Trgovsko-obrtno in kmetiisko šolstvo. —t Društvo učiteljev slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol za bivše Kranj- sko, Štajersko in Primorsko — torej da- našnjo Slovenijo s sedežem v Ljubljani, ki je bilo po D. Humeku v 1. 1913. pokli- cano v življenje, še vedno pravno obsto- ja, si želi nadaljnega razvoja. V ta namen je treba najprej skupnega sestanka vseh voditeljev obrt. nad. šol, oziroma od teh poverjenih namestnikov, da se na novo konstituira odbor, ki resno in energično prične delovati predvsem za enotno na- grado učnih ur in drugih najvažnejših od- redb. — Delati bo dalje v prvi vrsta na to, da se tudi te šole podržavijo, saj je dober in izurjen obrtnik prav tako va- ien za državo, kot vsak njen drug čini- teli, ki jo po svojih najboljših močeh podpira in sodeluje pri njenem razvoju in izpopolnitvi do njene moči, slave in ugleda! Dokler pa to ne more biti uve- ljavljeno, naj bi te šole vzdrževali okraji; tako bi se njih breme porazdelilo na po- vprečno število davkoplačevalcev, ki imajo v prvi vrsti sami korist od dobre- ga obrtnika. V tem smislu se je razprav- ljalo na sestanku v Trbovljah, ki ga je dne 29. jun. t. 1. sklical učiteljski zbor obrtno-nad. šole v Toplicah-Za.ror.iu o. S. — Z ozirom na vedno naraščajočo dra- .ginjo in povprečnim zaslužkom delavstva je minimalno zahtevati znesek za vsako učno uro 20 Din. Vsakdo, ki je imel pri- liko v katerokoli stroko nekoliko inten- zivneje poglobiti se, ve, koliko bolj je na- porno duševno, kot pa fizično delo. Zato je pričakovati, da bo vsak razsoden in nepristranski odločevalec na naši strani. V par člankih se je z vso ljubeznijo in prepričevalnostjo za naše težnje zavzel načelnik zveze deželnih obrt. zadrug, g E. Franchetti. Vsled tega je naša moral- na dolžnost, da se prav vsi, ki na tem polju delamo, za stvar z resničnim zani- manjem zavzamemo in čimpreje skliče- mo občni zbo<r in nato izvolimo nov agi- len in neustrašen odbor, ki bo po zjedi- njenih skupnih ukrepih in načelih deloval v prospeh našega, dosedaj mačehovsko -oskrbovanega obrtno - nadaljevalnega šolstva. Ideje, cilje in pogoje, za katere se zedinimo, objavimo po svoji prevdar- nostj v »Učit. Tovarišu«. »Obrt. vest- niku« in »Trgovskem listu«. Eventuelno spomenico, ali pa samo zbrane resolucije, predložimo nato na merodajnih mestih. Če vam je blagor obrtn. nad. šol in njih siguren obstanek, kakor povzdiga obrt- nega naraščaja res na srcu, tedaj pohiti- mo dobro pripravljeni dne 13. avg. t. I. v Ljubljano. Zberimo se ob pol 11. dop. na Tehn. sredn. šoli in strnimo svoje sile v prospeh tozadevnih skupnih interesov. Kdor ima morda umestnejši predlog, m>j _e takoj oglasi v »Učit. Tov.« ali pa na ) Vodstvo obrt. nad. šole v Toplicah - Za- Korju ob Savi. — M. Pelko. —t Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru je štela v šolskem letu 1921/22 za vajence 15 razredov (pripravljalnica: 5, I. letnik: 6, II. 4), za vajenke pa 5 razr. (pripravljalnica: 1, I. letnik: 2, II. letnik: 2), torej skupaj 20 razredov. Začetkom -olsk. leta (1. okt. 1921) je bilo vpisanih C32 vajencev in 260 vajenk, torej skupaj Ł92; ob koncu šolskega leta (30. apr. 1922) je še bilo 546 vajencev in 213 vaienk, skupa.i 759. Dober končni red jc dobilo 436 vajencev in 173 vajenk, t. j. 609; slabo ocenjenih ali sploh neredovanih (bolezen, izstop, preselitev, oprostitev pouka, nereden obisk . . .) je ostalo 196 vajencev in 87 vajenk. torei 283. Glede na narodnost je bilo Pb sklepu šolskega leta pri vajencih 409 Slovencev, 7 Srbohrvatov, 1 Čehoslovak, 129 Nemcev; pri vajenkah pa 129 Slovenk, 3 Srbohrvatice, 1 Čehoslovakinja in 80 Nemk. Po veroizpovedi je bilo vkup 745 katoliške, 1 pravoslavne in 13 evangelijske vere. Poučevalo je 23 učnih moči, in sicer 18 učiteljev in 5 učiteljic. Šolski obisk je bil vobče mnogo bolj zadovoljiv kakor v lanskem šolskem letu. Šolski odbor, na čelu mariborski župan g. Grčar, se je trudil izdatno v prospevanje šole, zlasti pa še v dobavo sredstev za njeno vzdrževanje, tako da je bilo možno redno izplačevati honorarje učiteljstvu. Tudi tuk. »Slov, obrtno društvo je bilo šoli jako naklonjeno. Na inicijativo predsednika g. Novaka je priredilo ob sklepu šolskega leta za vajence in vajenke lepo uspelo interno slavnost, pri kateri je bilo nagrajenih v vsakem razredu po dvoje vajencev ali vajenk z večjim denarnim zneskom, naloženem na hranilnično knjižico. —t Čebelarski poučni tečaj priredi podpisani na svojem domu dne 20. avgusta t. 1. Dnevni red: Predpoldne 9.—12. Oskrbovanje čebel v teku celega leta, vse s praktičnim razkazovanjem. Popoldne 2.—5.: Čiščenje voska, vlivanje satnic, pletenje slamnatih pletenic, najpotrebnejše orodje, mikroskopieno razkazovanje iz čebelne anatomije. — Število udcležencev neomenieno. Ude_e_enci iz oddaljenih krajev naj se blagovolijo nemudoma priglasiti, da se more potrebno ukreniti, ker v bližini ni gostilne za kosilo in event. prenočišče. — K mnogobrojni udeležbi prijazno vabi Iv. Jurančič, drž. čeb. potni učitelj.