Stev. 629.	v	Ljubljani,	v	petek	dne	11.	julija	1913.	Leto	III.
1'KEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 'tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. iCo“dne in od 5. do 6. po, oldne vsak dan razen nedelj m oraznikov. Rokopisi se nc vročajo. Nefrankirana pisma se ne tprejemajo	:	:	«
NARDTNINA • celoletna po poSti ali b pošiljanjem na dom za Rfb£opri*o in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : :	ostalo	inozemstvo	in	An eriko celoletno K 36
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	•. ••
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrgovi ulici štev. 6, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zvečer Inserati: enostopna petltvTstlca 80 vin., pogojen prostor, poslana n:	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniSIvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
1	Reklamacije	lista	so	poStnine proste. ■“■■■	■
v\
Odločilni momenti na Balkanu.
V Ljubljani. 10. julija.
Bolgarska želi spravo.
Nekoliko upanja prinašajo zadnje vesti^ iz Sofije: Upanja, da bo ustavljena ta strasna vojna, ki škoduje balkanskim narodom neizmerno več nego jim je koristila vojna s I urujo, in ki jo čuti. kdor ni izgubil v podivjanem šovinizmu vseh občutkov, kot silno bolečino m kot skelečo sramoto. Ze nota, ki jo je bolgarska vlada snoči razposlala velesilam m smo danes poročali o njej, se je morala smatrati za znamenje. da je Danev spoznal nevarnost, ki preti Bolgarski in si zaželel miru. Ta nota je sicer dejala, da bi se hotela Bolgarska pogajati s Srbijo na podlagi zvezne pogodbe; to le bila diplomaticna beseda, katere ni nihče jemal v strogem pomenu. Zakaj na podlagi te pogodbe se je hotela Bolgar-ska od vsega začetka pogajati, to podlago pa je Srbiia ves čas odklanjala. In iz tega nasprotja je nastala vojna. Volja za pogajanje bi bila torej brez pomena, dokler obstoja to nasprotje.
A ker je Srbiia na bojišču nedvomno dosegla uspeha ni bilo v Sofii pričakovati, da bo ona izpremenila svoje stališče. Naglašati torej v bolgarski noti ni bilo besede o pogodbeni podlagi, ampak izjavo, da ie Bolgarska pripravljena za
pogajanje.
Danev najbrže sam ni pričakoval od te note neposrednega uspeha. Velesile, katere je druga balkanska vojna po pravici vznemirjala, ker je zavratno nastopanje Rumunije m Berchtoldova »interesiranost« vlivala ne v a rnost hudih zaplet-ljaiev v ves evropski položaj, bi bile imele dovoli povoda za kakršenkoli način posredovanja iz lastne iniciative. Vkljub teinu se niso zgemle, in Danev ni mogel pričakovati, da bodo po njegovi noti stopile iz svoje rezerve; tem mame je to mogel upati, ker ni bilo v bolgarski noti nobene direktne besede o želji po posredovanju in ker pozna iz svoje izkušnje neokretnost, ne-gibčnost in neskladnost »evropskega koncerta« predobro, pa se nikakor ni niogelzanaša.nato. da bo evropska diplomacija nenadoma složna
aktlVVčerajšnja bolgarska nota je bila torej le preludij; prava melodija n ie ze danes sledi la. Oficiozno poročajo z Dunaja, da ie Danev naprosil Rusijo za posredovanje, da se ustavijo sovražnosti.
To prvo poročilo ie povsem kratko in ne i7raža nič druzega. kakor da zaupa Bolgarska svojo usodo Si. O srbsko-bolgarski pogodbi
LJpni vpč govora. Rusija ima. če sprejme po-sredovanle? prosto roko. S tem ie usoeh orno-
nočen.	prjilajale	iz	Belcrada vesti, da
Srbiia ne misli na mir. dokler se popolnoma ne nnloža na bojišču. Odločilno srbsko zmago so smatrali za pogoj takega miru. kakrš-“žeJ Avstrija. Na podlagi neoporečnega vnfneea uspeha bi imela srbska diplomacija olajšano delo medtem ko bi bolgarska izgubila mo?nost da bi se še pozivala na staro pogodbo.
Srbski pomisleki padalo, čim se uresniči, 'da le Bolgarska oficielno izrazila željo po miiu hf naprosita Rusijo za posredovanje. Tud, s srbskega stališča ie postalo prelivanje krvi ta tre-nntek nenotrebno in če druzega ne. je vsaj premirje ob pogojih, ki garantirajo, da se medtem ne izpremeni vojni položai, omogočeno
Bolgarska želja po miru ie razumljiva po silni stiski, v katero je prišla dežela.«N,en položaj ie v marsičem podoben položaju ^ urč'ie ^ času prvega premirja. Voina sreča v Macedoniii se je nedvomno obrnila na srbsko in gi ško . tran. To bi se sicer morda Še dalo popraviti. Vse vojne vesti so tako malo točne, da m Jasno spoznati. s kakšnimi rezervami še razpolagata obe
partiji, kje da so te rezerve, in kako bi se dale porabiti za odločitev. Ne more se torej reči, da je Bolgarska že definitivno premagana in da ne bi mogla v daljši vojni korigirati dosedanjih neuspehov. ako bi imela proste roke.
Toda ker teh nima, je vsako nadaljevanje vojne zanjo skrajno nevarno; tudi če bi se ji posrečilo doseči ugodnejše poziciie proti Srbom in Bolgarom, ima za hrbtom Rumunijo, ki bi morala biti sicer zelo ponižna, če bi imela sama opraviti z Bolgarsko; v sedanjem položaju pa preti Bolgarski katastrofa, ako bi res še rumun-ska vojska prekoračila mejo.
