H ^^^^^ P Jh hI Hi HI^Bl « SHiBI iW H8 Bi jIm HB GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTf LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto _ Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu, številka 606-11/3-24 Stev. 24 (586) Leto XII. NOVO MESTO, 15. JUNIJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje "Delo-" v Ljubljani , « ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU Le z načrtnim izobraževanjem bomo dobili prepotrebne kadre Na seji OLO v Novem meki je bila 8. junija, so od-Srniki 'obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v večur-ni razpravi po poročilih svetov in komisij načeli vrsto vprašanj o šolstvu in izobraževanju kadrov. Poročilo, ki ga je prebral predsednik okrajnega sveta za prosveto Janez Lavrič, zelo pregledno navaja načelna stališča OLO pri reševanju perečega šolskega problema v novomeškem okraju, pri čemer so všteti tudi vsi problemi, ki ovirajo razvoj izobraževalne mreže v posameznih občinah. Poudarili so, da je treba ta in druga vprašanja v zvezi z novim Šolskim zakonom razpravljati v najširšem krogu, ker bomo le tako našli pravilno in najboljše izhodišče. Odborniki in gostje — tovariš Vrstovšek iz sekretariata za občo upravo L RS v Ljubljani, član CK ZKS Jože Bortšnar, sekretar OK ZKS v Novem mestu Franc Pirkovič, predsednik okrajnega odbora SZDL v Novem mestu Viktor Zupančič1 In številni prosvetni delavci — so sledili živahni razpravi, potem pa so bili potrjeni razni odloki in osvojeni predlogi ter soglasja k sklepom nekaterih ustanov novomeškega okraja. Poročilo tajnika OLO Milana Baškoviča je zelo konkret- no govorilo o organizaciji in delu organov OLO in ugotovilo, da je slabo razvita inšpekcijska služba ter naj bi v prihodnje imeli več inšpektorjev. Odborniki so potem potrdili odlok o notranji organizaciji upravnih organov OLO, odlok, ki sistemizira delovna mesta upravnih organov ter odlok z nekaterimi spremembami v delovnem času na OLO. V naslednji točki dnevnega reda je podpredsednik OLO Silvo Gorenc v kratkem poročilu seznanil odbornike z vsebino nekaterih novih gospodarskih ukrepov ZIS in Zvezne ljudske skupščine, da bi predvsem potrošnjo v prihodnje bolje planirali. Ta novost zadeva proračunske ustanove, še posebno pa gospodarske organizacije. Kot je v razpravi poudaril tovariš Jože Borštnar, so ti ukrepi sprejemljivi, saj bomo odslej gledali na gospodarski razvoj s precej širšega stališča, naloga ljudskih odborov pa bo, da te ukrepe proučijo. Nova zakonodaja na področju zdravstvenega varstva določa tudi novo organizacijo za zdravstveno službo. V ta' namen so odborniki okrajnega ljudskega odbora potrdili sklep, da se Okrajni higienski zavod preimenuje v Zavod za zdravstveno varstvo in ustanovi okrajni center s sedežem v Novem mestu. Ko so nadalje potrdili več sklepov nekaterih ustanov in organizacij, k: določajo razne spremembe v osebnih dohodkih uslužbencev teh ustanov in organizacij, so na seji še sprejeli odlok, s katerim je podaljšana veljavnost prejšnjega odloka o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča. Odlok so podaljšali zato, ker so bile razlastitve v prejšnjih letih delno končane in večkrat pomanjkljive. Upravni odbor sklada za negospodarske investicije je seji predložil načrt, ki predvideva razdelitev sredstev negospodarskih investicij: za gradnjo stanovanj (15 milijo- Toplo čestitamo! Popravljeni, dragi pionirji! Danes zjutraj ob četrt na osem bodo v Novo aicsto prispeli predstavniki pionirjev iz vse Slovenije, ki so se včeraj zbrali ? Ljubljani in bodo sodelovali v pohodu na Rog. Na Glavnem trgu, kjer bo krajši kulturni program, bodo goste pozdravili učenci novomeških osnovnih šol, nato pa bo govoril predsednik okrajnega odbora SZDL v Novem mestu Viktor Zupančič. Po govoru se bo kolona z avtobusi in tovornjaki odpeljala proti Dolenjskim Toplicam, kjer bo kratek odmor, In na Rog. Na Baai 20 bo ob 11. uri dopoldne zbor Pionirskega odreda 20-Ietnice revolucije (kakor se bo kolona imenovala). Po programu na Bazi 20 bodo pionirji odšli na Podstenicc, kjer bo ob 15. uri partizanski miting. V Novem mestu se bo udeležencem partizanskega pohoda na Rog pridružil še novomeški odred Vinka Paderšiča, katerega komandant bo polkovnik JLA Vid Jerič. Odred, v katerem bo okrog 150 ljudi, bodo sestavljale čete novomeških gimnazijcev (25 članov), učiteljiščnikov (25 ljudi), po eno četo bosta dali vajenska in ekonomska srednja šola, iz obeh osnovnih šol bo odšlo 50 pionirjev, tri čete pa bodo osnovali pripadniki JLA. VREME OD 15. DO 26 JUNIJA l°fi1: Nestalno vreme s pogoj.iaii padavinami bo trajalo dalje. — Zboljšanje vremena ne bo trajalo več kot dva dni. Dr. V. I\L Pred dnevi so bila razdeljena odlikovanja, s katerimi je predsednik republike tovariš Tito za letošnji 1. maj nagradil dolgoletno in prizadevno javno in strokovno delo naslednjih tovarišev in tovarišic: Z REDOM REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM sta bila odlikovana Viktor Zupančič, predsednik okr. odbora SZDL, in inž. Jože Lcgan, org. sekretar okrajnega komiteja ZKS v Novem mestu. Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM so bili odlikovani: Franc Agrež, šol. upravitelj iz Vidma-Krškega; Marija Cr-nngelj, učiteljica iz Metlike, Simon Gregorčič, tehn. uslužbenec pri Elektro, Krško; Kristina Lazorko, učiteljica iz Vidma-Krškega; Matko Mat-jan, upravnik dijaškega doma v Krškem; Oton Mikulič, prosvetni svetovalec pri OLO, Novo mesto; Frančiška Prcsnik, učiteljica iz Zdol; Julija Rai-mer, učiteljica iz Metlike; Frančiška Stupar, učiteljica jz Vidma-Krškega; Marijan Staj-ner, delovodja, in Roza Vol-čanšek, delavka — oba iz Tovarne celuloze in papirja, Vi-dem-Krško; Marija Zorn, učiteljica, in Otmar Zorn, šol. upravitelj, oba iz Podzemlja; Jože Zupančič, šoL upravitelj iz Podbočja; Ivan 2ele, šol. upravitelj iz Metlike. Z MEDALJO DELA so bili odlikovani: Rudi Ašič, ključavničar; Franc Blatnik, delavec; Jože Jelen, strojevodja; Alojz Ko-drič, delavec; Jože Kramžar. delavec; Vinko Novak, tesar; Janez Polšak, delavec; Drago Pompc, delavec; Marija Vol-čanšek, delavka in Janez Zupan, delavec — vsi iz videm-ske Tovarne papirja in celuloze. Marija Jernejčič, vod. izmene; Anica Kukovičič, uslužbenka in Ivan Romih, računovodja — vsi iz tovarne čokolade IMPERIAL, Videm-Krško Alojz Kapler, v. d. tehn. vodje; Franc Malgaj, strojnik in Milan Vižintin, vodja obrata -vsi iz Elektrarne v Brestanic: Angela Ccmič, učiteljica iz Le-skovca, Otilija Domnik, učiteljica iz Vidma-Krškega; Vladimir Klanjšček, vodja skupini v Elektro, Videm-Krško; Leopold Koman, šol. upravitelj ? Rake; Julijana Lenart, upraviteljica osn. šole. Videm-Krško Jože Matekovič, uslužbenec okr. sodišča v Metliki; Brank« Medved, upravitelj Vajenske šole v Krškem; Janko Planine, skladiščnik v »Resi«, Videm-Krško; Ciril Plut, šol. upravitelj v Vel Podlogu; Alojz Ribič, vodja pogona v Elektro. Krško; Vladimir Suster, šol. upravitelj na Velikem Trnu. Vsem odlikovanim tovariši-cam in tovarišem iskreno čestitamo! nov), modernizacijo ceste iz Novega mesta proti Metliki (5 milijonov), spomenik v Žužemberku (4 milijone) in za gradnjo šol (10 milijonov) Odborniki so načrt razdeljevanja sredstev potrdili in menili, naj gredo sredstva res tja, kjer so najbolj potrebna. Razprava je govorila tudi o delu raznih komisij pri ljudskih odborih in ugotovila, d;: je komisije bolje ukiniti, kc> lahko njihove naloge uspešneje opravijo določeni svet: ki so tudi za delo na svojih področjih mnogo bolj zainteresirani. Probleme je treba reševati z določenega stališča, za kar so sveti nedvomno sposobnejši kot komisije. Na koncu plodne razprave &c> nekateri odborniki naglasili, da se čuti pomanjkljivo obveščanje s strani občin, ki izglasujejo ta ali oni ukrep, zlasti če ga mora potrditi okrajni ljudski odbor. Precej-krat se tudi zgodi, da odborniki ne morejo konkretneje razpravljati o določenih vprašanjih, ker ne dobe potrebnega gradiva pred sejo. Ce pa hočemo, da bodo seje koristne in bo vsakdo vedel, za kaj glasuje, s tem ne bi smeli več nadaljevati, saj gre za pomembne ukrepe in novosti, o katerih naj bodo zlasti odborniki ljudskih odborov dobro poučeni. nega sveta za šolstvo, bere poročilo na seji obeh zborov 8. junija je bila v Novem mestu seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Po uvodnem poročilu o stanju in razvoju šolske mreže v okraju, ki ga je prebral predsednik okrajnega sveta za šolstvo tovariš Janez Lavrič, so odborniki v živahni razpravi dopolnjevali nekatera vprašanja o razvijajočem se izobraževalnem sistemu v novomeškem okraju in^menili, da je treba vse probleme reševati preudarno, brez zaletavosti in s stališča realnih možnosti v posameznih komunah. S tem bi prekinili z dolgoletno prakso, ko smo šole ustanavljali glede na število ->rebivalstvp >n nismn proučili ;jerspektivnega razvoja določenega šolskega območja. Problem šolstva, njegove vlo-;e in razvoja je problem celotne družbe in smo ga zato dolžni obravnavati v najširšem krogu. V naglem gospodarskem razvoju, v vedno večji delitvi dela in v spreminjajočem se načinu življenja delovnih ljudi že leži za-netek novih vsebinskih in organizacijskih oblik izobraževanja. Sprašujemo pa se, koliko je bilo •a razvoj šolstva kot bistvene ostavine izobraževalnega siste-iia storjenega v novomeškem )kraju. Poročilo točno navaja, da je bilo šolstvo na Dolenjskem že pred vojno najslabše razvito, da nismo imeli potrebnih ustanov in da smo bili v tem pogledu daleč pod slovenskim povprečjem. Res je, da smo tudi med okupacijo izgubili največ učilnic, kar je razvoj šolstva še bolj zavrlo. Pričakovali bi, da bi vsaj zaradi teh dejstev šolske probleme reševali precej drugače kot smo jih sicer. Ljudski od-odbori pa so jih žal, največkrat jemali le kot podrejen problem in breme, ki izčrpava proračunska sredstva in zavira finansi-ranje dejavnosti drugih panog, zlasti gospodarstva. Razumljivo je da tako gledanje ni moglo roditi pobud niti najti ustreznih oblik za postopno zmanjševanje zaostalosti. Nenačrtna gradnja šol v povojnih letih je temeljila zgolj na krajevnih interesih. Odpirali V BREŽICAH: prostovoljcev za dograditev prosvetnega domt. ne zmanjka! Gradbena dela pri prosvetnem domu v Brežicah kljub slabemu vremenu zadovoljivo napredujejo. Organizacije in državljani z veseljem sodelujejo, da bi čimprej dogradili dom, ki ga vsi potrebujejo. Na sliki: skupina prostovoljcev sindikalne podružnice ObLO, Brežice, pri izkopu novih temeljev (Foto: Baškovič, Brežice) smo jih tam, kjer je bilo dovolj učencev, kjer se nam je zdelo, da so potrebe res velike in smo često prezrli kraje, ki so že začeli razvijati industrijo. Ko danes ugotavljamo, da so prav tam šole prazne, da ni kadrov, skratka da ni več šolskega življenja, so nam ta dejstva dokaz, do kod lahko pripelje neperspektivna in nenačrtna politika, zlasti še, ker je večkrat zelo težko popraviti napako in kar preprosto reči: jutri bomo to ali ono šolo zaprli, ker ne vidimo perspektiv v nadaljnjem obstoju. Prav zaradi splošne naglice v osnovanju novih izobraževalnih ustanov danes mnogokje ni kvalitetnega pouka, saj je od 143 osnovnih šol v okraju le 31 popolnih. Sledi, (Nadaljevanje na 5. strani) Plenumi občinskih komitejev Med živahno politično delo v vseh občinah se te dni uvrščajo tudi plenumi občinskih komitejev, ki bodo zaključeni do sobote. Člani komitejev se seznanjajo z gradivom, o katerem je razpravljal pretekli teden plenum OK ZKS: o najnovejših gospodarskih ukrepih zvezne ljudske skupščine za utrditev trga, stabilizacijo cen in vskladitev potrošnje s proizvodnjo. S pomenom teh ukrepov bodo takoj seznanili tudi delovne kolektive in vse proizvajalce, da bi tako čimprej vsakdo v celoti razumel bistvo novih predpisov in posledice, ki jih pričakujejo od liihove uresničitve. Teden občinskih konferenc SZfL Včeraj je bila razširjena ob-jinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu, danes zaseda občinski odbor SZDL v Črnomlju, jutri bo taka konferenca v Trebnjem, v soboto pa bodo konference v Brežicah, Sevnici in Vidmu-Krškem; obč. odbor SZDL v Metliki je sklical konferenco za nedeljo. O vsebini konferenc bomo poročali v prihodnji številki. )L0: nov delrvni čas Na zadnji seji OLO so potrtih odlck o novem delovnem času okrajnih upravnih organov: ob sredah je delovni čas od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure. ob sobotah .cd 7. do 12. ure, ostale dni pa kot doslej. Tak delovni čas je v veljavi že od 1. junija letos; mnogim, ki v dopoldanskem času niso mogli iz kakršnihkoli razlogov opraviti raznih zadev na OLO, je s tem omogočeno, da bodo to opravili ob sredah popoldne od 14. do 18. ure. Pred durmi je žetev Uresničevanje nalog družbenega plana v kmetijstvu poteka nadvse dobro — Neugodno vreme doslej še ni povzročilo večje škode — Investiranje v kmetijstvo se letos razvija boljše kot kdajkoli doslej Nemalo žalostnih pogledov se je letos že zastrmelo v oblačno nebo, pa tudi brez števila tožba je bilo že izrečenih na račun dežja, ki se nikakor ne more odločiti, da bi prenehal... Govorice: »Letina Bo šla po vodi!« so vse pogostnejše. V razgovoru s predsednikom Okrajne kme-tijsko-gozdarske zbornice tov Lojzetom Pnjničem pa smo izvedeli, da stanje le ni tako črno, kot je videti na prvi pogled. Tovariš predsednik povej, prosim, najprej nekaj o glavnih nalogah, ki jih je kmetijstvu določil okrajni družbeni plan in hkrati oceni lansko jesensko in letošnjo spomladansko setev! — V primerjavi z letom 19B0 rredvHeva okrajni družben-pian 29,7-odstotno povečanj, kmetijske proizvodnje Največji porast je planiran v sadjarstvu in vinogradništvu, ker je bilo oboje lani zaradi vremena močno prizadeto. Povečanje proizvodnje temelji na dveh osnovah. Prva je okrepitev družbenih posestev in povečanje zadružnih ekonomij (te bi sc morale letos povečati za novih 1100 ha površin) ter večji hektarski donosi in proizvodnost v živinoreji, kar pomeni v kmetijstvu družbenega sektorja 69,2-od-stotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Druga osnova porasta kmetijske proizvodnje pa je pogodbeno sodelovanje zasebnih kmetov s kmetijskimi zadrugami, ki naj bi zajelo letos 13.7(18 ha površin, torej za približno 25 odstotkov več kot lani. Analiza jesenske in spomladanske setve kaže, da se pogodbeno sodelovanje ni odvi-ialo v skladu z nalogami družbenega plana, čemur je bilo ^elno krivo slabo vreme. Se več težav pa je bilo vsled reorganizacije kmetijskih zadrug pri pogodbeni proizvodnji v travništvu, ki jo je tre- ba pripraviti v obdobju januar—marec, torej prav v času, ko smo o reorganizacij; največ razpravljali. Ugotovimo lahko, da je v pogodbeno proizvodnjo zajetih le 7700 ha površin ali 55 odst., približno enake površine pa so zajete zaradi občinskih odlokov o agreminimumu v travništvu in pšenici. Vzroke moramo iskati v premajhni aktivnost proizvodnih okolišev kmetijskih zadrug, ki so v prvem obdobju, ki je bilo hkrati najpomembnejše za travništvo. vse preveč čakali navodila iz centrale, namesto, da bi samostojno odločali. Ta napaka je deloma že odpravljena, vendar se bomo morali z njo še resno spoprijemati. Razveseljivo je. da je bilo kljub majhni rea'izaciji pogodbene proizvodnje prodr-nih precej umetnih gnojil, če. orav jih je bilo v prvih mesecih leta težko nabaviti. Letos smo porabili približno 7 tisoč 200 ton umetnih gnojil. kar pomen; izreden napredek oa dosedanje potrošnje. Na treh družbenih posestvih, kolikor jih imamo v okraju, se proizvodnja ugodno razvija, vendar bo treba storiti še marsikaj za specializacijo posameznih obratov, če želimo, da se bo proizvodnja povečala in da bo cenejša. Oboje pa je največ odvisno od produktivnosti dela. Zadružne ekonomije povečujejo svoje površine. V prvem četrtletju so z odkupom in zakupom pridobile novih 220 ha zemljišč. Te ekonomije so še v izgradnji, manjka jim predvsem gospodarskih objektov in onih za družbeni standard. Oboje bomo morali graditi vzporedno s predvidenim porastom posameznih kmetijskih panog. Po združevanju kmetijskih zadrug je le še KZ Žužemberk brez lastne ekonomije. Do nedavnega je bila brez nje tudi KZ Metlika, ki Pa je na zadnji seji zadružnega sveta sprejela sklep o pripojitvi kmetijskega posestva Mestni log, ki bo odslej samostojni obrat zadruge. Združitev je narekovala nuja, saj je vrsta kmetov že dlje časa ponujala /.adrugi zemljo, ta pa ni imela ustreznega proizvodnega centra, ki bi zagotovil nemoteno proizvodnjo na novih zemljiščih. Kako so vplivale letošnje slabe vremenske raz-mere na proizvodno letino v kmetijstvu? Ali je res pričakovati večje poslabšanje donosov? — Zaenkrat je še težko reči. kakšne bodo posledice. Vreme je bilo doslej precej neugodno, vsakodnevno deževje pa dokaj slabo vpliva na poljedelstvo, travništvo, sadjarstvo in zlasti vinogradništvo. Trenutno je osnovni poblem spravilo krme, ki je za razvijajočo se živinorejo najvažnejša. Družbeni kmetijski obrati in zasebni kmetovalci se vse premalo poslužujejo sodobnejših načinov sušenja s sušili, saj bi lahko na ta način kljub dežju hitreje osušili krmo, ki bi bila razen tega tudi kvalitetnejša Prav tako primanjkuje silosov, ki bi v takšnih vremenskih razmerah omogočili pripravo zelene silaže, ki je celo boljša kot suha krma. Na splošno pa letina veliko obeta v vseh kmetijskih panogah, zlasti v sadjarstvu in v vinogradništvu. Tovariš predsednik, še nekaj besed o letošnjih investicijah v kmetijstvo! Morda bi povdal nekaj o investicijah v mehanizacijo in v ostale kmetijske objekte? — Po družbenem planu bi morali letos porabiti za investiranje v kmetijstvo 835 milijonov dinarjev. Od tega je predvideno največ za nakup kmetijske strojne opreme, za vrtnarije in za gradnjo živinorejskih obratov. Izdelali smo zbirnik investicij, ki je vskla-jen s programi kmetijskih organizacij in z družbenimi plani komun. Iz njega je razvidno, da bomo letos vložili v kmetijstvo 875 milijonov 439 tisoč dinarjev ali približno 5 odstotkov več, kot določa družbeni plan. Uresničenje tako obesžnega investicijskega načrta je odvisno največ od zveznih in republiških kreditov. Kmetijske organizacije so vsa razpoložljiva sredstva vezale največ kot soudeležbo pri razpisanih zveznih in republiških natečajih. Doslej imamo že odobrene kredi za naslednje: 211 milijonov za nakup strojne opreme, 183 milijonov za vrtnarstvo in 183 milijonov za živinorejske objekte. To pomeni, da smo samo z investicijami na teh treh področjih zajeli približno 70 odst. oredv'r'en'h InVPŠMpij. Z investicijami v 7:v'ncre:o bomo še letos povedali stalež plemenske živine za 200 glav, zmogljivost p}tališč pa za 3260 novih stojišč \ Šolstvo-problem skupnosti »Ko bi bilo več prostora...« Tovarna čokolade »Imperial« pri Vidmu-Krškem je — kakor smo že poročali — začela februarja letos izdelovati napolitanke. Delajo jih več vrst: sadne, mocca, kekec in mignon. Dnevna proizvodnja, ki znaša 300 kg, že zdaleč ne zadovolji potreb oziroma povpraševanja odje- malcev. Posebno veliko zanimanje za »Imperialove« napolitanke kažejo odjemalci iz Srbije pa tudi od drugod. Za povečanje proizvodnje potrebuje tovarna predvsem nove, večje 'prostore, ker v sedanjih proizvodnje ne morejo povečati. V kratkem bo dobilo podjetje iz Tudi pozimi: paradižniki in kumarice iz čateških Toplic Pri Catčških Toplicah so že začeli pripravljalna dela za gradnjo rastlinjaka, ki bo obsegal 1 ha. Investitor je KZ Brežice. 