohtu še ne pomeni okužbe. Podobno sliko lahko vidimo pri luskavici nohtov, pa tudi pri starostno zadebeljenih ali poškodovanih nohtih. Pregled v der-matološki ambulanti običajno te dvome razjasni.
Kadar je prizadeta manjša površina nohta (manj kot 30 %), ga lahko zdravimo lokalno, z zdravilnim lakom, ki vsebuje protiglivično uči-kovino. V Sloveniji je na voljo lak, ki vsebuje ciklopiroks, v tujini pa tudi lak, ki vsebuje amorolfin. Oboleli
del nohta lahko tudi kemično odstranimo z redno uporabo mazila, ki vsebuje 40 % sečnine. Pro-tiglivične kreme, geli ali praški, ki jih uspešno uporabljamo za zdravljenje glivične okužbe med prsti stopal, pri okužbi nohtov žal niso učinkoviti, ker ne prehajajo v noht in pod njega, kjer se nahajajo glivice. Kadar je obolela velika površina nohta, je najučinkovitejše zdravljenje z zdravili v obliki tablet ali kapsul. V vsakem primeru je zdravljenje glivične okužbe nohtov dolgotrajno, ker nohti rastejo zelo počasi. Treba je biti vztrajen. Koristno je sprotno odstranjevanje okuženega, končnega dela nohta s striženjem in brušenjem. Pri tem moramo paziti, da se okužba med nego s pripomočki, ki jih uporabljamo, ne prenese na zdrave nohte stopal in rok. Nošenje nati-kačev v bazenih, savnah, toplicah in skupinskih kopalnicah zmanjša možnost ponovne okužbe. Med-prstni prostori in nohti naj bodo suhi, zato jih je treba po umivanju dobro osušiti. Svetujemo tudi nošenje bombažnih nogavic ter udobne zračne obutve. Če samoz-dravljenje glivične okužbe nohtov s pripravki, ki so na voljo v prosti prodaji, ni uspešno, je skrajni čas za obisk dermatologa.	a
HOROSKOP
80 mg/g zdravilni lak za nohte za odrasle
Z lakom Onytec enostavno in udobno pozdravite glivično obolenje nohtov.
2
3
4
ENOSTAVNA UPORABA
Brez piljenja, samo nanesite
MOČAN UČINEK
Klinično dokazano odpravlja glivice
DOBRO PREHAJANJE V NOHT
Že 30 sekund po nanosu
VARNA UPORABA
Zanesljiva varnost uporabe
Nohti vam bodo hvaležni.

Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o. Koprska ulica 108 A, Ljubljana
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
ANGELINI
iiio se ie...
od 26. 2. do 3. 3.
-	v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Po-zoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hu-dalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja;
-	konec februarja leta 1990 so v velenjski knjižnici prešli na računalniško vodeno izposo-
jo knjižnega gradiva;
-	27. februarja 1993 je Viktor Vrtačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne;
-	27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah;
-	28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil Dušan Pi-puš, ki je bil glavni rudarski strokovnjak v Premogovniku Velenje v šestdesetih letih 20. stoletja;
-	28. februarja 1945 je okupator v Metlečah ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap;
-	28. februarja 1975 je velenjska občinska skupščina potrdila elaborat o družbenoeko-
Inž. Dušan Pipuš (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
nomski upravičenosti obstoja Našega časa in ustanovila Center za informiranje, propagando in založništvo; 1. marca 1991 je tekoče trakove velenjskega Gorenja zapustil sedemmilijonti pralni stroj;
■ 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko-šaleško gospodar-
sko zbornico;
-	2. marca 1987 je bil na Gol-teh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja, na njem pa so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Be-nedik in drugi);
-	2. marca 1990 so na konvenciji ZKS - Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali začetek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti Vinska Gora k občini Velenje;
-	v začetku marca leta 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju.
a Damijan Kljajič
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Lahko bi rekli, da vas nič ne izuči. Zadnji dogodki kažejo, da se iz napak v preteklosti niste čisto nič naučili. Kljub temu pa je dejstvo, da ste postali drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. Že kmalu vam bodo to tudi glasno povedali. Ne bo vam všeč. Predvsem zato, ker vam slišano ne bo zvenelo zna no. Spoznali pa boste, da izgubljate ljudi, ki so vam vedno stali ob strani. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja, nekateri pa vam to, kar se vam dogaja, iskreno privoščijo. Ti bodo lepo tiho, brez očitkov in brez nasvetov. Dobro vedo, da bo odločitev samo vaša. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. Nekaj bo dobrih, nekaj ne. Slabe boste skušali čim prej prespati. Virusi še krožijo, zato poskrbite za odpornost.
Ö
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Zima je še v polnem zamahu, mnogi pa v teh dneh uživate v zimskih počitnicah. Če jih preživljate daleč od doma, bodo lepe. Če ste doma in preživljate čisto običajen teden, pa bo težav nekaj več. Čeprav se vam življenje po hudi preizkušnji končno vrti tako, kot ste si dolgo želeli, boste v teh dneh občutili tako vzpone kot padce. Priložnost, da se vam uresničijo sanje, se žal spet odmika. Ker to veste, postajate brezvoljni. A še pred torkom se vam bo ponudila nova priložnost. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama. Če ne, vam bo že kmalu žal. Sorodniki vam bodo sicer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Hujšega ne bo, postalo pa vam bo jasno, da morate poskrbeti, da boste manj odvisni od njih. Dobro veste, kako boste to lahko dosegli. Napor bo neizogiben, odrekanja tudi.
1
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Sedaj vam je že jasno. Treba bo spremeniti načrt, ki ni kratkoročne narave. Zvezde vam svetujejo, da v teh dneh mislite za nekaj mesecev naprej. Če ne boste, se spet ne bo izšlo. Zato, ker se v teh dneh odločate o prihodnosti, ki ni povezana le z vami, od nje je odvisnih več ljudi. Nič čudnega, da boste napeti kot struna. Partner bo vse kot po navadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa boste na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne vrtijo v pravo smer. Žal v teh dneh tudi finančno ne boste tako uspešni, kot ste računali. Dobro preračunajte, do kam lahko greste, da se vam ne bo treba zadolžiti. Zaradi vsega kar se je zgrnilo nad vas, ne boste dobro spali. To se bo kmalu poznalo tudi na počutju. Poskrbite, da napetost vsaj malo popusti.
G
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Luna vam bo v teh dneh stala ob strani. Čeprav boste močno odvisni od vremena, kar boste najbolj občutili danes in jutri, vam bo pomagal pri okrevanju. Veliko boste v družbi nekoga, ki vam je podoben. Ob njem boste spoznali, kaj vse zamujate, ker ste zadnje čase preveč apatični. V službi ne bodo dolgo molče opazovali, kaj se dogaja z vami. Če ne boste spremenili vzorcev obnašanja, se pripravite na nekaj težkih besed. Najhuje bo, ker tega, kar se pripravlja, v resnici ne pričakujete. Ali pa se prepričujete, da nihče ni opazil, da ste se spremenili. Morali se boste dokopati do odgovora na vprašanje, kaj si želite. Novo službo, dom, otroka ali partnerja. Morda pa kar vse naenkrat. Lotite se dela, začnite, preden pride pomlad.
<2
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Čeprav nikoli niste imeli nič proti zimi, se je boste do začetka prihodnjega tedna naveličali. Sploh, ker bo spet pokazala svojo moč. Ob koncu tega tedna vas čaka še nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno in učinkovito. Ničesar ne bo pričakoval v zameno, zato se ne obremenjujte s tem, kako mu poplačati njegov trud. Denarja, na katerega ste računali, v teh dneh še ne bo. Lahko se zgodi, da ga ne bo prej kot aprila, zato bodite pri financah bolj pazljivi. Kaj pa ljubezen? No, tu, ne boste imeli pripomb. Partner bo največkrat tisti, ki vas bo spravil v dobro voljo in smeh.
Tngp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Prihaja čas, ko bodo vsi okoli vas govorili le še o lepih in sproščujočih stvareh, ki sodijo v čas zimskih počitnic. Vi ne boste imeli kaj veliko dodati, saj se vam prav sedaj dogaja preveč pomembnih stvari, da bi razmišljali o lenarjenju in uživanju. Pazite, da ne boste dajali občutka, kot da se vas to, kar se dogaja vašim prijateljem, sploh ne tiče. Zamerili vam bodo. Še vedno boste težko usklajevali želje z drugimi v družini, ki so, kar se trenutnega dogajanja doma tiče, povsem drugačnega mnenja kot vi. Tudi zato, ker vedo, da tveganje ni vedno dobro. Bojijo se, kako se bo vse skupaj končalo. In bojijo se za vas. To vam bodo pokazali in povedali. Ne zamahnite z roko, kot da ni vsaj nekaj od tistega, kar boste slišali od njih, res. Dobro bi bilo, če bi vam dalo misliti. In še bolje, če bi tudi ukrepali. Tako, kot si želijo vaši najbližji in po tiho tudi vi.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Uspelo vam je. To vas bo navdalo z velikim zadovoljstvom in ponosom. Tega bo z vami delil tudi partner, ki po svoje ni verjel, da vam bo uspelo. A vam je. S tem ste si odprli kar nekaj novih poslovnih poti, žal pa ste si nakopali tudi nekaj zamer. Slednje vam ne bodo dobro sedle, saj se zavedate, da ste dregnili v osje gnezdo. Upate lahko, da oseba, ki ste jo s svojim dejanjem poslovno prizadeli, ni maščevalna. Vsekakor tega ne boste vedeli še nekaj tednov. V tem času poskušajte pozabiti na vse skupaj in raje uživajte v vsakem dnevu posebej. Sploh, če ste v teh dneh na dopustu. Kot kaže, vas na začetku marca čakajo novi izzivi. Zadnje boste potrebovali veliko energije.
fml
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
V teh dneh boste predvsem uživali in si nabirali novih moči. Ob tem boste zelo pazili, da se ne boste preveč naprezali, saj ste se športno precej zanemarili. Bolj kot na snegu in v naravi boste uživali na toplem. Tokrat vam bo godila družba. Če bodo debate dolge, boste še toliko bolj uživali v njih. Zavedate se, da ste predolgo tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. In da morate zato najti način, da vsaj tu in tam pobegnete iz vsakdanjika. Naslednji dnevi bodo točno takšni. Zato boste v ponedeljek ponosni nase, ko boste nekomu v obraz povedali, kaj si mislite o njem. Tega nikoli si ne bi upali narediti brez dodatnega poguma, ki ga boste dobili prav zaradi pogovorov s prijatelji. Reakcija bo boljša kot bi lahko pričakovali. Vaš zdravje pa bo vseeno malce trpelo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Žal je čas, ko ste lahko delo prelagali iz dneva v dan, mimo. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik, zato se ga čim prej otresite. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte za velik projekt, ki je pred vami. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Pri tem pa pazite, da boste poskrbeli, da se ne boste prevečzaprli pred vsemi okoli sebe. Potrebujete bližino tistih, ob katerih se dobro počutite. Če jih ni ob vas, jih poiščite vi. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo pri zdravju. Preden se boste ob koncu tedna odpravili na pot, dobro preverite, ali imate vse, kar boste zanjo potrebovali. Le tako se boste izognili dodatnim nevšečnostim. Imejte več posluha za partnerja in njegove težave. Dvojno vam bo vrnil vse, kar boste v teh dneh storili zanj.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Predali se boste užitkom, ki si jih lahko privoščite samo v prostih dneh. Sploh tisti, ki uživate zimske počitnice. Mnogi boste najsrečnejši v družbi dobre knjige ali filma. A to bo prišlo na vrsto šele zvečer, čez dan pa boste aktivni, kot že dolgo ne. V posteljo boste hodili utrujeni, a zelo zadovoljni. Tudi spali boste dobro. Zjutraj boste sproščeni, kot že dolgo ne. Morda se vam bodo ravno zato začele poslovno odpirati številne nove možnosti, ki napovedujejo pestro popočitniško obdobje, ob tem pa se vam še preveč truditi ne bo treba. Dobili boste nekaj, kar ste si že dolgo časa močno želeli. To vam bo omogočilo, da boste še nekaj dni v ospredju vseh pogovorov, doma in v družbi. Požrite ponos, ki vas že predolgo ovira. Čas je, da začnete nekaj povsem novega, zato pogumno naprej.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Spet boste morali izbirati med več možnostmi, nobena pa vam ne bo povsem všeč. Zato se vam bo še nekaj dni zdelo, da vas življenje premetava kot ladjo ob čeri. Vzroke boste iskali povsod okoli sebe. Tudi v položaju planetov in spremenljivem vremenu, ki na ljudi okoli vas tudi ne vpliva najbolje. Na vas pa še manj. Svojo novo priložnost, da življenje spet steče tako kot želite, boste našli ob koncu tedna ob obisku pri nekom, ki ga zelo cenite. Ne boste mu povedali vsega, a dovolj, da vam bo znal svetovati. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Do ponedeljka se to zagotovo ne bo zgodilo, saj vam je močno zameril, ker niste upoštevali njegove želje. Bila je večja, kot se vam je zdelo. Na cesti se ne dokazujte!