Za Srbijo je torei položai tako ugoden, da brez skrbi lahko ustavi sovražnosti, čim je Bolgarska izrekla to željo. Razmere ji jamčijo, da doseže pri pogajanju že sedaj lahko to. kar bi hotela doseči po odločilni zmagi. Zato se sme pričakovati, da tudi v Belgradu ne bodo ovirali zaključka vojne in prelivanja krvi. ki je tudi za Srbijo tako občutno, da mora biti zadovoljna, če postanejo nadaljne žrtve nepotrebne.
Srbski interesi za inir.
V boju z Bolgarsko je nastop Rumunije Srbiji koristil, ker je silno povečal stisko njene nasprotnice. In Srbija je nepritajeno pozdravila rumunsko mobilizacijo ter izjavila, da se v sedanjem trenotku interesi Srbije popolnoma vje-maio z onimi Rumunije. Ta omejitev s »sedanjim trenotkom« je bila zelo potrebna. Ce bi se vse natančno preiskalo, bi se nemara celo pokazalo, da tudi v sedanjem trenotku ta enakost interesov ni tako »popolna«, kakor pravijo v Belgradu. Ali gorje deželi, ki dela politiko po trenotnih položajih in pozablja na bodočnost! Ako znajo v Belgradu še brez strasti presojati srbske interese, tedaj ne bi smeli ceniti rumun-ske pomoči tako visoko, da bi z ozirom nanjo odklanjali mir. ko je postala vojna nepotrebna.
Gotovo ie storila bolgarska diplomacija velike napake; to ne bi smelo zapeljati srbske, da stori še večje. Bodočnost bo pokazala, če je bilo zelo koristno, da je dosegla Srbija svoje uspehe s pomočjo Grške, ki bo za to hotela plačo na bolgarski račun. Pridobitev kosa Macedonije smatra Srbiia lahko za dobiček; če je povečanje Grške preko njenih uspehov v turški vojni Srbiji posebno koristno, je drugo vprašanje.
Nikakor pa ne more biti v interesu Srbije, | da se poveča še Rumunija na škodo Bolgarske. Bojarska država, ki reprezentira na Balkanu načelo največje reakcije, se mogočno trudi, da bi skrila rogove in se prilizuje Srbiji z jezuitsko frazo o balkanskem ravnotežju. S to zlagano pretvezo zahteva od Bolgarske zemljo in mesta. do katerih nima po nobenem načelu pravice. Kraji, ki jih hoče požreti, so tako nedvomno bolgarski, da z etnografskega stališča prav tako kakor z geografičnega ne morejo pripadati nikamor drugam kakor k Bolgarski. Rumunija utemeljuje svoje zahteve s tem. da hoče dobiti »strategično« mejo proti Bolgarski.^to se pravi, da hoče postati nevarnejša soseda. Ludno je pri tem, da se pomika ta strategična meja od dne do dne boli na bolgarska tla.
Militaristično okrepčanje. ki ga zasleduje Rumunija s tako mejo, pa ne ogrožuje le Bolgarske, ampak tudi ostale balkanske države, in njeno prijateljstvo bi se Srbiji lahko zazdelo sumljivo. Ze sedaj nastopajo v Bukareštu tako kakor odločilni faktorji Balkana; protekcija. ki it, milostno dele Srbom in Grkom, diši zelo močno po hegemoniji. Z nadvlado Rumunije pa bi se tisti tuji vplivi, ki so Srbiji sovražni, še veliko boli povečali, kakor z bolgarsko hegemonijo, ki je itak bolj strašilo kakor činjenica.
Kljub vsem protiavstrijskim klicem v Bukareštu ie popolnoma jasno, kdo protežira ru-
munske zahteve, če se vjema z Berchtoldovimi »interesi«, da se obreže Bolgarska v prid Ru-muniji, ima ravno Srbija najmanj povoda, da se veseli takega uspeha. Rumunsko prvenstvo na Balkanu pomeni pomnožitev tistega vpliva, ki je Srbiji najbolj nasproten.
Nadaljevanje vojne bi bilo v teh razmerah za Srbijo samo nezmiselno in njeni politični bodočnosti skrajno škodljivo. Mir pa ji ne more vzeti tega. kar je želela. Ce zmaga razum, mora torej zmagati mir.
Šuklje, Šušteršič in Pegan.
(Dopis z Dolenjskega.)
1.
Fr. šuklje je bil kranjski deželni glavar. »Von der Parteien Gunst und HaB verwirrt, schwankt sein Charakterbild in der Geschichte.« V malih slovenskih razmerah se sme to reči o Šukljetu. Med starejšimi živečimi Slovenci je Šuklje v mnogih ozirih največji talent; ima pa za sabo zgodovino, ki opravičuje navedeni izrek. Revolucionarna natura. V mladosti je prekipevala. Bil je ognjevit sovražnik — da ne rečem katolicizma, pa gotovo katoliškega duhovništva. škoda, da si je izvolil profesorsko kariero; moral je krotiti svojo naturo. Ali tudi v tej karieri je včasi pljusknilo iz njegovega peresa čez ozko strugo, v kateri se ima gibati avstrijski profesor. Kdor se spominja Šukljetovih mlajših let, obžaluje, da so bila usta zaprta ognjevitemu talentu. Polemična natura prve vrste. Po njegovi smrti bo nemara kdo o njem citiral;
»Ist Lilburne tot, fuhr
John zum letzten Hafen?
Mag John, mag Lilburne
dann im Frieden schlafen!