1 ha zemljišča bodo prekrili s stekleno streho jn ogrevali s termalno vodo iz Carskih Toplic ter fia njem gojili zgodnjo pOvrtnino, predvsem paradižnike, kumarice in nekaj cvetja. Gretje s termalno vodo bo omogočalo proizvodnjo teh povrtnin v času, ko jih povsod drugod najbolj primanjkuje. V razdobju od marca do junija bodo vsako lete pridelali 990 stotov paradižnika po cenah od 300 do 60 dinarjev za kilogram ter 670 stotov kumaric po cenah od 280 dO 50 din za kg, v poznojesen-skem in zimskem razdobju (od oktobra do konca decembra) pa 950 stotov paradižnika po cenah od 50 do 250 din. V rastlinjaku do delalo samo 8 delavcev, letna proizvodnja r i bo dosegla zavidljivo številko 45 milijonov 540 tisoč dinarjev, ki bo omogočila, da bodo vložena sredstva v znesku 163 milijonov dinarjev vrnili v 10 letih. Del proizvodnje bodo izvažali, del prodali na trgu v Zagrebu in v Ljubljani, dovolj paradižnika jn kumaric iz čateškega rastlinjaka pa bo ostalo tudi za potrebe Brežic in Novega mesta. Da si ne bi gospodinje preveč belile glav s cenami, naj povemo, da bosta paradižnik (po 300 din) in kumarice (po 280 din) naj- dražja marca, nato pa bodo cene padale do junija, ko je teh vrtnin na trgu več; v jese" ni pa bo obratno; cene bodo najnižje v oktobru, nato pa bodo rasle do decembra. Kot vidimo, bo termalno ogrevan.e omogočilo vsako leto dve letini. Ne bo odveč omeniti še to, da bo to prvi rastlinjak za proizvodnjo vrtnin v našem okraju in eden izme-1 >-edkih v Sloveniji. inozemstva še dva stroja. Tehtala in dozirala bosta maso ter oblikovala kocke. Zaradi premajhnih prostorov tehnološki postopek ne teče v črti, ampak je nekajkrat presekan, vse. to pa podražuje proizvodnjo. Prostora za gradnjo nove tovarne je povsod dovolj, ni pa primeren vsak, ker mora biti za tovarno čokolade in napolitank predvsem dober zrak. Tovarna ima zdaj boljšo elektriko, ker sta ji Občina in Elek-tro pomagala zgraditi nov transformator in napeljati čez Savo nov. vod, S to gradnjo so zadovoljni tudj stanovalci hiš okoli tovarne, ki so dobivali doslej zelo šibak tok. Tovarna si je uredila še vodovod. V »Imperialu« so začeli letos plačevat) po ekonomskih enotah, kar je ugodno vplivalo na porast proizvodnje. 2e nagrajevanje po učinku se je obneslo, zdaj pa je proizvodnja porasla še za 25 odstotkov. Zase prodajal material, last celotnega kolektiva V kratkem se bodo zagovarjali pred novomeškim okrožnim sodiščem Vinko Polovic, strojni ključavničar v podjetju za popravilo voz v DObovi. Ivan TOpoI, kOvi-noštrugar v zagrebški tovarni Utenzilija, Franjo Siranovič, čevljar v tovarni Tvorpan v Zagrebu, Ivan Zalokar, elčktromonter pri gradbenem podjetju v Zapre-šičih in veljko Jurčec, mehanik iz Laduča pri Zagrebu. POlOvič se bo zagovarjal, ker je vzel v podjetju za popravilo vOz v DObovi več kovinskih predmetov -(bronzo, belo kovino, baker, medenino ln druge) v skupni vrednosti nad milijon dinarjev in lih prodajal s pomočjo Ostalih štirih podjetju Odpad v Zagrebu. Za prOdano blago So iztržili okOli 250 tisOč dinarjev. Zanimivo je, da kraje v podjetju niso opazili, pač pa so jih opozorili prebivalci oziroma Organi izven p.bdtetia. Ta Primer ni edini te vrste v okraju in kaže, da NBB0CT5 S' DOLENJSKI USTI TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Pretekli teden je bil popolnjen s pomembnimi dogodki, v katerih so se zrcalili spet novi dosežki pri materialni krepitvi družbe in razvoju novih odnosov. TOvariš Tito je potoval po Srbiji in govoril na velikih zborovanjih v Kruševcu in Boru. Zvezni izvršni svet je na svoji seji pred tednom sprejel načrt zakona o zavarovalnih zavodih in njihovem združevanju, načrt zakona o podjetjih za ceste, odlok o finansiranju televizije in še več drugih predpisov. V tem tednu se Je sestal tudi odbor Zvezne ljudske skupščine za družbeno nadzorstvo. Krona dogodkov v minulem tednu pa je bilo zasedanje Zvezne ljudske skupščine, na katerem je bilo sprejetih nekaj zakonov In ukrepov, pomembnih za nadaljnji uspešen razvoj naše socialistične skupnosti. ^ Tovariš Tito Je na zborovanjih v Kruševcu in Boru pojasnil pomen pripravljalne konference na sestanek šefov neangažiranih držav. Govoril je o velikem napredku, ki ga je Jugoslavija dosegla v povojnem času. Tako je med drugim omenil, da se je povečala Industrijska proizvodnja za 4,5-krat. Posebej se je zaustavil tudi pri težavah, ki spremljajo uspešno Čedalje bolj razvejan sistem samoupravljanja izvajanje novega gospodarskega sistema. Pri tem je naglasll, da posamezniki, gospodarske organizacije ln komune v težnji po lastnem napredku nikoli ne smejo pozabiti na koristi vse jugoslovanske socialistične skupnosti. Bor je prejšnji teden slavil dvojni praznik: obisk tovariša Tita in začetek obratovanja več novih objektov v okviru rudar-skotopilniškega bazena. Tovariš Tito je osebno izročil obratovanju nove gigante in toplo čestital kolektivu Bora, ki je letos namesto 30.000 ton bakra, kakor v letu 1948, dal skupnosti 55.000 ton te dragocene kovine. Z zakonom o zavarovalnih zavodih in njihovem združevanju, čigar načrt je sprejel Zvezni izvršni svet, se organizacija službe izpopolni in vskladi z razvojem družbenega in gospodarskega sistema. Po načrtu zakona o podjetjih za ceste se tudi na tem torišču uvaja delavsko samoupravljanje in samostojno financiranje ter zagotavlja sodelovanje politično teritorialnih enot pri' vzdrževanju, rekonstrukciji in graditvi javnih cest. Zvezni izvršni svet je na seji prejšnji četrtek sprejel tudi odlok o finansiranju gradnje televizije. Po sprejetem programu bo izpolnjena tudi oprema televizijskih središč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kar nas navdaja z obeti, da bomo kmalu lahko gledali kvaliteten, tehnično dognan domač televizijski spored. Ze nekaj časa Stalno zasedajo pododbori odbora Zvezne ljudske skupščine za družbeno nadzorstvo, ki sistematično proučujejo vloge glede nepravilnega koriščenja družbenih sredstev, slabega gospodarjenja in drugih škodljivih pojavov. Na seji odbora pred nekaj dnevi so poudarili, da število vlog hitro narašča. V tej zvez! se je pokazala potreba po ustanovitvi strokovnih komisij za sistematično obravnavanje posameznih primerov. V petek se je sešla Zvezna ljudska skupščina. Sprejela je poročilo o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ki ga je obrazložil zvezni državni sekretar za finance Nikola Minčev, in se odločila za dodatne gospodarske ukrepe, s katerimi bodo vse oblike potrošnje omejene na planske okvire. Ker smo o tem podrobno pisali v notranjepolitičnem pregledu v zadnji številki, naj tokrat poudarimo samo eno misel — sprejeti ukrepi ne bodo rešili vsega! Potrebno je sistematično skupno prizadevanje vseh zavestnih sil, da bi čimprej odstranili negativne pojave pri izvajanju novih gospodarskih ukrepov! Od vseh nas — ne samo od sprejetih ukrepov — je odvisno počasnejše ali hitrejše odstranjevanje prehodnih težav pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Zvezna ljudska skupščina je sprejela tudi zakona, s katerima se otlnravlja administrativno poslovanje luk, pristanišč ln letališč ter uvaja nov način poslovanja. Tako postaja sistem neposredne demokracije čedalje bolj razvejan, saj prodira tudi na taka toršča družbene dejavnosti, za katera smo še pred leti mislili r-'-3!aiije njihovih resolucij. Pomen nrioravllalne konference v Kairu je večstranski. Značilno zanjo je predvsem to. da je delo potekalo v vzdušju popolnega razumevanja in delavnosti. Cenrav so se v Kairu zbrali zastopniki držav, ki so si zemljepisno močno vsaksebi in imajo potemtakem dosti posebnih interesov, je prišlo do soglasja o vseh pomembnih vprašanjih, ki so jih obravnavali. Značilno in pomembno je tudi to, da so izven-blokovske države prvič poskusile uradno in podrobno definirati pojem neblo-kovstva oziroma nevezanosti z bloki. To je zelo važno, ker je mogoče na temelju sprejete definicije vabiti posamezne države k udeležbi na sestanku sporazumel glede teh dveh vprašanj. Doma je Kennedv doživel ofenzivo republikanske stranke in reakcionarnih krogov, češ da je premehak, da je doživel neuspeh na Kubi in da bi moral ostreje nastopiti v zunanji politiki. To ofenzivo je najbolje čutiti v prizadevanjih, da bi ZDA spet obnovile atomske poskuse »brca sevanja«. Ame- Po kairski konferenci voditeljev izvenblokovskih držav. Toda najbolj pomembno je dejstvo, da se še nikoli niso predstavniki izvenblokovskih držav zbrali v tolikšnem številu, da bi se pogovorili o skupnih problemih in da bi koordinirali Svojo akcijo za mir. Pri tem nikakor ne gre za ustanavljanje kakega tretjega bloka, kakor izvenblokovske države venomer poudarjajo, ampak za koordinacijo akcije, za skunno posvetovanje, za iskanje najboljše poti za zaeofnvitev miru. Kar zadeva nas Jugoslovane, je brez dvoma dejstvo, da bo prvi sestanek voditeljev izvenblokovskih držav v Jugoslaviji, gotovo veliko priznanje noiiti-ki naše vlade v mednarodnem svetu. Po sestanku med Hruščevom in Kcn-nedvjem se mednarodno nebo ni razvedrilo. Oblaki so še vedno gosti in temni. Sovjetska zveza je ponosno uradno sprožila berlinsko iti nemško vnrašanje in ponovno izjavila, da bo sklenila ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če se Zahod ne bo riška vlada baje išče formulo, po kateri bi se pogajanja v Ženevi lahko nadaljevala kljub temu, da bi ZDA obnovile atomske poskuse. Popolnoma jasno je, da je to nemogoče. Sovjetska vlada ne bi v to nikoli I privolila. Dejansko tisti ameriški krogi, ] ki si prizadevajo, da bi ZDA obnovile I poskuse, tega niti ne pričakujejo. Sploh je opaziti določeno trmasto I vztrajanje ameriške politike pri starih I koncepcijah mednarodne politike, ki I ki jih je izdelal že pokojni zunanji | minister Duiles. Določenim ameriškim krogom tudi ni všeč to, da je začel Kennedv po kubanskem neuspehu čistiti v Pentagonu, vrhovnem vojaškem poveljstvu ameriške armade, v Centralni obveščevalni agenciji, kjer jc Dulle-sov brat AUan že dostikrat dokazal svojo nesposobnost, in v drugih ustanovah. Kennedv ima pred seboj težavno nalogo in je dvomljivo, če jo bo lahko izpeljal do konca. Ameriška vlada slej ko prej išče odgovore na številna težavna vprašanja sodobnega sveta in jih večinoma še ni našla. Hepošten odkupovale spravil v žep tretjino krave Viktor Kravcar je 6. februarja kupoval v Trebnjem živino za KZ Trebnje. Med drugimi je prignala kravo tudi Rozalija Florjančič iz Dolnje Dobrave. Ker ni imela časa, je prosila odkupovalca Kravcarja, naj kravo sprejme kar zdaj, kasneje, ko bo utegnil, pa jo bo stehtal in dal denar ter odkupni blok. Kravcar je bil pripravljen uslugo napraviti,.hkrati pa je Flor-jančičevi obljubil, da bo kravo plačal po najvišji odkupni ceni. Dva dni kasneje je odkupova-lec Florjančič izročil 19.200 dinarjev in ji povedal, da je krava tehtala 320 kg in da jo je lahko zaradi slabe kvalitete plačal le po 60 din za kg. Odkupnega bloka ji ni izročil, češ da ga je pozabil doma. Vsak mesec: 2,5 milijona za izvoz ... - .....i Lesno predelovalno podjetje Metlika ima dva obrata: lesno predelovalnega na Suhorju in mizarskega v Gradcu. Suhorski obrat se vse bolj usmerja v proizvodnjo končnih izdelkov. Izdelujejo okrogle in kotne police in držala za čopiče ter rezan les. Večji del proizvodnje, na mesec za približno 2 milijona in pol vrednosti, izvažajo. Tudi mizarski obrat v Gradcu ima veliko naročil. Po posebnih mizah, katere serijsko izdelujejo, je veliko povpraševanje. Nekaj težav imajo z obratnimi sredstvi. Letna proizvodnja doseže 100 milijonov dinarjev, obratnih sredstev pa imajo le 25 milijonov. Ce upoštevamo, da se les precej časa suši, je 25 milijonov težko obrniti 4-krat na leto. Delavce nagrajujejo po skupinskih pormativih. Kolektiv v obeh obratih šteje 85 ljudi.- , Tri mesece kasneje je Flor-jančičeva spet iskala odkupovalca. Od občinskega ljudskega odbora je dobila namreč odločbo o pavšalni letni skočnini za prodano kravo. Skočnine jI ne bi bilo treba plačati, če bi prinesla potrdilo, da je kravo res prodala. Odkupovalec ji spet ni dal odkupnega bloka, pač pa ji je napisal listek: »Gospa ta ženska je kravo prodala nam in imam jaz odkupni listek ga bom vam izročil Vi 620X60«, ter jo z njim napotil v pisarno KZ. Uslužbenka pa je na podlagi kopij odkupnih blokov ugotovila, da je bila krava težka 329 kg in odkupljena po 90 din kg. Tako je FlOrjančičeva zvedela, da jo bila ogoljufana za 10.410 dinarjev. Odkupovalec Kravcar ji je kasneje priznal, da si je prisvojil 10.410 dinarjev, dodal pa je, da je bila krava prodana po taki ceni po njegovi zaslugi in da sta si denar razdelila z Jankom Predovičem, prevzemalcem živine za podjetje Mesnina iz Škofje Loke. Za slično dejanje je bil pred dvema letoma Kravcar že kaznovan z zaporom. Tudi Jože Pižmoht, ki je prav tako doma iz Starega trga kot Kravcar, je trgoval na nedovoljen način. Avgusta lani sta s Pomenek v Brezju Pred dnevi je bil v šoli v Brezju dobro obiskan zbor volivcev. Udeležil se ga je tudi predsednik občinskega odbora SZDL Lojze Stih. Ljudje so izvolili svoj krajevni odbor in se pogovorili 0 tčž-kočah. Razpravljali so o nepravilnem delu komisije, ki je določala hišnino, o nujnem popravilu cest, o ureditvi žlebov za kapnico in so izrazili željo, da bi jih ljudski poslanec kdaj obiskal in se z njimi pogovoril. Pravili so, da je njihova vas veliko prispevala za NOV in da bi zato morali odgovorni ljudje bolje prisluhniti željam in potrebam kraja in ljudi. Sklenili so, da bodo s prostovoljnimi prispevki kupili televizijski sprejemnik, kj bi bil lahko nameščen v šoli. Volivci so zahtevali, naj bi Kmetijska zadruga v Kostanjevici redno kontrolirala molznost. Predlagali so, naj bi kdaj prišel kak kmetijski strokovnjak iz občine, ki bi' ljudem svetoval, kakšne kulture naj bi sejali. Glede šole so bili vsi mnenja. da mora še obstajati. Zbor volivcev je predlagal, naj bi se sedanji šolski okoliš razširil. Okolico šole bodo ljudje uredili s prostovoljnim delom. Predlagali so, da bi cepili otroke tudi v Brezju in da bi bil tu vsaj dvakrat letno šolski zdravniški pregled ter redna posvetovalnica za otroke. Kravcarjem odkupovala prašiče in živino za KZ. Takrat je Pižmoht Odkupil zase vola, težkega 537 kg, po 175 din kg. 4 dni kasneje ga je stehtal na Pavlinovi tehtnici v Trebnjem in je tehtal 555 kg (v 4 dneh je vol pridobil 18 kg!?). Ker takrat vol kupcu ni ustrezal, ga je prodal šele 3 dni kasneje KZ in to po 200 dinarjev kilogram. Pri tej kupčiji je zaslužil na lahek način 17.025 dinarjev (ali pa je morda porasla za toliko v tednu dni vrednost vola?). Zadruge pa tudi druge gospodarske organizacije naj bi ne zaposlovale ljudi, ki so ponever-jali ali kakorkoli škodili svojemu ali drugemu delovnemu kolektivu in posameznikom, na takih delovnih mestih, kjer lahko spet sleparijo, posebno pa ne na delovnih mestih, kjer bodo imeli opravka z denarjem! Mar Si bodo zadruge s takimi »uslužbenci« dvigale ugled in spoštovanje med člani? Pred tatovi in sleparji se je treba zavoljo skupnih koristi pravočasno zavarovati. P. j. Pogodbena proizvodnja v KZ Črnomelj obrtno montažno podjetje »INSTALACIJA« Ljubljana — Kamniška ulica 48 a sprejme si. septembrom 1961 oz. po dogovoru v uk veCje Število učencev, ki so uspešno dokončali osemletko, za naslednje poklice: monterje centralne kurjave (učna doba 36 mesecev) instalaterje vodovodne napeljave (učna doba 30 mes.) stavbne kleparje (učna doba 24 mesecev) ključavničarje (učna doba 30 mesecev) Razen tega sprejmemo tudi večje število monterjev centralne kurjave in Instalaterjev vodovodne napeljave ter nekvalificiranih delavcev za priučitev teh dveh strok. Vse informacije ter pismene in ustne ponudbe sprejema sekretariat podjetja. Odlok o agrominlmumu v travništvu je bil letos samo delno uresničen, ker je v času gnojenja primanjkovalo umetnih gnojil. Kot povsod tudi v Beli krajini pri spravilu krme nagaja vreme, zato kmetovalci sušijo v kozolcih in na »ostrveh« — preprostih sušilih. Kmetijskih strojev je v zadrugi dovolj za vsa strojna dela, saj imajo 20 traktorjev s potrebnimi priključki. Nekaj težav bo s strojno žetvijo, za katero so se Belo-kranjci ogreli že lani. Zadruga ima samo 3 kombajne, naročil za žetev pa je že zdaj preveč. Zadružno vodstvo skuša najti rešitev iz zagate s sposojanjem kombajnov z drugih področij. Ker je žetev na Kočevskem pozneje kot v Beli krajini, se pogajajo s Kmetijskim posestvom Tovornjak se je prevrnil . Med vasema Cvibelj m Dobrava se le 8. junija prevrnil tovorni avtomobil SP-7054, ki ga je vozil Leopold Janškovec. Do nesreče Je priSlo zaradi Okvare na mehanizmu za upravljanje. Materialna škoda znaša 150 tisoč dinarjev, _J poškodovan pa ni bil nihče. iz Kočevja, da bi jim posodilo nekaj manjših kombajnov. Da bi odpravili številne težave s popravilom kmetijskih strojev, so si omislili mehanično delavnico, ki opravlja vsa popravila, razen generalnih. sodobna gospodinja kul © ekonomično • okusno • poceni • hitro »argo« juho kombinat konzervne industrije DELAMARIS - IZOLA »G0RENJKA« TOVARNA ČOKOLADE LESCE PRI BLEDU izdeluje 6 vseh vrst kvali-© tetno čokolado in se priporoča za cenjena naročila! OBJAVE — RAZPISI—ODLOKI — OBVESTILA Razpis Industrijske šole LITOSTROJ Izobraževalni center »Litostroj«, razpisuje vpis v i. letnik oddelka za kvalifikacijo mladine za Šolsko leto 1361-62 za sledeče poklice: modelni mizar, livar, strugar, ključavničar in obratni električar. . Razpis Okrajnega sodišča v Metliki Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Metliki razpisuje: 1. mesto zemljoknjiinega uslužbenca, 2. tri mesta pisarniških uslužbencev, 3. mesto strojepiske. Pogoji: pod l. popolna ■ srednja šola, pod 2. popolna srednja šola ali osemletka in đva razreda gimnazije al! administrativna šola aH dovršena osemletka ln praksa v pisarniškem poslovanju; pod 3. dovršena osemletka ter obvladanje strojepisja Kandidati, ki se bodo prijavili za mesto strojepisca ln nimajo strokovnega izpita, bodo morali opravili za sprejem v službo preizkusni IzDit Plača po zakonu o javnih uslužbencih. ProSnje, kolkovane s 50 dinarjev, z življenjepisom, šolskim spričevalom ter spričevalom o strokovni izobrazbi pošljite sodišču najkasneje do 25. Junija 1961 Izobraževanje traja v vseh poklicih tri leta, izvzemšl za livarski poklic, kjer traja šolanje dve leti. Učenci Imajo na razpolago vso oskrbo v internatu ter prejemajo v času izobraževanja nagrado, ki je odvisna od uspeha ln discipline. Pogoji za vpis so: l. uspešno dokončana osemletka. 