K
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Letošnji februar za vas ni bil lahek mesec, a najhuje je za vami. Marec pa bo, kot kažejo zvezde, prava preizkušnja. Še preden pride v deželo, se boste spremenili, saj vam je postalo marsikaj veliko bolj jasno. Spet se boste obnašali odgovorno, predvsem pa boste spet optimističnozrliv prihodnost. Za vami bodobro počutje prišlošele, ko se boste odločili, da je prišel čas, da se končno dokažete. V naslednjih dneh to še ne bo realnost, saj ne boste imeli tiste stare energije, lahko pa že razmišljate in načrtujete, kolikor vas je volja. Spoznali pa ste, kdo so vaši resnični prijatelji, saj je bilo v preteklih dneh na preizkušnji tudi prijateljstvo. S partnerjem bosta od sobote dalje spet našla bilko, na kateri bosta začela graditi precej porušen in naveličan odnos.
1
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 22
22	MODROBELA KRONIKA
Ovadili dr. Milana Medveda
Sumijo ga, da je leta 2007 v imenu HSE preplačal delnice Soških elektrarn in tako posrednikom omogočil 12 milijonov evrov zaslužka
Celje, 21. februarja - Celjski kriminalisti so ovadili nekdanjega pomočnika direktorja na Holdingu slovenskih elektrarn dr. Milana Medveda, je v nedeljo poročala POP TV. Sumijo ga, da je leta 2007 v imenu podjetja preplačal delnice Soških elektrarn in tako posrednikom omogočil 12 milijonov evrov zaslužka.
Kot je poročala POP TV, so leta 2007, ko je HSE vodil pokojni Jože Zagožen, odgovorni zatrjevali, da z nakupom skoraj 20-odstotnega deleža v Soških elektrarnah ni bilo nič narobe. Toda celjski kriminalisti in preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada ugotavljajo nasprotno. Ovadili so namreč tedanjega Zagožnovega pomočnika dr. Milana Medveda, tedanjega pred-
sednika uprave Infond Holdinga Matjaža Rutarja in trgovca z vrednostnimi papirji Bogdana Pušnika.
Posel naj bi bil skrbno načrtovan. Infond Holding naj bi angažiral Pušnika, da je odkupoval deleže od manjšinskih delničarjev Soških elektrarn, jih nato prodal Infond Holdingu za 22 milijonov evrov in pri tem zaslužil vsaj pol milijona evrov. Infond Holding pa naj bi deleže prodal naprej HSE za dobrih 33 milijonov evrov in zaslužil 12 milijonov evrov. Po navedbah televizije je HSE za nakup delnic vzel 29 milijonov evrov kredita že tri mesece prej, preden so sploh dobili soglasje nadzornega sveta za ta posel.
Ovadbo so za Naš čas in Ra-
dio Velenje potrdili na Policijski upravi Celje, kjer so v sodelovanju s preiskovalci NPU zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Zlorabe položaja ali pravic po 244. členu kazenskega zakonika Specializiranemu državnemu tožilstvu januarja letos kazensko ovadili tri osebe.
»S kriminalistično preiskavo je bilo ugotovljeno, da je odgovorna oseba gospodarske družbe naklepoma, v škodo družbe, opravila nakup poslovnih deležev svoje hčerinske družbe ob posredovanju odgovorne osebe gospodarske družbe iz Maribora, ene izmed delničarjev hčerinske družbe, ki je s tem poslom pridobila protipravno premoženjsko korist, ter fizične osebe, doma z območja Ljubljane. Slednji je po njiho-
vem dogovoru kot fizična oseba v letu 2006 sklenil 10 pogodb o prodaji in nakupu nakupnih opcij z manjšinskimi delničarji, le-te prodal gospodarski družbi iz Maribora, ki je v nadaljevanju od posameznih manjšinskih delničarjev za okoli 22 milijonov evrov odkupila poslovne deleže hčerinske družbe. Takoj za tem jih je v paketu po 140-odstotni knjigovodski vrednosti prodala gospodarski družbi iz Ljubljane za okoli 34 milijonov evrov, potem ko je bilo pridobljeno soglasje nadzornega sveta družbe, ki mu je prvo-osumljeni naklepoma posredoval vrsto zavajajočih informacij,« je za našo medijsko hišo kazensko ovadbo potrdila Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostjo Policijske uprave Celje. a
Trk zaradi prekratke varnostne razdalje
Velenje, 18. februarja - V četrtek ob 15.20 so velenjske policiste poklicali iz dežurne ambulante Zdravstvenega doma, saj se je pri njih oglasil udeleženec prometne nesreče. V njej se je lahko telesno poškodoval. Policisti so po razgovoru z njim ugotovili, da se je prometna nesreča zgodila na relaciji med nakupovalnim centrom Velenjka in naseljem Gorica. Zaradi prekratke varnostne razdalje sta na njej trčila osebna avtomobila, povzročiteljici prometne nesreče pa so policisti napisali plačilni nalog.
»V rožicah« čez nevarno štiripasovnico
Velenje, 20. februarja - V noči iz petka na soboto, okoli 3. ure zjutraj, so velenjski policisti
obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Zgodila se je na eni najbolj prometno obremenjenih cest v mestu, na Šaleški cesti. Pešec, ki je pregloboko pogledal v kozarec, je štiripasovnico prečkal ne delu, kjer to ni dovoljeno. Vanj je trčil osebni avto, pešec pa je bil nekaj časa nezavesten. Policisti so z alkotestom preizkusili tako pešca kot voznika. Oba sta »napihala« preveč, njuna veseljaška noč pa se ni končala najbolje.
Kdo je neznanec, ki razburja otroke?
Velenje, 17. februarja - Prejšnjo sredo zjutraj je skrbna delavka velenjskega centra za socialno delo velenjske policiste obvestila, da je v vrtcu v Vinski Gori izvedela, da naj bi neznanec z belim kombijem pred šolo in vrtcem vabil otroke v svoje vozilo. Policisti so opravili razgovore v šoli in tako pridobili delne podatke in opis voznika. Sedaj
se trudijo, da čim prej najdejo neznanca, ugotoviti pa skušajo tudi, kakšne znamke je njegov kombi. Policisti skušajo čim prej ugotoviti vse to tudi zato, da zagotovijo varnost otrok.
Mladoletni nasilnež
Velenje, 18. februarja - V četrtek popoldne je na velenjsko policijsko postajo prišla družina s šestošolcem, ki obiskuje OŠ Šoštanj. Učenec je policistom povedal, da ga je istega dne fizično napadel drugi učenec te šole. V temeljitem razgovoru, tudi z odgovornimi na šoli, so policisti ugotovili, da se to dogaja že dlje časa. Policisti so se pogovorili tudi z mladoletnikom, ki je osumljen medvrstniškega nasil-ništva. O dogodku bodo obvestili tudi Center za socialno delo.
Izginilo gorsko kolo
Velenje, 17. februarja - V sredo popoldne je na velenjsko policijsko postajo prišla domačinka,
ki so ji ponoči iz bloka na Kersnikovi cesti ukradli gorsko kolo znamke Wilier, belo-rdeče barve. Za zdaj še neznani tat je lastnico oškodoval za 400 evrov.
Iz garaže izginil nov motor
Velenje, 20. februarja - V soboto zjutraj so policisti začeli iskati nepridiprava, ki je ponoči vlomil v vikend v Podkraju pri Velenju. Iz garaže je ukradel novo motorno kolo znamke KTM SX-F 250, oranžne barve. Športni motor je vreden 8 tisoč evrov, storilca pa policija še išče.
BMW ostal brez koles
Velenje, 18. februarja - V Bev-čah pri Velenju je neznanec z neregistriranega osebnega vozila BMW 320 ukradel aluminijasta platišča s pnevmatikami. Lastnik ocenjuje škodo na 1.500 evrov.
Ukinili plačilo za varstvo vozačev
V občini Šmartno ob Paki uresničujejo napovedi o ukinjanju nadstandardov - Na šoli zagotavljajo, da zaradi tega sprememb ne bo
Tatjana Podgoršek
Zaradi nadaljnjega izvajanja ukrepov varčevanja kot posledice zmanjševanja nakazil iz državnega proračuna v občini Šmartno ob Paki uresničujejo napovedi o ukinjanju nekaterih nadstandardnih storitev v javnih zavodih. Tako od januarja letos tamkajšnja osnovna šola ne prejema več blizu 2500 evrov na šolsko leto za varstvo vozačev. Teh je približno 120. Odločitev je med učitelji na šoli povzročila precej slabe volje, ki jo je učiteljski zbor izrazil v dopisu občinski upravi. Ta je z njim na nedavni seji sveta seznanila tudi občinske svetnike.
Storitev v okviru rednih delovnih obveznosti učiteljev
V dopisu učiteljski zbor med drugim navaja, da so varstvo strokovni delavci izvajali vestno in v skladu z dogovorom z občino
- ustanoviteljico, z ukinitvijo plačila pa ta meni, da morajo učitelji to delo opraviti v okviru svoje delovne obveznosti. »Starši so na sejah sveta staršev celo predlagali, da bi varstvo moralo opravljati še več strokovnih delavcev. Opažamo naraščanje števila voza-čev in po našem mnenju bi morala občina, ki v celoti plačuje storitev, preveriti, ali so res vsi učenci upravičeni do brezplačnih šolskih prevozov.« Učiteljski zbor še predlaga, da občina izvaja varčevalne ukrepe in upošteva veljavno zakonodajo pri koriščenju šolskih prevozov v vseh segmentih, ne le pri financiranju osnovnošolske dejavnosti.