Doch legt mir John und Lilburne nicht zu-
sammen,
sonst lodern lichterloh 'des Streites Flam-
men.«
Šuklje pa je bil tudi organizatoričen talent; marsikaj bi preobrnil, tudi več dobrega koncipiral, pa tudi izpeljal. Bil je pa avstrijski uradnik in še tudi Slovenec, ki tega ni tajil. Ko so postale Šukljetu meje tega delovanja preozke in si je moral pridobiti boljše gmotno stališče, in ko je stopil v drugo delo. tudi ni smel živeti in delati po svoji naravi; biti je moral vladni mož. Avstrijske vlade Slovencem nikdar niso bile naklonjene in taka služba ni dajala dobrega imena; nekaj se je moralo prodati, ako je pridobil tak mož včasi kakšno drobtinico za narod. Šuklje je pridobil kot državni in deželni poslanec narodu marsikaj. Ali koliko bi bil lahko dobrega storil kot svoboden človek! — Slovenski revi zapišemo v račun, da je imel ta redki politični talent zvezane roke.
Privoščimo vsakemu, 'da si pridobi dobro podlago za življenje. Zakaj bi ravno Slovenec ne prišel kot uradnik više? šuklje je prišel kot vpokojeni dvorni svetnik z Dunaja domu in vstopil v klerikalno stranko, za katero Je že dolgo časa obračal oči — in da ga enkrat sprej-
mejo med izveličane. je moral povžiti marsikatero grenko. Reklo se mu je tudi: »Der Topf, der Topf ist das Vaterland, alles iibrige sind Fratzen.« — Kaj mi more ubogi zlodej liberalec — na Slovenskem — ponuditi! — In ko je še prej dr. Šušteršiča na javnem shodu meščanov v Novem mestu pokazal slovenskemu svetu v srajci trgajoč mu z vso njemu lastno ošabnostjo, pa tudi s sarkazmom cunje raz telo. je prilavi-ral v vodstvo klerikalne stranke in postal kranjski deželni glavar. Dosegel je, po čimer je strastno hrepenela njegova duša. Nemara bi bil dosti koristil svoji domovini kot deželni glavar, ako bi se mu bilo dalo delati po njegovih načrtih. Videl je okoli sebe majhne ljudi, ki so se napenjali in hoteli biti veliki, pa se ni znal krotiti; pokazal Je svojo pravo narav in manjši so ga postavili na led. Bilo jih je veliko in moral je iti brez zahvale. Nekaj potez, nekaj misli je le zapustil manjšim; bil je bogataš v tem oziru.
Meščanstvo na Kranjskem ni trdno liberalno, kmet je v rokah duhovništva, naš® kranjsko veleposestvo je že zdavno izgubilo svojo nekdanjo veljavo če bi tega dr. Švegelj ne bil vodil v deželnem zboru, bi že prej bilo razvalina; — socialisti smo še le stopili v delo, na plan. Ne moremo se torej čuditi, da nadvladava na Kranjskem klerikalizem druge stranke in gospoduje v vseh javnih institucijah. Klerikalec bo v takih razmerah deželni glavar na Kranjskem. In tedaj naj stoji na čelu deželne uprave najboljši talent in če mogoče talent s kmetije. Šukljetov oče je bil kmečki sin iz Lokvice na Belokranjskem. mati Dežmanov a sestra; on je rad iskal stika s kmetijo. Ali glavar je bil, o katerem je tudi zelena zavist morala reči; med starejšimi največji talent kranjske dežele! — Šuklje je včasi nastopal kot deželni glavar, kakor bi rekel: najprej jaz, potem dolgo nič in potem šele bog. Tega se ni mogel nikdar odvaditi, tudi ne, ko se mu je gmotno slabo godilo. Odpuščalo pa se mu je. ker je znal očarati občinstvo ali posameznega s svojo duhovitostjo, katera je razpolagala z veliko občno omiko, z izbornim znanjem državne politike, s poznavanjem avstrijskega parlamentarizma, z znanjem državnih ved, z natančnim poznavanjem deželnega gospodarstva na Kranjskem, dežele v vsakem kotu in še tudi zgodovine; Šuklje je bil izboren stro-kovnjak-zgodovinar. Poslušati je moral včasi prav gorke, ali znal se je zopet prikupiti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Za ljudski shod, ki se bo v pondeliek zveče' v areni »Narodnega Doma«, se kaže med ljubljanskim in okoliškim delavstvom veliko zanimanje. Med tem ko je v posameznih strokah gibčno življenje, ki se izraža tudi na strokovnih zborovanjih, že dlje časa ni bilo splošnega političnega shoda. Politična vprašanja, ki se prav močno tičejo delavskih interesov, so pa kar nakupičena., in zaradi tega je nameravani shod tako važen, da je zanimanje delavskega ljudstva zanj razumljivo. Kaj je prineslo delavstvu zboiovanje državnega zbora od volitev 1. 1911? Tiste malenkosti, ki so bile sklenjene na polju socialne reforme, kolikor jih
ni še gosposka zbornica razveljavila, se lahko našteje na prstih in od tehtajo na navadni branjevski vagi. Za malenkosti kakor odprava delavske knjižice ali odprava paragrafa o kršitvi pogodbe so s^ morali voditi boji, kakršne opažamo drugod le ob najznačilnejših in najglobo-kosežnejših reformah. Militarizem pa je imel v kratkem času tako bogato žetev, da bi se bil preobjedel, če ne bi imel tako trdnega želodca. Razun dovoljevanja proračunskih provizorijev in militarističnih zahtev ima avstrijski parlament pod grofom Stiirgkhom glavno nalogo hoditi na počitnice. Medtem pa gospodari vlada doma po mili volji in uganja grof Berchtold svojo čudno zunanjo umetnost, ki stane miljone in miljone, tako neodvisno, kakor da ni leto
Za resnico.
Roman.
Spisal J o ž e f L a i c h t e r.