2. starost 15 let, 3. ustrezno zdravstveno stanje, 4. veselje do določenega poklica, 5. obveza, da bo ostal po končanem šolanju zaposlen v pod-tetlu' Litostroj. Ob vpisu naj kandidati predlože: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom in obvezno navedbo, katerega izmed poklicev se želi izučiti, prošnje brez navedbe poklica bodo zavrnjene! Kolek za 50 dinarjev državne takse: J. zadnje šolsko spričevalo: 3. rojstni list: 4. zdravniško spričevaio; 5. mnenje osemletke: 8. obvezo o zaposlitvi v Litostroju; , 7. prošnlo za sprejem v internat.' Vse nadaljnje lnformaelie kako' tudi vse potrebne formularje do bite na upravi Iz0br87>wl"irge centra Lltrostroja v LJubljani njakovičeva 53. telefon 33-sn. interno 4,17. Uprava centra . RAZPIS ŠTIPENDi V METLIKI Komisija za Štipendije pri občinskem ljudskem odboru v Metliki razpisuje sledeče štipendije: 1 za Višjo pedagoško šolo (angleški jezik in še en predmet ali filozofska fakulteta — angleščina), 1 za Srednjo glasbeno šolo — splošni oddelek ali Višjo pedagoško šolo — glasbeni oddelek, Prošnje Je treba vložiti do 15 julija pri tukajšnji komisiji za štipendije, priložiti pa JI ift treba' potrdilo o višini otroškega dodatka, potrdilo o premoženjskem stanju, zadnje šolsko spričevalo, tukoi oo vpisu pa tuđi potrdilo o vpisu. Tehniška sredn!a šola v V dmu-Krškem Tehniška srednja Šola v Vidmu-Krškem objavlja razpis za sprejem dijakov v I. razred v šolskem letu 1961-f2. ln sicer bo sprejela: V, dijakov v strojni oddelek ln 2^ diinkov v elektrotehniški od- diirk. Pogou za sprejem so: I... kandidati, morajo Imeti dokončano osemletko, morajo biti telesno ln duševno sposobni za študij v «0- I 1 1 1 I I «v v Lvianu, mestecu ub Le-manskem jezeru, kjer so doslej potekala pogajanja med zastopniki francoske in začasne alžirske vlade o premirju v Alžiriji, so sporočili, da so odložili pO« gajanja za nekaj tednov. S' V Ženevi se nadaljuje laoska konferenca, toda brez posebnega uspeha. Zahod dnlzl Patet Lao in njegove sile, da sO prekršile sporazum o premirju, ker so zavzele trdnjavo Pa Dong. Druga stran na konferenci odgovarja, da je bilo to nujno, ker so desničarske Bun Umove sile v trdnjavi Pa Dong prejemale po zraku okrepitve in strelivo kljub premirju. Trenutno se nadejajo, da bo sestanek zastopnikov vseh treh laoskih političnih skupin v soboto v ZUrichu morda prispeval k temu, da bi se konferenca uspešneje nadaljevala. *' Francoski časopis »L« Monde« jo sporočil, da Je sovjetska vlada izgnala iz Moskva vojaškega atašeja albanskega poslaništva, hkrati pa odpokli-cala svojega atašeja iz Tirane. Baje sta dva albanska diplomata zaprosil za azil v Pragi. Varnostni svet OZN Je spre|el z devetimi glasovi ln dvema vzdržanima (Velika Britanija in Francija) resolucijo o Angoli, s katero poziva Portugalsko, naj preneha s krvopre-litjem v Angoli in naj ustvari pogoje za razvoj svojih kolonij v smeri neodvisnosti. Ta resolucija tudi določa ustanovitev anketne komisije, ki naj bi proučila razmere v Angoli. S V nekaterih krajih v južnem Iranu je bil močan potres. V vasi Denkouheh Je bilo ubitih kakih 50 ljudi. Prizadeto Je bilo tudi mesto Lar. ki je hudo trpelo zaradi potresa že lani. Američani mislijo izstreliti svojega drugega astronavta v vesolje sredi iullja. Ce se bo ta polet posrečil, bo letel tretjt ameriški astronavt že to Jesen. S Referendum o novi turški ustav, bo 2. julija, volitve v novi parlament 17. septembra, parlament pa naj bi se sestal najpozneje 29. oktobra. Uradno so sporočili, da bo ciprski predsednik Makarios obiskal Turčijo. S V Rimu so odprli razstavo o nacističnih zvcrlnstvih v drugi svetovni vojni. i tn ne sinejo biti staiojfi od is let. Za sprejem naj kandidati izpolnijo obrazec 1,20 DZS, kolko-van s 50 dinarjev, 2. priložiti je treba šolsko spričevalo o dokončani osnovni šoli, zdravniško spričevalo, mnenje šole, ki lo je dijak obiskoval. Prošnje dostavite upravi šole najkasneje do 24. Junija, 26. Junija pa bo za vse prijavljene sprejemni izpit iz mat»matlke in slovenščine v prostorih TSS Vldem-Krško. Nepravilnih ln nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Obvestilo o prodaji osnovnih sredstev 16. ln 17. Junija 1961, bo Kmetijska zadruga v Metliki razprodala nekatera osnovna sredstva: Hišo v Podzemlju, primerno za gostilno, traktor »Stnjer«, traktor AH« Calmeis. plug Comct za -Sta-Jer«, vprežno kosilnico, traktorsko nošeno kosilnico, črpalko za pivo, traktor Unimog. plug za traktor 1'nimoR. tr:i"r. sod za 3« hektolitrov. 16. junija bo razprodaja zn družbeni sektor: v kolikor ta dan ne bodo sredstva razprodana, se bo 17. junija razprodala nadaljevala zi privatnike. KOVINSKA INDUSTRIJA IG PRI .JUBLJANI proizvaja: brzoparilnike, puhalnike, električne ograje (pastirje), gnojnične ročne ln motorne črpalke, ramo embalažo, smetišnlce in lopatice za premog. Vsem potrošnikom se toplo priporočamo za naročila! Tir.oc, varilcev po štev.i-nih Industrijskih podjetjih vseh panog industrije z zadovoljstvom uporabljajo naše elektrode za avtogensko ln elektro varjenje. DRAVA # Galeb 50 ISTRA A Galeb 70 Zahtevajte prospekte naših elektrod! Garantiramo dosego mehanskih in ostalih lastnosti, navedenih v prospektu. P r o i z v a j t, Železarno Jesenice JESENICE na Gorenjskem PISMA UREDNIŠTVU Milijoni brez vrednosti? Tovariš urednik! V imenu kolektiva Elektrarne v Brestanici bi želeli javnost obvestiti o nekem nerazumljivem odnosu. Z bivšo občino Senovo smo se lani dogovorili, da bo naše podjetje prispevalo 4 milijone dinarjev za preureditev stavbe Krajevnega urada v Brestanici. Ta stavba naj bi se preuredila za splošno in zobno ambulanto ter za stanovanja. Zlasti je pereče vprašanje prostorov za ambulanti, ki sta sedaj v prostorih podjetja. Te prostore naše podjetje nujno potrebuje. Delavski svet je z razumevanjem odobril 4 milijone dinarjev posojila, saj smo od tega vsi pričakovali koristi: Brestanica bo končno dobila dobre prostore za ambulanto, našemu podji'-lju pa bil omogočen širši razmah. Ze je kazalo, da so na Senovem pravilno presodili to koristno rešitev. Pred stavbo Krajevnega urada v Brevtanici so pričeli voziti opeko. Vsi pa smo bili močno razočarani, ko so jo iz nepojasnjenih razlogov zopet odpeljali. Spraševali smo se, čemu? Za ta dela smo odobrili 4 milijone; ti milijoni zdaj čakajo, so mar brez vrednosti? Nedavno smo na seji delavskega sveta o tem ponovno razpravljali in prišli do zaključka, da razprava samo v našem delavskem svetu ne bo zadostovala, da bi končno pričeli z delom. Želimo, da nam pristojni organi vsaj sedaj javno 'odgovorijo, če je prvotno zamišljena rešitev še aktualna. Naš'delavski svet se močno zaveda, da je le s tesnim Modelovanjem med občino in podjetjem mogoče hitreje doseči gospodarski napredek v kraju. Delavski svet Elektrarne v Brestanici A\ res, da bi nas pozabili! Večkrat pogodrnjamo, češ med vojno so na vsi poznali, zdaj pa nas nihče ne vidi. Vendarle ni tako. Pred kratkim je prišla na Krajevni urad ZB v Semiču Alojzija Derganc iz Gabra pri Semiču in rekla: »Tukaj Vam pošilja moj brat Jakob Bukovec 7.500 dinarjev kot svoj prispevek za gradnjo spomenika tistim, ki so bili streljani pri Duhu. Poslal mi je 10 dolarjev z željo, da jih zamenjam in izročim Vam.« Bili smo resnično presenečeni! Doslej nam še nihče iz Amerike ni poslal prispevka za spomenik. Jakobu BUKOVCU (10036 Avenue L, Chicago 12, Illinois USA) za prisptrvek najlepša hvala! Prijetna je zavest, da tudi naši rojaki niso pozabili žrtev NOB. Pred kratkim sem obiskal med drugim tudi tov. Mirka Ljubico, šefa prodaje tovarne Iskra v Kranju. Se preden sem začel s prošnjo za pomoč pri zbiranju prispevkov jc tovariš Ljubic položil na mizo pettiso-čak, rekoč: »To je moj prispevek za spomenik, saj sem v Semiču veliko žgancev pojedel med NOB«. Šel je z menoj do vodje splošnega oddelka tovarne Iskra tov. Staneta Mi-haliča, dolenjskega rojaka, ki je tudi obljubil vso pomoč. Niso nas pozabili nekdanji borci in prijatelji,^ le mi dostikrat ne znamo poiskati poti do njih. Franc Derganc, tajnik Krajevnega odbora ZB v Semiču Zamujena priložnost Decentralizacija je izraz potreb, zato so pobude od spodaj nujne — Zaradi formalno utemeljenih stališč ne gre umikati zdravih predlogov, ki jih prinaša in terja nadaljnji razvoj 5. junija je bila v Kostanjevici 2. redna seja upravnega odbora Okrajne obrtno-komunalne zbornice. Razpravljali so o reorganizaciji zbornične službe, ker je dosedanjo obliko razvoj že prerasel, člani upravnega odbora pa bi morali na seji odločati o dveh predlogih za decentralizacijo doslej pretogih organizacijskih oblik. Zbornice so pomembna oblika povezovanja in združevanja posameznih podjetij sorodnih gospodarskih panog na večjem pa tudi na manjšem področju. Kot družbeni organi bi lahko v tesnih stikih s komunami reševale problematiko teh panog. Ker se prepročasi prilagajajo "novemu komunalnemu sistemu, vse pogosteje ugotavljamo, da okraj in občine mnogokrat neposredno posegajo na področje njihove dejavnosti. Vzroki so deloma v tem, ker okrajne zbornice delujejo na preobsežnem področju, deloma pa tudi v slabem kadrovskem sestavu zbornic. Več strokovnjakov, zbranih v njih, bi lahko nudilo komuni neposredno pomoč v njeni gospodarski politiki, zato bodo morale o izboljšanju kadrovskega sestava zbornic razpravljati tudi občine, zbornice pa bodo morale v bodoče svoje delovanje čimbolj približati potrebam komun. Obrtno-komunalna zbornica je primer izrazito občinske zbornice, saj je obrtno-komunalna služba že zaradi svoje razdrobljenosti vezana na ožje področje. Pri dosedanji organizacijski obliki okrajne obrtno-komunalne zbornice je vedno več težav, ker je tako dejavnost skoraj nemogoče ali pa vsaj zelo težko voditi za ves okraj iz centra. Prav zato okrajna zbornica ne more zadostiti nalogam, ki jih zahteva nagli razvoj na področju zapiski po plenumu okrajnega komiteja zveze komunistov Krmilo je v naših rokah Sami moramo najti rešitev iz trenutnih težav — Izgovori: »sistem je kriv« ne drže, saj smo v kolektivih še vse premalo resno razmišljali, kako ga bomo z lastnimi silami uveljavili Okrajni komite Zveze komunistov v Novem mestu je v soboto, 10. junija, razpravljal o ukrepih, ki so potrebni, da se bo tudi gospodarstvo v našem okraju vključilo v splošno jugoslovansko ekonomiko, od katere se ne moremo oddvajati. 2e od" prvih razprav o novem gospodarskem sistemu je čutiti težnje, prikazati ga kot pomanjkljivega. Takih primerov pri nas sicer ni veliko, globlja analiza pa kaže, da se tako kot drugod kljub vsemu pojavljajo. Ce ocenjujemo nove ukrepe zgolj s perspektive enega samega podjetja, pri površni oceni morda res ugotavljamo, da smo včasih tudi prizadeti. Upoštevati pa moramo, da je vsako naše podjetje del celotne jugoslovanske ekonomike, da je z njo tesno povezano in zato za naše področje ne moremo zahtevati posebnega statusa. Tudi utemeljevanje, da smo za novi sistem na našem področju še premalo gospodarsko razviti, ni na mestu. Podjetja vse preveč iščejo rešitev v povečanju investicij, premalo pa razmišljajo o povečanju proizvodnje in izboljšavi kvalitete izdelkov z razpoložljivimi sredstvi. Samo večja proizvodnja, predvsem pa boljša kvaliteta izdelkov zagotavljata uveljavljanje na domačem in inozemskem tržišču. Oboje lahko dosežemo brez investicij, če bomo poiskali notranje rezerve. Razmišljajmo o smotrnejšem uporabljanju strojev in delovne sile in poskrbimo, da bodo podjetja sproti poravnavala medsebojne obveznosti! Doslej so se preveč zanašala na bančna sredstva, premalo pa vlagala v sklade obratnih sredstev. Na seji komiteja so ugotovili, da so novi gospodarski ukrepi upravičeni in nujni, če hočemo voditi perspektivno gospodarsko politiko v FLRJ. Najmanj težav je bilo doslej v podjetjih, ki so dosledno razvijala delavsko samoupravljanje, ker so z uvajanjem ekonomskih enot uspela najti največ skritih rezerv v organizaciji proizvodnje, pri uveljavljanju na tržišču, pri obračanju sredstev in podobnem. Zato morajo vsi kolektivi brez odlašanja pričeti z organiziranjem ekonomskih, poslovnih, proizvodnih in podobnih enot, tem pa prilagajati decentralizirano delavsko samoupravljanje: obratne DS, svete ekonomskih, proizvodnih in podobnih enot. Obojemu moramo vnaprej določiti samo začetne osnove, vse ostalo pa bo raslo iz prakse. Odveč so torej preobširne priprave, ki jih ponekod uporabljajo kot izgovor. Ekonomske enote morajo biti odsev po- treb v podjetju in naj zadoščajo tem potrebam; brez elastičnosti pri iskanju oblik seveda ne bo šlo. Pri razvijanju delavskega samoupravljanja v kolektivih sta posebej vidni dve oviri: ponekod ga dušijo vodilni uslužbenci v podjetju, drugod pa tehnični kadri. Vzroki so v obeh primerih birokratski in jih je čutiti kot strah posameznikov, da bodo izgubili osebni položaj ali pa vpliv na proizvodnjo. Se ena nevarnost se pojavlja pri formiranju ekonomskih enot: njihova vodstva se skušajo spremeniti v »direktorje v malem« ___To je lahko zelo usodno in škodljivo, saj delavec v tem primeru teže občuti birokratske odnose, ker Je z vodstvom ekonomske enote v neposrednih stikih. Tudi umski delavci so člani delovnega kolektiva, zato moramo tehnično inteligenco vključiti v družbeni razvoj, saj si brez nje gospodarskega razvoja ne moremo predstavljati. Delavci proizvajalci so v novem gospodarskem sistemu postali tudi upravljavci v pravem pomenu besede. Razumeti morajo, da je novi sistem posledica razvoja, in ga sprejeti kot svojega. Od njih je odvisno, kako se bo uveljavljal in kakšne bodo posledice, vse težave pa bodo odpadle, če bomo poiskali skrite rezerve, ki Jih je v kolektivih dovolj. uslužnostne obrti in komunalnih uslug. Delo na področju sedmih komun je zelo obsežno, hkrati pa je vedno bolj čutiti potrebo po vsklajevanju dela s komunami. Prvi poizkus, da bi težave te vrste odpravila, je naredila zbornica že pred nekaj leti, ko je v občinah ustanovila pododbore zbornic. Ta sicer dobro mišljena oblika približevanja komuni pa žal ni uspela, največ zaradi premajhnega zanimanja komun in morda tudi zato, ker pododbori kot družbeni organ niso imeli zadostne materialne osnove, ki bi jim zagotovila nemoteno delovanje. Zadeve, o katerih so razpravljali, so ostale največkrat neuresničene. Pododbori životarijo že nekaj let, v zbornici pa so o decentralizaciji in o prilagajanju zborničnega dela komunalnemu sistemu še naprej razpravljali in iskali primerne rešitve. Za takojšnjo . ustanoviteh občinskih zbornic ni pogojev, ker so mnoge občine gospodarsko preslabo razvite. Zbornični organi so zato izdelali dva predloga. Oba pomenita prvi korak v postopnem prilagajanju dela zbornice potrebam komune. Po prvem predlogu naj bi se pri okrajni obrtno-komunalni zbornici, takšni, kot je sedaj, ustanovila dva sveta: eden za obrt in drugi za komunalne službe. To je sicer res neke vrste decentralizacija, vendar jo je razvoj že prešel, ker ne vsebuje elementov pri-, bliževanja zbornice komuni, osnovni celici gospodarskega sistema. Zato so mnogo več truda vložili v drugi predlog, ki je znatno boljši. Ker nekatere komune gospodarsko nisp dovolj močne, da bi potrebovale svojo zbornico, so predlagali, da bi najprej ustanovili tri bazenske zbornice: eno za Posavje, eno za belokranjsko in eno za novomeško področje. Najbrž bo minilo še dokaj časa, preden bo gradivo za ustanovitev bazenskih zbornic dovolj obdelano in preden bo to vprašanje rešila tudj zakonodaja, zato so zbornični organi predlagali, naj bi na področjih, kjer bodo nove bazenske zbornice nastale, ustanovili takoj svete za komunalo in obrt, neke vrste zametek teh zbornic. Vsak svet bi imel plačanega tajnika, ki bi zbiral in pripravljal gradivo za seje ter povezoval delo sveta s področnimi komunami. Okrajna obrtno-komunalna zbornica bi delo svetov vsklajevala in s tem novim organom tesno sodelovala ter z njegovo pomočjo svoje delovanje laže in bolje kot doslej prilagajala potrebam komun. In še druga dobra stran tega predloga: bazenske zbornice bi nato, ko bi dozoreli vsi pogoji za njihovo ustanovitev, laže začele delati, saj bi bilo njihovo delo v marsičem samo nadaljevanje dela bazenskih svetov za obrt in komunalo. Upravni odbor je na seji razpravljal o obeh predlogih in se brez pomišljanja odločil za drugi predlog, ker je vsekakor boljši. Vsi člani upravnega odbora so glasovali zanj. Do tod je vse dobro. Nato pa se je oglasil predstavnik republiške zbornice, ki je predlog zavrnil, češ da formalno-pravno ni utemeljen (ustrezni zakon o reorganizaciji zbornic še ni izdan) in da je po mišljenju republiške zbornice še prezgodaj za razpravo o decentralizaciji .. . Člani upravnega odbora, ki so o predlogu že večkrat razpravljali, so bili premalo odločni in so dali republiškemu predstavniku prav. Gotovo^bi se zadeva odvijala drugače in bi našli člani upravnega odbora več poguma, ko bi bili na sejo prišli vabljeni predstavniki komun in okraja, na žalost pa se ni nihče izmed njih odzval vabilu. Nauk, ki ga lahko potegnemo iz vsega, je zelo preprost. Pododbori zbornice v komunah že nekaj let zgolj životarijo tudi zato, ker komune niso pokazale dovolj zanimanja za njihovo delo. V naglem razvoju, ki zahteva vse večje pristojnosti komune in njeno tesno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja, ni dovolj samo razpravljati o decentralizaciji in o prenašanju pristojnosti na komuno. Še mnogokrat se bomo morali za oboje krepko in odločno boriti. Potrebe po obrtnih in komunalnih uslugah naraščajo zelo hitro, hitreje kot obrtno-komunalne službe. To nenehno ugotavljamo, pomembne seje pa se kljub temu nismo udeležili! Posledica tega je zamujena priložnost. Začudeni smo nad popolno neudeležbo predstavnikov občin in okraja pa (udi nad tem, da se je upravni odbor zbornice tako mlačno zavzel za svoje edino pravilno in zdravo stališče ter osvojil mišljenje »od zgoraj«, čeprav zelo dobro pozna nerazvitost obrtno-komunalnih služb in velike potrebe! M. Jakopcc Sodoben loka! v Brežicah Trgovsko podjetje Ljudska potrošnja je popolnoma preuredilo lokal na Trgu svobode v Brežicah. V novi, modernizirani prodajalni imajo naprodaj tekstilno metrsko blago, moško in žensko konfekcijo, obleke za najmlajše in perilo. Bogato založene police vzbujajo zaupanje v dobro izbiro in soliden nakup. Od prejšnjih staromodnih izložb je nastal nov moderen izložben prostor v dolžini 24 metrov. Lično urejene in razsvetljene izložbe mnogo pripomorejo k estetski podobi trga. V nekaj dneh bodo namestili še neonski napis, ki bo prvi in upamo, ne zadnji v Brežicah. -ek Jutri: 5. seja zbora proizvajalcev novomeškega ObLO Jutri bo v Novem mestu 5, seja zbora proizvajalcev ObLO. na kateri bodo razpravljali o izpolnjevanju družb, plana za prvo letošnje četrtletje. Zanimivo obeta biti poročilo o gospodarjenju v podjetjih »Gorjanci«, Straža, v Industriji perila in na KGP, Novo mesto. Odborniki bodo sklepali tudi o soglasju za lokalno PTT tarifo in o morebitni ustanovitvi obrtnega čevljarskega podjetja v Zagradu. 