Odločitev tudi na pobudo revizije
Šmarški župan Janko Kopušar je povedal, da so se za ukinitev plačila vozačev odločili tudi na pobudo opravljene revizije poslovanja lokalne skupnosti. »Ob tej priložnosti so nas ti seznanili, da v drugih okoljih učitelje
zaradi manj ur, kot jih predvidevajo delovne obveznosti, razporejajo v varstvo vozačev. V dopisu nam je učiteljski zbor zagotovil, da bodo strokovni delavci še naprej vestno in odgovorno opravljali svoje naloge varstva vozačev.«
O njihovem predlogu, da naj lokalna skupnost upošteva veljavno zakonodajo pri koriščenju šolskih prevozov, pa Kopušar pravi, da bodo ti ostali urejeni tako, kot so bili doslej. S tem so soglašali tudi svetniki. Pred dvema letoma opravljena temeljita analiza prevozov je namreč pokazala, da so ti dobro urejeni in učinkoviti. Kakršen koli poseg vanje bi povzročil nezadovoljstvo med starši, učencem pa poslabšal varno pot v šolo in iz nje.
Za mnenje smo povprašali tudi ravnatelja osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojana Jurasa. Ta nam je preko tajnice sporočil, da v imenu učiteljskega zbora ne more govoriti, lahko pa zatrdi, da bodo strokovni delavci izvajali varstvo vozačev tako, kot so ga v času, ko je storitev občina plačevala.
»»SfiAS
Nevzgoj(e)ni
semafor
Če ste iz Velenja ali obiskujete ambulante Zdravstvenega doma Velenje, sem prepričan, da veste, o katerem semaforju pišem te besede in namenjam tokratno kolumno. Gre za znameniti semafor na Kidričevi cesti, ob mostu čez reko Pako in križišču z Vodnikovo cesto, kjer stojita velenjski zdravstveni dom in lekarna. Ne glede na to, ali ste se tam peljali v avtomobilu ali s kakšnim drugim vozilom, ali pa ste v vlogi pešca želeli prečkati vozišče, ste zagotovo spoznali ne-vzgoj(e) nost našega znamenitega semaforja, ki je svoje mesto dobil tudi v glasbenem spotu.
Naš znameniti semafor je resnično nevzgo-jen. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da nevzgojen pomeni, da nekdo ni vzgojen in da ni v skladu z vzgojnimi načeli, iz česar lahko sklepamo, da so tudi njegova ravnanja nevzgojena. V slovarju so navedeni primeri nevzgojenega otroka, fanta, človeka, množice ... tako da je to povsem jasno. Primer nevzgojenega semaforja ni naveden, kar se morda spremeni po objavi te kolumne, sicer pa to ni namen mojega pisanja.
Čeprav ima naš znameniti semafor manj zahtevno vlogo od semaforjev v križiščih, kjer morajo delovati usklajeno in brezhibno, svoje delo opravlja kot nevzgojen pobalin, ki se ne zmeni za svojo okolico. To najbolj občutijo pešci, ki želijo prečkati vozišče, ne glede, ali prihajajo z ene ali druge strani ceste, saj morajo marsikdaj čakati kar nekaj minut, da se semafor odzove na njihove »prošnje« in jim s spremembo luči na semaforju to tudi omogoči. Včasih to traja tako dolgo, da pešci izkoristijo trenutek, ko so vozniki motornih vozil dovolj oddaljeni, da stečejo čez vozišče, s čimer storijo prometni prekršek. In ko se semafor končno odloči, da zamenja zeleno luč za voznike z rdečo in tako omogoči prehod pešcem, tam pešcev sploh ni več. Takrat pa se pred odločitvijo znajdejo vozniki avtomobilov, ki se jezijo, da se morajo ustaviti ob rdeči luči zaradi prehoda pešcev, ki jih tam ni. Zato je tudi za njih to situacija, ko razmišljajo, da bi kar speljali in »prevozili rdečo luč«, kar je ravno tako prometni prekršek. Sicer pa se velika večina jezi ali sprašuje, kako je mogoče, da te napake nihče ne odpravi. Vprašanje je na mestu.
Vsemaforiziranih križiščih bi neusklajeno delovanje semaforjev pomenilo potencialno nevarnost za udeležence v prometu, ne glede nato, ali govorimo o voznikih motornih vozil, kolesarjih ali pešcih. Že ob pravilnem delovanju semaforjev policisti in mestni redarji ugotavljajo dokaj pogoste kršitve v križiščih, med katerimi so tudi neupoštevanja svetlobne signalizacije ali po domače »vožnja v rdečo luč«.
Vloga znamenitega semaforja pa ni nič manjša. Ker semafo-riziran prehod za pešce prečka veliko število mladih fantov in deklet, ki obiskujejo osnovne šole v bližini in velenjski srednješolski center, ima tudi vzgojno funkcijo. Glede na njegovo delovanje lahko rečemo, da ima ne-vzgojno in prav nasprotno od tiste, ki vzgaja in uči. Zaradi svojega delovanja je marsikoga že odvrnil od spoštovanja (svetlobne) prometne signalizacije in ga na neki način spodbuja h kršitvam, kar se nezavedno prenaša tudi na vse ostale cestne površine in okoliščine, v katerih se bo (mlad) človek znašel.
Učitelji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z učenjem ali sistemskimi treningi, se dobro zavedajo pomena doslednega in pravilnega učenja. Če se pravilno učimo in učenje potrjujemo tudi v realnem življenju, bomo naučeno in usvojeno znanje tudi tako uporabljali. Če govorimo o preživetju na cesti, je to dejansko dosledno spoštovanje predpisov in osredotočena pozornost na trenutne okoliščine. Zato nevzgojeni semafor ustvarja veliko večjo škodo in ima večplastne učinke. Tovrstne posledice so veliko bolj resne in hude kot izražena ali ponotranjena jeza vseh, ki se morajo ustavljali ob semaforju in čakati, kar ravno tako ni za zanemariti, saj slaba volja in jeza slabo vplivata na način vožnje in psihofizične sposobnosti voznika.
Upam, da bo to pisanje spodbudilo pristojne, da bodo nevzgoje-ni semafor pripravili do tega, da bo deloval tako, kot bi moral. Čas bi že bil.
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 23
25. februarja 2016
»»WAS
GASILCI
23
Manj intervencij, več druženja
Topolšica, 6. februarja - Tradicionalno na prvo februarsko soboto so v PGD Topolšica opravili letni občni zbor. Tokratni je bil 85. Dan pred njim so se na zboru sestali mladi.
Letni občni zbor društva je čas, ko se v društvu ozrejo nazaj in pogledajo naprej. »Načrti za prihodnost morajo biti vsaj malo drzni, v nasprotnem ne napredujemo, temveč stojimo na
na vajah, mladim in najmlajšim predstavili vozila in opremo ter obnovili znanje upravljanja s tehniko in strojnim parkom. Lani so nabavili novo zaščitno opremo za operativne gasilce in se posebej zahvalili Občini Šoštanj, ki jim je pri tem pomagala.
Imeli so tudi več lepih in veselih dogodkov. Po dolgem času so se namreč zvrstile tri poroke in s tradicionalnim "špricanjem"
tudi letos. Vsem se je zahvalil za pomoč ter jim zaželel čim manj intervencij in veliko druženja. Povedanemu se je pridružil podžupan Viki Drev. Gasilcem se je zahvalil za državno odlikovanje, ki ga je prejel ob dnevu gasilca.
Poveljnik občinskega poveljstva Boris Goličnik pa je med drugim poudaril, da ni težko voditi poveljstva, ker vsi tako dobro sodelujejo. Občni zbor so pozdravili
mestu ali nazadujemo,« je v svojem poročilu zapisal predsednik društva Boštjan Mikuž. Orisal je najpomembnejše aktivnosti in dogodke društva v lanskem letu.
Poveljnik Franc Hriberšek je povedal, da so imeli gasilci v lanskem letu šest intervencij. Gasilci, ki so v njih sodelovali, so opravili 203 ure. Tudi usposabljali in izobraževali so se, v mesecu požarne varnosti sodelovali
so na skupno življenjsko pot pospremili šest svojih članov.
Občnega zbora se je udeležil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih. V svojem nagovoru je znova spomnil, kako zelo pomembna je dobra opremljenost gasilcev. To se je potrdilo v kar nekaj neravnih nesrečah v zadnjih letih. Tega se zavedajo tudi na Občini, zato, kot je rekel, jim bodo pri opremljanju pomagali
tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev in pobratenega gasilskega društva. "Tako, kot nesreča ne pozna meja, jih tudi prijateljstvo ne pozna,« je v imenu predstavnikov teh društev rekel predstavnik PGD Hajdoše.
Po podelitvi priznanj, odlikovanj, napredovanj ter sprejemu članov v operativno enoto so druženje nadaljevali.
a T. L.
Želijo si še več mladih
Za člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas, ki je lani praznovalo 95-letnico delovanja, je še eno uspešno leto. Tako je ob oceni opravljenega dela v letu 2015 na nedavnem občnem zboru društva menil njegov predsednik Peter Lever.
Poleg tradicionalnih aktivnosti ga je zaznamovala celovita obnova infrastrukture v okolici gasilskega doma v okviru izgradnje kanalizacijskega omrežja v Paški vasi. Ob tej priložnosti so obnovili elektroinštalacije, uredili meteorno kanalizacijo, funkcionalne površine ob obeh gasilskih domovih, asfaltirali površine. Pri tem so člani opravili veliko prostovoljnih ur, pomagali pa so jim tudi posamezniki, nekateri tamkajšnji podjetniki in Občina Šmartno ob
Paki. Po besedah Leverja si tvornega sodelovanja v društvu, med krajani, sorodnimi in ostalimi društvi ter lokalno skupnostjo želijo tudi v prihodnje.
Poveljnik društva Marko Kumar pa je pri delu operativne enote, v kateri deluje 36 članov, poudaril skrb za izobraževanje gasilcev, saj se zavedajo, da bodo le strokovno usposobljeni kos raznovrstnim intervencijam. Tako so lani uspešno končali tečajno izobraževanje 4 člani, udeleževali so se še dopolnilnih usposabljanj po programu poveljstva. Posredovali so v štirih primerih, od tega v treh požarih. Desetine društva so pridno trenirale za društvena tekmovanja, na katerih uspeh ni izostal. Operativci so sodelovali še pri pripravi tek-
movanja v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalna-mi za memorial Rudija Ježovni-ka st. ter prireditve Noč na vasi v Paški vasi. Pozornost so namenili še opremi.
V letošnji delovni program so poleg rednih društvenih aktivnosti, nalog ob mesecu požarne varnosti zapisali redne operativne dejavnosti, vzdrževanje gasilskih domov, izvedbo prireditve Noč na vasi v Paški vasi. »Še naprej se bomo udeleževali usposabljanja in izobraževanja članov. Več energije pa bomo morali vložiti v pridobivanje mlajših članov, v njih vzbuditi veselje za delo v gasilskem društvu ter si tako zagotoviti nadaljnji obstoj,« je še menil Marko Kumar.
a tp
Iz POLICIJSKE beležke
Ne sme več blizu
Velenje, 18. februarja - V četrtek ob 18.35 je na velenjsko policijsko postajo poklical zaskrbljen oče in povedal, da partner njegove hčerke razgraja po njihovem stanovanju. Policiste je prosil za intervencijo. Odhiteli so k družini in ugotovili, da se je osumljeni sprl s tastom, vendar ni ostalo le pri hudih besedah, saj ga je tudi udaril z glavo. Potem se je sprl še s partnerko. Zaradi teže kršitve in predkaznovanosti osumljenca so mu policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja.
Avto vzel za čez noč
Velenje, 18. februarja - V četrtek zvečer so velenjski policisti obravnavali krajo avtomobila seat toledo. Lastnica ga je parkirala pred velenjskim Šolskim centrom in odšla po opravkih. Ko se je vrnila, avtomobila ni bilo več tam, kjer ga je pustila. Naslednji dan v jutranjih urah so ga policisti našli na avtobusni postaji pri Pirešici. Neznanec, ki ga policisti še išče, si ga je očitno »sposodil« le za nočno vožnjo.