Jedva sta se pa premaknila, korakajoč dalje proti postaji, je izginila ta prodajalmca z vsemi naslovi vred. V njegovi notranjosti se m porodila niti razvila ni jedna misel. Duša mu je bila zopet majhna. i>otrta. bel je s povešeno glavo in Hanuš se je, ko ga je bolje pogledal, naglo prestrašil, češ, kako bo nazadnje, ko prideta na postajo.
Na postajo sta prišla zelo zgodaj. Vlak je odhajal šele ob polu šestih. Šla sta torej v zakurjeno čakalnico in sedla. Zraven niiju pri mizi se je nekaj avstrijskih kmetov razgovarjalo o
kupčiji.	,	„
»Ladislav, zakaj si tako zamišljen?« se je Hanuš oglasil čisto iz jasnega in položil roko Kvapilu prijateljski na koleno. »Morava se še
porazgovoriti. Kmalu se že odpelješ  -------------«
Kvapil je vzdihnil. Zavedal se ie iz težkih
misli.	,	,	v	.
»Menda se naposled vendar ne bos zajokal?« se je Hanuš smejal prijazno. »Io bi bil junak! Pogumno in samozavestno moraš v življenje! Sicer na svetu nič ne opraviš.« In začel je na drobno razkladati, kako najse vede. ko pride v Prago. »Torei najprej poišči isou-marja, on te že vpelje k Hrubovim. Naslov ves; če povprašaš, jih lahko dobiš. Ne smeš biti otrok, ne smeš se skrivati in si »nisiiU. pa se
usiljuješ. In naposled, če se prav usiljuješ. Pri tako bogatem stavitelju itnajo dovolj denarja, da ti pomagajo!« Naenkrat pa se je spomnil, da bode blagajna gotovo že odprta, iij vzkliknil:
»Pokaži denar. Stopim k blagajni.« In hkrati je trdno uprl pogled v Kvapila; kajti tega tre-notka ie pričakoval. Kvapil pa je tiho odpel obnošeno zimsko suknjo in spodnjo, lahno suk-njico, segel v naprsni žep in podal Hanušu mošnjiček.
»Slava!« si je mislil Hanuš in naglo s pritajenim nasmevom odhitel k blagajni.
Kvapil je v tem zopet sedel in se zamislil, čim dalje težja otožnost ga je navdajala. V tem hipu, ko se je tovariš odstranil in ko je ostal sam samcat tu v čakalnici, ga je prešinila osiro-telost in bojazen pred odhodom z vso strašno silo. Le da se je preveč sramoval. da. samega sebe ga je bilo preveč sram, nego da bi se bil zopet obotavljal. In konečno je pomislil na Hanuša, da ostane ravno tako zapuščen, da ima Sicer dom. da pa sme nanj le misliti, a nikdar se
ne oglasiti v njem — in nevoljen je bil
nad svojo slabostjo. Ko se je pa Hanuš vrnil z listkom in ko sta se po prvem znamenju za odhod prijatelja poslavljala, se ni yeč premagal. Solze so mu zalile oči. njegov glas se je zatresel od loku.
»Toda, Ladislav--------------« je opominjal so:
čustveno in gorko Hanuš, kateremu so se tudi zakalile oči.
»Pa mi moraš pisati, kako je v Pragi, kako ti je všeč univerza, vei, yse natančno mi moraš popisati!«
Kvapil je pritrdil. »Pogosto ti bom pisal in veliko,« je dejal vroče. Koga pa imam na svetu druzega nego tebe, s kom pa se morem tako odkritosrčno pogovoriti kakor le s teboj?'«
»In jaz ti bom tudi poročal o sebi,« je mehko odgovoril Hanuš. »Si že ponoči pritrgam kako urico, pa se porazgovorim s teboj. Da, zares mi bode sedaj žalostno.«
To izgovorivši je podal Kvapilu culico, poslednjič ga poljubil, poslednjič mu stisnil roko. Kvapil je sprevodniku oddal listek; solzan se je nasmehnil. »Z Bogom — zdrav bodi. Peter, z Bogom!« je dejal; nato je odšel na peron in se še nekolikrat ozrl po prijatelju, ki je ostal v čakalnici.
Hanuš je pomigal z roko, nasmehnil se in zaklical naglo skozi vrata: »Ladislav, drži se — z Bogom!« in tudi odhajal iz čakalnice na šumno ulico mračečega se Dunaja. V vestibulu je postal. Morda je čakal, da zasliši hrum vlaka, ki mu odpelje prijatelja: »Da, pelji se — pelji se Ladislav!« je šepetal. »Druge pomoči ni. Pelji se — v obljubljeno deželo bi te moral peljati ta vlak, vse življenje bi te moral tako-le voziti po
tiru tega ti je treba.« Vtaknil je roke v
žepe zimnika in naglo korakal s postaje po devetem okraju v notranje mesto. In ta mladi, pri svojih letih energični in samosvestni človek, katerega kozavi obraz ie obraščala redka, zanemarjena dlaka, je sedaj zrl trudno v tla. mislil medpotoma na nekaj. Mislil je na izgubljeni dom. na roditelje, brate, sestre in mislil je na tovariša, na Ladislava, ki je ostal takorekoč edin njegovemu srcu, ko se je ločil od doma.
Njegovo obličje je bilo neizrekljivo žalostno, zaletaval se Je v liudi, kakor da je pijan.
Zopet Je šel po istem hodniku, po katerem je pred trenotkom korakal s Kvapilom. Hodnik pa ni bil več posut z zlatimi žarki, vso ulico je pokrivala senca, in ljudje so se delili takorekoč v dva enaka toka, na to in na ono stran. Tudi je bilo že mrzleje, ostro ivje je padalo z jasnega ozračja. Hanuš je zopet prišel do knjigotržnice. pri kateri se je bil preje ustavil s Kvapilom. 1 sedaj je obstal in ogledoval dalje Časa. preden je nadaljeval svojo pot.