4. julija v Belo krajino! Praznik — dan borca — 4. julij bo proslavila Bela krajina z odkritjem spomenika padlim partizanskim borcem, aktivistom in žrtvam NOB iz Bele krajine. Spomenik je postavljen na Gričku nad Črnomljem poleg grobnice padlih, od koder je izredno lep razgled po osrednjem predelu tega znanega partizanskega delčka naše ožje domovine. Spomenik, ki je mojstrovina znanega slovenskega kiparja Jakoba Savinška, predstavlja skupaj z grobnico pomembno zaokroženo kompozicijo. Ob grobnico jc namreč prislonjen re- Dva obrtnoizobraževalna centra Upravni odbor Okr. obrtno-komunalne zbornice je na zadnji seji sprejel odlok o ustanovitvi dveh obrtnoizobraže-valnih centrov: eden bo deloval v Vidmu-Krškem, drugi v Novem mestu. Centra bosta skrbela za redno strokovno šolanje obrtniškega naraščaja, hkrati pa tudi za dopolnilno splošno in strokovno izobraže- V Boru: nova tovarna žveplene kisline Pretekli teden je začela obratovati nova tovarna žveplene kisline v Boru (Srbija). Otvoritvenim slavnostnim je prisostvoval tudi predsednik Tito. Nova tovarna je po svoji velikosti edinstven objekt te vrste ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu. Proizvodni proces je skoraj v celoti mehaniziran in avtomatiziran, pri čemer so bili uporabljeni najsodobnejši dosežki. Delitev dohodka po Kmetijska zadruga v Brežicah je ena najmočnejših gospodarskih organizacij v občini delu Zadružni svet Kmetijske zadruge Brežice je predzadnji torek na 1. zasedanju izvolil za predsednika ZS dosedanjega predsednika Antona Zabkarja, kmeta iz Crnca pri Brežicah. Izvolili so tudi nov upravni odbor, ki šteje 11 članov, 4 zadružnike in 6 članov kolektiva. Iz poročila dosedanjega upravnega odbora posnemamo, da je bilo delo zadruge zadovoljivo, kljub številnim spremembam in reorganizacijam. Maja 1960 so se zadrugi priključili KPPZ Brežice in KZ Globoko, letos pa še KZ Cerklje ob Krki, Dobova in Jesenice na Dolenjskem. KZ Brežice je postala ena najmočnejših gospodarskih organizacij v občini. Trenutno število stalno zaposlenih je 232, številka pa stalno narašča. Osnovna sredstva so vredna okoli 400 milijonov in tudi še rastejo. Letošnji bruto produkt znaša 813 milijonov, predvidevajo pa 96,517.000 dohodka. Zadružni svet je sklenil, da se bo dohodek delil na 88 odst. za osebne dohodke, 12 odst. pa na sklade zadruge. Centralni delavski svet je pooblaščen, da potrdi delitev dohodka po posameznih ekonomskih enotah, ki jih je 23. V poslovnih enotah so že izvolili obratne svete, ki so zbori proizvajalcev in bodo sami odločali o realizaciji plana, produktivnosti dela in delitvi dohodka. Imajo 3 posestva v izgradnji, ki še ne donašajo nič; osnovali bodo interni izravnalni sklad, tako da bodo vse enote obračunsko enakopravne. Taka ureditev je nujno potrebna, ker imajo vsi obrati svojo delitev dohodka in tudi osebnega dohodka po merilih, ki so jih sa-md sprejeli. Ta merila temeljijo na gospodarskem računu in si bodo delavci lahko sami izračunali osebne dohodke. Morda je res problem najti primerna merila za stimulacijo administrativnega aparata, vendar so se odločili za procentualni sistem obračunavanja ustvarjenega prometa. Tako bo vsak delavec in uslužbenec živo zainteresiran za dvig proizvodnje, kvaliteto uslug, produktivnost dela in uspeh za- druge. -ek vanje obrtnikov s pomočjo številnih oblik, kot so: večerne šole, krajši tečaji, seminarji ter priučtevanje na delovnem mestu. S tem^ je izpolnjena vrzel pri izobraževanju obrtnikov, saj smo vse doslej pogrešali način izobraževanja, ki bi bil hitrejši od dosedanjega vajeniškega. V obeh centrih bo ves obrtni naraščaj lahko opravljal izpite za posamezne široke in pridobil vse kvalifikacije od najnižjih do najvišjih. V seznamu, ki obsega stroke, v katerih bosta oba centra skrbela za redno šolanje, pogrešamo tiste stroke, ki jih hitri razvoj vse bolj terja: elektro-instalater-sko, steklarsko, i'inomehanič-no, radiotehnično itd. Poudariti velja, da je zbornica samo formalni ustanovitelj centra, saj je iz svojega sklada za kadre dodelila obema le toliko sredstev, kot jih je imela: po 1 milijon 150 tisoč dinarjev za začetek. V našem okraju dela več kot 4000 obrtnih delavcev, skladi za kadre pa se stekajo zdaj pri komunah, zato naj bodo te ustanovitelji in vzdrževalci obeh centrov. Politiko izobraževanja bo usmerjal v obeh centrih upravni „odbor. licf, ki se nadaljuje v kubus in se konča s stebrom, visokim 10,4 m. Relief nakazuje začetke NOB v Beli krajini. Iz ozadja reliefa veje groza naroda, ki so jo takoj po okupaciji povzročili domači krvoloki — člani seljačke zaščite — s tem da so začeli klati svoje nasprotnike. Duh tedanjega časa ponazarja tudi podivjani konj. Osrednji jasni lik predstavlja ljudstvo, ki se goloroko upre nasilju in zgrabi po orožju. Okoli njega se plazi osenčena figura izdajalca, katerega žrtev je postala I. belokranjska partizanska četa, ki je bila skoraj v celoti uničena novembra 1941 v Gorenjih Lazah nad Semičcm. Zaključna figura, ki je nekak steber reliefa, predstavlja Belo krajino, ki je neomajno in z materinsko požrtvovalnostjo nudila vsestransko pomoč partizanom in vseljudski revoluciji. , Na štirih straneh kubusa so oblikovani: talec, interniranec, mati z ubitim sinom — kurirjem in simbol zmage. Kdor se bo odločil priti 4. julija v Črnomelj, bo hkrati lahko obiskal tudi važnejše nekdanje partizanske, sedaj izletniške postojanke, ki bodo za to priložnost še posebej pripravljene. Proslavili so 10-letnico samoupravljanja Oktobra lani Je poteklo 10 let, odkar je bil v Pletilnici v Dobovi Izvoljen prvi delavski svet. Kolektiv pa je proslavo prestavil na 3. junij letos, da je slavil to pomembno obletnico v novih delovnih prostorih, v katere so se preselili aprila. Slovesnost jc bila združena s kulturnim programom in z zabavo. Ob tej priložnosti je Mlo obdarovanih 18 članov kolektiva, ki so v podjetju že več kot deset let, z urami. Turistov ne privlačuje samo gostišče, temveč predvsem lepote okolice Okoli gostišča Mokrice je park, ki je — kot tudi grad — zaščiten z zakonom o spomeniškem varstvu. Upravlja ga Gozdno gospodarstvo iz Brežic. Park je slabo vzdrževan. Turisti odmetujejo v njem papir, konserve, hodijo po travi in tudi drugače delajo škodo. Upravljavec parka ne čisti in ne vzdržuje, nima v njem nobenega čuvaja itd. Turisti, ki prihajajo za tistimi, ki so park onesnažili, se zgražajo, kako zanemarjen park ima gostišče (ne Gozdno gospodarstvo!). Zaradi tega je kolektiv gostišča mnenja, da bi bilo najbolje, če bi on dobil v upravljanje park in tudi ribnik. Gostišče bi bilo potem prisiljeno skrbeti, da lepo uredi okolico, pa tudi splačalo bi se, ker bi urejen park, ribe v ribniku, čolni na ribniku in privlačna okolica pritegnili precej tfeč gostov. Gostišču bi se takrat splačalo na;eti čuvaje za park ln druge ljudi, ki bi skrbeli za red in sploh za to. da bi se gostje pri njih imeli čimlepše. Zadovoljen gost pa je najboljša reklama. 9% Po posebnem sporazumu bodo ZDA dobavile naši državi 200 tisoč ton pšenice, 30 tisoč ton jedilnega olja in 11 tisoč bombaža v vrednosti 30,4 milijonov dolarjev. Na podlagi ameriškega zakona bo naša država pošiljke plačala z dinarji. a Delna raziskavanja Donave so pokazala, da je reka v okolici Beograda onesnažena z industrijskimi in drugimi odpadnimi vodami. Skupina strokovnjakov boograj-skega biološkega inštituta se je odločila raziskati Donavo, pri čemer bodo zajeli 20 km dolg rečni pas. 28 novih traktorjev in 11 kombajnov Zanimanje za nabavo kmetijskih strojev je letos precej splahnelo, saj so predpisi za najetje posojil zahtevali SO-odstotno udeležbo interesentov. Kmetijske zadruge in kmetijska posestva stroje sicer potrebujejo, vendar niso razpolagali s sredstvi, ki bi Jim omogočili nakup v takšnih pogojih. Pozneje je izšel nov predpis, ki je omogočil nakup domače kmetijske strojne opreme pod ugodnejšimi pogoji: zahteval je samo 20-odstotno udeležbo pri najemanju posojil. Rok za nakup kmetijskih strojev pod tako ugodnimi pogoji pa je samo do 1. avgusta. Kmetijsko-gozdarska zbornica je zato zelo pohitela z akcijo, da bi kmeti'ske zadruge in posestva nakupila kar največ prepotrebnlh strojev', ki tnun še vedno zelo primanjkujejo. Sklicala je posvetovanje predstavnikov kmetijskih zadrug in posestev ter povabila predstavnike Agrotehnike, ki so povedali, kakšne stroje lahko ku- pimo. V treh tednih so nato zbrali naročnike za nakup 28 traktorjev raznih vrst. H silokombajnov in žitnih kombajnov ter za 148 raznih traktorskih priključkov in manjših kmetijskih strojev. 57 milijonov dinarjev, kolikor je potrebnih za udeležbo, je že skoraj 0 - 373 Crnomelt 1383 64 - - .281 3.H 3 Metlika 590 51 - — — — 22 oa: 1» Izven okraja 259 18 6 82 48 22 IS " 38 — Skupno 16741 »762 659 3056 11)69 t7i;n 13.1? finu 1581 FRANCE MIHAL0VG4N: RAFAL IZ ZASEDE V nedeljo, 18. junija, bodo ob 8. uri zjutraj obnovili spomenik na Vodenicah nad Kostanjevice Arabec Sernir s tovariši v naši brigadi Lansko Jeto so študentje iz prijateljskih afriških in azijskih dežela, ki so se o počitnicah mudili v lokalni mladinski brigadi v Žužemberku, obljubili, da se bodo letos tudi oni udeležili te akcije. Pred dnevi smo imeli srečo in naleteli na nekatere izmed njih, ki bodo skoraj gotovo pomagali naši mladini, rovedali so. nam, da težko pričakujejo trenutek, ko bodo zavihteli krampe in lopate. Veselijo se lepih trenutkov, ki jih doživljajo mladi ljudje. In oni vsekakor spadajo mednje. Računajo, da bo na Otočcu delalo okoli 10 tujih mladincev. Te skupne akcije bodo ponoven dokaz sožitja med mladino, ki neglede na raso s skupnim delom gradi vsem ljudem na svetu boljše *n srečnejše življenje. Upamo, da se bodo med našimi mladinci dobro počutili, kar jim od srca želimo, in da bodo še bolj spoznali naše ljudi in lepo Dolenjsko. D. S. Bilo je prav lepo Junijsko jutro, ko se je pred štabom Zahodnodolenjskega odreda v Zumberških Dragan postrojila četa starih gorjanskih partizanov. Komandant odreda Dušan — Anton Kambič se je hotel sam prepričati o položaju na severnih pobočjih Gorjancev. Iz čete si je izbral najboljše borce, prekaljene v borbah, in dobre poznavalce gorjanskih poti. To so bili: Anton Tomšič, Kostja Cvim iz Apnenika, Janez Berdik iz Vel. Bana. Janez Remus iz Oštrca. Franc Cola-rič — Pilat iz Podbočja, Jože Unetič — Šuštar iz Kostanjevice in Zlobko iz Skopic. Hotel »LAHINJA« bo kmalu sprejel prve goste Preurejena gostinska stavua pri kolodvoru v Črnomlju — Hotel »Lahinja« bo 4. julija, ko bodo v črnomaljski občini proslavljali 20-letnlco ljudske revolucije, sprejela prve goste. V hotelu bo 20 sob s 30 ležišči, sodobno urejena restavracija in kuhinja z zmogljivostjo 200 obrokov ter urejen vrt s plesiščem. Preureditev hotela, ki pomeni za razvijajoči se turizem v Beli krajini zelo veliko, je veljala približno 50 milijonov dinarjev. Prvega junija 1943 je mala četica počasi krenila iz Drag preko Popovičev. se dvignila preko Malčevega krča, se spustila do tovarne in prešla Ju-gorje, Suhadol, Kiro, Mihovo. Jože Zamljen-Drejče: Javorovico, Ban in se ustavila na Ržiščih. Pot je bila dolga in naporna. Utrujeni, vendar veseli in zadovoljni, da so jih povsod sprejeli kot dobre, stare znance, da so se njihove be-ležnice napolnile z važnimi podatki, so posedli. Gospodar jim je prinesel napitek, ki so ga z veseljem izpili. Kot dobn pevci so zapeli partizanske pesmi. V dolini so si odzvanjali zvonovi opoldansko pesem. Vroče junijsko popoldne je pomirilo naravo, le tu pa tam se je oglasila kokoš s svojo drež-njavo napovedjo. Pot Dušanove četice je bila še dolga — tja do vsiljene nemške meje. Popili so zadnji napitek in se odpravili na pot. S pesmijo in šalami so šli po kameniti stezi z Ržišč proti Vodenicam. Javorovico nas pričakuje! Krajevna organizacija rezervnih oficirjev ln podofi-cirjev v Šentjerneju bo počastila 20. obletnico revolucije s PARTIZANSKIM POHODOM v vas Javorovico v nedeljo, 18. junija 1961. Zbor ob 9. uri dopoldne v Pleterjah pri samostanu. Pred spomenikom padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade ho komemoracija, nato pa tekmovanje v streljanju. i Prireditelj vabi na partizanski pohod tudi vse preživele borce Cankarjeve brigade ln drugih enot, kakor tudi člane množičnih organizacij, LMS, ZROP in Zveze borcev. Na Javorovico, kjer bo poskrbljeno za okrepčila in pijačo, lahko pridete z Drče tudi z avtomobili! Pridite — gostoljubna Dolenjska vas vabi na Javorovico! Srečanje kozjanskih borcev na Močniku ZA DAN BORCA ČESTITA KOLEKTIV S0B0PLESK - BLED IN PRIPOROČA SVOJE USLUGE! Organizacija ZB v Artičah si je zastavila veliko nalogo: v počastitev 20. obletnice vstaje bo 2. julija organizirala proslavo z odkritjem spomenika prvemu padlemu aktivistu Rudiju Ro-žancu. Proslava bo v Močniku pri Zdolah, kjer je omenjeni aktivist padel. Na proslavi bosta sodelovali tudi sosednji organizaciji ZB iz Sromelj in Zdol, veliko pomoč pa bodo nudila podjetja brežiške in krške občine Na predvečer proslave bodo v Močniku prižgali taborne ognje, odkritje spomenika in improvizirani napad na aktivista pa bo naslednji dan ob 14. uri popoldne. Zveza borcev v Semiču nujno prosi za podatke Dne 28. julvja bodo odkrili na skupnem grobišču v Selil) pri Semiču spominski kamen. Krajevni odbor ZB v Semiču namerava vsekati v spominsko ploščo naslednja imena padlih boroev ln žrtev fašističnega nasilja, kljub ponovnim pozivom pa še vedno nima vseh potrebnih podatkov. Ponovno potiva zato 6vojce padlih oz. irtev, da dopolnijo spodnji seznam z morebitnimi manjkajočimi podatki. Nova imena oz. popravke pošljite takoj Krajevnemu odboru ZB v Semič. Na .plošči bodo po doslej znanih podatkih tale imena: Brstovec: Matija Novak — Creš-njevec: Anton Plut - Gaber: Karel Brun.vkole - Kal: Jože Tratnik — Kasta: Mirko Skrlnjar -Krupa: Alojz Klemenčič, Ivan Mal-narič, Niko Zunič. Janez Tome — Krvavčji vrh: Matija Pečavar -Mladica: Rudolf Lah - Sadinja Tovarna verig LESCE PRI BLEDU Izdeluje: © vijake, zakovice, O žlčnike, verige: □ elektrovarjene, □ patentne in kovane vas: Jože Hutar, Anton Stariha — Sela prt Semiču: Milan Kočevar, Alojz štricelj, Janez Zeljko, Neža Zeljko - Sela pri Vrčlcah: Mihael Petan — Semič: Alojz Doltar, Ivan Doltar, Milojko Hafner, Jože Lo-zar, Anton StrumbelJ, Anton To-mažič. Ivan Primožič, Jože PucelJ. Rozallja Turk — Moverna vas: Mir ko Movern. Stranska vas: Martin Kump -Strekljevec: Marko 2nidaršlč -Trebnji vrh: Ivan Stukelj - Vavp-čja vat: Peter Cekada, Edl Konje-dlč, Alojz Henlgsman, Marija Kočevar, Leopold Zvan — Vrčlce: Albina Brinskele, Julijana Brlnskele. Maks Kuž-nlk, 'Ferdinand Lozar -v.lnji vrh: Matija Kasteltc, Martin Plut, Franc Simonič - Vrtača: Matija Klobučar Anton Plut. Iz ostalih krajev Slovenije: suvano Darma, Štefan Dvojmoč, Emil Erjavec, Ludvik Fabjan, Jože Fer-lež, Martin Golobic, Mirko Furlan, Tone Jelene, Alojz JelSinek, Jože Knapič, Ivan Kollč, Stanislav Lah, Peter Modic, NN partizan, NN Bartlzan, NN partizan, Anton Pav-_, Vladimir Ravnik. Anton Sen-točnik. Mirko Simčie, Anton Smole, Ciril Stipanlč, Matija Stopar, Mihael Skerjantc, Janez Skrbeč, Zeme, Dominik Zužman. V nedeljo 18. junija, bo proeto-voljno delo pri dolu na gTobiš-eu — od 5. ure zjutraj dalje. Clanl ZB: pridite v kar največjem številu! Prinesite s seboj motike in rov-nlce. Javite se pri predsedniku Juliju Kočevarju na Sellhl - Ce bo slabo vreme, bomo delali v ponedeljek, 19. junija! Krajevni odbor ZB Semič Bukovčevi mami iz Semiča v pozdrav Ze več mesecev smo vedeli, da je Bukovčeva mama bolna ter da jo dr. Lojze Mihelčlč dobesedno trga iz objema smrti, vendar je hudo odjeknila vest, da je Bukovčeva mama prejšnji teden umrla. Rojena je bila l. 1880 v Plu-tovi ali po domače v Jakopino-vi hiši na Črešnjevcu. V 17. letu starosti se je poročila z Ivanom Bukovcem, posesrni-kem iz Semiča. ter mu rodila 12 otrok, od katerih žive še dva tina in pet hčera. Ze pred vojno je bila Bukovčeva hiša zbirališče naprednih ljudi. Od 1941 dalje pa je dajala hiša vso pomoč našemu pokretu in je bila eno izmed njegovih žarišč v Semiču. Ob kapitulaciji Italije je v njeni hiši zrastla prehodna postaja za vse ranjence, ki so bili pripeljani tem iz raznih krajev Slovenije. Tukaj so bili postreieni s čajem, vinom, žganjem ter hrano, te spočili in bili zopet pripravljeni za naporno pot proti Bulečam na Vlaško oz. v bolnico Crcšnjevec. Nešteto partizanov — ranjencev se še sedaj hvaležno spominja skrbne Bu-kovčeve mame in njenih hčera. V njeni hiši je bila med NOB tudi etapna postaja za angleške in ameriške letalce, ki so padli na naše ozemlje ter so jih partizani rešili pred okupatorjem ter belimi plačanci. Ameriški letalec Džoni, kateremu je letalo pri odskoku odsekalo obe nogi. se ima zahvaliti samo Bukovčevi iz Semiča. da se je l. 1944 odpeljal z avionom živ k svoji pravj mami. Skrbela je zanj kakor za svojega sina. Kakor je bila pridna, delavna in skromna, tako je tudi tiho zatisnila oči in se poslovila od življenja. Naj ji bo lahka domača zemlja, katero je tako ljubila! Delo Zveze borcev v Artičah je zelo uspešno, ker se odbor in članstva zavedata svojega druž-beno-političnega poslanstva. Odbor skrbi tudi za zdravje svojih članov in jih pošilja v zdravilišča, nudi pa jim tudi denarno pomoč, če je to potrebno. Prav tako skrbi odbor za starše in otroke padlih borcev. Člani odbora so zelo delavni ln sodelujejo tudi v ostalih organizacijah. Zbirali so tudi prispevke za alžirske otroke in so se kar dobro izkazali. Martin Zupančič Ko so v gosjem redu prišli do vodnjaka med Ržiščem in Vodenicami, da bi se odžejali, je zaropotalo. V junijski opoldanski mir je zalajal mitraljez. Belogardistična zaseda nad potjo je to pot zadela v črno. Po prvem rafalu so obležali Dušan, Kostja, Janez in Remus. Zadnji trije v gosjem redu so poiskali zaklon, toda borbe ni bilo mogoče sprejeti. Tako nenaden, zahrbten napad iz bližine dvajsetih metrov je zmedel borce, posebno še zato, ker so jim na Ržišču zatrjevali, da že dolgo ni bilo belih v vasi. Vedno previdni in prekaljeni borec Dušan je nasedel brezskrbnosti. Štirje borci iz prvih mesecev borbe so obit žali negibni. Beli mitraljez m odnehai Ostali trije borci: Pilat, Suštai in Zlobko so hoteli najti boljši zaklon. Preskočili so vere-jo med čistino in gozdom ter tam hoteli poiskati položaj, da bi vsaj malo maščevali žrtve. Izdajalski rafal je stri roko Pilatu, Zlobka pa onesposobil za borbo. Nepoškodovan je ostal le Šuštar. Puška proti mitraljezu in še petim oborožencem, poleg tega pa še dva ranjenca, je onemogočilo povračilo. Beli so v dolini praznovali. Komandanta Dušana s tremi borci so vozili po vaseh in v svoji ihti in strahu onečaščali njihova mrtva trupla. Prav to nečloveško dejanje je kazalo na njihovo posurovelost in nestrpnost. Vest o padcu komandanta in treh starih borcev je žalostno odjeknila med partizani. Ni jih omrtvičila, temveč le potrdila njihovo vero v pravičnost borbe. Ojeklenila je borce in jih pognala v nove borbe, da maščujejo ljudi, ki so dali svoje življenje za srečo delovnega ljudstva. Komandant Dušan — Anton Kambič, Belokranjec, je bil odličen borec, do skrajnosti pravičen in človeški. Čeprav v predaprilski Jugoslaviji orožnik, je vedel, kaj si ljudstvo želi in kaj je njegova pravica. Ze v zgodnji pomladi 1942 je s celotndi orožniško postajo prišel v popolni bojni opremi iz Kostanjevice in se javil v službo ljudstvu. Vse njegovo delo in življenje v partizanih ■ je bilo tako revolucionarno, človeško in pravično, da je bil položaj, ki ga je dobil, le nujnost. Vsi ostali borci so bili sinovi Podgorcev, tistih ljudi, ki so vedeli, kaj je izžemanje in izkoriščanje, ki so vedeli, kod vodi pot do tistih, ki si prosto volijo vero in postavo. Tem junakom bomo 18. junija ob 8. uri zjutraj obnovili spomenik na Vodenicah nad Kostanjevico. NAJBOLJŠI: Irca vas-Brod, aktiv v IMV in učiteljišče! V nedeljo dopoldne je Franc Sladic, predsednik obč. komiteja LMS v Novem mestu, razdelil predstavnikom najboljših mladinskih aktivov nagrade za tekmovanje, ki je bilo razpisano v čast 20-letnlce revolucije in zaključeno ob dnevu mladosti. Komisija je med prizadevnimi In požrtvovalnimi aktivi posebej izbrala tri najboljše, nagradila pa vseh 17 aktivov, ki so sodelovali v tem uspelem tekmovanju. Prvo nagrado - električni gramofon - je dobil aktiv ,LMS Irca vas-Brod, drugo nagrado - mrežo za odbojko z žogo - aktiv LMS v tovarni IMV, tretjo nagrado (žogo, badminton in kolekcijo knjig) pa aktiv na učiteljišču. Knjižne nagrade so dobili aktivi v Žužemberku, Birčnl vasi, Šmarjeških Toplicah, ESS, Mladinski klub v Novem mestu, Hol. Toplicah, aktiv osnovne šole v Mirni peči, v Industriji obutve, PTT, Straža-Vavta vas, Luben, Podturen, Parketarna Straža, Mesarija v Novem mestu, Šentjernej, Žabja vas, aktiv LMS v tovarni NOVOLES (Novo mesto )ln aktiv na novomeški gimnaziji. - Čestitamo! Ko se je Tone pojavil v taborišču, so se ljudje zastrmeli vanj. Čakali so, da jim bo razodel novice. V njih sta se mešala dva občutka: veselo pričakovanje tistega, kar so si želeli, in strah pred tistim, česar so se že zdavnaj naveličali. »Kako si opravil v Landeshutu?« je vprašal Pcpi za vse. Ljudje so onemeli v pričakovanju tistega, kar bo povedal Tone. Ali ga jc ruski general odpravil kot že tolikokrat? so se spraševali v mislih. So mu končno le obljubili vagone in lokomotivo? Ali bo treba še čakati? »V dveh dneh bodo sestavili kompozicijo,- je povedal Tone. »Lahko se začnete pripravljati. Vso prtljago bomo lahko vzeli s seboj- Dali nam bodo dovolj vagonov .. .