Hud že sredi popoldneva
Šoštanj, 19. februarja - V petek okoli 17. ure so imeli velenjski policisti delo s starim znancem. Ta je razgrajal v šoštanjskem Bar M. Razbil je dva stola in bil žaljiv do gostov v lokalu. Tudi po prihodu policistov se ni umiril, zato so ga odpeljali s seboj, na prostost pa so ga izpustili, ko so alkoholni hlapi izhlapeli. Za svoje neprimerno obnašanje je dobil tudi zajeten plačilni nalog.
"Nastradala" le pločevina
Velenje, 20. februarja - V petek okoli 15. ure je počilo na Šaleški cesti v bližini velenjskega avtobusnega postajališča. Tudi tokrat je pločevina trpela zaradi prekratke varnostne razdalje med vozili. Sreča v nesreči je bila, da nihče od udeležencev ni bil poškodovan. Policisti so povzročiteljico nesreče oglobili.
Glasna družina
Velenje, 20. februarja - V soboto ponoči se je razživela družina v bloku na Šaleški cesti 20. Bili so glasni, zato sosedi niso mo-
gli spati. Da se v bloku nekaj dogaja, so policisti zaznali sami, pisno pa je neprimerno ravnanje družine potrdila še priča. Kršitelji nočnega miru so za svoje glasno početje dobili tudi plačilni nalog.
Zaspal ob cesti
Velenje, 20. februarja - V soboto ob dokaj zgodnji 8. uri so policisti posredovali na Foitovi cesti v bližini gostilne Sonček. Tam je namreč zaradi opitosti obnemogel moški, ki je bil tako utrujen, da je zaspal kar ob cesti. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v velenjski zdravstveni dom, kjer so ga pregledali. Ker se ni primerno vedel na javnem kraju, je od policistov dobil položnico, ki naj bi služila tudi za poduk.
Vlomil skozi kletno okno
Velenje, 22. februarja - V ponedeljek okoli 13. ure so policisti v Škalah pri Velenju opravili ogled poskusa vloma v stanovanjsko hišo. Neznanec je vanjo vlomil skozi kletno okno, ki ga je odprl s silo telesa. K sreči iz hiše ni odnesel nič, policisti pa ga bodo vseeno poskušali najti.
Lokoviški gasilci uspešni tekmovalci
Lokovica, 13. marca - Gasilci v Lokovici so zabeležili že 108. občni zbor. V polni dvorani doma krajanov so skupaj z gosti iz sosednjih, pobratenih in prijateljskih gasilskih društev ter s predstavniki GZ Šaleške doline in drugih društev ob udeležbi žu-
Šoštanj - mesto so izvedli dve vaji v TEŠ, udeležili pa so se tudi občinske vaje na objektu Reks v Ravnah pri Šoštanju.
Poleg vseh operativnih aktivnosti smo bili dejavni tudi na tekmovanjih. Posebej mladi so poželi kar nekaj zavidljivih rezulta-
žnik, ki je poudaril dobro sodelovanje s KS Lokovica, s katero so uspešno izpeljali tudi prireditev Lokovica praznuje, pa srečanje s pobratenim društvom PGD Rib-no. Sodelovali so tudi na raznih čistilnih akcijah v okviru občine, postavili mlaje, se udeležili slo-
pana Občine Šoštanj Draga Meniha najprej prisluhnili besedam o delu v preteklem letu. Po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika Borisa Lambizerja so se zvrstila poročila, ki so potrdila, da so bili zelo aktivni na različnih področjih.
Poveljnik PGD Lokovica Marko Jurič je tako podal, da je bila lani na srečo le ena intervencija, zato pa je bil velik poudarek namenjen izobraževanju in usposabljanju. Izvedli smo tudi društveni vaji. V sodelovanju s PGD
tov. Mladinci so že tretjič zapored osvojili naslov državnih prvakov v orientaciji, v gasilskem kvi-zu pa so dosegli 3. mesto. Hkrati so se uvrstili na državno gasilsko tekmovanje, ki bo letos junija v Kopru. Poleg že omenjene ekipe so se na državno tekmovanje uvrstili tudi pionirji in enota članic A. Na tekmovanjih sta uspešni tudi članska moška in ženska A ekipa, vse bolj pa se dokazuje tudi nova veteranska enota.
Poročilo predsednika je podal podpredsednik Simon Čremo-
vesnosti ob prazniku sv. Florija-na in v društvu opravili kar 903 udarniške ure za urejenost doma in okolice.
Letos si želijo čim manj intervencij, čim več takšnih ali še boljših rezultatov, veliko druženja in humanega dela ter da bi se leto čim bolj odvijalo po zastavljenih ciljih in željah. Hkrati pa se gasilci PGD Lokovica zahvaljujemo županu Občine Šoštanj, Občini Šoštanj in vodstvu TEŠ za finančne dotacije in podporo.
a Karin Lambizer
Gasilci Premogovnika Velenje imajo močne korenine
Člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje (PIGD PV) so z opravljenim delom v minulem letu lahko zadovoljni. Svoje delo in načrte za prihodnost so predstavili na 84. občnem zboru, ki se ga je udeležilo kar 85 odstotkov vseh članov. Podana je bila razrešnica staremu vodstvu, izvoljeno je bilo novo.
»Društvo šteje 39 članov, kar nam omogoča nemoteno delo tako na operativnem kot tudi na organizacijskem področju. Večina nas je operativnih članov, ki smo strokovno usposobljeni za posredovanje v izrednih razmerah« je v svojem poročilu navedel predsednik društva Simon Dobaj in se obenem vsem članom in poveljstvu zahvalil za dobro opravljeno delo. Zahvala je bila namenjena tudi upravi Premogovnika Velenje za dobro sodelovanje in posluh za delovanje društva ter donatorjem za nakup nujno potrebne intervencijske opreme.
Poveljnik PIGD PV Boris Špeh je predstavil delo društva v minulem letu, v katerem so opravili 3.125 ur. Izpolnjenih je bilo veliko nalog, ker pa želijo, da bi skupaj pokazali, kaj znajo in zmorejo, ter bili tudi v prihodnje ponos družbe, so izrazili željo za organizacijo ženske desetine. »To leto je priložnost, da se z vsemi desetinami predstavimo na sre-
čanju GERES, ki bo 25. junija v Velenju,« je povedal Špeh.
»Prav rezultati vašega več kot 80-letnega dela so tisti kazalnik, zaradi katerega smo lahko ponosni na to, da imamo v svojih vrstah tako dobro in usposobljeno ekipo, ki ji lahko zaupamo inpzna
Na občnem zboru je bila podana razrešnica staremu vodstvu, izvoljeno je bilo novo. Svoj mandat sta za 4 leta podaljšala predsednik Simon Dobaj in poveljnik Boris Špeh. Podeljena so bila priznanja Gasilske zveze Šaleške doline za 10, 20, 30 in 40
Svoj mandat sta za štiri leta podaljšala »stara« poveljnik in predsednik društva Boris Špeh in Simon Dobaj.
ter zmore posredovati takrat, ko je to potrebno,« je v svojem nagovoru dejal vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja PV mag. Bogdan Makovšek.
Dušan Reberčnik, strokovna oseba za požarno varnost v PV, je prepričan, da »brez pomoči gasilcev svojega dela ne bi mogel opravljati. Delo poteka v simbiozi in tega si želimo tudi v prihodnje.«
let dela v gasilstvu in operativi, gasilki častnik I. stopnje je postal Bogdan Kristavčnik, priznanje Gasilske zveze Šaleške doline I. stopnje je prejel Drago Javornik, državno priznanje Gasilske zveze Slovenije plamenico II. stopnje pa si je prislužil Boris Špeh (prejel ga bo ob dnevu gasilcev 4. maja).
a Metka Maric
Četrtek, 25. februarja
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 24
TV SPORED
»»WAS
25. februarja 2016
Petek, 26. februarja
Sobota, 27. februarja
Nedelja, 28. februarja
Ponedeljek, 29. februarja
Torek, 1. marca
Sreda, 2. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Turbulenca: Možganska kap ne
izbira, svet. odd.
12.20	Vrtičkarji, 7/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Prebežniki, dok. odd.
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Pod drobnogledom, tv Lendava
15.40	Penelopa, ris.
15.45	Firbcologi
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih
17.30 Ugriznimo znanost: Planet Devet,
odd. o znanosti
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Zahomc
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: M Sora
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet: Strpnost je
umetnost čakanja
00.30	Ugriznimo znanost
00.55	Profil
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
TV SLO T
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. ser.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Največ in najmanj
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.45	Vetrnica: Čas za slovo
08.50	Pokaži svoj nadarjenost!, kratki
igrani film
09.00	Konci in začetki, dok. film
09.15	Na lepše
09.55	Kino Fokus
10.35	Alpe, Donava, Jadran
11.00	Halo TV
12.20	Dobro jutro
15.35	Zvezdana: On v njej
16.15	Na poti: z Rudijem Zamanom
17.00	Halo TV
18.00	Miranda (III.), 5/6
18.30	Miranda (III.), 6/6
19.00	Penelopa, ris.
19.05	Male sive celice, kviz
20.00	Avtomobilnost
20.30	Turki, 2/3
21.20	12 let suženj, am. film
23.30	To je bila naša vojna, 3/5
00.25	Točka, glasb. odd.
01.10	Halo TV
02.15	Zabavni kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
11.55	Ugriznimo znanost: Planet Devet
12.20	Vrtičkarji, 8/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Ocean
16.35	Duhovni utrip: Epifanija
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.
21.25	Med valovi
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Krvavi prestol, japon. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ples
07.20	Čebelica Maja, ris. nan.
07.45	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Lutkovna
predstava
08.35	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.50	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 14/26
09.15	Male sive celic, kviz
09.55	Neverjetna Greta, dok. film
10.10	Infodrom
10.25	Kdo si pa ti?, 4/10
11.05	TV arhiv
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Vodni krog: Strunjana
14.55	Prihodnost Afrike
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 8. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: EMA
22.00	Fortitude, 7/12
22.55	Poročila, vreme, šport
23.30	Kava v Berlinu, nem. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
07.00	Živ žav
sledi	Emilija, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Tork, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Frančkov Fonzek, ris.
07.40	Timi gre, ris.
07.50	Kioka, ris.
08.00	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.10	Prihaja Nodi, ris.
08.20	Sara in Raček, ris.
08.30	Poldi, ris.
08.35	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.45	Muk, ris.
08.55	Zu, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Biba se giba, ris. nan.
10.10	Nabriti detektivi, 26/26
10.55	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, ponov.
15.00	Umetnik, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.20	Zakulisje Eme
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (I.), 6/8
20.50	Intervju: Nataša Tul Mandič
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Citizenfour, dok. odd.
00.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.30	Dnevnik, ponov.
01.25	Info-kanal
Ö 02.20 inro-Kanai
TVSLOr TVSLOT
niic Tnr\rn nincK aHH	06.15 Duhovni utrin
06.15	Točka, glasb. odd
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. ser.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Rdeče jabolko
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.40	Vetrnica: Orjaška želva
08.50	Indijske sanje, kratki igrani film
09.00	Infodromova misija, dok. film
09.25	Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja
10.40	Bleščica, odd. o modi
11.10	O živalih in ljudeh
11.40	Na vrtu, svet. odd.
12.25	Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja
13.40	Sledi: 200 let OŠ Brezje, dok. odd.
14.25	Posebna ponudba, svet. odd.
15.25	Migaj raje z nami
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Osiveli prijatelji, 1/6
18.30	Osiveli prijatelji, 2/6
19.00	Olivija, ris.
19.10	Tork, ris.
19.15	Firbcologi
19.45	Infodrom
20.00	Pokvarjenka, ang. film
21.30	TV arhiv
22.25	Bučke, satirično inform. parodija,
ponov.