VI.
Kvapil je v tem zapuščal Dunaj. Stroj je zažvižgal, vozovi so se stresli in že so se zavrtela kolesa. Vlak je odhajal s postaje.
Kvapil je sedel v vozu s kmeti, katere je videl v čakalnici. S culico poleg sebe. je bil skrčen v kotu in ves žalosten. Mislil je in mislil in malo, da ni plakal. In v tem so izginile hiše, izginil i Leopoldov hrib in Golavec na levo ob Donavi in vlak je zletel prosto po širni krajini. In ko so se za trenotek peljali mimo male va^-sice in je Kvapil pogledal skozi rosno okno Vi večerni mrak. v katerem je zapazil v naglem diru nizke hišice z lesenimi strehami, pokritimi z novim snegom, in vaške otročaje, drsajoče se na zamrzli mlaki, tu se je zdramil iz svoje toposti In se v duhu začudil, kako je mogoče, da bi bilo še tako blizu tisto strašno morje hiš in ljudi, tu pa že taka majhna vasica in tisti de-čaci na zamrzli kaluži.
(Dalje.)
1867. prav nič prekinilo absolutizma v Avstriji. Razume se. da delavci, ki plačujejo — v prvi vrste te račune, ne morejo ostati ravnodušni vpričo tcb razmer. Zanimati jih mora pa tudi preobrat, ki je nastal v deželi, odkar je postalo nabiranje zaupnic za Šušteršiča po kmečkih občinah tako važno za klerikalno stranko, da se že klerikalni može vprašujejo, čemu je treba toiko centov zaupanja. Če ima dunajska Kamila osebne interese s svojim boiem proti Šušteršiču in Kreku, ima delavstvo stvarne interese s svojim bojem zoper klerikalizem. Če delavstvo ne zanimajo obedi v deželnem dvorcu, ga pa zanimajo ovire, ki jih postavlja klerikalizem delavstvu na pot. In če je klerikalizem osjabljen, ima delavstvo neštete razloge, da nabrusi svoje orožje in se pripravi na boj. V deželi se doslej go-poditje in gospodari brez delavstva. V deželnem zboru nima delavstvo najmanjše besede, in zato je mogoče, da dela deželni zbor tako. kakor da sploh ni delavcev na Kranjskem. Boj za splošno in enako volilno pravico se mora izvršiti tudi v deželi; in bliža se čas, ko se o tem boju ne bo več le teoretično govorilo. Napovedani shod ie važen z vsake strani; zato se sme pričakovati, da razvijejo delavci zanj najživahnejšo agitacijo in napravijo iz njega impozantno zborovanje, kateremu poda velika udeležba največji pomen.
— 7idarski shod v Spodnji Hrušici bo v
nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne v gostilni pri Bončarju. Na shodu poroča sodrug Petejan iz Trsta. Zidarji! Agitirajte za mnogoštevilno udeležbo.
— Častna beseda in g. Franchettl. Poročajo nam: V torek ie prinesla »Zarja« notico, s katero je posvetila v skrivne predale posredovalnice g. Franchettija ter pokazala javnosti, kakšne nečedne posle izvršuje predsednik Zveze obrtnih zadrug. Rahločutna čast gospoda Franchettija je bila s tem seveda do skrajnosti užaljena, zato ie takoj tekel v uredništvo s popravkom. s katerim pere svoje umazano početje. »Savez hrvatskih obrtnika u Zagrebu« je kriv tega. da on posreduje stavkokaze, ker ga ni obvestil, da ie v Zagrebu stavka. Da le ni. tega g. Franchetti niti sam ni verjel, ker zakaj naj sicer tvrdka Bothe-Ehnnann v Zagrebu rabi kar par sto delavcev več, ko bo vendar tudi g. Francliettiiu znano, da vlada letos hudo pomanjkanje dela. Da prihranimo g. Franchettiju pot do uredništva, ki hj jo imel morda s kakim novim popravkom, konštatiramo na podlagi poizvedb, da ie bil g. Franchetti že v soboto informiran. da ie tvrdka Bothe izprla svoje delavce in da rabi druge, katere naj preskrbi gospod Franchetti. V pondeljek 7. t. m. je gospod Franchetti v družbi agenta, katerega je poslal Bothe potom »Hrvatskega saveza« v Ljubljano, uiel mladega mizarja, kateremu sta obetala vse mogoče in nemogoče, če gre v Zagreb. Peljala sta ga celo k »Figovcu«, kjer sta ga pogostila, g. Franchetti mu ie ponudil cigareto, ter mu dopovedoval na njegovo vprašanle. da v Zagrebu ni stavke, da gre lahko brez skrbi tje. če pa ve še za kakšnega, naj ga pripelje v torek s seboj, ker jih v Zagrebu še veliko potrebujejo. Dala sta mu za ta trud tudi tri krone, ter mu odvzela delavno knjižico. V torek pa je šel s tem mizarjem k gosp. Franchettiiu tudi strokovni tainik sodrug Zore in se ie »ponudil« v delo. Oba ljubezniva gospoda sta bila silno vesela, ker ie pri »Figovcu« pogoščen mizar tako dobro izpolnil zaupano mu nalogo. Takoj sta sodrugu Zoretu začela dopovedovati, da ga čaka v Zagrebu dobra plača, če le hoče tja. Ko pa je sodrug Zore oba čedna gospoda opozoril, da ie v Zagrebu stavka, pri Botheiu pa izpor, jima ie takoj zmanjkalo sape. Še boli kisle obraze pa sta naredila, ko je sodrug Zore kategorično zahteval. da naj pogoščenemu mizarju takoj vrneta delavsko knjižico. Poštenjakoviča sta se seveda branila, kar pa ni nič pomagalo. Sodrug Zore je tako! nato opozoril g. Franchettija. da posreduje stavkokaze ter ga pozval, da z ozirom na njegovo častno funkcijo kot predsednik obrtne zveze to umazano delo tako! opusti. Okrog štirih popoldne, potem ko ic popravek na notico, objavljeno v torek, že oddal, je prišel osebno v strokovno tajništvo, kjer je opravičeval svoje početje in dal sodrugu Zoretu v pričo treh prič častno besedo, da bo to delo takoj odložil ter ie obžaloval, da je morda s tem početjem škodoval mizarski organizaciji. To ie bilo v torek popoldne, toda še isti dan je pisal pismo nekemu mizarju, v katerem ga ie nagovarjal za Zagreb.