<• Zadnje Tonetove besede so se izgubile v glasnem veselju, ki jc zajelo taborišče. Ljudje so se objemali od veselja, plesali po dvorišču in vriskali.. Končno se bo izpolnila njihova želja. Še dva dni in vlak se bo premaknil. Njegova zadnja postaja bo — domovina. Koliko časa bo potreboval do tja? Morda dan, dva? Kaj. čez štiri dni bomo že na svojem? so se radostili ljudje. Ne bo še prepuzno: še bomo lahko kaj posejali. Doma jc že vse v cvetju, so vriskala srca. Vasice okoli Dobove so vse zavite v zelenje. Prisojna bizeljska rebra se kar iskrijo od sonca. Prečudovito jc tisto naše sonce! Cisto drugače sije- In nebo, kako sin.jp je! Takih hribčkov, kot s*i pri nas, ni nikjer drugje na svetu. Nikjer ni tako bogatih gozdov. Kako čudovite so vinske gorice, kjer se belijo zidanice! Res je: domovina je samo ena, najbogatejša, najlepša jn najdražja! VRNITEV Vlak se je premaknil, V vagonih, natlačenih z ljuami, je vladalo nepopisno veselje. Naposled je napočil trenutek, na katerega so čakali izseljenci štiri dolga leta, polna trpljenja in predvsem domotožja. Izseljenska taborišča resda niso bila ograjena z bodečo, naelektreno žico, toda tujina jc bila dovolj velika ograja, porastla s trnji-m in bodicami. Biti odtrgan ali bolje oropan najdražjega — domovine, ali ni že samo to dovolj hudo zlo? Štiri leta prenašati nepopisna ponižanja. Neprestani surovi poskusi, vcepiti v zavest izseljencev, da so brezdomci, obsojeni na iztrebljenje — to je bila kalvarija vsakega izmed desettisočev izseljenih Slovencev. V Landeshutu je imel vlak nenavadno dolg postanek. Zvedeli smo, da bo vsak trenutek prispela slovenska družina iz VValdenburga, kjer je morala pokopati umrlega sina, preden se je odpravila v domovino. Ko smo se nekaj ur kasneje vozili skozi Sudete, smo takoj opazili, da so Cehi temeljito počistili ta del svoje domovine, še pred tedni naseljen z ošabnimi, predrznimi Nemci, ki so povzročili Cehoslovaški toliko gorja. Na neki postaji sern srečal češkega policaja, v katerem sem prepoznal delavca, ki so ga bili Nemci poslali v VValdenburg na prisilno delo. Do Brna je šlo hitro, nato pa se jc zataknilo. Morali smo zapustiti vagone in oditi v zbirno taborišče, kjer so nas popisovali in zdravniško pregledali. Večino so nastanili v nekem gradu v središču mesta, nekaj družin, med njimi tudi mojo, pa so razmestili po zapuščenih vilah, v katerih so se še ne-dolgo tega šopirili esesovci. Stal sem v dolgi vrsti, ki se je počasi pomikala proti komisiji. Glavno besedo je imela zdravnica v uniformi ruskega častnika. Moškim jc gledala pod pazduho, če nima kateri izmed njih esesovski znak. Tri fante, Slovence, je bila že odkrila. Nobenemu ni pisalo na čelu, da je bil prostovoljec v esesovski lolpi. Toda znaki, ki so nekoč predstavljali zanje znamenje ne vem česa, morda celo ponosa, so jih izdali. Izseljenci so sklenili, da jih bodo vzeli s seboj v domovino ln jih izročili roki pravice. Tudi nemirnega čakanja v Brnu je bilo enkrat konec. Prtljaga je ostala na tovorni železniški postaji.'Ne' Vem, zakaj so to storili. Najbrž so nam privoščili, da bi se vrnili domov brez vsega. Zato so nas naložili v vagone na drugi železniški postaji, obljubljajoč nam, da bodo transport porinili na tovorno postajo, kjer bomo lahko naložili prtljago. Obljube seveda niso izpolnili, prtljago pa so raznesli romunski vojaki, katerih vojašnica je bila nedaleč v stran. Ze vse dni so pre-žali na naše zaboje. Začela se je polževa vožnja. Pol ure smo se vozili in deset ur stali. ljudje so hodili v bližnje vasi prosit za hrano, ne da bi se bali, da bi transport odpeljal. Tudi če se je to komu primerilo, ga ni preveč prizadelo, ker je vedel, da bo na naslednji postaji vlak spet obtičal. Spominjam se, da smo otroci nekje na Moravskem stikali za sadjem več kilometrov stran od železnice in ga naposled našli na nekem brežičku. Na drevesih smo, pridno zobaje češnje, zaslišali pisk lokomotive. Ko smo se vrnili na postajo, smo ugotovili, da vlak ni odpeljal, le premaknili so ga bili na stranski tir. Na transportu je umrla neka starka. Ko so prosili duhovnika, da bi jo pokopal na pokopališču, je odklonil, češ da ne more opraviti krščanskega pokopa brez rojstnega lista. Izseljenci so izkopali jamo kar na njivi ob železnici in vanjo položili mrliča. Zraven je bila še sveža gomila. Na križu je bilo ime nekega slovenskega otroka iz transporta pred nami. Takih grobov ob železnici je bilo kar precej. Smrt mitraljezca Kotarja (Nadaljevanje in konec) Vzela sva kmečko cizo na dve kolesi, odlomila zadnjo stran, prednjo pa obložila z opeko. S seboj sva vzela rezervni puškomitraljez in bombe. S tovariši sva se poslovila. Čudno, nič mi ni bilo hudo, čeprav sem bil prepričan, da ne prideva več živa nazaj. Iznenada sva zdrvela proti nemškemu gnezdu. Preden so poslali tri nemške bluze, da so si dz njih naredili kape. Proti večeru so nas zamenjali na položaju. Vzel sem patruljo in odšel gledat, kaj je s Kotarjem in vodnikom. Že v Malem Osojniku smo zvedeli, kaj se je zgodilo z njima. Kotar in vodnik sta zadrževala Nemce in bele, da smo se mi laže prebili. Ko sta videla, da smo uspeli, sta se dvignila in hotela za nami, vendar sta bi- Piše: Rudi Pušenjak-Uragan se zavedli, je Kraševec kosil z mitraljezom in tudi moje bombe so opravile svoje. Glasno tuleč so jo sovražniki ubrali po cesti, na položaju pa pustili tri mrtve. Cizo sva spustila po hribu navzdol proti nemškima tankoma. Tankisti so mislili, da smo na njih spustili mino in so jo hitro popihali. V tem trenutku so za nama pridrveli tovariši, nato smo skupaj udarili proti točki, ki smo jo iioteli zasesti. Spet smo iznenadili sovražnika, ker nas ni mogel videti skozi grmovje. Z lahkoto smo ga prepodili. Zdaj smo bili gospodar situacije mi! S Kraševcem sva se spogledala in nasmejala. Oba sva bila srečna ... Stab brigade nam je poslal cel vojaški kotel kuhanega mesa, nekaj hlebov kruha in za vsakega dva deci vermuta, ki smo ga zaplenili v Zdenski vasi. Mj smo jim v zameno la takoj ranjena. Kotar je imel desno nogo prestreljeno, vodnik pa levo. Vrgla sta se v zaklon in tolkla po Nemcih. Vodniku je kmalu zmanjkalo municije, lotevala se ga je slabost. Naročil je še Kotarju, naj pozdravi domače, nato se je še toliko dvignil, da je videl Nemce in mednje vrgel bombo. S puško je udaril po kamnu in jo tako zlomil. Medtem je dobil še nekaj strelov v prsa, vendar je bil še toliko pri zavesti, da si je sam pognal kroglo v glavo. Bil je skojevec, doma iz Brezovice pri Suhorju v Beli krajini. Zal, ne vem, kako se je hrabri fant pisal. Kotar je nadaljeval z borbo. Imel je še zaboj municije in jo je hotel dobro izkoristiti. Streljal je samo, če je bil trden, da bo zadel v živo. Ležal je v kotanji iz kamenja, zato ga je bilo težko zadeti. Nemški oficirji so kleli in podili vojake, naj ga že uničijo. Kljub ranjeni nogi se je Kotar obračal na vse strani. Ko je začutil, da mu hoče sovražnik priti za hrbet, je ustrelil v tisto smer. Ta boj smo slišali tudi mi pod Velikim Osojnikom. Po dveh urah mu je zmanjkalo municije. Uničil je mitraljez in ga vrgel med Nemce. Ti so mislili, da nima več s čim streljati. Skočili so proti njemu, pa jih je 5 podrl s pištolo, nato pa vrgel še dve bombi. Zadnji naboj v pištoli je prihranil zase. Nemci se še mrtvemu niso upali približati. Njegovo smrt so drago plačali, saj je pobil kar 17 zelencev, 20 pa jih je ranil. Vodnik pa jih je 6 ubil in 2 ranil. Ko je prišel do mrtvega Kotarja nemški oficir, je pred njim salutiral in se odkril. Oba so prenesli na pokopališče v Malem Osojniku in so ju hoteli častno pokopati, a niso imeli časa. Nemški oficir ju je postavil za vzgled svojim vojakom, rekoč: »Ce bi imela Nemčija take vojake, bi zavzela ves svet!« Izstrelili so tudi častno salvo. To pa belim ni bilo všeč in so godrnjali, zakaj taka ceremonija zaradi dveh padlih komunistov. Ko smo mi prišli na Mali Osoj-nik, smo prvič našli naše borce neoskrunjene, to pa po zaslugi nemškega oficirja, ki je s tem pokazal, da je vseeno boljši od naših domačih klavcev. To so nam pripovedovali domačini, ki so izvedeli od kako je bilo. Kotarja in vodnika smo potem mi pokopali in sta bila vedno našim borcem svetal vzgled. Zlasti mi je bilo težko zaradi Kotarja. Vedel sem, da so mu beli 1943 ubili sestro, ki je bila aktivistka, njegov brat pa je padel kot komandant bataljona XIV. divizije in je bil odlikovan ž- redom narodnega heroja.. France Slana: PRENOS RANJENEGA PARTIZANA Šolstvo - problem skupnosti (Nadaljevanje s 1. strani) da šole niso več sposobne vzgajati mladine na sodoben način in v »kladu z razvojem. Brez šol ne bomo Imeli kadrov! Navedli smo samo nekaj ugotovitev s področja osnovnega šolstva kot prve stopnje organiziranega izobraževanja. Skrajni čas je, da spremenimo mišljenje, češ da šolstvo ovira razvoj gospodarstva, kajti brez šol bi ne imeli dobrih gospodarstvenikov in bi bilo tudi gospodarstvo precej slabše. Problem je torej skupen, pereč in veliko važnejši, kot smo sprva mislili in ga bodo morali ljudski odbori v prihodnje reševati prav s tega stališča. Predvidena koncentracija šol ne bo stvar pisarniške administracije, ampak bo morala temeljiti na določenih pogojih in upoštevati vrsto drugih, kakor tudi probleme ob ukinitvi nerazvitih šol ali združitvi teh z matično šolo (na področju osnovnega šolstva s popolno osemletko). Kako bo poslej razvoj zajel posamezna območja, bodo odločale občine, ki so prve dolžne izobraževalni sistem ne samo izpopolniti, ampak tudi skrbeti, da bo šolsko omrežje res pokrilo predele, ki se razvijajo, zlasti industrijska središča. Reforma srednjih šol Reforma bo temeljito posegla tudi v razvoj srednjih šol, ki so izobraževale zgolj po klasičnem načinu Gimnazija ne bi smela biti več samo pripravljalnica za specializiran študij na fakultetah in visokih šolah, pač pa naj b; dajala absolvente, ki se bodo mogli vključiti v proizvodnjo oziroma bodo lahko uspešno opravljali manj zahtevna dela na drugih delovnih mestih. Obrisi reforme te šole še niso popolnoma jasni, gre pa zato, da bi tudi gimnazija dobila določeno stopnjo strokovnosti. Tudi strokovne šole, ki jih je v novomeškem okraju precej, še nimajo docela kvalitetnega pouka, razen tega pa razmišljamo, ali naj jih še obdržimo ali ukinemo. Če bi upoštevali le sposobnost kadrov, ki na teh šolah poučujejo, bi bili potrebni maksimalni ukrepi, ki bi temeljito razčistili vprašanje učnih moči. Ker pa zadovoljivih kadrov ni, največ strokovnih učiteljev je prišlo iz proizvodnje, se moramo zadovoljiti s temi, saj je znano, da je bilo še do nedavnega zelo težko dobili dobrega inženirja ali tehnika, ki bi bil pripravljen za manjše prejemke osebnih dohodkov prevzeti mesto strokovnega učitelja na določeni strokovn; šoli. Ta tudi ni bil pedagog, kar je razvoj pouka zelo oviralo. Pedagogi so bili največ honorarni učitelji, ki pa o strokovnosti šole in problemih strokovnega študija niso veliko vedeli. Ti dve vrsti kadrov s pomanjkljivo izobrazbo torej šoli nista mogli dati zadovoljivih rezultatov. V Strokovne šole gospodarskih dejavnosti bodo torej vzgajale kader po novem reformiranem načinu. Gostinsko-gospodin jski center v Novem mestu, ki ga bodo ustanovili pri Zavodu za napredek gostinstva in gospodinjstva, bo izobraževal kadre, ki bodo sposobni voditi gostinstvo in urejevati družbeno prehrano. Blagovni promet bo dobival kadre iz dvoletne šole trgovske stroke v Brežicah. Vajenci na tej šoli bodo imeli na leto štiri mesece teoretični pouk, 8 mesecev pa se bodo izobraževali kot vajenci v podjetjih. Ustanovitelj šole bo Trgovinska zbornica, soustanovitelji pa občine. Kadri za kmetijsko stroko se bodo šolali v srednji kmetijski šoli na Grmu. Sola, ki bo trajala štiri leta, bo imela dve stopnji: živinorejski in poljedelski oddelek, reformirana pa bo tudi nižja dvoletna kmetijska šola v Radni. Ustanovitelj je Kmetijska gozdarska zbornica, soustanovitelji pa so občine. Predvidevajo, da se bodo tu vzgajali še učenci iz ljubljanskega in kranjskega okraja ter s Primorske. Posebne šole za gozdarsko stroko ne bo, ker je že ustanovljena gozdarska srednja šola v Postojni. Za izobraževanje kadrov industrijske in obrtne dejavnosti bosta ustanovljena dva centra oziroma vajenski šoli v Novem mestu in Krškem. Vajenski šoli v Črnomlju in Šentjerneju bosta ukinjeni. Razen že omenjenih srednjih šol je predvidena čez čas še glasbena srednja šola, ki bo združila dosedanjo glasbeno dejavnost v posameznih občinah. Vloga dveh pomembnih zavodov Ko že govorimo o izobraževanju, ne moremo mimo nič manj pomembnih ustanov kot sta Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu in pedagoški zavod. Oba sta že požela lepe uspehe. Zavod za izobraževanje je priredil več tečajev in seminarjev za vodilne kadre političnih in gospodarskih organizacij, še posebej za organe delavskega samoupravljanja. Pedagoško službo pa je uspešno utrjeval okrajni Zavod za prosvetno in pedagoško službo. V prihodnje bo zaradi boljše koordinacije delovala ena medobčinska pedagoška služba za trebanjsko, novomeško, črnomaljsko in metliško občino, drugi za- vod za pedagoške delavce pa bo ustanovljen za posavske občine novomeškega okraja. S to delitvijo se bo precej spremenila vloga pedagoške dejavnosti: pedagoški zavodi bodo morali bolj pomagati pri reševanju šolskih problemov kot doslej, predvsem pa bodo morali jačati vsebinsko in oblikovno delo šolskega izobraževanja. Kaj pa finansiranje? Ko smo že našteli vrsto novosti, problemov, ovir itd., ne moremo mimo glavnega vprašanja, o katerem je po zakonu o šolski reformi in novem finansira-nju šolstva bilo slišati že več besed, mnenj in predlogov, ki so poskušali najti pravilno rešitev in odgovore na mnoga vprašanja, ki jih je tudi v šolstvu načel novi gospodarski sistem. Prevečkrat pozabljamo, da kadre izobražuje šola, za njen razvoj pa smo vSe premalo skrbeli. Zgodilo se je, da so nekatere občine sicer določile sredstva za rešitev najnujnejših problemov, žal pa je bilo več primerov, da so redne stroške vzdrževanja šol in osebne izdatke krile s sred- Zmagoslav Jeraj: POT stvi investicijskega šolskega sklada, kar je seveda bilo nepravilno. Načela novega finan-siranja osnovnih in srednjih šol tega v prihodnje ne bodo več dovoljevala, „ ker bodo ustanove tesno povezane s svojim ustanoviteljem. Ce govorimo, da so ustanovitelji osnovnih šol izključno občine, kar pomeni, da jih morajo tudi vzdrževati, so pri srednjih in strokovnih šolah občine le soustanovitelji, ker so za te zainteresirane tudi gospo- darske organizacije in združenja. Na tem principu bo temeljilo tudi finarts.tanje, oziroma se bodo o vzdrževanju . pogovorili med seboj ustanovitelj in soustanovitelji. To bo predvsem odgovarjalo ustanavljanju in vzdrževanju strokovnih šol, kamor bodo prišli učenci iz raznih občin in okrajev in pri čemer je glavni koristnik gospodarska organizacija, ki potrebuje določeno število kadrov. Prispevek bo treba formirati na podlagi dejanskih in planiranih ' potreb določene panoge, za katero se kader šola, hkrati pa bo za dalj časa zagotovljen primeren dotok kadra. Se vedno ni rešeno vprašanje investicij za gradnje novih šol. Poročilo predsednika okrajnega sveta za šolstvo poudarja, da smo na tem področju zelo zaostali in smo pod republiškim povprečjem. Zlasti osnovnemu šolstvu grozi nevarnost, da v nekaterih središčih otroci kljub tretji izmeni pouka ne bodo mogli več kam hoditi v šolo. S sredstvi, namenjenimi za predvi-' dene gradnje osnovnih šol (če druge šole izvzamemo) ne bo mogoče storiti niti najnujnejšega. Oceniti bo treba resnične možnosti in premišljeno ukrepati, investicije pa uporabiti res tam, kjer je razvoj šolstva najbolj ogrožen. Namen okrajnega sklada za šolstvo V sedanjih pogojih je zato najprimernejša oblika za rešitev investicijskih potreb oziroma vzdrževanja izobraževalnih ustanov združevanje sredstev, torej ustanovitev okrajnega sklada za šolstvo. Ta bo posloval do 1965. Sestavljajo ga: del, ki pripada občinam iz proračunskega prispevka osebnih dohodkov, vsakoletna dotacija OLO, neporabljena sredstva okrajnega sklada za gospodarske kadre, posojila in prispevki prebivalstva. Ce upoštevamo naštete vire, ki tvorijo okrajni sklad, bi meli letos v tem skladu 219 milijonov dinarjev, 1962 čez 150 milijonov, 1963 161 milijonov itd., tako bi bila sešteta vrednost okrajnega sklada čez pet let že 900 milijonov, s katero pa bi že lahko krili vse predvidene gradnje šol v posameznih občinah. Sredstva sklada bodo uporabljali za pomoč aji posojila investitorjem pri gradnjah novih šol, večjih adaptacij srednjih in strokovnih šol ter osemletk, če bodo imele razvojne možnosti, da bi lahko v določenem času postale osemletke. Kot smo že pisali, so nekatere občine že pričele reševati določena šolska vprašanja, vendar ne bi bilo prav, če bi se s tem prenaglile. Tudi šolstvo naj bo področje, o katerem je treba razpravljati na osnovi interesov skupnosti. Delo naj bo načrtno, sistematično in ne prenagljeno. Lotimo pa se samo tistega, kar je v skladu z resničnimi potrebami in splošnim razvojem, torej tega, kar zahteva skupnost. »POVODNI M02« v Novem mestu Dramatski krožek na novomeški osemletki skrbr.o pripravlja pravljično igro Povodni mož. Nastopilo bo kar 56 mladih igralcev. Premiera bo Se pred koncem šolskega leta, gotovo pa bodo morali izvesti tudi nekaj ponovitev, saj tako obsežnega odrskega dela novomeški pionirji doslej še niso ptipravlll. 