22.45	Polnočni klub
00.00	Točka, glasb. odd.
00.45	Halo TV
01.45	Zabavni kanal
04.00	Alp. smuč, sp, VSL (M), posn.
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 08.15 08.40 08.55 10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.35 00.30 01.20 01.55
U4.UU flip, smuc., sp, ViL (IVI), pos
P°P pop
24ur. Donov.
24ur, ponov. Baba, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, avst. ser. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja Rio , sinhron. film Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Prijatelji samo za seks, am. film 24urzvečer Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 08.15 08.35 08.50
10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00
23.00 23.05 23.40 01.25 02.00
24ur, ponov. Baba, ris.
Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Beethoven postane zvezda, am. film
Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje, ponov. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan.
Klik - za popolno življenje, am.
film
Eurojackpot 24ur zvečer
Popoln učinek, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn: Puppetz, Up n'Downs
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.10	Prodajno TV okno
17.25	Napovedujemo
17.30	Strokovnjak svetuje: Trkanje in
pozdravljanje
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Vikend
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Jesen življenja, dr. Metka Klevišar in Varstvo starejših v Domu Sv. Jožefa v Celju
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ples
07.20	Čebelica Maja, ris. nan.
07.45	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Lutkovna
predstava
08.35	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.50	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 14/26
09.15	Male sive celic, kviz
09.55	Neverjetna Greta, dok. film
10.10	Infodrom
10.25	Kdo si pa ti?, 4/10
11.05	TV arhiv
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Vodni krog: Strunjana
14.55	Prihodnost Afrike
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 8. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: EMA
22.00	Fortitude, 7/12
22.55	Poročila, vreme, šport
23.30	Kava v Berlinu, nem. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
pop
06.00	24ur
07.00	Oto čira čara
07.01	Florini zmajčki, ris. 07.15	Želvica Lulu, ris. 07.40	Chuck in prijatelji, ris. 08.05	Mašine pripovedke, ris.
08.10	Harold in vijolična voščenka, ris.
08.35	Maša in medved, ris.
08.45	Trgovinica za živali, ris.
09.10	Lego prijateljice, ris.
09.35	Peter Pan, ris.
10.00	Grozni Gašper, ris.
10.25	Transformerji, ris.
10.50	Lego Star Wars, ris.
11.15	Tv prodaja
11.30	Sezona lova 3, am. film
13.00	Preprosto italijansko, ang. ser.
13.35	Tv prodaja
13.50	Tv mreža, am. film
16.25	Na žaru - Jan Plestenjak
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Njegovi tastari, am. film
22.15	Čudoviti um, am. film
00.50	Težave na zmenku, am. film
02.35	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža: ans. Stil
11.50	Strokovnjak svetuje: Trkanje in
pozdravljanje
12.20	Prodajno TV okno
12.35	Videospot dneva
12.40	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš,
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice, Ašrami v Indiji
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV: Akustika 2014
23.05	Iz oddaje Dobro jutro
00.35	Videospot dneva
00.40	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroški program 09.40 Ustvarjalne iskrice (149) Sovice
polnjene s sivko 10.00 Ptuj 2015, posnetek 1. dela festivala
11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Dotiki gora: Pokra in trek do
Bumdi 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2367. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Ans. SPEV, Po Slakovi potri 2015 21.45 Skrbimo za zdravje: Imate
bolečine v križu? 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
06.15 Duhovni utrip 06.30 Zaljubljeni v življenje 07.20 Posebna ponudba 08.05 Glasbena matineja: Državno srečanje folklornih skupin Slovenije
09.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja 10.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos
11.30 Alp. smuč., sp, komb. SVLS (Ž), posn.
12.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
Rrenos
ord. smuč., sp, smuč. skoki (M), vključ. v prenos 15.00 Alp. smuč., sp, komb. SL (Ž), posn.
16.10 Slovenija danes 17.00 Miga z nami 17.45 Avtomobilnost 18.15 Zvezdana
18.55 Pogled v prihodnost, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Generacija Zemlja, 3/3 20.50 Pohlep, 1/4
22.20 Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: EMA 00.10 Vikend paket, ponov. 01.05 Zakulisje Eme, ponov. 01.20 Točka, glasb. odd. 02.05 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
02.50 Alp. smuč., sp, komb. SVSL (Ž), posn.
03.40 Alp. smuč., sp, komb. SL (Ž), posn.
04.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.
05.05 Žabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Florini zmajčki, ris. 07.15	Želvica Lulu, ris. 07.40	Chuck in prijatelji, ris. 08.05	Mašine pripovedke, ris.
08.10	Harold in vijolična voščilnica, ris.
08.35	Maša in medved, ris.
08.45	Trgovinica za živali, ris.
09.10	Lego prijateljice, ris.
09.35	Peter Pan, ris.
10.00	Grozni Gašper, ris.
10.25	Transformerji, ris.
10.50	Grozni Gašper, ris.
11.00	Lego Star Wars, ris.
11.25	Tv prodaja
11.40	Problematičen mulc, am. film
13.15	Tv prodaja
13.30	Lepota ni dovolj, am. ser.
14.25	Izginuli potnik, am. film
16.10	Kung fu panda 2, am. film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Na žaru - Boris Kobal
22.20	Klub vražjih babnic, am. film
00.20	Frankenstein, am. film
02.40	Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Mis maš
09.40 2366. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2367. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Aktualno: Varna raba interneta 11.55 Iz arhiva VTV: Akustika 2014 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Trkanje in
pozdravljanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (148),
Zgoščenka obešanka 18.20 Nanovo: Kako do prve
zaposlitve? 19.00 Pop corn: Puppetz, Up n'Downs 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Vikend 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Vsak mora iskati sam svojo pot ... - pogovor s Cirilom Zlobcem 23.50 Videostrani, obvestila
06.10	Utrip
06.25	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 8. del
10.35	10 domačih
11.05	Vem!, kviz
11.50	NaGlas!
12.20	Vrtičkarji, 9/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Sveto in svet
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Pujsa Pepa, ris.
15.45	Čebelica Maja, ris. nan.
16.25	Točka preloma, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Kdo si pa ti?, 5/10
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Emilija, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetni raj
23.35	Oskarji - dan potem
00.05	Glasbeni večer
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik
02.40	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.40	Obzorja duha
12.15	Vrtičkarji, 10/10
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city, ponov.
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.35	Muk, ponov.
15.45	Srečo kuha Cmok, ponov.
16.25	Profil: Andrej Grafenauer
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Na poti: rodiškega mitskega
izročila, 1/3
17.55	Novice
18.00	Utrinki, izob. odd. 18.05 Muk, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Votla krona, 8/10
20.55	Ženska, 1. del, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Jože Korošec, pogov. odd.
00.55	Profil: Andrej Grafenauer
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
n£ nn nt™čl/i l/^ml
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Vilijeve težave
08.05	Zgodbe iz školjke: Papir potuje
08.40	Točka, glasb. odd.
09.25	Polmesec nad planikami, dok. film
10.15	Duhovni utrip
10.30	Halo TV
11.30	Dobro jutro
14.05	Polnočni klub: Metuljčice
15.30	Ljudje in zemlja
16.20	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Osiveli prijatelji, 3/6
18.30	Osiveli prijatelji, 4/6
19.00	Olivija, ris.
19.15	Tork, ris.
19.25	Veseli Veselko, ris.
19.30	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.35	Neverjetna Greta, dok. film
20.00	Zakon srca, 7/14
20.45	Scott in Bailey (IV.), 3/8
21.30	Scott in Bailey (IV.), 4/8
22.20	Zaobljuba v katakombah, dok. odd.
23.05	Spomini, pogov. odd.
00.00	Halo TV
01.00	Točka, glasb. odd.
01.45	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Florjan, gasilski avto, ris.
07.20	Zebra Zigbi, ris.
07.35	Mašine pripovedke, ris.
07.40	Italijanska nevesta, nan.
08.35	Tv prodaja
08.50	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Dr. Oz, am. ser.
11.05	Tv prodaja
11.20	Zdravnica malega mesta, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Moja mama kuha bolje!
13.35	Usodno vino, nan.
14.40	Plamen v očeh, nan.
15.45	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Moja mam kuha bolje
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	24ur zvečer
22.05	Na kraju zločina, nan.
23.00	Kosti, nan.
23.55	Vohun v nemilosti, nan.
00.45	24ur zvečer, ponov.
01.20	Zvoki noči

06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Vetrnica: Nogomet
08.05	Zgodbe iz školjke, Ples
08.25	Vetrnica: Oliver ribari na
zaledenelem jezeru
08.50	Točka, glasb. odd.
10.05	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.35	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Osiveli prijatelji, 5/6
18.30	Osiveli prijatelji, 6/6
19.00	Olivija, ris.
19.10	Bacek Jon, ris.
19.20	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
19.30	Studio kriškraš: Lutkovna
predstava
20.00	Skrivnost opic, dok. odd.
20.50	Možganske vragolije Katherine
Mills, 4. del
21.40	Na poljih Flandrije, 5/10
00.25	Slovenska jazz scena
01.05	Točka, glasb. odd.
01.55	Halo TV
02.55	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Florjan, gasilski avto, ris.
07.15	Veseli avtobuski, ris.
07.20	Zebra Zigbi, ris.
07.35	Mašine pripovedke, ris.
07.40	Diego in prijatelji, ris.
07.55	Italijanska nevesta, ris.
08.45	Tv prodaja
09.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.50	Tv prodaja
10.20	Dr. Oz, am. ser.
11.15	Tv prodaja
11.30	Jezero skrite ljubezni, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Moja mami kuha bolje!
14.10	Dan najlepših sanj
15.45	Plamen v očeh, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Italijanska nevesta, nan.
18.00	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, nan.
23.30	Kosti, nan.
00.25	Vohun v nemilosti, nan.
01.15	24ur, ponov.
01.50	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2367. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativa oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospotdneva
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Skrbimo za zdravje: Imate
bolečine v križu?
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno ob Savinji
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Umetni raj
12.25	Oskarji - dan potem
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Nataša Tul Mandič
14.25	Prava ideja: M Sora
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Dr. Marta Verginella
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji, ponov.
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Simfonorije, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	The Sapphites, avstr. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Amerišla pisma, češki film
00.55	Turbulenca
01.20	Profil: Dr. Marta Verginella
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Dnevnik, ponov.
03.10	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Juvi
08.10	Zgodbe iz školjke: Kdo je prijatelj
08.40	Točka, glasb. odd.
09.40	10 domačih
10.45	eRTeVe
11.00	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.40	Vikend paket
15.25	Zakulisje Eme
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Zavod za zaposlovanje, 1/6
18.25	Zavod za zaposlovanje, 2/6
18.55	Olivija, ris.
19.05	Bacek Jon, ris.
19.15	Štiri učesa sredi lesa, ris.