V	sredo pa je zopet nadaljeval svoje čedno opravilo. Gospod Franchetti. ali Vaša častna beseda. pa tudi če ste lo dali le delavcem, res ni toliko vredna, kakor tisti umazani groši, ki jih boste morda dobili od hrvaških podietnikov? Ce ni, potem pri tem poslu še lahko obogatite. Kajti zagrebški mizarii bodo prav gotovo vsako Vašo pošiliatev konfiscirali. tako da delavnica g. Rothein še dolgo ne bo polna, in se Vam potemtakem obeta še lep zaslužek.
— Čudne razmere ua kamniški postaji. Pišejo nam: Večkrat smo se že pečali s to postajo, odnosno z njenim načelnikom Reparjem in nie-govo boliš.o (?) polovico. Toda ves trud je bil zaman. Nasprotno, domišljavi dvojici greben čim dalje bolj narašča, to pa vsled tega. ker za svoie odgovorno mesto popolnoma nezmožni ravnatelj dvorni svetnik Oalamboš nima potrebnega poguma napraviti sramotnim razmeram že dolgo zasluženi konec. Leta in leta se že pritožujejo tako uslužbenci železnice kakor zasebne stranke nad neznosnimi razmerami m šikanami, katerim so izpostavljeni. Neštetokrat se ie že zasliševalo ljudi po precej dragih komisijah. vse sodne inštance so že prale umazano perilo, toda vse je bob v steno, ker je g. Oalamboš mož. ki si ne upa napraviti reda. Da pa taka bojazen ni umestna in ne povečuje ugleda podjetja. kateremu po božji in človeški neprevidnosti načeliuje dvorni svetnik Oalamboš. doka-zuiejo nainoveiši izbruhi histerične dvojice na kamniški postaji. Značilno ie. da ie vse. kar pride s to častivredno dvojico v kakršnokoli dotiko. tatinsko razpoloženo, in da vsakemu predbacivata to družabno čednost. Po velikih tozadevnih aferah — ki oa še niso koačane —
je milostljiva »smojka« zopet pred kratkim nahrulila mater svoje dekle, Marjeto Smole, da ji ie le ta ukradla v njeni odsotnosti pet eraričnili rjuh. Da nima plemenita babnica za tako trditev uiti najmanjšega dokaza, jo prav nič ne ženila. saj iz izkušenj ve. da se dd pred sodnijo vse utajiti. Marjeta Smole menda ni iskala pri sodišču zadoščenja, kar je pač njena stvar. A ie imelo za posledico, da je Reparica dobila še več poguma in ie v nedeljo poiskala drugo žrtev svoji perverzni domišljiji. V nedeljo so ji bile namreč baje ukradene cvetlice z lončki vred. Ker so bile pa te cvetlice slučajno všeč tudi postajnemu mojstru Samastilu. je duhovita gospa takoj pogruntala. da je le-ta tat njenih ljubljenih cvetk. Ni ji pa zadostovalo, da da temu svojemu mnenju samo ustmenega duška, ne, šla je takrat še korak naprej in odredila ie v svoji vsegamogočnosti kar hišno preiskavo pri g. Samastilu in jo tudi takoj sama izvedla. Da taki. neprestano se ponavljajoči izbruhi histerične bolezni kaj neprijetno učinkujejo na železničarje, o tem ni dvoma in to razume tudi vsakdo, razen merodajnih gospodov v tržaškem »tintenburgu«. Toda mera je polna in gospodje naj blagovole vzeti, na znanje, da otvorimo v najkrajšem času napram upravi državne železnice naibrezobzirnejši boj v časopisju, če ne napravi takoj red in če ne dobe vsi prizadeti popolnega zadoščenja. Gospod Oalamboš naj se ne veseli tega boja. ker lehko tak tudi njega odpiha iz Trsta.
—	Z Dolenjskega nam pišejo: O neuspešnem potezanju. za Susteršičcvo zaupnico v občini Smihel-Stopiče se zdaj po Dolenjskem veliko govori. Zdaj šele so se kmetje začeli zanimati za vse tisto, kar je sprožila Theimerica s svojimi javnimi pismi, in vera v nezmotljivost klerikalne stranke je začela znatno pešati. Bilo bi otročje, ako bi kdo trdil, da klerikalni kmetje niso več klerikalni: ampak ena beseda se sliši vse pogosteje po dolenjskih krajih: Komandirati se ne damo! Važno ni le to. kar se godi v občinskih odborih; veliko več je na tem ležeče, kaj mislijo in govore ljudje. In lahko se pravi, da bodo imeli farovži veliko dela. če bodo hoteli zatreti vse tiste dvome, ki se zdaj hude med kmeti. Zraven se pa še lahko opaža, da se v nekaterih farov-žih že sami vprašujejo, če se izplača voditi z ljudstvom boj za stvar, ki je morda že izgubljena. Tupatam premišljajo duhovniki prav resno. če ne bi bilo pametno zapustiti ladjo, ki ima luknjo, dokler ie čas, da se steše nova barka. Razkol je prišel na Goriškem; če pride do razkola na Kranjskem, se bo najprej poznal na Dolenjskem.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo dne 12. VII ob šestih. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz knjižnega odseka. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Slučajnosti.