56 mladih umetnikov ln umetnic hkrati bo pred gledalci zaigralo, zapelo in zaplesalo! Jgro režira Mara Glonar, besedilo je popravil in priredil Severin Sali, načrte za sceno je pripravil akademski slikar Bogdan Borčič, izdelala pa jo bosta Niko Golob ln Ljubo Žagar. Glasbeno spremljavo je skomponlral stane Fink, glasbene točke pa poučuje Jelka Kastelic. Ob toliki množici igralcev, ki se pod skrbnim vodstvom vzgojiteljev pripravljajo na uprizoritev Povodnega moža, novomeški pionirji pa tudi odrasli gledalci pač z upravičeno nestrpnostjo pričakujejo prve uprizoritve. Celjani uprizorijo „Zakonski vrtiljak" Izšli s« PORTUGIŠKI SONETI B. Brovvningove. Broš. din 400, bibliofilska Izdaja din 700. Izdala Dolenjska založba. Dobile v vseh knjigarnah. V dneh od 16. do 20. junija obiščejo Dolenjsko, Belo krajino in Spodnje Posavje člani Slovenskega ljudskega gledališča lz Celja s komedijo v treh dejanjih ZAKONSKI VRTILJAK, ki jo je napisal LF.SLIE STEVENS. V glavnih vlogah nastopajo našemu občinstvu dobro znani prvaki celjskega gledališča JANEZ SKOF, NADA BOZIČEVA, MARJANCA KROSLOVA in JOŽE PRISTOV. Delo je pripravil režiser MIRČ KRAGELJ, sceno SVETA JOVANOVIĆ, kostume pa je oskrbela MARIJA KOBI. Američan Leslie Stevens je napisal to prisrčno, duhovito komedijo za »stare* zakonce, ki se znajo posmihati svojim slabostim, ne da bi zaradi tega trpela ugled in vera v trajnost njihovih zakonskih zvez. Nasprotno: če se znajo nasmejati sebi, je najboljše znamenje, da bodo odšli domov pomirjeni s svojo usodo. Vendar bi precej pribili, da velja ta dobrodušen posmeh tokrat za spremembo — možem! Prva izvedba tega dela je bila v celjskerr. gledališču 13. januarja, po našem okraju pa bodo gledališčniki gostovali takole: v petek, 16. junija, ob 20. uri v Selnici, v soboto, 17. junija, 6b 20. uri v Kostanjevici, v nedeljo, 18. junija, ob 20. uri v Črnomlju, v ponedeljek, 19. junija, ob 20. uri v Metliki, v torek, 20. junija, ob 20. uri v Novem mestu. Vabimo vse prebivalstvo zgoraj navedenih krajev, da so predstave udelefi v čimvečjem številu! Plenum slovenskih arheologov Izobraževanje v tovarni celuloze Vlado Lamut: MANICA (1961) prihodnje bodo morali skrbeti, da bodo strokovnjaki hkrati tudi pedagogi, zato jim bo treba omogočiti dodatni pedagoški študij. Dve vrsti strokovnih šol v okraju V novomeškem okraju se oblikujeta dve vrsti strokovnih šol: specializirane šole in šole za splošne poklice. V prvo vrsto spadajo ustanove kmetijske, trgovske, gostinsko-gospodin jske in drugih dejavnosti. Predstavljajo pravzaprav nov tip strokovne šole, katerih ustanovitelji bodo združenja in gospodarske organizacije. Na splošno bodo prišie določene strokovne šole v pristojnost posameznih občin, finansiranje pa bo odvisno od tega, iz katere občine se bodo šolali učenci, ker je za tiste šole, k' bodo vzgajate mladino iz več občin, predviden skupen medobčinski sklad. V prihodnje bodo pri vsaki strokovni šoli ustanovljeni centri, ki bodo bodisi nudili lzpopo n'e-van'? -*« ".v. k-ga sama šola ni rr,o.;i:i .lati, bo disi da bo -center boljše učence napotil v študij na višjih šolah. V Tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem so se letos resno lotili nalog izobraževanja zaposlenih. Za izobraževanje je odgovoren Maks Po-gačar, ki je povedal naslednje: Ze 1960. leta smio sestavili program izobraževanja, vendar ga zaradi majhnih realnih možnosti nismo dosledno izvajali. Toda vse še ni zamujeno, letos smo se te odgovorne naloge lotili načrtneje. Vodje oddelkov so obiskovali seminar o metodi proučevanja praktičnega dela, 23 vodij oddelkov pa je absolviralo seminar za predavatelje, kjer so se spoznali s tehniko predavanj, vodenjem sestanka in razprave in problematiko medsebojnih odnosov. Za upravne uslužbence je bil organiziran seminar z 8 temami; imeli so 32 ur predavanj o organizaciji sodobnega administrativnega poslovanja, povezavi, z .delavskim samoupravljanjem in analizo poslovanja. Ta seminar je obiskovalo 49'uslužbencev, udeležba na posameznih predavanjih pa je bila zadovoljiva. Seminar so obiskovali tudi obratovodje, vodje oddelkov, . delovodje in mojstri. Med drugim so se seznanili z vodenjem obrata, sodobno organizacijo podjetja, proizvodnimi nalogami, higiensko-tehničnim varstvom pri delu. mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter psihologijo in medsebojnimi odnosi. Dva strokovnjaka sta se udeležila 3-dnevnega seminarja V vsnko hišo v okraju: DGUrJJSSl LIST! JUREM, dva pa sta obiskovala 14-dnevni seminar za racionalizacijo in normiranje. Ves vodstveni kader se je udeležil seminarja, ki je obravnaval nove gospodarske predpise in njihov vpliv na gospodarjenje v podjetju. Prav tak seminar je obiskovalo 116 delavcev, članov sindikalnih pododborov, plenuma sindi- kalnih organizacij in sekretariata osnovnih organizacij ZK. Z organizacijo seminarjev bomo še nadaljevali, saj opažamo, da je čedalje več nesreč ravno zaradi nenoučenosti. S pridobljenim znanjem pa ne koristimo samo sebi, temveč tudi kolektivu in skupnosti, je zaključil tov. Pogačar. D. K. 27. maja so se v Novem mestu zbrali člani Arheološkega društva Slovenije na plenarnem sestanku, na katerem so obravnavali naloge in probleme, ki čakajo društvo v tekočem in v prihodnjem letu. Plenum je zasedal v prostorih Zavoda za izobraževanje, sejo pa je vodil predsednik društva inž. dr. Mitja Brodar. Na dnevnem redu so bili problemi arheologije na Dolenjskem, sodelovanje slovenskih arheologov pri sestavljanju obsežne kulturne zgodovine Slovencev, ki jo pripravlja založba Mladinska knjiga, ter problemi numizmatičnih najdb, tako de-pojskih kakor tudi posamičnih. Precejšen del sestanka je bil posvečen organizaciji dela pri izdelavi obširne in popolne arheološke karte Slovenije z vsemi najdbami in najdbišči, ki so doslej poznani. Ta karta bo povsem gotova in pripravljena za tisk ob koncu 1964. Zatem so posamezni člani društva predložili svoje načrte terenskih del v letošnjem letu. Ob koncu sestanka je bil izdelan tudi predlog okvirnega programa arheološkega kongie sa Jugoslavije, ki bo prihodnjo pomlad v Ljubljani. Popoldne so si arheologi ogledali zbirke Dolenjskega muzeja, mesto samo in arheološko najdišče na Marofu. Naslednji dan, v nedeljo pa so se člani društva odpeljali z avtobusom na poučno ekskurzijo, ki je zajela najvažnejša arheološka najdišča novomeškega okraja, na katerih so v zadnjem času potekala arheološ- ka izkopavanja ali pa so predvidena za letos in prihodnje leto. Tako so se gostje seznanili z antičnim terenom v Trebnjem, v Drnovem in v Šentjerneju ter s prazgodovinskimi najdišči okrog Šmarjete in Kostanjevice. V Brežicah pa so Si ogledali zbirke Posavskega muzeja. Plenarni sestanek arheologov v Novem mestu je bil zanimiv ln ploden, člane pa je na licu mesta seznanil s problematiko posameznih arheoloških najdišč na Dolenjskem, ki si polagoma utirajo pot tudi v naš kulturni turizem. k. t. V Portorožu se zbirajo kiparji Ena točka več za prvo osemletko V petek, 9. junija, sta novomeški osnovni šoli priredili v Domu ljudske prosvet« javno oddajo — »Poznaš svoj kraj«. Prireditev je bila v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Otroci obeh osemletk so so pomerili na zgodovinskem, literarnem, glasbenem, športnem, tehničnem in likovnem področju. Ekipi zgodovinarjev, ki sta bili prvi na vrsti, sta S3 pred .številnim občinstvom nekoliko zmedli, naslednja moštva pa so nastopala bolj »korajžno*. Prireditev je sicer lepo potekala; posamezne točke sta povezovala učiteljica Jerebova in prof. Kovač. Poznalo pa se je, da v Novem mestu .še nimamo prakse s takimi oddajami. Nekatera vprašanja so bila pieobširno zastavljena, časa za pismen odgovor pa je bilo premalo, tako da si občinstvo zaradi nepopolnih odgovorov nI bilo vedno na jasnem, aH je odgovor pravilen aH ne. Dekoracija Je bila zelo lepa — le kazalci ure. ki Je štela čas odgovorov, so se tako hitro vrteli, da bi z istim tempom prikrajšali človeka za tretjino življenja. Izmed vseh točk Je bilo vsekakor najzanimivejše tekmovanje likovne skupine. Precej nadarjenih risarjev Je deloma na tleh, deloma na stojalih pokazalo svoje 7nsnle. Najprej so nirisali vsak svoin ricbo, nato pa nekaj portretov. Opazili smo. da 1e nastopajoča skupina zelo uspešno opravila svojo nalogo, pnseb^n aplavz pa so doživeli. Miki Kos, Milček Komelj in Vesna Kocuvan. V odgovorih sta bili pri vseh skupinah ekip obeh šol na enaki ravni, športnikom I. osnovne šole pa je uspelo bolje odgovoriti kot njihovim nasprotnikom, imeli so tudi več sreče pri metanju žoge v koš, kar Je prineslo I. os- novni šoli zmago. Dosegla je točko več kot II. Osnovna šola. Vsi nastopajoči so prejeli skromna darila, ki so jih prispevali naši kolektivi, obrtniki in posamezniki, med njimi tudi novomeški zlatar tovariš Korent, čigar ime Je pri naštevanju na prireditvi sami v naglici izpadlo. V Seči pri Portorožu se je v nedeljo, 4. junija, formalno začel I. mednarodni kiparski simpozij »Forma viva«. Dejansko so tega dne prispeli v Portorož šele trije od 11 kiparjev, ki bodo tri mesece ustvarjali svoja dela v velike kamnite skale grožnjan-skega kamnoloma, prepeljane v čudoviti park na polotoku Seča. Kot prvi je prispel Japonec Haime Tagashi, nekaj pozneje v Parizu živeča Američanka Pat Diska in zvečer še Poljak Ol-gierd Truszvnski. V ponedeljek je prispel v Portorož s vso svojo družino holandski kipar Carel Kneulman. Ostali kiparji, sprejeti v portoroški oddelek simpozija, prispejo v prihodnjih dneh, nekateri šele konec meseca. V ponedeljek so se kiparji odpeljali v kamnolom Grožnjan pri Bujah, kjer so si dokončno izbrali kamnite bloke, ki pridejo v poštev za njihova dela. Pozneje so si ogledali delovni prostor na Seči in si izbirali mesta, na katera bodo v prihodnjih dneh postavili kamnite bloke. Ostali del dneva so Izkoristili za ogled Portoroža in Pirana. (Iz Slovenskega Jadrana) GreicFivo V. kongresa SZDL Slovenije je iz*U» v knjigi Te dni je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani knjiga, po kateri bomo pogostokrat srgali. saj" je pravcati priročnik za politično delo, brez katerega ne bo mogel biti ne aktivist iip gospodarstvenik Bogato gradivi V. kongre^--5WDL Slovenije je kom'slja z-redakcijo predstavila v knjigi pri čemer je iz zelo obširnih razprav izluščila vse najvažnejše nrob'crnc, kl se nijivlja jo v fleln erginimMj S-elaV-stične zv ze in sploh v našem družbenem razvoju. Tako lahko trdimo, da so v knjigi •*V. kongres SZDL Slovenije« zbrana vsa stališča in vse misli, poudarjene na kongresu. V knjigi, ki obsega 372 strani, je objavljeno najprej Poročilo GO o delu SZDL Slovenije med IV. in V. kongresom, sledi mu referat MIhe Marinka *0 nekaterih aktualnih nalogah socialistične zveze drlovnrga ljudstva Slovenije-, pozdravni govor Vukmanovi^a - Tempa, poročila kongresnih komisij, ••csolncija V. kongresi ln skrčena razprava vseh diskutan-'Ov na konsresu. — Knjigo lahko dibite v najbližji knjigarni ali pri Cankarjevi založbi v Ljubljani (Kopitarjeva ul. 1). Za spodbujeno dramsko rast Zavesa je spuščena, ostalo pa je visoko priznanje novomeškim igralcem-amaterjem, ki so znova potrdili, da je amaterizem živ, da ga potrebujemo in da smo mu poslej dolžni nuditi več konkretne in vsestranske pomoči Naj začnem s citatom iz DELA z dne 8. junija, kjer je poročala s IV. revije dramskih skupin Slovenije v Zagorju Marina Golouh takole: >... Ko se je ob 16. uri dvignila zavesa, je bil prvi scenski vtis tako izrazito gledališki, da smo kar pozabili na amatersko predstavo. Potlej je izvedba Ha-miltnnove >Plinske luči« ta osnovni vtis le *e dopolnila — Igralci DPD Svobode DUŠAN JEREB Iz Novega mesta so pod režisersko taktirko prof. Toneta Trđana sugestivno oblikovali Hamiltonovo gledališko delo, ki nI v tej izvedbi prav nič zdrknilo na nivo preračunljivih efektov. Predstavo smo lahko vrednotili s tisto kritičnostjo, ki je sicer namenjena profesionalnim teatrskim stvaritvam. Ne glede na izbor teksta moramo ob taki predstavi novomeških Igralcev (Mice Sali, Eve Nifergal, Mare Glonar, Rika Urha In Toneta Gortnarja) v režijski zasnovi prof. Trdana (in z bogato sceno Rika Urha) samo pozdravili njihov tcatrski dosežek: bil je hkrati obet novi spodbujeni dramski rasti na Dolenjskem. Presenetil nas je prav zato, ker so doslej živeli novomeški gle- dališčniki v skriti senci in se niso pokazali še na nobeni republiški reviji.« LJUBLJANSKI DNEVNIK je 7. junija pisal o nastopu naših gledališčnikov takole: »Stara Hamiltonova zgodba, v svoji zasnovi grajena v tradicionalni dramaturški gradnji in obravnavanju notranjih družinskih konfliktov, katerim osnova je kriminalno dejanje, je na odru zaživela pristno in skrbno Izdelana. Novomeščanl, ki letos prvič sodelujejo na dramski reviji in ki so v tem letu močno razgibali celotno kulturno-pro-svetno dejavnost, obetajo s takim delom postati resen tekmec najboljšim amaterskim gledališkim skupinam.« Prištejmo še navdušen aplavz hvaležnih gledalcev v razkošni dvoran! v Zagorju, sknrotla laskave ocene Igre. režije In scene, ki so jo dali po predstavi poklicni gledališki delavci In veliko veselje, ki ga delimo z našimi amaterji vsi. ki smo jih na tem gostovanju v okviru republiške revije dramskih skupin spremljali s toplimi željami, pa jc obračun vseh letošnjih domačih revij resda kronan z najlepšimi uspehi. Pričakovanja, porojena na lanski okrajni skupščini SVOBOD v Dol. Toplicah o poslanstvu in nalogah dramskih skupin, so dala z uresničenim programom v sezoni 1960-61 bogato žetev. Znova so ovrženl vsi neutemeljeni pomisleki pred amaterizmom. Zdaj, ko so zavese Četrte revije dramskih skupin Slovenije spuščene, je treba Izreči besedo o ljudeh, ki so nas predstavili na letošnji reviji. Najprej pojasnilo: »Plinska luč« ni bila pripravljena kot izbrano delo za nastop na republiški reviji! Novomeška gledališka družina se je z njo vključila v okrajno Izbirno tekmovanje ln uspela kot najboljša. Nihče v okraju nI posebej skrbel za repertoar, primeren za nastop v takem okviru. Gostovanje Novomeščanov v Zagorju moramo gledati Iz te, organizacijske plati, bolj kot slučajnosicn dogodek. Ce pravim slučajnosten. to ne sme zbrisati močnega vtisa, ki so ga dobili ob »Plinski luči« že lani in pred kratkim na tekmovanju v Vidmu! Drama je bila zaigrana močno, prepričljivo In z globokimi čustvi; režijsko dognana, odrsko izpiljena, opremljena (za naše razmere!) že kar razkošno. Odtod tudi visoke ocene o gostovanju Novomeščanov. Da niso bili izbrani v finalno tekmovanje na Hvaru, gre pač na račun repertoarne politike revije. Vrsta priznanj, ki so jih poželi naši igralci v Zagorju in na vhlemskem odru jim daje ceno, ki v celoti odgovarja moči, ugledu ln sposobnostim novomeškega amaterskega gledališča. Kdor pa le količkaj pozna razmere In pogoje, v kakršnih nastajajo dela v tem našem teatru, kdor bliže pozna otlcr in njegovo trdo, zakulisno ustvarjanje, pa je uspeha Novomeščanov tolikanj bolj vesel! K lepemu, prodornemu uspehu na reviji v Zagorju je kolektiva dramske družine novomeške Svobode pred dnevi čestital Svet za kulturo pri ObLO v Novem mestu. Pridružimo se tem in drugim čestitkam našim amaterjem predvsem z željo, da bi jim bilo poslej delo olajšano vsaj ■ približno tako skrbjo in pomočjo, kot so je deležne amatersko skupine v drugih krajih in okra-tih! Da jo zaslužijo, po uspehih v Zagorju pač ne bo mogel nihče več dvomiti. TONE GOSNIK Mladinska Slovenije Od 17. do 28. junija bo na stadionu trenirala slovenska mladinska nogometna reprezentanca, ki se pripravlja za državno prvenstvo. Nogometna zveza SlOv-enije se je odločila za trening v Novem mestu predvsem zaradi populariziranja nogometa pri nas. Repre- nogometna reprezentanca trenira v Novem mestu NA? U b I S K Srečanje na vrhu zentanca bo v času bivanja v Novem mestu Igrala tudi nekaj prijateljskih tekem z domačimi moštvi. Reprezentanco sestavljajo najboljši mladinci — nogometaši. — Slovenska mladinska reprezentanca je v tem letu žela vrsto lepih uspehov, saj je v Beogradu pre- Mnogoboj, fotoreportaža, ročna dela in tekme v Trebnjem Okrajni prvak »Bela krajina« iz Črnomlja igra v nedeljo prvo kvalifikacijsko nogometno tekmo v SCI.. Muhasti žreb je določil za nasprotnika prvaka ljubljanske podzveze Grafičarja Iz Ljubljane. Prvo srečanje bo v Ljubljani, povratno pa v Črnomlju 25 t.m . Požrtvovalnemu moštvu želimo veliko uspeha. Od leve proti desni stoje: Vignjevič, J. švajger, P. Zunič, I. Zunič, S. Zunič, Caraga. Klečijo pa: Zabukovec, Vajs, Bek-toševič, Movrin in T. Švajger. (Foto A. Božič, Črnomelj.) j. V. V soboto, 10. junija popoldan, Je na travniku pod trebanjskim gradom tik ob avtomobilski cesti nenadoma zraslo naselje šotorov. Slaba vremenska napoved ni preplašila tabornikov, ki so se zbrali iz sedmih dolenjskih enot, da se drugi dan pomerijo v tradicionalnem taborniškem mnogoboju. Dolgo vrsto let so bili novomeški taborniki v mnogoboju brez konkurence. Sele lani so se prvič uveljavile tudi druge enote iz Dolenjske. Letošnji mnogoboj pa je pokazal, da so se sile že Zakaj pretiravanje v oceni? še o 5.—7. mestu novomeških šahistov na turnirju v Portorožu V zadnji številki Dolenjskega lista smo med pismi uredništvu lahko zasledili tudi pismo člana novomeške šahovske ekipe, ki se Je udeležila festivala v Portorožu — mojstrskega kandidata Toneta Skerlja, ki mu ni ugajala kratka vest o plasmanu v Portorožu ln Je zato opisal svoje poglede na letošnjo uvrstitev na festivalu. Da bralci Dolenjskega lista ne bi bili enostransko obveščeni, sem prisiljen dati nekaj pojasnil, da ne bi prišli do zmotnih zaključkov. Najprej sem kot pisec omenjene vesti dolžan pojasniti, da ni običajno, da se vsaka vest, posebno pa če je kratka, podpiše. Podpisi so običajni le pri daljših sestavkih in če bi tovariš SkerlJ malo natančneje pogledal Dolenjski list, bi lahko opazil, da je v njem še več podobnih poročil in vesti brez podpisa. Torej je vsako namigovanje, da se nisem »upal« podpisati, neumestno. Z mnenjem tovariša Skerlja, da vest »ni bila objektiven prikaz rezultata novomeške ekipe« pa se ne morem st-injati. Kaj naj bi bilo neobjektlvnega? Je objektivna vedno le pohvala? Sicer pa Na Otočcu: VIII. prvenstvo ribičev FLRJ 17. in 18. junija se bodo na Otočcu pomerili ribiški »asi« v metu umetne muhe in obtežil-nika v daljavo in v cilj ter v športnem ribolovu. To bo VIII. državno prvenstvo športnih ribičev FLRJ, organizacija prireditve pa je zaupana Ribiški zvezi Slovenije in Zvezi ribiških družin v Novem mestu. Tekmovanja se bodo udeležili po trije tekmovalci iz vsake republike, lz inozemstva pa Poljaki, Cehi, Madžari, Avstrijci, Italijani in nekateri drugi. Med inozemskimi in domačimi tekmovalci bodo mnogi evropski prvaki. V času tekmovanja bo obiskal Otočec predsednik CIPS (mednarodne organizacije športnih ribičev) g. Karlo Kreitschi iz Avstrije ter predsednik tekmovalnega komiteja CIPS g. Laborde iz Francije. V času tekmovanja bo na Otočcu zasedal izvršni odbor Zveze športnih ribičev Jugoslavije. Prvi poraz novomeških odbojkarjev 20K Ljubljana : Partizan Novo mesto 3:1 Preteklo nedeljo so novomeški odbojkacji doživeli prvi poraz v spomladanskem delu republ. moške odbojkarske lige. Iz Ljubljane, kjer so se pomerili z ekipo ZOK Ljubljana, so se vrnili brez točk. Zaradi dežja so tekmo igrali v telovadnici. Po obojestranski slabi Igri so zmagali Ljubljančani, ki jim je bila športna sreča bolj naklonjena. Novomeška ekipa je nastopila oslabljena — brez obolelega Dolenca. pfihodnjo tekmo bodo Novome-ščani spet igrali doma, in sicer v nedeljo, 18. junija, ko se bodo ob 10. uri na Loki pomerili z ekipo lz Kamnika. Z zmago nad Kamnikom bi si Novorr.eščani zagotovili drugo mesto na lestvici republiške lige, pred ravenskim Fu-žinarjem. fm nisem imel namena kritizirati nastop novomeške ekipe (5.—7. mesto ni neuspeh, vendar smo od ekipe več pričakovali) in Je bilo poročilo o nastopu na festivalu le informativnega značaja. Kot kaže, pa bi bili člani ekipe s tovarišem Skerljem na čelu pripravljeni iz povprečnega uspeha naplaviti pravi triumf, čeprav se o njem nt da govoriti. Tako ocenjevanje plasmaja v Portorožu je pretirano in je predvsem produkt osebne presoje igralcev — članov ekipe. Delitev 5.-7. mesta bi bila lahko velik uspeh, če bi na festivalu nastopile res vse najboljše jugoslovanske ekipe, toda iz poročil iz Portoroža vemo, da samo iz Slovenije niso nastopile tri zelo močne ekipe (Maribor, Jesenice, Branik), da o nastopu ekip lz ostalih republik sploh ne govorimo. Res je, da v drugi skupini niso bile slabe ekipe, toda znano je, da je novomeška ekipa zlasti na štirih deskah zelo močna in, ker so se na zadnjih tekmovanjih dobro odrezali, smo pričakovali boljši plasma tudi v Portorožu. Iz rezultatov posameznih članov ekipe je razvidno, da je bila novomeška ekipa na pragu velikega uspeha, žal pa se pričakovanja niso uresničila zaradi neizenače-nosti. Skerlj na prvi in Penko na četrti deski sta res presenetila — (prvi je zbral tri, drugi pa štiri točke lz petih partij!), toda Sitar na drugi in Radovanovič na tretji deski sta zatajila (prvi je zbral dva in pol, Radovanovič pa celo samo eno in pol točke) in tako je šlo boljše mesto po vodi. In ravno zaradi spodrsljajev Sitarja in Radovanoviča portoroškega plasmaja ne moremo šteti za velik uspeh, niti najmanj pa za doslej največji uspeh novomeškega šaha, kot je napisal Skerlj. Nihče ne trdi. da je delitev 5.