19.20	Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Bučke, inform. parodija
20.20	Čas za Manco Košir
21.10	V spomin Tomažu Lorenzu
21.55	Bleščica, odd. o modi
22.30	Aritmija
23.00	Aritmični koncert
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Halo TV
01.50	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00 07.00 07.15 07.20 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.45 09.00 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 13.40 13.45 14.50 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.05 01.40
24ur, ponov. Florjan, gasilski avto, ris. Veseli avtobuski, ris. Zebra Zigbi, ris. Mašine pripovedke, ris. Lalaloopsy, ris. Diego in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Trdoglavci, nan. Plamen v očeh, nan. 24urpopoldne Italijanska nevesta, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. In prišla je Polly, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno ob Savinji
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Srčki
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2368. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek
20.35	Dotiki gora: Nepal, Bumdi -
Pančase
20.55	Napovedujemo
21.00	Strokovnjak svetuje: Načrtovanje dopusta
21.30	Program Svit, Kako sodelovati? 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2 368. VTVmagazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Strokovnjak svetuje: Načrtovanje dopusta
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
11.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (UI 150)
Voščilnica za mamo
18.20	Zvezdica zaspanka, gledališka
predstava za otroke
18.45	Regionalne novice 2
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Lačni Franc, Nino
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 25
25. februarja 2016
»»WAS
PRIREDITVE
KNJIŽNI kotiček
G
kdaj • kje • kaj
BOWERS, Chris: Roger Federer
od - odrasli 796.3 Igre z žogo
Chris Bowers je spisal obsežen vpogled v življenje največjega igralca v zgodovini tenisa Rogerja Federerja. Vsi, ki z navdušenjem spremljamo tenis, tako otroci, mladostniki in odrasli, se sprašujemo, kdo je največji v tem športu. Od zmage na odprtem prvenstvu Francije in v Wimbledonu leta 2009 je teniški svet večinoma enoten. Roger Federer je največji teniški igralec vseh časov. Bowers pozna Federerja že od njegovih najstniških let. Prvič ga je intervjuval po zmagi med dečki posamezno v Wimbledonu leta 1998. Avtor knjige je v tem času tudi sam živel v Švici in tako imel možnost spoznati večino ljudi, s katerimi je Federer odraščal, zato je imel za pisanje Rogerjeve biografije edinstven položaj med pisci o mednarodnem tenisu. Ta knjiga je obenem samostojno delo in nadaljevanje treh prejšnjih knjig. (Fantastic Federer, 2005-2006, nato dopolnjena izdaja 2007 ter 2009 Roger Federer- Spi-rite of Champion). Knjiga je izredno izčrpna, popisana življenjska zgodba pa izjemno navdihujoča. Poslastica za vse športne navdušence.
CABONI, Christina: Tako diši ljubezen
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani
Roman nas popelje po rodovih Rossinije-vih žensk z zgodbo o popolnem parfumu, ki je njihovi rodbini prinesel slavo in bogastvo. Rossinijeve so bile parfumarke in so svoje življenje posvetile iskanju popolnega parfuma. Elena preživi večino svojega življenja z babico, ki si neizmerno želi, da bi njena vnukinja nadaljevala njihovo tradicijo. Ustvarjala je parfume po tradicionalnem postopku, brez novih tehnologij, ki so trenutno vladale v parfumski industriji. Tako je Elena že od malih nog razumela skrivno govorico parfumov. Njeni parfumi so nastajali z močno intuicijo. Parfume je
izdelovala le po naročilu stranke. Znala je prisluhniti in razbrati največje človeške želje in njihova najgloblja upanja. Življenje pred njo postavi težko preizkušnjo in takrat se Elena zave, da mora slediti le poti parfumov, če želi najti smisel svojega življenja.
JAVERŠEK, Zulejka: Vse leto
od - Odrasli / 641 Priprava živil
Zulejka Javeršek nas s svojo knjigo Vse leto, popelje na Koroško in nam predstavi pretežno veganske recepte s kmetije, kjer živi s svojo družino. Knjiga je razdeljena na letne čase, torej na štiri večja poglavja. V njih lahko najdete nekaj za zajtrk, nekaj prigrizkov, glavne obroke in seveda sladice pa tudi različne napitke. Recepti se močno navezujejo na sezonske sestavine, pridelane doma. Tisto, kar najdete na domačem vrtu ali na bližnji tržnici. Tudi vse pomožne sestavine, začimbe in dišavnice so take, da jih lahko kupite v vsaki trgovini. Večina receptov je dovolj enostavnih, da jih lahko pripravite tudi takrat, ko nimate veliko časa. Avtorica pa ni pozabila tudi na praznične dni, saj je v knjigi zapisanih tudi
nekaj bolj prazničnih receptov. Recepti so obogateni s fotografijo, tako da nas jed še dodatno prevzame. Knjiga je v osnovi blo-gerska, saj je zelo osebna in polna zgodb. Zulejka Javeršek je znana blogerka. Pod imenom Lakotnikov brlog (danes Uglašena kuhinja) je začela pisati blog, da bi ljudem olajšala kuhanje, kajti nekaj let nazaj še ni bilo toliko slovenskih kulinaričnih blogov in še toliko manj o prehrani na osnovi rastlin.
MLAKAR, Ida: O kravi, ki je lajala v luno
ml - Mladina / C - Sz Slikanice zaboji
Pred nami je nova slikanica naše znane pravljičarke in knjižničarke Ide Mlakar. Sam naslov slikanice je zelo neobičajen. Ampak v pravljici je vse mogoče. Krava Mrvica je bila v svoji mladosti zelo močna, koristna in ubogljiva žival. In takrat je bilo na kmetiji vse v redu. Nihče, se ni ukvarjal z njo. Leta
na kmetiji so tekla in sčasoma se je krava Mrvica postarala in težave so se začele kopičiti. Ni bila več močna, ne koristna in niti mleka ni več dajala. Namesto mukanja je začela celo lajati in tuliti v luno. Na kmetiji so se začeli spraševati, ali je še sploh primerno imeti takšno kravo. Ker niso mogli sami ugotoviti, kaj bi bilo z njo narobe, so na kmetijo poklicali veterinarja. Veterinar po pregledu ni ugotovil nič resnega. Toda kmet je vztrajal, da jo naslednji dan pripelje v ordinacijo na ponovni pregled. Mrvica je še isto noč sedla na kolo in na skrivaj pobegnila proti morju, novemu življenju naproti. Preprosta živalska zgodba nam na nevsiljiv način predstavi pomembno, a vendarle bolj redko ubesedeno temo, starost in starostniki. Besedilo skozi dinamično zgodbo pokaže, da utegnejo starostniki v očeh nekaterih izgledati včasih malo čez les, v resnici pa je njihovo življenje lahko zelo kreativno, aktivno in polno.
ROBOTHAM, Michael: Utopljeni spomini
od - Odrasli / 821-321.4 Kriminalni romani
Utopljeni spomini (The Drowning Man, 2005) je drugi, v slovenščino prevedeni roman avstralskega pisatelja Michaela Robothama. Tako kot v knjižnem prvencu Osumljenec (The Suspect, 2004) tudi v delu Utopljeni spomini spremljamo kliničnega psihologa Josepha O Loughlina in policijskega inšpektorja Vincenta Rui-za. Inšpektorja Ruiza potegnejo ustreljenega iz Temze, nedaleč stran pa najdejo čoln, poln krvavih sledi. Poleg poškodbe noge utrpi tudi izgubo spomina. Inšpektorja nekateri celo osumijo, da hlini izgubo spomina ter prekriva resnico, zato se obrne na svojega dobrega prijatelja Joa, ki je psiholog. V žepu svoje suknje najde fotografijo deklice in postopoma začne ugotavljati, da je to deklica Mickey, ki je skrivnostno izginila pred tremi leti. Dekličin morilec je sicer že nekaj časa v zaporu, kamor ga je poslal inšpektor Ruiz sam. Toda sledi ga sedaj pripeljejo do neusmiljenega zločinca, ki trdi, da ima nekaj njegovega. V pomoč pri iskanju deklice mu je tudi Alisha Barba (Ali), agentka, ki je bila v tem času na svojem oddelku suspendirana, in preiskava tako dobiva še bolj zapletene razsežnosti.
a AK
VELENJE
Četrtek, 25. februar
8.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda (do 9.30) 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimski tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Vila Rožle
Gledališče za poredne mulce (G ZPM), gledališka delavnica za otroke od 10. let dalje 9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno počitniško dopoldne pri Nataši
9.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Počitniške aktivnosti za otroke 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila Rožle
Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, počitniški tečaj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila Rožle
V Vili Rožle ni nikoli dolgčas, počitniške ustvarjalnice in igranje družabnih iger 10.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3
Streljanje z zračno puško (do 12.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14h) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Šola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje Ane Seher Potovanje po Združenih arabskih emiratih 20.00 Klub eMCe plac 90'z HipHop
Petek, 26. februar
8.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda (do 9.30)
HOTEL TRANSILVANIJA 2
Hotel Transylvania 2 (ZDA) Družinska animirana komedija, sinhroni-zirana v slovenščino, 89 minut Režija: Genndy Tartakovsky Glasovi: Daniel Bavec, Zala Burič Ribič, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kun-tner, Denis Vučak, Jan Bučar idr. Četrtek, 25. 2., ob 17.00 - 3D, počitniški kino
ALI JE STEVARD V LETALU?
Larry Gaye: Renegade Male Flight Attendant (ZDA) Komedija, 99 minut Režija: Sam Friedlander Igrajo: Mark Feuerstein, Jessica Lowndes, Stanley Tucci, Christopher Fitzgerald, idr. Četrtek, 25. 2., ob 19.00 - počitniški kino
9.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimski tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Vila Rožle
Gledališče za poredne mulce (G ZPM), gledališka delavnica za otroke od 10. let dalje 9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno počitniško dopoldne pri Nataši
9.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Počitniške aktivnosti za otroke 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila Rožle
Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, počitniški tečaj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila Rožle
V Vili Rožle ni nikoli dolgčas, počitniške ustvarjalnice in igranje družabnih iger 10.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3
Streljanje z zračno puško (do 12.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14h) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Šola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 19.19 Knjižnica Velenje
Humanistični večer z zgodovinarko Majo Lukanc 22.00 Klub eMCe plac
Birthday and a half - elektronika
Sobota, 27. februar
5.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Komna 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma ZRk Velenje : ŽURD Koper 21.00 Klub eMCe plac
Koncert Kholn and Snogg album release
Nedelja, 28. februar
Petek, 26. 2., ob 19.45 Sobota, 27. 2., ob 20.30
ROBINSON CRUSOE (Belgija, Francija)
Animirana družinska komedija, sinhroni-zirana v slovenščino, 90 minut Režija: Vincent Kesteloot, Ben Stassen Glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Darja Švajger, Mirko Medved - sinhroniziran, 3D Petek, 26. 2., ob 18.00 - 3D Nedelja, 28. 2., ob 16.00 - otroška matineja
ZOOLANDER 2 (ZDA)
Komedija, 100 minut Režija: Ben Stiller
Igrajo: Ben Stiller, Penelope Cruz, Will Ferrell, Owen Wilson, Macaulay Culkin,
13.00 KAC, Efenkova 61 b
Vegetarijansko kosilo za vsakogar
Ponedeljek, 29. februar 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ustvarjalnice sveta: Češka, dežela Švejka
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Petre Zist Refleksoterapija 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: dokumentarni film Dom, velenjska premiera
Torek, 1. marec
9.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Balcan Dance Project Vol. 1, mednarodni plesni diptih 9.30 Galerija Velenje
Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Marka Jakšeta 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle
Voščilnica za praznik, ustvarjalnica za otroke in starše z Niko Juvan 17.00 Vila Bianca
Odprtje likovne razstave Skupina 83 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev knjige dr. Antje Oswald Priročnik MMS - zdravje v lastni odgovornosti 19.00 Gasilski dom Šalek
Planinsko društvo Velenje se predstavlja - Vladimira Lepko: Pohodništvo po nacionalnih parkih ZDA in Kanade 19.00 Visoka šola za varstvo okolja
Harfonija: harfa v delih slovenskih skladateljev, koncert Tine Zerdin
Sreda, 2. marec
7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Libeliče - Strojna - Šentanel 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev spomladanskih
Lutke v Citycentru
Citycenter Celje - V nedeljo, 28. februarja, so ob 13. uri otroci vabljeni na lutkovno predstavo Zimske radosti v izvedbi Gledališča Makarenko. Predstava bo na osrednjem prostoru Citycentra.