— Državna obrtna šola v Ljubljani. Prihodnje leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: stavbno-obrtno šolo; delovodsko šolo za mehanično-tehnične obrte; delvodsko šolo za elektrotehniko; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo: specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovni tečaji za izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Stavbno-obrtna šola daje pomočnikom zidarskega. tesarskega in kamnoseškega obrtno ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi usposablja za mojsterske izkušnje. Stavbno-obrtna šola obsega pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakega navedenih obrtov op pet mesecev (od dne 3. novembra do konca marca:. Šolo je potemtakem moči dovršiti v treh. odnosno v dveh zimskih tečajih. Pouk je ten etičen (slovenščina, nemščina, spis-je, zemljepisie. računstvo, geometrija, naravoslovne. tehnično risanje in projekcijski nauk, prostoročno risanje, gradivoznanstvo, kameno-slovje, stavbarstvo, osnova in oprema poslopij, stavbno risanje, oblikoslovje, strojeznanstvo, obratoslovje. stavbna mehanika, knjigovodstvo. državljanski nauk. higiena v stavbnem obrtu, merstvo) in praktičen. Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star 17 let in da se je izučil onega obrta, v kaferem se želi dalje izobraževati. Vpisovanje v stvabno-obrtno šolo se vrši v dneh 29.. 30. in 31. oktobra. Stavbno-obrtna šola daje absolventom možnost in pola-go, da napravijo izpite za zidarskega, tesarskega in kamnoseškega mojstra: poleg tega skrajša odhodno spričevalo tesarjem in kamnosekom prepiano praktično uporabo za eno leto Absolvenfje stavbno-obrtne šole dobe tudi službe železniških mojstrov (poduradnikov) pri c. kr. državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike: ako napravijo potem predpisane teoretične ien praktične izpite, lahko dosežejo službo postnih oficijantov.
— V Tržič! Pišejo nam: Večkrat smo že brali v »Zarji«, kako delujejo delavci po drugih krajih za svoie delavske časopise. Tudi pri nas v Tržiču vidimo vedno pri delavcih, ki so bili med Nemci na delu. da imajo svoj delavski časnik »Arbeitervville«. Nemški sodrugi. nemški delavci pa imajo svoj dnevnik kot nekaj samo-posebi umevnega. Med našimi domačimi delavci sodrugi pa naletiš na vse polno izgovorov, ako hočeš od enega ali drugega, da bi se naroči! na »Zarjo«. Fden nravi: »nimam denarja«; drugi zopet: »kaj bom kupoval, kot tako nič ne berem!« tretji zopet: »saj bi bil naročen, pa zaradi otrok ne morem biti«. Ako takemu odgovoriš. da ni »Zarja« list za otroke, ampak zani in njegovo ženo, da pa tudi odraslim otrokom nič ne škoduje, če vedo to. kar »Zarja« piše — pa pride z izgovorom: »ja. pa se bo g. fajmošter jezil, če zve zato in otroke bo v Soli kaznoval...« Četrti se izgovarja na ženo. da ne pusti »Zarje« naročati itd. itd. Delavci tržiški! Vsi ti izgovori ne drže! »Zarja« ie edino delavsko glasilo. Vsak delavec bi moral biti nien naročnik! V Tržič bi tih moralo prihajati vsak dan par sto. Premišljujte o tem ter brez ozira na levo in desno in brez izgovorov naročite ali pa kupujte vsak dan
list. ki je pisan za Vas — to je našo 'delavsko »Zarjo«.
— Šolske pristojbine na drž. obrtni šoli.
Vsak novo vstopajoči učenec plača 2 K vpisnine. Ta pristojbina se ne pregleda nikomur. Na vseh oddelkih z rednim dnevnim poukom, kjer traja pouk najmanj en semester, plačajo redni. učenci in učenci-gostje za vsako polletje o K šolnine. Če je oddelek združen z delavnico, je poleg tega vsakemu obiskovalcu za vsak semester poravnati 6 K pristojbine za delavnico. Revnim rednim učencem se šolnina in pristojbina za delaynico lahko popolnoma ali do po-polovice izpregleda. O dotič. prošnjah odločuje a kr. deželna vlada. Učenci-gostje se ne oproščajo plačevanja teh pristojbin. Inozemci plačajo 50 K vpisnine, vsak semester 400 K šolnine in 50 K piistojbine za delavnico. Teli pristojbin se inozemci nikdar ne oproščajo. Natančnejše podatke je povzeti iz letnega izvestja c. kr. državne obrtne šole ali pa iz programa, ki ga ie izdalo ravnateljstvo. Učenci vseh oddelkov z rednim dnevnim poukom so ali redni učenci ali učenci-gostje (hospitantje). Redni učenci so oni. ki so zadostili sprejemnim pogojem, predpisanim za dotično kategorijo učencev, ter redovito obiskujejo vse po učnem načrtu predpisane predmete. Učenci gostje so oni frekvetantje, ki za svojo izobrazbo obiskujejo le poamezne predmete.
— Celoletni občni zbor podružnice ljubljanskih zidarjev bo v nedeljo, dne 13. t. m., v gostilni »pri Levu« na Marije Terezije cesti s sledečim dnevnim redom: poročilo funkcionarjev; volitev odbora in nadzorstva; razno. Polna udeležba ie potrebna. ^
— Z Jesenic. Žena iz Marijine družbe R. J. ima hčer. ki se ie poročila pred letom s tovarniškim delavcem na Savi. Pred par tedni je porodila otroka. Mati R. J. se je vsled tega tako razburila, ker poročenca nista živela tako, da bi ne bilo otrok, da je zeta udarila z kladivom po glavi, da je moral iskati zdravniško pomoč. Vsa zadeva je prišla pred sodišče v Kranjsko goro in za to djanje e bila R. J. obsojena na 24 ur zapora.