—7. mesta neuspeh, toda po uspehu na pokalnem prvenstvu Slovenije in ker so bili vsi člani ekipe vigrani — (razen Skerlja so vsi igrali na okralnem prvenstvu), smo vseeno malo več pričakovali, toda pričakovanja se niso uresničila. Da pa ne bo kdo rekel, da Je to moje osebno mnenje, naj poudarim, da so istega mnenja tudi drugI odborniki Okrajne šahovske zveze in ostali, ki poznalo trenutne zmogljivosti novomeške ekipe. Ekipa ie izenačena, sestavljajo Jo izkušeni šahisti z večletnim Igralskim stažem, zato smo vseeno pričakovali nekoliko višjo uvrstitev. Dejstva so taka ln s tem se je treba sprijazniti. Vsako olepševanje je odveč! Franc Mikec zelo izenačile. V osmih kategorijah si je kar pet različnih enot priborilo prvo mesto in si s tem zagotovilo udeležbo na republiškem mnogoboju avgusta v Kopru. Tekmovalo je 20 ekip. Prvaki v posameznih kategorijah so postali; Moški — A skupina: Trebnje 65,37 točk, B skupina: Črnomelj 63,65 točk, C skupina: Novo. mesto 66,25 točk. Ženske — A skupina: Novo mesto 62,07 točk, B skupina: Sevnica 58,98 točk, C skupina: Crnomell JI,60 točk. Medvedki: Novo mesto 77,96 točk. Čebelice: Brežice 82,39 točk. Vzporedno s tekmovanjem v taborniškem mnogoboju je okrajni zveza tabornikov s sodelovanjem okrajne zveze Ljudske tehnike letos prvič uvedla tekmovanje v tehničnih panogah, ki ustrezajo taborniškemu programu. V soboto popoldne Je tekmovalna komisija pregledala fotoreportažo o delu petih čet. Tri čete so predložile tudi izdelana ročna dela. — Dve četi sta tekmovali v signalizaciji z lučjo in v postavljanju bivaka za dve osebi. Komisija je bila posebna zadovoljna z izdelavo bivaka. Tekmovanje v panogah Ljudske tehnike se bo nadaljevalo ln bo komisija določila zmagovalca po pregledu letošnjih taborov, raznih taborniških izumov ln Izdelanih čolnov. V soboto zvečer se je ob tabornem ognju zbralo poleg tekmovalcev tudi precej domačinov. Kljub slabemu vremenu je med tekmovalci, ki jih Je bilo s člani sodniškega zbora vred preko 150, vladalo prijetno domače vzdušje, za kar so poskrbeli kot gostitelji taborniki iz Trebnjega z vestnim in požrtvovalnim delom. s. j. magala v prijateljskem srečanju enako reprezentanco Srbije, ki je državni prvak. V moštvu nastopa nekaj zelo nadarjenih mladincev, ki bi lahko z uspehom nastopali v vsakem prvem moštvu, tudi v zvezni ligi. Po vsej verjetnosti bo že v nedeljo, 18. junija, odigrala prijateljsko tekmo z enim izmed domačih moštev. Vabimo ljubitelje nogometa, da si ogledajo treninge in tekme. Posebno igralci bodo lahko spoznali, kaj je pravi nogometni trening. šf BOREC : ELAN 2:1 (1:1) V nedeljo sta se srečali domači moštvi v tekmi za Cup Jugoslavije, ki se Je končala z 2:1 (1:1) za Bor<~a. Borec si je tako pridobil pravico igrati naprej in se Je v sredo srečal z Belo krajino. Ce bi hoteli opisati to tekmo bi lahko trdili, da tako slabe in nezanimive tekme še nismo gledali. Eno in drugo moštvo je igralo brez- povezave Igralci so bili nedisciplinirani, posebno nekateri igralci Elana. Prvi so preko 11-metrovke povedli v vodstvo Ela-novci, nato pa so Igralci Borca zaigrali dokaj dobro in izenačili. — Vodilni gol pa ie dosegel Borec v drugem polčasu. Takih tekem si ne želimo več! — Posebno pa ne želimo na igrišču gledati take igralce, ki se stalno prerekajo s soigralci in sodnikom ter poraza ne znajo prenesti športno. Na tem mestu je potrebno tudi igralce Elana opozoriti, da se mora vsako športno srečanje tudi športno končati in da Je treba nasprotnika tudi pozdraviti. Nogometaši, bodite predvsem športniki! šf KZ Brežice — nokalni zmaaovalec Pokalno kealjaško tekmovanje v počastitev 20-letnice ljudske vstaje Je v Brežicah zaključeno. Prepričljivo je zmagala ekipa Kmetijske zadruge z 12 zmagami (1612:1424). Sledijo: Ljudska potrošnja z 8 zmagami (1599:1522). KGP — 4 zmage (1497:1437) in Prosveta brez točk (1236:1548). Na tekmovanju je sodelovalo nad 50 tekmovalcev, gledalci iz vrst prizadetih kolektivov pa so navijali. Tak način dela v sindikalnih organizacilah je dober in bo treba s tem nadaljevati. Posamezne ekipe so se dogovorile za nadaljnje sodelovanje, da bodo pripravljene za vsakoletna tekmovanja. -ek Kaj delajo ljudje v tem spomladanskem času, ko se dež in sonce neprestano borita za premoč? Čudno vprašanje, ko vsi vemo, da se je pričela košnja iti da ljudje neprestano ugibajo o pridelku: bo ali ne bo? Frančiška Cvet iz Zagorice, ki je edina ostala na zemlji bivše Gospodinjske šole v Mali Loki in je vrtnarica in živinorej-ka hkrati, je povedala, da deževje samo pospešuje plevel in da sama komaj zmore red na gredicah. »Paradižnikovih sadik in rož imamo kljub temu do. volj. Dobro kaže grah, samo bojim se, da ga ne bo rja,» je pripovedovala 53- ROKOMET V BREŽICAH Za dan revolucije: zvezda z obsegom nad 1000 km! Avto-moto zveza Slovenije pripravlja s sodelovanjem vseh avto-moto društev Slovenije zvezdnato vožnjo »Dan vstaje-. Tekmovanje bo enotna manifestacija vseh osnovnih organizacij AMZ Slovenije v počastitev 20-lctnice vstaje in 15-letnice obstoja AMZ Slovenije. Namen tekmovanja Je, omogočiti voziukom-avtomobllistom poleg športnih užitkov tudi ogled partizanskih krajev in turističnih zanimivosti. Vožnja se bo začela ob vsakem vremenu v nedeljo, 16. julija, zjutraj. Točen čas začetka bo tekmovalcem sporočen pravočasno. Zvezda bo sestavljena iz petih krakov oziroma prog. Gorenjska proga bo imela start na Jesenicah, primorska v Kopru, dolenjsko-belokranjska v Črnomlju in Kočevju, obsoteljska v Brežicah in šta-jersko-prekmurska v Mariboru, Murski Soboti in Crni na Koroškem. Proge, ki bodo imele vse cilj na Trgu revolucije v Ljubljani, so dolge od 200 do 227 km. DOLENJSKO-BELOKRANJSKA PROGA POTEKA TAKOLE: a) start v Črnomlju: Črnomelj — Cnnošnjice — Dolenjske Toollt«. — Novo mesto (časovna kontrola) — priključek avto cesta — predor pod gradom v Ljubljani — Krekov trg — Vodnikov trg — Cirii-Metodov trg - Stritarjeva ulica - Tromostovjc - VVolfova ulica — Trg revolucije (časovna kontrola) — Vegova ulica — Aškerčeva ulica — Tržaška cesta — Vič — Vrhnika — Dolenji Logatec (časovna kontrola) — Rovtc — Ziri — Hotavlje — Gorenja vas + 4,5 km (časovna kontrola — Lu-čine — Ljubljanica — Polhov gradeč — Dobrova — Vič — Tržaška cesta — Aškerčeva cesta — Vegova ulica — Trg revolucije (cilj). Dolžina proge 222 km. b) start v Kočevju: Kočevje — Dvor - Žužemberk — Dobrnlč -Mirna peč — Ponikve — Trebnje (časovna kontrola) — priključek na avto cesto - nato po isti progi kot pri prejšnji. Dolžina proge 220 km. OBSOTELJSKA PROGA BO IMELA START V BREŽICAH ln do potekala takole: Brežice — Stara vas — Bizeljsko — Bistrica ob Sotli (časovna kontrola) — Kumrovec — Zagorska sela — Miljana — Deslnlč — Pregrada — Rogatec — Rogaška Slatina (časovna kontrola) — Me-stinje — Grobelno — Celje (časovna kontrola) — Vransko — Trojane — Izlake — Mlinše - Kandrše (časovra kontrola) - Slivnica — Vače — Hotič — Dol — Šentjakob — Črnuče — Jezica — Titova cesta — Gradišče — Rimska cesta — Vegova ulica — Trg revolucije (cilj). Proga Je dolga 200 kilometrov. Med vožnjo bo še posebna preizkušnja, po prihodu na cilj v Ljubljani pa tudi spretnostna preizkušnja na Trgu revolucije. Za najboljše tekmovalec Je predvidenih 35 denarnih nagrad od 5000 do 50.000 din. Prireditelj bo nagradil najboljšo ekipo še s častno nagrado. Ekipe sestavlja pet voznikov, ki so (lani istega avto-moto društva ali iste osnovne družbene, politične ali gospodarske organizacije. Vsi tekmovalci bodo prejeli spominske plakete. Na' tekmovanju lahko nastopajo vsi vozniki osebnih avtomobilov, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje in so nezgodno zavarovani. Sebe in ostale osebe v avtomobilu, ki ne smejo biti mlajše od 18 let, lahko tekmovalec zavaruje tudi na tehničnem pregledu, ki bo najbrž uro ali dve pred tekmovanjem. Tekmovalci lahko tekmujejo na kateri koli progi žele, se pravi, da lahko nekdo iz Črnomlja starta tudi v Kopru ali drugod,-vendar se mora tistemu društvu, kjer bo startal, PRIGLASITI VSAJ DO 20. JUNIJA. Na podlagi teh prijav bo prireditelj poslal zainteresiranim voznikom takoj predpisane prijavnice, ki jih bodo morali vozniki izpolnjene spet vrniti do 25. Junija. Ekipne prijave bodo sprejemali do 10. julija. Člani AMD, ostali lastniki osebnih avtomobilov ter družbene, politične in gospodarske organizacije: vsa pojasnila o zvezdasti vožnji »Dan vstaje« dobite pri svojih avto-moto društvih! Udeležite se velike manifestacije AMD! V predzadnji prvenstveni rokometni tekmi je v Brežicah gostoval novi republiški prvak Odred iz Ljubljane. Renomlranega gosta so domači pričakali z malo upanja na boljši rezultat. Ekipa lz Brežic je močno kljubovala nasprotniku in pokazala eno najlepših iger v sezoni. Rezultat je bil 27:21 (13:12) za Odred. Tekma je pred približno 300 gledalci potekala enakovredno ln so gostje zmagali le zaradi preciznega streljanja na domača vrata. Vratar Brane Brložnik Je pokazal odlično formo, vendar ni bil kos neprestanemu bombardiranju. Lreilen finiš Odreda je odločal o zmagovalcu ln tako so gostje odpeljali s seboj dragoceni točki. Za Brežice so nastopili: Brložnik, Oruč, Toplišek (2), Smajgel, Sulc (5), Vidmar (7), Tintov (3) in Kneževič (4). Za Odred: Albreht. Narobe, TUzon (1), Vojska (3), Se-govič (1). Avsenik (3), Globokar (3), Papež (8), Pavšič (3) ln Sever (S). Lestvica moških rokometnih ekip republiškega prvenstva Sodnik Rankovič iz Ljubljane je očitno simpatiziral z gosti, kar je tudi vplivalo na končni rezultat. Igra je bila živa, zanimiva ln efektna. V predtekml sta se pomerili mladinski ženski ekipi obeh brežiških šol. Rezultat 2:2 za šolo n. Po novih predpish mora vsako li-gaško moštvo imeti tudi žensko ekipo v tekmovanju. Tokratno srečanje nam dokazuje, da je v Brežicah precej nadarjenih igralk rokometa, ki se bodo dale z dobrim in strokovnim šolanjem oblikovati v odlične rokometašice. KEGLANJE: ZANIMIVO! Sindikalno tekmovanje v kegljanju se nadaljuje. Predzadnji teden so bila 3 srečanja — KGP: Prosveta (310:183), Kmetijska zadruga : Ljudska potrošnja (291: 282) in Ljudska potrošnja : KGP letna žena. Povabila me je, naj si ogledam v grede razdeljeni prostor, kamor je (kdo ve kolikokrat) segala s skrbno roko, poravnala sadiko, izrula plevel in se zadovoljna in zravnana umaknila na stezo. Zdelo se mi je, da tafko delo potrebuje strokovnjaka, zato sem jo o tem povprašal. »1959 sem bila na posebnem tečaju v Medlogu pri Celju, kjer smo se marsi- kaj nau&ile o vrtnarstvu. ■ Bila sem najstarejša. Učenje mi ni šlo tako kot mladim, zato sem skoraj vsako noč prečula. Z baterijo sem svetila pod odejo in se učila. Tečaj sem končala z odliko.« Na hribu, kjer stoji bivša gospodinjska šola, preživi Frančiška do 12 ur vsak dan. Domov hodi peš. Pol ure ima do svoje lesene bajte, o kateri pravi, da je kot filaninska koča. »Imam jo rada, ker je moja.« Največkrat pride v Malo Loko tudi v nedeljo. Takrat odnese sadike paradižnika in šopke rož v bližnje vasi. kjer jih prodaja. »Za nedeljsko delo nisem plačana.* »Zdaj, ko ste tu že dvanajst let, boste najbrž zelo težko zapustili poklic. Kaj nameravate?* »Še dve leti mi manjka do pokojnine. Če mi ne bi šlo za to, bi šla od tod. Imam najmanjšo plačo med vsemi delavci in delavkami, pri trebanjski kmetijski zadrugi. Ne dobim niti dvanajst tisočakov. Ko sem nekemu odgovornemu uslužbencu to rekla, se je samo namuznil: ,Vam bo za pokojnino koristilo. Zdaj ne morem nič pomagati!' Tako mi res ne ostane drugega, kot da delam na vrtnariji še dve leti.' Še dve leti bo pridelovala povrtnino in gojila rože. Kam bo odšla kot upokojenka, ni hotela povedati »Kdor dela, ne potrebuje načrtov, ker nima časa. da bi nanje mislil,« se je nasmehnila. »Oh, pozabila sem vam xx>kazati čebelnjak... Tu spodaj je. Ne kaže. da bo letos kaj veliko medu. Tudi čebele potrebujejo sončne dneve.« Srečanja na vrhu je bilo konec. Seveda to ni bil politični vrh, niti razgovor v izumetničeni besedi Takih srečanj s preprostimi ljudmi doživimo dosti. Ni jih treba iskati. V dolini in na hribu živijo kot Frančiška Cvet, ki se najmanj dvakrat na dan spusti z vrha (kjer dela) proti svojemu domu. IVAN ZORAN (272:254). Se tri srečanja zanimivega tekmovanja v počastitev 20-letnice vstaje, ki ga je pripravil Občinski sindikalni svet Brežice. Zaenkrat so najboljši kegljači Kmetijske zadruge in Ljudske potrošnje. —ck Že tri točke naskoka! 1. Odred 18 14 1 3 427:292 29 2. Slovan 18 13 0 5 318:252 26 3. Rudar 18 12 0 6 310:243 24 4. Branik 18 11 2 5 317:274 24 5. Krim 18 10 3 5 281:204 23 6. Brežice 18 7 1 10 326:364 15 . Kovinar 18 7 1 10 227:267 15 8. Mladost 18 7 0 11 310:336 14 9. Svoboda 18 4 0 14 251:351 8 10. Olvmpia 18 1 0 17 222:386 2 Izpadeta Svoboda in Olvmpia, oba iz Ljubljane. Nedeljsko kolo »Športne napovedi« je spet prineslo precej točk našemu predstavniku. Tov. Jože Smajdek, odbornik OZTK in znani nogometni funkcionar, je od dvanajstih pravilno napovedal 8 rezultatov, kar je lep uspeh. Sicer pa nedeljsko kolo ni prineslo večjih presenečenj, tako da so bili tudi ostali napovedovalci zelo uspešni. Kar dva (predstavnika Večera In Slov. Jadrana) sta pravilno napovedala rezultate devetih tekem, ftirje pa rezultate osmih tekem. Vrstni red v 24. kolu: Slov. Jadran in Večer po 9 točk, Dolenjski list, Glas. Ljublajnski dnevnik in TT po 8 točk, Celjski tednik in Delo po 7 točk, RTV LJubljana 6 in Polet 4 točke. Ker je glavni tekmec našega lista (Celjski tednik) tokrat za točko slabši, se je naš naskok povečal na tri točke. Vrstni red ni doživel večjih sprememb: 1. Dolenjski list 119 točk, 2.-3. Celjski tednik in Glas po 116, 4. Večer 115, 5. Delo 112, 6.-7. Polet in RTV po 109, 8. Ljubljanski dnevnik 108, 9. TT 99. 10. Slovenski Jadran 94 točk. fm Mali oglasi imajo v domačem tedniku zanesljiv uspeb — prepričajte se o temi Vodje šolskih mlečnih kuhinj! Prvo sadje zori (češnje, jagode, borovnice). Organizirajte še pred zaključkom šolskega leta z otroki nabiranje gozdnih sadežev — jagod in borovnic ter pripravite zdravo pijačo za zimo! Količine za sokovnik: iz 5 kg češenj in 35 dkg sladkorja dobimo 2,5 1 soka, iz 5 kg borovnic in 30 dkg sladkorja dobimo 3,51 soka, Iz 5 kg jagod in 30 dkg sladkorja dobimo 3,51 soka. Ce dodamo večjo količino sladkorja, dobimo več soka in ga pred uporabo lahko z vodo razredčimo. Zavod za napredek gospodinjstva, Novo mesto Živžav med golimi stenami Obisk v novem kandijskem vrtcu — V mesecu družine in gospodinjstva bi se ga lahko spomnila naša podjetja in ustanove in ga pomagala z malenkostnimi sredstvi opremiti — Malenkosti, ki pa vendarle niso malenkosti... Velik uspeh Brežic Mladi rokometaši TVD Partizan iz Brežic so v zadnji prvenstveni tekmi premagali v Ljubljani domačo Svobodo z rezultatom 25:18 (10:9)_ Prepričljiva zmaga Brežlča-nov, ki so novinci, v najvišji slovenski ligi Je velik uspeh. Osvojene točke so jim zagotovile šesto mesto na lestvici. Brežice: Brložnik, Novak, Vidmar 8, Kneževič 6, Sulc 5, po dva gola Florjančič in Tintov, po enega pa Toplišek in Smajgel. Svoboda: Pribožič, Dežman 2muc 4, Palčič in Celjo po tri, Petrovič 2, Vihar 5 in Penič 1. — Tekmo je v, lepem vremenu vodil pred sto gledalci sodnik Kramer in sicer ne najbolje. Iz razgovora z igralci posnemamo, da jih ta uspeh ne bo uspaval, temveč spodbudil za borbe v naslednji sezoni, v smislu novih predpisov bodo jeseni tekmovali tudi z žensko ekipo, v kateri je precej nadarjenih in obetajočih igralk. —ek PRVA SPECIALIZIRANA TOVARNA V DRŽAVI NA PODROČJU CELOTNE GALVANOTEHNIKE Gozdno gospodarstvo BLED opravlja preveze, kreji dolžinski les in dobavlja najkvalitetnejši smrekov les za žage in celulozne tovarne. Odprte sem vrate učilnice za šolarje. Učiteljica Lavriče-va je pregledovala naloge, otročad pa je nemirno stopicala. Čakali so na malico. Boštjanu in Anki, ki me poznata, je postalo nerodno in obrnila sta se vstran. Medtem ko mi je tovarišica pripovedovala o njihovem delu, težavah in uspehih, so jo skoro vsi ucvrli skozi vrata. Enaindvajset jih je. . Zjutraj ko gredo starši v službo, pridejo v vrtec kair sami, saj so že šolarji! Tu malicajo, učiteljica skrbi za njihovo učenje in naloge, kosijo, nakar se odpravijo v »hram učenosti«. Med učnimi urami v vrtcu imajo tudi dovolj časa za saniranje im druge igre. Seveda takrat najživahnejši pridejo na svoi račun. Nekateri se igrajo, drugi pa se raje pogovarjajo s tovarišico in ji zaupajo marsikatero »pustolovščino«. Tako je v oddelku za šoloobvezne otroke. ■ MED CICIBANI Na hodniku sta bili pod obešalniki dve vrsti čevljev, Malih in večjih. Nad vsakim obešalnikom je slika — tu zaj*^ ček, tam love<', mačka itd. Malčki si kot čebele poiščejo svoje torbice, vsak jo najde po slykj. Na drugem hodniku so ČSksii. Dolga vrsta j 4000 do jOuO din, v trgovinah p. sianejo take od 6500 din dalje. Vrtnar je imel naprodaj rože'ln sadike, dobiti pa Je bilo tudi drva po 3000 din meter. b Gibanje prebivalstva: rodili Staj Vida Keteij lz Kosilalove ulice 28 - dečka in S.eika Cvitkovič s Ce-ite herojev - deklico. - Poročila sta se: Andrej Pleničar, us:u/.bcuee lz. Volčičeve 6, in Emilija vrtar, uslužbenka z Glavnega trsa 21i. - Umrla sta: Janez Ter-p.nc, mlinar lz PsnlzarvA'e 23, star ■ 2 let in :iri.s.!na Mi&bllč, zasću-u.na iz i-iej. ino%e^a irga 12. stara u le:. — Ponesrečilo se je Zvonka Rozman, hči delavke s Ceste komandanta Staneta 10, ki se Je zbodla z žebljem v desno nogo. V počastitev 20-letnlrc vstale le bil v Varaždinu 4. Junija strelski troboj med ekipami; Kožarac (Varaždin), Kožarac (Karlovac) in Svoboda (Kanižarica). Troboj med temi ekipami Je ie drugi po vrstnem redu. Prvi j« bil lansko leto v Karlovcu. Zaradi povezave strelskih društev Hrvatske in Slovenije je bilo letos dogovorjeno, da bo to tekmovanje vsako leto pri vsakem društvu. Seštevek rezultatov vseh ireh tekmovanj bi bil podlaga za podelitev prehodnega po-l;iin. Tak način tekmovanja bo Izveden že letos z drugim srečanjem v Kanižarlci ln zadnjim odločilnim v Karlovcu. Tekmovanje jc pokazalo, da bo potrebno sistematsko vaditi. V lanskem tekmovanju Je odnesla prvo mesto ekipa strelske družine Svobode (Kanižarica), a tega v nedeljskem tekmovanju nI mogla doseči Verjetno je vplivala dolga pot. ki so Jo morali napraviti Kanižarčanl. Ekipe so se uvrstile takole: t. Kožarac (Karlovac) 778 kro- gov, 2. Kožarac (Varaždin) 775 krogov, 3. Svoboda (Kanižarica) 763 krogov. Rezultati posameznikov: 1. Matakovlč (Karlovac) 232 krogov, 2. Macele (Kanižarica) 223 krogov, 3. Vuk (Varaždin) 219 krogov. Po končanem tekmovanju »o bila najboljšim tekmovalcem podeljena praktična spominska darila. 