Benedict Cumberbatch Petek, 26. 2., ob 21.35 Nedelja, 28. 2., ob 18.00
FRANKOFONIJA
Kriminalka, drama, misterij, 120 minut (ZDA)
Družinski pustolovski film, 87 minut Režija: Aleksander Sokurov Igrajo: Louis-Do de Lencquesaing, Benjamin Utzerath, Vincent Nemeth, Johanna Korthals Altes, idr.
Petek, 26. 2., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 27. 2., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 28. 2., ob 19.00 - mala dvor.
V ŽARIŠČU
Spotlight (ZDA)
Zgodovinska biografska drama, 128 minut
Režija: Tom McCarthy
25
I_
jezikovnih tečajev 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Poslušaš srce ali glasbo, mladinska gledališka predstava (Abonma Mladost in izven) 18.00 Vila Bianca
Predstavitev pesniške zbirke Danija Bedrača Bele pesmi
ŠOŠTANJ
Četrtek, 25. februar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Hans de Beer: Leonardov veliki sen 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom Ponedeljek, 29. februar 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir 18.00 REKS Ravne
Otroška predstava
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 25. februar
10.00 Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice (za otroke od 5. do 10. leta)
Petek, 26. februar
10.00 Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice (za otroke od 5. do 10. leta) Delavnica izdelave nakita (od 10. leta naprej)
Sobota, 27. marec
20.00 Marof
Filmski večer - Nanga Parbat
Torek, 1. marec
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Pogovorni večer z Ljerko Belak in Bogomirjem Verasom; KD ŠoP
Lunine mene h
2. marca, ob 0:11, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 25. 2., Biotržnica
•	Petek, 26. 2., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	25. 2. do 27. 2., Bike Weekend -šola kolesarstva in testiranje koles
•	27. 2., Dirty jump show
•	Nedelja, 28.2., 11.00 Pravljične urice Nedeljska džungelska dogodivščina
•	Nedelja, 28.2.,13.00, Lutkovna predstava Zimske radosti
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra
Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slat-tery, Stanley Tucci idr. Sobota, 27. 2., ob 18.00 Nedelja, 28. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 29. 2., ob 17.30
DOM
(Slovenija) Dokumentarni film, 82 minut Režija: Metod Pevec
Nastopajo: Kaja Skol, Lana Murzina, Antonija Jambrošič, Sabina Bohar, Špela Pintar, Ruth Bračevac, Damjan Habe, Katja Bilban, Majda Zorin, Renata Štoviček, Hasib Muha-removič, Ifeta Muharemovič, Rasim Maka-lič, Fadil Mehič, Faik Musič, Ferid Hamzič, Ekrem Fazlič, Izet Velagič, Hasib Umič, Enes Malkič, Alenka Gril, Desa Muck idr. Ponedeljek, 29. 2., ob 20.00 - velenjska premiera z gostom Predfilm: Pola-Pola (9 minut)
radio VGLEKJG
88.9 Mhz 187,8 Mhz
Kreativna jazz klinika Velenje
Velenje, 22. februarja - Mestna občina Velenje, Glasbena šola Frana Korana Koželjskega Velenje in podjetje Činela bodo v času od 24. do 28. februarja v sodelovanju z Velenjčanom Juretom Puklom v velenjski glasbeni šoli in Max klubu organizirali Kreativno jazz kliniko Velenje. Jure Pukl, saksofonist in skladatelj, bo v Velenje pripeljal zvezdniško zasedbo profesorjev. Svoje znanje bodo sodelujočim predajali Gregory Hutchinson, Melissa Aldana, Kaja Draksler, Raynald Colom, Femi Temowo, Robert Jukič in tudi sam Jure Pukl. Po predavanjih in vajah bodo zvečer v Max klubu potekali "jam ses-sioni" - večeri improviziranega igranja, vodil pa jih bo tudi Velenj-čan, odlični kontrabasist Miha Koren.
V soboto, 27. februarja, se bo ob 20.30 v Max klubu začel zaključni koncert profesorjev jazz klinike, v nedeljo, 28. februarja, pa bo ob 19. uri v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega zaključni koncert učencev.
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
"^AS
25. februarja 2016
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Mi-ladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold
mali OGLASI
Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 28. 2., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 MLADEGA ovna za pleme prodam. Gsm: 031 542 798
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 041 776 361 PRAŠIČA, krmljenega z drobljencem,
travo in krompirjem, prodam. Gsm: 031 523 748
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502
PRIDELKI
ZLUŠČENE orehe prodam. Gsm: 031 542 798
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ZD VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
DEŽURSTVA
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27. in 28. 2. - Ana Božič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o, KoroSka 48, Vele ;
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo v Kavčah blizu Velenja, K+P+M, 269,9 m2, zgrajeno 1988, na sončni legi, 1912 m2 zemljišča. ER D(60-105) kWh/m2a. Cena 170.000 evr.
Samostojno hišo v Slovenj Gradcu, v idiličnem naselju blizu mesta, K+P+M, 210 m2, zgrajeno 2001, 703 m 2 zemljišča z dvema ločenima stanovanjskima enotama. ER: D (60-105) kWh/m2a. cena 250.000 evr.
več na
1 v	m	m m m m
www.habit.si
lite narocni
Za naročnike do 8 številk zasloni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
Spe energetika Spe vodovod in kanalizacija Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo
in industrijo
080 80 34
brezplačna številka
mali OGLASI

avtotehnikč celje
clty7center
Vse najboljše
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Or
press@nascas.si	
Nagrajenci križanke Frizerstvo MACHO, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. februarja 2016, so:
•	Nejc Šeruga, Konovska 50, 3320 Velenje;
•	Vojko Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje;
•	Vid Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MACHO
ČETRTEK, 25. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 26. februarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 27. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 28. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 29. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 1. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 2. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 15. do 21. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 15. do 21. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
v
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 27
25. februarja 2016
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
27
Agici Polh v spomin
Že najmanj dvajset let je preteklo, odkar so se naše poti srečale in združile v naravi, kamor vsi ljubitelji pohodništva in planin najraje zahajamo. Ti si imela veliko srečo, da sta v njej našla zatočišče in mir skupaj z možem Mihom. Raziskovala sta njene poti in skrivnosti narave, ki jih je v prelepi Sloveniji na pretek. Kdor ljubi naravok, je odprt tudi za sočloveka in v tovrstnem druženju človek hitro najde sorodno dušo. Te »duše« so hitro našle stičišče v Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje, ki je v tistih časih v svojem okolju že tlakovala trdno pot.
Krožek Planinarjenje se je leta 1998 izluščil iz krožka Poho-dništvo in njegov prvi mentor je bil Tvoj mož. Bila si mu predana animatorka ali po svoje kar tajnica. Marsikakšno nepozabno potovanje in dopustovanje je minilo prav med to druščino, ki je bila že kar družinsko obarvana.
A žal je to zagnanost maja l. 2005 pretrgala nenadna vest, da se je Tvoj Miha poslovil. K sreči si ravno med nami, planinci, našla spet smisel življenja in se nam pridružila. Z veseljem smo Te sprejeli medse.
Nič manj presenečeni smo onemeli te dni, ko je med nas
treščila vest, da si odšla tudi Ti. Kljub težki bolezni, ki se je prikradla v Tvoje telo, nismo pričakovali, da bo slovo prišlo tako nenadoma. Svež je še spomin na naš skupni zaključni izlet preteklega šolskega leta, ko smo se v začetku lanskega julija podali na zate zagotovo oboževani Vršič in Slemenovo špico. Iz Tamarja smo nekoč nanjo priplezali še pod vodstvom Tvojega moža. Narava je kljub slabši vremenski napovedi poskrbela za dostojno slovo, saj so meglice skrivnostno odstirale in zastirale očake Julijcev, ki so bili odeti v prelepo cvetje, ki je krasilo obrobje naše poti. Se spomniš, draga Agica, kako smo na vrhu Slemenove špice zapeli našo Avsenikovo himno »Čez zelene trate«, saj se je tiste dni ravno poslovil naš Slavko, njen avtor?! Iz grl so se spontano oglasile še druge njegove pesmi, ki so krasile obdobja naše mladosti. Po spustu do bližnjih
Profeslonalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših na|draž|lh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
OSMRTNICA
Zapustila nas je in odšla k svojemu MIRANU najdražja NANA
MARIJA ŠUSTER
10. 5. 1929 - 22. 2. 2016
Leopold, Dušica z Andrejem, Anjo, Niko, Timom, Dejanom in Darinka s Tomažem
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, ati in dedi
ANTON FINKŠT
5. 4. 1939 - 13. 2. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sestrama Mariji in Anici, svakinji Angeli, sorodnikom in prijateljem iz Savinjske in Vranskega.
Prav posebna zahvala Gasilskemu društvu Šoštanj - mesto, častni straži in govorniku. Hvala govornikoma g. Dragu Kolarju in g. Jožetu Zimšku. Lepo se zahvaljujemo Medobčinskemu društvu invalidov
Velenje, športnikom KS Šmartno, ZB pododbor KS Šmartno, Rdečemu križu KS Šmartno, strelski družini Mrož, Desus Velenje, upokojencem balinarjem, kolegom mesarjem, združenju Veteranov za Slovenijo, stanovalcem in sosedom Šmarške in Graškogorske ulice Velenje, upokojencem KS Šmartno, osnovni šoli Livada, Bosch Siemens ter dijakom 2. c Gimnazije Velenje, praporščakom, pevcem in izvajalcu Tišine. Lepa hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje za topel odnos ob tragičnem dogodku. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili z nami.
Žalujoči vsi njegovi
Odšel je v skrivnostni svet blage tišine, zapustil nam žalost in lepe spomine.
Jože Zimšek
Po hribih
jezerc Slemenove špice, ko smo naredili polkrog za spominsko sliko, se je za hip izza podečih se megel, ki so odhajale v nebo po deževni noči, odstrl vrh Jalovca, ki ga je obsijalo sonce. Takrat smo mislili, da smo ga mi ganili z našim petjem, sedaj pa vemo, da je bil to pozdrav simbola slovenskega planinstva v slovo Tebi, saj je to bila Tvoja zadnja pot v gore. Ob vračanju so se iz megle razprli mogočni okoliški vrhovi, med njimi Razor in Prisojnik z Ajdovsko deklico, ki je takrat bila videti še posebej žalostna ...