9 Pred dnevi so v trogirski ladjedelnici splovlii 2120-tonski tanker »Olib«, ki ga je naročila Jugoslovanska tankerska plovba v Zadru. Tanker je dolg 185 metrov, vozi s hitrostjo 13 milj na uro. — Hkrati je to tretji iz, serije tankerjev, ki jih Izdelujejo za omenjeno pomorsko podjetje. B V puljskl ladjedelnici »Crvena zvijezda« bodo pričeli graditi pet večjih lesenih ribiških ladij za tunlško ribiško daljevje. Za te prve ladje, ki Jih bodo izdelali pri nas, bo močne Dteslove motorje zgradil Litostroj. SPORED RADIO LJUBLJANA lasit*:' V nedeljo, 4. junija, jc občinski odbor Rit v Sevnici organiziral tian krvodajalcev. Predsednik krvodajalskega odbora Lupšina jc pozdravil zbrane veterane-večkratne krvodajalce, zatem pa je o pomenu krvodajalske akcije in njenem razvoju spregovoril predsednik občinskega odbora RK v Sevnici tovariš Hribar. Za veliko pomoč, ki jo RK nudi zdravstvenim domovom ln bolnišnicam, se je zahvalil upravnik sevniškega zdravstvenega doma dr. Pesjak. Po krajšem kulturnem sporedu (pel jc mladinski pevski zbor ob spremljavi orkestra DPD »Svoboda* iz Sevnice, mlada podmlad-karica pa je recitirala pesem »Dragocena tekočina«) jc Lupšina pričel najzaslužnejšim krvodajalcem deliti značke in priznanja. Zlato značko je prejel Gviilo Verbič, srebrne pa j« dobilo 29 dajalcev krvi. Posebno priznanje je žel najstarejši krvodajalec Ferdo Savsky Iz Loke, ki je doslej • I več kot 100-krat kri in jq._bil ie.,pdllkovap 2. tl.alo. In srebrno značko. Diplomo za požrtvovalno .delo pri krvodajalski akciji jc od glavnega. odbora' RK iz "Ljubljane preje! tovariš Skočir iz Loke. Po podelitvi značk in priznanj je bila za udeležence nedeljske svečanosti pripravljena zakuska. SOBOTA, 17. Junija 5.00 Dobro jutro — 5,10 Neka) domačih — 8.05 Glasba ob delu — 8.25 »Teče voda. teče...» — 8,40 Kratke skladbe za violončelo ln klavir — 8.55 Za šolarje — 9,25 AH vam ugaja? — 10,16 Koncert za violino in orkester — 10,40 Angle-Itina za mladino — 10,55 Harfa n vibrafon — 11,00 Po svetu jaz-11 — 11,30 Pionirski lednik — 11,50 iroci Izbirajo pesmico — 12,00 lovenske narodne pesmi — 12,15 kmetijski nasveti — 12,25 Zabaven poldanskl spored — 13.30 Trio iiardorfer in ženski vokalni kvartet — 13,50 Od arije do arije — 1.1,20 Sport ln športniki — 14,35 Naši poslušalci čestitajo in po-zdtavljajo — 15.40 S knjižnega trga — 16,00 Radi bi vas zabavali — 16,40 Moški komorni zbor lz Celja — 17,00 Lokalni dnevnik — 17.45 Po kinu se dobimo — 17.j5 Havajski zvoki — 18.00 Jezikovni pogovori - 18.15 Simfonija v es-dutti — 18.25 Hommnnd orgle. — 1C.45 Oknn v svrt '9.10 nndii-skl dnevnik •— 2»M Sobotni večer začnimo v domačem okolju 20.2» Pred mikrofonom so naši pevci ln veliki plesni orkestri -21,00 Melortlle za prijeten konec tedna — 22,15 Oddala za naše Izseljence — 23,05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 18. Junija 6.00 Jutranji pozdrav — 6,40 Majhni ansambli v vedrem ritmu — 7,15 Valček — 7,35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8,00 Mladinska radijska igra — 8,40 Iz albuma skladb za otroke - B,55 Pet minut z orkestrom Mantovanl — 9,05 Z zabavno glasbo v novi leden — 9,48 lz zapuščine mladega skladatelja Francija Sturmn — 10,00 Se pomnite, tovariši . . — 10,30 Slovenski na-pevi — IG.45 Spoznavajmo svet in domovino — 11.45 V Stiričetrtin-skem taktu 12»'i Naši poslušalci čestitajo In pozdravljalo — 13,30 Obvestila in zabavna glasba — ki.30 Za našo vas _ 13.50 Veliki zabavni orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.30 Melodije, ki vam ugajalo — 1(1.0.1 Igramo za vas — 17.00 Rnnrtno ponolrtne ali radijska H;ra - 'v ^ehnvnl 7vokl za vse — lfi Spori n« poročila — 21.10 Zivllenle velikih romautikov — 92.15 Plesna glasb« - 23.« Valklra in Somrak boe,nv Richarda Wag» 69. — V čoln sta naložila svinino, smodnik, pre-pečenec in še nekaj pušk ter sabelj. Ostalo orožje in smodnik sta zmetala v morje. Z obale so prihajali glasovi Silverjevc skupine. To je bilo opozorilo, naj sc ne obirajo. Zadnji je odhajal z ladje kapitan. Spomnil se je, da je med uporno šestorico tudi Grav, zato ga je glasno pozval, naj zapusti tolovaje. Molk. Nato so se začuli zamolkli udarci in iz prostora za moštvo je planil Gray; na licu mu je zijala široka rana. S kapitanom sta skočila v čoln in odveslala k obali. 70. — Tako so srečno odnesli z -ladje pete. Čoln je bil preobložen in še oseka jim je začela nagajati. Le počasi so napredovali proti obali. Tedaj se je kapitan spomnil, da imajo uporniki na ladji top. In res se je petorica lopovov sukala okoli njega in mu slačila nepremočljivo odejo, v katero je bil zavit. Posebno spretno se je sukal Izrael in Gray je dejal: »Izrael je bil Flintov top-ničar.« Na »Ilispanioli« so naravnali top in Izrael je pravkar prinašal topovsko kroglo. 71. — Najboljši strelec v čolnu je bil mr. Trclavv-ney, zato mu je kapitan svetoval: »Ali bi hoteli pihniti Izraela?« Trelawney je bil hladen kot jeklo. Pregledal je ponvico s smodnikom in nameril. Na ladji so se tudi pripravljali na strel. Prav ko je Trelawncy sprožil, se je Izrael pripognil in krogla je zadela upornika, ki je stal za njim. Uporniki so zagnali krik in vik. In tudi s kopnega so se zaslišali glasovi. Tam so roparji hiteli na vrat na nos k morju, kjer sta jih čakala čolna. Naši bi bili izgubljeni, če bi jih le-ti prestregli. 72. — Naši so veslali na vso moč in se bližali obali. Ali na ladji so hoteli na vsak način ustreliti iz topa. Trelawney se je kljub pozibavanju čolna odločil in ponovno ustrelil. V istem hipu je počil tudi strel iz topa. Ta strel sem slišal tudi jaz na obali, kjer sem se pogovarjal z izpostavljenim Bcnnom — saj se spominjate. Krogla je puhnila nizko nad čolnom. Nihče ne ve, kako se je zgodilo: čoln sc jc začel potapljati. Na srečo je bila ob obali plitvina. Kapitan in zdravnik sta ostala na nogah, ostali trije so sc prekopicnili v vodo. Dolnji Boštanj - kotlina starčkov Ko sem obiskal Boštanj, sem zvedel, da v Dol. Boštanju v hiši št. 16 živi Martin Breduia, star 94 let. Sončnega majskega dne sem ga obiskal. Sedel, je na stopnicah pred hišo in se grel. Večkrat sem ga glasno pozdravil, on pa je neprizadeto sedel in nemo zrl v neko smer. Prav v tistem trenutku je prišel iz hiše št. 17 Jože Vrtovšck. Čustveno je pripomnil, da je možakar na stopnicah od starosti oslepel in oglušel. Mimogrede mi je omenil, da se tudi z njim življenje poigrava. Dočakal je že 84 let, čeravno si je v Kopi- »MIIIIKIIIIIIlilllDim^ Toplejši dnevi so prinesli s seboj že prva tekmovanja za lepotne kraljice po raznih deželah im zdaj je pred vrati že tudi tekmovanje za naslov najlepše Evropejke. Poznavalci pravijo, da ima zelo veliko upanja na ta naslov pred nedavnim v Rimu izbrana najlepša Italijanka Etika Spaggiari iz Mantove (na sliki), stara je 20 let, tehta 59 kg in je visoka 1,70 m. Lepotno kraljico Evrope bodo letos vodili na nevtralnih tleh v Bevrutu v Libanonu, kjer je lani dobila ta naslov Italijanka Anna Ronalli. tarni pokvaril roko, pri vojakih večkrat prehladil .bratje in sestre pa so mu že zdavnaj pomrli. »Jaz pa živim, in čakam ... pa vendar še ne mislim umreti, saj je življenje tako zanimivo in lepo, le več zdravja bi potreboval,« je povedal Vr-tovšek. V isti hiši stanuje Amalija Možic, stara 81 let, ki pa je še tako čvrsta, da lahko opravlja poljska dela. Nisem je našel doma, bila je.nekje na njivi. Potrkal sem tudi na vrata hiše št. 20. Za štedilnikom sta sedela zakonca Martin Plazar, star 93 let, in njegova žena Marija, stara 87 let. Prijazno sta me sprejela. Razložil sem jima namen mojega obiska in ju zaprosil za kratek razgovor. Povedala sta mi, da sta poročena 62 let, v zakonu sta imela 10 otrok, 7 jih živi še danes. Prosil sem, da mi še kaj povesta. Možakar z osivelo brado se je globoko zamislil. S komolcem si je podprl glavo in počasi pripovedoval: »Bogata je moja zakladnica spominov, pa tudi nerazvozlanih ugank. Nepojasnjena je tudi uganka, kako to, da sem dočakal tako visoko starost. Moja življenjska pot ni bila rožnata. Celo življenje sem moral močno delati in me je spremljala nenehna skrb za preživljanje številne družine. Doživljal sem strahote vojn, bolezni in težkih časov... Vendar me udarci niso štrli. V najtežjih trenutkih življenja nisem nikoli obupaval. Bil sem vztrajen in dosleden. Takratni težki časi so zahtevali takšnega človeka, sicer se je bilo težko preriniti skozi življenje. Spominjam se beračev, ki so hodili po hišah in prosili kruha. Ljudje so bili nekoč bolj skromni, kot so danes. Danes je veliko bolje, ni več beračev in ne lačnih. Tako je prav, tako mora biti!« »Se počutite stari?« sem ga vprašal. Gornja slika naj bi prikazala višek koeksistence med živalmi: miško in mačko ob isti skledi. Vendar pa doslej kaj podobnega ni še nikomur uspelo, ker je naravni gon pri mačkah nasproti mišim le prehud, da bi ga lahko kdorkoli obvladal z dresuro. Zato tudi slika ni resnična, marveč le spretna fotografska montaža, za katero je dobil avtor prvo nagrado' na nedavnem tekmovanju fotografov v Lionu. V nekaterih državah ZDA uvajajo kaznovanje na kraju samem tudi za najhujše cestno-prometne prekrške in nesreče. V ta namen se poslužujejo televizije. Republiški sodnik sedi v svoji pisarni, od koder je preko televizije v stiku z aretiranim obtožencem. Televizijske kamere so nameščene na posameznih policijskih postajah vzdolž velikih cest. Sodnik na kratko opravi postopek in takoj obsodi krivca (na sliki). Posnetek je iz mesta Dearborn v državi Michigan, kjer so prvi uvedli opisani postopek. »Vse bi bilo dobro, če me ne bi noge bolele. Včasih si tudi želim konca, toda vem, da bi se hitro premislil, če bi prišlo zares. Mislim, da sem bil še nedavno mlad, starost se je nevidno vrinila v življenje.« Zena, ki je pozorno spremljala pripovedovanje svojega moža, je pritrjevala, le včasih mu je vpadla v besedo in ga kaj dopolnila. Občutil sem, da želita povedati le čisto resnico. »Še tole napišite!« je na koncu razgovora pripomnil možakar, »da sem si s prvo plačo kupil lovsko pravico. Ko sem postal lovec, sem bil neizmerno srečen, kajti do lova sem imel veliko veselje. Še danes imam v sobi puško. Lani so me mlajši lovci zvabili na lov. Prijel sem za puško, ki mi je malo kdaj zatajila, in odšel z njimi v gozd. 3MM PRIJATELJČKI ZLAT MOZ »Veš." moj možiček je zlata vreden, imam ga rada kot še nikoli: pristal je na ločitev ...« LJUBEZEN MED ŠTUDENTI "Preko tega oglasa prosim Tineta, Mirka. Jožeta, Stanka in Fortunata, naj mi oprostijo, ker v soboto ne morem priti na sestanek z nobenim. Se namreč poročim. Lepa Ljuba.-" NA MARSIKATEREM SESTANKU Predsednik: »Spoštovana tovarišica in oba tovariša: otvar-jam ta današnji izostanek...« VPRAŠANJE »Danes me boš torej predstavil svojim staršem. Ali misliš, da bom tvoji mami ugajala?« »Za mama ne vem, za očeta sem pa prepričan.-« DOBRA ZGODBA Procesor Lipmann je študentom književnosti tolmačil, kakšna mora biti kratka zgodba. Imeti mora štiri osnovne značilnosti: kratkočo, odnos do vere. socialno potezo-jn skromnost. »Sedaj imate pol ure časa V Brežicah straši... — Tone prosim, ne pojdiva po spodnji ulici, tam straši, poka, poka ... — Bodi no pametna, to so vendar oknice na vodovodnem stolpu, ki že dolgo udarjajo, pa ne morejo zbuditi ljudi od Komunale! Tisti trenutek sem se počutil zopet mlajšega ... Lovska strast me je prevzela. Naenkrat prileti mimo zajček, pomerim, sprožim in veste, da sem ga še »obril«! Lovcem sem s tem dokazal, da še nisem za staro šaro. Če bi me noge držale, bi rad šel na lov, saj sem hodil kar 69 let.« Jožeta Šolarja iz Dol. Bošta-nja 55 sem našel pri branju ča- sopisa. Ni me opazil. Nisem ga hotel motiti in sem ga pustil, da je članek prebral do konca. Ko me je opazil, je bil nekoliko v zadregi. No, pa sva se kmalu pogovorila. Povedal j<, da je star 96 let, vdovec, oče dveh otrok, po poklicu je bil poštni uslužbenec in ima še dober apetit. Več se žal nisva mogla pogovoriti, ker je močno naglušen. V tej kotlini je nedvomno neka skrivnostna moč, ki vliva ljudem vedno novo življenjsko silo. Dol. Boštanj lahko upravičeno imenujemo kotlino starčkov. Drago Kastelic pa napišite zgodbo s temi lastnostmi,-« je dejal. Čez pet minut se že oglasi neki študent: »Napisal sem!« — »No, lepo,« ga je pohvalil projesor. »Preberite!« »,Moj bog!' je vzkliknila grofica, .nikar mi ne segajte z roko pod krilo!'« domaČe »morje« »Kaj pa venomer tiščiš to veliko školjko na ušesa?« v »Saj si bral o cenah letovanja na morju. Vidiš, .takole pa kar doma in najceneje poslušam šum morskih valov.« šolska »No. Peter, kaj veš o gobah? Kdaj najbolj rasto?« »Gobe najbolj rasto v dežju, zato imajo vse obliko dežnika.« novoporocenca »Draga moja, že ves tede,n kuhaš samo golaž. Ali ne bi raje skuhala še kaj drugega?« »Saj bi rada, toda kar kuham, je na koncu zmeraj golaž.« Ultra zvok bo iskal ribe Ultra zvok — »nadzvok«, ki ga človeško uho ne dojema, je čedalje bolj popularen tudi v Jugoslaviji in vse kaže, da ga bomo začeli na široko uporabljati, na primer v ribištvu. Ribičem na 1 Jadranski obali kmalu ne bo treba aapravljati časa v iskanju ribjih jat. Ribe bodo uspešno odkrivali ultrazvočni instrumenti. Opravili so že veliko poskusov, ki so dali izvrstne rezultate. Prej pa morajo strokovnjaki raziskati tako zvana hidroakustič-na (vodnozvočna) svojstva Jadrana — kolikor njegove vode reagirajo na ultra zvok in podobno. Prav tako bodo v velikem obsegu začeli uporabljati ultra zvok jugoslovanski biologi in zdravniki. Pp že določenem programu bodo raziskali tudi vpliv ultra zvoka na beljako-' vine in presnavljalne procese. Izdelali bodo postopek ultrazvočne dezinfekcije vode, kar bi znatno olajšalo prizadevanje, da se odpravi onesnaževanje rek z odpadnimi vodami. Načrtno bodo raziskali pomen ultra zvoka na organske snovi v vodi, zlasti na bakterije, potem pa tudi na neor-ganske. Doslej so jugoslovanski strokovnjaki objavili doma in v inozemstvu že okrog petdeset izvirnih razprav s področja uporabe ultra zvoka. Vsa velika jugoslovanska podjetja že imajo ultrazvočne naprave za kontrolo proizvodnih procesov. Naša norma: VSAK DAN 260%! »Komandirji nas vodijo pri delu na trasi,« so mi dejali brigadirji XV. novomeške MDB Vinka Simončiča-Gašperja. Res je. Zadovoljni smo. Vsak dan presežemo normo. Včasih dosežemo več kot 260 odstotkov. Smo najboljša letošnja brigada na avtomobilski cesti. Bili smo še posebej pohvaljeni in smo dobili prehodno zastavo glavnega štaba mladinskih delovnih brigad iz Kumanovega. Kot so mi povedali brigadirji, hočemo še naprej obdržati prehodno zastavo. Domov sc moramo vrniti kar z najlepšimi uspehi. Našemu delovnemu ljudstvu hočemo dokazati, da smo Izpolnili obljube, ki smo jih dali pred odhodom na delovno akcijo. Za štab XV. novomeške MDB Vinka Simončiča-Gašperja: IVAN HOČEVAR — Ce ti moj televizijski spored ne ugaja, pa še ti malo poskusi! ... Pokazala je Chupu listek in pismo v zaprti kuverti. Chup je najprej prebral listek: »Draga deklica! Grem na važen sestanek. Zdi se mi, da me čaka veliko delo. Drugega ti ne morem povedati. Toda naj se zgodi kar koli, ne bodi v skrbeh. Toda če se ne vrnem do polnoči 19. aprila ali če dotlej ne boš ničesar slišala o meni, odnesi tole pismo najinemu prijatelju Chupu. Tvoj A1.« Chup je živčno odprl kuverto, na kateri je bilo njegovo ime. V nji je našel tale listek: »Dany! Ce prejmete tole pismo, pohitite s četo vaših najboljših biričev v Fallendon Streeet št. 112. Preiščite vso hišo in če me boste našli živega v kaki kleti ali tajnem skrivališču, se zahvalite bogu, da vam je ohranil prijatelja, ki vas je rešil največje nesreče na svetu — dolgočasnega življenja. Ce je treba, podrite vso hišo, da me najdete. Storite to na moje stroške. Plačam vse dvakrat. Angel.« TRETJE POGLAVJE Al Brook je spet skomignil z ramo in mirno rekel: »Jaz cenim amerikanske metode dela. Toda vnaprej vam povem, da ste v zmoti. Nisem Lindbergov sin, zato se mi res ne zdi potrebno, da me ugrabite.« VValread ga je pogledal in dejal: »Usedite se! Rad bi se pomenil z vami« Šofer in lakaj sta Angelu še zmeraj stala za hrbtom, vsak s svojim revolverjem, in molče čakala gospodarjevih ukazov. Ko se je Angel usedel, ga je Walread znova nagovoril: »Častna beseda, mister Brook, to se ne bi zgodilo, da ste me mirno poslušali do konca. Toda pretrgali ste pogovor tako naglo, da vam nisem utegnil povedati, kar sem hotel in za kar sem vas pravzaprav povabil sem. Obljubite, da me boste mirno poslušali pa se bova lahko lepo pogovorila.« Angel je prižgal cigareto. »Zdaj je ura dve,« je rekel, »jaz pa grem običajno spat ob treh. Torej vam lahko žrtvujem še eno uro časa. Le revolver spravite, mi gre na živce! Pa tudi ta dva tipa za mojim hrbtom.« VValread je pomahnil z roko inšofei in lakaj sta zginila, kot bi se v zemlje udrla. VValread je vtaknil revolver v žep in spregovoril: »Prišel sem v London prav zaradi vas. Da vas odpeljem s sabo v Ameriko in vi boste šli, če boste hoteli po vsem, kar vam bom povedal. Pred nekaj meseci je zginil moj sin, star deset let. Ne bom vam na dolgo in široko razlagal vse afere. Prejemal sem izsiljevalna pisma, se skušal pobotati z ugrabljivci, omahoval med policijo in njimi... — skratka: po dveh tednih so ga našli mrtvega...« Walreadov glas se je zatresel. Angel je molčal. »Saj poznate zadevo z Lindbergovim sinom. Morda ste slišali tudi o moji, čeprav o mojem otroku časopisi niso toliko pisali.« Angel ga je vprašujoče pogledal, kakor da hoče od Walreada slednjič že zvedeti, kaj ima on, Angel, opraviti s to stvarjo. Walread je natočil kozarec in nadaljeval z enoličnim glasom: »Odveč bi bilo, če bi vam .razkladal vse potankosti. Zaprli so dvajset raznih sumljivih tipov. Toda nobeden od njih ni črhnil niti besede, ki bi izdala ubijalca. Nekaj so jih takoj spustili, druge obsodili... Toda pri nas ščitijo gang-sterje vplivni ljudje: politiki, finančniki, industrialci, magnati. Policija je spričo vseh teh skrivnih sil brez moči. Tako so nazadnje vse osumljence izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Bra-yan, glavni inšpektor newyorške federalne policije, je bil prepričan, da so ti tipi imeli svoje prste pri ugrabitvi in uboju. Še sedaj trdi, da so krivci stali pred sodiščem. Toda tudi Brayan je bil brez moči, kot drugi. Videl sem jih, kako so nasmejani zapuščali sodišče. Ce bi imel takrat revolver, bi streljal vanje.* Angel je živčno mečkal med prsti cigareto. Slutil je, kam pelje ta pogovor. Walread je vzdihnil in nadaljeval: »Vidite, jaz sem že star. In nikoli v življenju se nisem klal.. Zato sem prišel po vas. Vem, kaj vse ste že naredili. Vem tudi, da delo, ki vam ga nalagam, presega človeške moči. Morda bo to vaša zadnja avantura, zadnji doživljaj Newyorški gangsterji so nevarnejši kakor vaš Scotland Yard in manj sentimentalni od Dany Chupa. verjemite mi! Toda jaz imam denar. Več denarja, kot ga sploh morem potrošiti. Tudi nimam nikogar več, da bi mu zapustil, kar sem zaslužil. Dobili boste vse, kar je potrebno, da uresničite moj načrt. Denarne ovire torej sploh ni. Sta pa dve drugi stvari: ječa in smrt. Proti njima se boste morali boriti sami. Toda če boste mogli storiti, kar bi bila morala storiti pravica: če boste pobili ljudi, ki so ubili mojega sina, ljudi, ki so pobili še mnogo sinov — če vam se to posreči, dobite milijon dolarjev. Velja?« Angela je spreletelo po hrbtu. Nasmehnil se je, hotel je spregovoriti, toda Walread ga je ustavil: »Čakajte! Najprej vas moram opozoriti, da ne boste imeli za nasprotnika le najmočnejšo razbojniško organizacijo kar stoji svet, temveč tudi najmočnejšo policijo sveta, kajti, kakor sem vam že rekel, gangsterje ščitijo močni ljudje, ki imajo v svojih rokah politično oblast v deželi in po nji tudi policijo. S tem morate računati. Tako mora vaš prihod v Ameriko ostati skrivnost za vse in vsakogar. Zato sem tudi tukaj ukrenil vse potrebno, da za najin sestanek nihče ne zve ..« »Glede tega ste v zmoti,« je rekel Angel. »Ko mi je vaš strežnik danes prinesel listek, sem naročil, naj ga sledijo. Zvedel sem, da stanujete tukaj in ... pustil sem doma pismo ...« VValread je prebledel in vstal. »In to pismo?« je vprašal. »Bo odprto čez deset dni,- je odgovoril Al Brook. Walread se je oddahnil. »In na koga ste ga naslovili?« »Na Dany Chupa.« VValread ga je osuplo pogledal, Angel pa se je nasmejal: »Chup bo torej zvedel, da sem bil tukaj. Preiskal bo hišo. Ko me ne bo našel, bo vedel, da sem odpotoval z vami v Ameriko. To pa je zanj najvažnejše .. Mene pa tudi ne moli, če bodo oni tam čez lužo zvedeli za moj prihod. To jih bo vsaj zmedlo.« »Da,» je zamišljeno rekel VValread. »Al Brook je dregnil v sršenovo gnezdo. Dovolj, da bodo preplašeni.« »Točno,« je rekel Angel, izpil kozarec in vprašal: »Kdaj gremo?« »Takoj!« jc odgovoril VValread. »Rezerviral sem dve kabini na ladji ,Nor-mandia'.. .« ČETRTO POGLAVJE Med kupi pisem, ki jih je ta dan prejela uprava newyorške policije, nikogar ni zbodlo v oči pismo iz Londona, čeprav je nosilo oznako Scotland Yarda. To pismo, izredno važno za zgodbo o nadaljnjih Angelovih doživlja;;,i. je šlo iz pisarne v pisarno in se nazadnje ustavilo na mizi generalnega inšpektorja oddelka za preiskave Ralpha Arturja Ster-dinga. Bilo je običajno uradno pismo, jasno in suhoparno: Komandirji čet XV. novomeške brigade: Miha Oštir, Jože Bergar, Franc Romih in Ivan Avpič