Hvala, draga Agica, da smo smeli prijateljevati s Tabo, saj sta z možem velik del življenja prebila z nami in nam bogatila vsakdan. Na naša druženja bo ostal lep spomin!
a Tvoji pohodniki in planinci UNI 3 Velenje

GOZDARSKE KLEŠČE CEPlLNtKl DRV KROŽNE ŽAGE1 DRV
T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Benedejčič Anton, roj. 1931, Celje, Ulica Frankolovskih žrtev 30; Lukman Terezi-
ja, roj. 1929, Tabor, Črni vrh 15; Laznik Jožef, roj. 1929, Žalec, Pongrac 117 a; Pečnik Ljudmila, roj. 1929, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 73; Hleb Terezija, roj. 1926, Šoštanj, Ravne 28a; Krobat Janko, roj. 1958, Štore, Kompole 52; Tomic' Joso, roj. 1962, Nazarje, Zadrečkacesta 11.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat in dedi
MIRAN JUG
iz Rečice ob Paki 55/a, Šmartno ob Paki 25. 9. 1956 - 13. 2. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nas bodrili. Hvala za izrečene besede
sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi govornici Zdenki Kolenc, gospodu dekanu Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste našega dragega pospremili na prerani zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
Za zmeraj si zaspala v neskončni čas in hkrati boš ostala tu, del nas.
Za vso dobroto, ki si nam jo dala, mama, babica najlepša ti hvala.
ZAHVALA
Z bolečino sporočamo, da je odšla od nas draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA GOSTEČNIK
roj. ROVŠNIK
iz Šoštanja 29. 7. 1920 - 18. 2. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu duhovniku, govorniku g. Volku, pevcem in Pogrebni službi Usar. Zahvaljujemo se tudi dr. Urbancu in medicinski sestri Stanki, patronažni službi in gospe Lidiji.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 28
Mladi parlamentarci o pasteh mladostništva
Prejšnji teden so sejno dvorano Mestne občine Velenje zasedli mladi parlamentarci - Na 26. medobčinskem otroškem parlamentu so razpravljali o pasteh mladostništva - Veliko razmišljali o sebi in svetu
Tina Felicijan
Anketa med učenci, ki jo je izvedla Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, je pokazala, da otroci pasti mladostni-štva vidijo predvsem v zasvojenosti, družbi, družbenih omrežjih in elektronskih napravah, past pa so lahko tudi sami sebi.
>
Šolarji iz vse Slovenije se bodo v državnem zboru zbrali 11. aprila, ko bo potekal državni otroški parlament.
O tem so torej razpravljali in izkazali veliko zavedanja in znanja o temi ter razumevanja tako pozitivnih kot negativnih plati sodobnega načina življenja.
Poleg težav vidijo rešitve
O razpravi o družbenih omrežjih in elektronskih napravah je poročala Nina Pohorec z osnov-
ne šole Gustava Šiliha, ki se bo udeležila tudi regijskega otroškega parlamenta. »Ugotovili smo, da je pri socialnih omrežjih največji problem zasvojenost. Rešitev je, da poskušamo pridobiti zaupanje staršev, da nas spustijo ven in se lahko s prijatelji družimo, pogovarjamo in zabavamo v živo.« Tako se jim ne bo treba sporazumevati prek družbenih omrežij in biti v virtualni družbi. Bili so tudi kritični do tistih staršev, ki se s svojimi otroki ne ukvarjajo, ampak jih raje zamo-tijo s telefonom ali tablico. »Jaz grem raje na trening atletike,« je odločen Filip Dominkovic. Zavedajo se namreč, da jim ne grozi le zasvojenost, ampak tudi razne zlorabe, ki prežijo na spletu. Poleg nevarnosti pa poznajo tudi rešitve. Vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč (TOM telefon, portal tosemjaz.si), da je zaupanje v družini izjemnega pomena, pravi naslov so tudi pedagogi in strokovni delavci v šoli.
O zasvojenosti pa so razpravljali v skupini, ki je za predstavnika na regijskem otroškem parlamentu izvolila Nikolo Daničica
z osnove šole Livada. »Zasvojenost smo opredelili na zasvojenost s hrano, samopodobo in socialnimi omrežji.« Mnenj o tem je bilo veliko, sklenili pa so, da je odvisnost najlažje premagati tako, da se zaupamo prijateljem in staršem. »Ne sme te biti strah spregovoriti, saj vsi vemo, da ko nekaj poveš, občutiš olajšanje,« je spodbudil vrstnike.
Odrasli so pozorno prisluhnili
Na razpravi so odrasli dobili ideje, kako otrokom premagovati pasti mladostništva, tudi zasvojenosti z uporabo elektronskih
>
»Ko parlamentarne razprave gledaš po televiziji, se ti zdi, da samo nekaj govorijo. Ko pa sam govoriš, kar dejansko misliš, pa je fenomenalen občutek.« Nikola Daničic
Skoraj 70 osnovnošolcev je prejšnji četrtek staknilo glave na medobčinskem otroškem parlamentu, ko so jih mentorji vodili v razpravi o pasteh mladostništva in jim pomagali razviti pobude in rešitve.
naprav in interneta. Ravnateljica osnovne šole Gustava Šiliha Liljana Lihteneker je obljubila, da bo razmislila, kako lahko na šoli pomagajo pri premagovanju pasti mladostništva. V mislih ima podporno skupino za pomoč pri dvigovanju samozavesti. Da je otroku pomembno dati besedo in mu tudi prisluhniti, je opozorila sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Kristina Kovač. Treba pa je tudi reagirati, sploh na zasvojenost z uporabo računalniških naprav in interneta. »Dejstvo je, da vsa ta tehnologija obstaja. Zato je pomembno, da se o njej izobražujemo, da obravnavamo tako prednosti kot slabosti. Otroci so predlagali, da bi v težavah imeli SOS knjižico z nasveti. To se mi zdi dober
predlog in mislim, da ga bomo uresničili. Zanimiva je tudi pobuda za skupine za samopomoč.«
Otroci so ponovno pokazali, da veliko razmišljajo o sebi
Šaleške doline bodo Nina Pohorec, Filip Dominkovic, Nikola Daničic, Žiga Kuntej, Nina Srekar, Gaj Muršec, Ilaz Kurtaj in Neža Apšner. Ponovne razprave in iz-
>
»Zavedati se moramo, da se otrok skorajda rodi z računalniškimi napravami. Pomembno je, da ga naučimo pravilno uporabljati te naprave, ker se trdno zavedamo, da brez njih ne bo mogel preživeti - z njimi namreč lahko dobi prave informacije s pravih naslovov in strokovne nasvete.« Kristina Kovač
in svetu, imajo veliko koristnih informacij. Regijski parlament Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Šaleške doline bo potekal 2. marca v vili Rožle. Glas
menjave mnenj se že veselijo, saj se jim zdi izredno pomembno, da imajo tudi otroci svoj glas, ki doseže odrasle.

Omreženi za večjo varnost
Mobilna aplikacija iHELP nas v stiski poveže z reševalci, prvimi posredovalci, laiki in bližnjimi - Mestna občina Velenje jo vsem občanom omogoča brezplačno
Tina Felicijan
Po tem, ko je Andraž Ogorevc 42 minut oživljal brata dvojčka, ki je zaradi napačnih zdravil po operaciji slepiča doživel srčni zastoj, se je odločil, da naredi nekaj, da bo pomoč do ljudi prišla prej. Namreč v centru nujne medicinske pomoči niso imeli na razpolago nobenega interventnega vozila, v bližini pa tudi ni bilo nikogar, ki bi ga lahko poklical na pomoč.
Osnoval je projekt Srcu prijazna občina in razvil mobilno aplikacijo iHELP, v katero se najprej registriramo in jo nastavimo - vnesemo svoje zdravstvene podatke, določimo lokacije, na katerih največkrat smo, in dodamo svoje nujne kontakte. Kadar potrebujemo nujno medicinsko pomoč ali jo nudimo komu drugemu, v treh korakih sprožimo klic na pomoč, ki doseže naše nujne kontakte, vse uporabnike aplikacije v naši bližini, seveda pa tudi reševalno službo: iz menija izberemo, za kakšno zdravstveno stanje gre (zastoj srca, zadušitev, krvavitev, amputacija), izberemo predhodno nastavljeno lokacijo ali jo vpišemo ter sprožimo klic. Tako lahko zelo skrajšamo čas prihoda na pomoč, do takrat pa sami oživljamo. Aplikacija nas lahko vodi do najbližjega defibrilatorja -najde njegovo lokacijo na zemljevidu in nas preko GPS usmerja. Tudi do naj-
bližjega zdravstvenega doma, bolnišnice ali lekarne. Vodi nas skozi temeljne postopke oživljanja, nudi pa tudi splošne vsebine prve pomoči.
Srcu prijazni
Med 25 slovenskimi občinami je tudi velenjska srcu prijazna, projekt pa izvaja od lanskega februarja. Konec leta je bilo v varnostni mreži iHELP več kot 450 uporabnikov z območja občine.
Zdaj nameravajo v mrežo vključiti tudi vse reševalce, gasilce in prostovoljce. Zato bodo projekt predstavili zdravstvenemu domu in službi za nujno medicinsko pomoč, da bodo lahko iHELP alarmni sistem integrirali v obstoječi sistem klica na pomoč, v nujno medicinsko pomoč vnesli prve posredovalce, predstavili dostop do baze defibrilatorjev. Gasilci in njihovi družinski člani pa bodo dobili razširjen varnostni paket aplikacije, popust pri nakupu defibrilatorjev (ki sicer stanejo okrog 1500 evrov), znanje o temeljnih postopkih oživljanja pa bodo obnavljali na seminarjih. Projekt bodo predstavili tudi na osnovnih šolah in na Šolskem centru.
Poleg tega nameravajo dopolniti spletno bazo defibrilatorjev v Velenju in mesta, kjer so, označiti s prepoznavnimi nalepkami. Imenovali bodo še več koordinatorjev - trenutno je ambasador projekta Drago Kolar - in povabili tudi lokalna podjetja, da postanejo srcu prijazna.
Tako želi občina povečati varnost občanov in jih spodbuditi k solidarnosti.
Kako do aplikacije?
Vsak občan si lahko brezplačno namesti aplikacijo z varnostnim paketom 300. Ta omogoča pet nujnih kontaktov, sproži klic v sili na številko 112 in alarme pri uporabnikih, oddaljenih 500 metrov od naše lokacije, ter SMS alarme znotraj meja Slovenije. Na svojem pametnem telefonu (imeti mora opera-
cijski sistem android) prenos podatkov (dostop do interneta), GPS in Googlo-vo lokacijsko storitev. Poiščite trgovino z aplikacijami in poiščite aplikacijo iHELP. Ko jo namestite, jo odprite in pod nastavitvami aktivirajte račun. Aplikacija vas bo vodila skozi aktiva-cijo, po pomoč pa lahko pridete tudi k Andreju Ruprehtu na občino, ki je skrbnik projekta, ali ga pokličete na 041 793 645.
Kako do znanja?
S projektom Srcu prijazna občina, za katerega je MOV namenila okrog 5.000 evrov, je občankam in občanom omogočila tudi izobraževanje o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Predstavitve aplikacije z izobraževanji bodo še 13 aprila, 8. junija in 5 oktobra. Poleg tega bodo iHELP, temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja predstavljali tudi na drugih prireditvah in v sodelovanju s Luristično--informacijskim centrom, izobraževanja pa bodo še naprej izvajala prostovoljna gasilska društva, koronarno društvo, Rdeči križ in drugi. Vsi polagajo na srce, da ga lahko, ko se enkrat ustavi, obudimo le, če pravilno in dovolj hitro ukrepamo. In kot pri drugih rečeh je tudi pri reševanju življenja tako, da vaja dela mojstra. Zato je vsako priložnost za obnavljanje znanja o masaži srca in namestitvi defibrilatorja še kako vredno izkoristiti,
Andraž Ogorevc želi podreti Guinessov rekord in v enem dnevu izobraziti 10 tisoč ljudi o temeljnih postopkih oživljanja.