— Nesreča. V sredo popoldne ie z neke steze na Gradu 70letni mestni ubog Ivan Lov-rin gledal čez okrajo na Omanov vrst in pri tem izgubil ravnotežje. Padel je čez ograjo m obležal nezavesten. Prepejali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Tatinska tolpa v ljubljanski okoilci, posebno proti gorenjski strani postaja vedno nevarnejša in dela že nasilstva. Prvi slučaj se Je dogodil v nedeljo na neki osamljeni gozdni stezi pri Gameljnih. Ko so šle namreč tri ženske od prve maše iz Šmatrnega pod Šmarno goro domov na Rašico — Šperkovka, Venkova Lenka in še ena — so na navedeni stezi k njim priskočili trije neznani moški in zahtevali od njih denar. Šperkovka jim je dala 2 K, Venkova Lenka 1 K. tretja je pa zbežala. Ko so rokovnjači denar dobili, so zopet odšli. Orožništvo sicer tolpo marljivo zasleduje, a doslej je še ni dobilo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 29. junija do 5. julija t. 1. Novorojencev je bilo 13, mrtvorojenci 3, umrlo pa jih je 17. med temi 8 domačinov in 9 tujcev, in sicer za jetiko 3, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za noricami, 1 za skrlatico. 2 za egiptovsko očesno boleznijo.
— Klnetnatogras »Ideal«. »Mož« z plaščem« je naslov drame Nordisk film, ki se igra danes zvečer v kino »Idealu«. Ostale slike so izborne kakor sledi. Trondjemska železnica. (Potovalni film.) Eno uro suitan. (Humoreska.) Dolžnosti se je spomnil. (Ameriška drama.) Filmski igralec. (Komično.) Lov v džungli. (Amerikanska humoreska.) Denar in ljubezen. (Nordijska veseloigra.) Samo zvečer. V soboto »Baje izgulljeni sin«. (Amerikanska drama.) V torek »Nuresničeiie sanje«. (Francoska drama v barvah. Drugi teden »Bele lilije«. Pripravlja se »Otrok Pariza«, velika senzacija v 7 dejanjih.
Idrija.
—	Društveni shod članov podružnice »Unije«
rudarjev v Idriji se vrši v soboto ob 9. zvečer v novih društvenih prostorih v hiši »Obč. kons. društva« v Idriji. Ker ima ta shod namen urediti notranje zadeve naših delavskih organizacij, zato prosimo vse člane tem potom, da se shoda vsi udeleže.
— Občno konsumno društvo v Idriji ima dve novi filialki. Z obema so člani jako zadovoljni. Oni pa. ki niso še člani, naj pristopilo. Pristopnina ie 2 K 40 vin. s knjižico vred. Društvo je splošno, brez razlike stanu in političnega mišljenja. Vsak član ima enake pravice in dolž-
nosti. Vsak član naj enega člana pridobi, pa nas l, bo kmalu 2000. Vsak član naj kupuje svoje po- ™( trebščine samo v svoji zadrugi, pa bomo lahko imeli letos en miljon prometa. Proč z branjevci, ki nas denuncirajo. Časi naših slabosti so minuli. Na delo torej za konsumno društvo!
Štajersko.
•»
—	Hrastnik. V nedeljo dne 13. t. m. se vrši
javen shod rudarjev ob 3. popoldne v gostilni konsumnega društva. Dnevni red: Bratovska skladnica in plačevanje provizij. Sodrugi rudarji! Agitirajte, da ne bo nihče manjkal, kajti dolžnost vsakega posameznega je, da se udeleži tega važnega shoda. Sodrugi. ako hočemo doseči uspehe, potem mora prenehati mlačnost in brezbrižnost med nami. Kdor ni z nami, je proti nam. je torej škodljivec nas vseh. Zatorei v nedeljo vsi na shod!
—	Že zopet nesreča v trboveljskem rudniku. Rudniški kapital ima že zopet težko poškodbo mladega delavca na svoji črni vesti. Dne 9. t. ta je težko ponesrečil devetnajstletni Karl Kajtna. Od 5. do 6. popoldne mu je padel premog na nogo tako močno, da mu je čevelj s palcem vred odbilo. Rudarji in delavci! Zdramite se in pridružite se strokovni organizaciji, da se odstranijo te žalostne razmere.
ir
:c
v
Ul
ri
a
Volilci na Goriškem!
DELAVCI IN KMETJE!
V	nedeljo, 13. julija 1913, ste poklicani, da izvolite zastopnike iz splošne kurije za goriški deželni zbor. Socialno demokratična delavska stranka Vam priporoča sledeče kandidate: DR. HENRIK TUMA, odvetnik v Gorici;
ANTON VRČON, posestnik In trgovec r Skriljah;
ANTON MOZETIČ, prožni mojster v Gorld Slovenske voiilce, ki stanujejo v mest« Gorica ali pa v obmejnih občinah:	Ločnik
Moša, St. Lovrenc. Krrain. Gradišče ob Soči. Ronkl. ZagraJ In Tržič (Monfalcone) in ki imajo volilno pravico v eni tu imenovanih občin, poživljamo. da oddajo svoje glasove edino le'kandidatom italijanske socialno demokratične stranke, ki so:
JOSIP TUNTAR, uradnik v Gorici* ALOJZIJ TONET. uradnik v Tržiči* ALFRED CALLINI, tiskar v Gorici.’
Br
lic
ne
h
bi
r.i
n;
se
d<
Goriško.
— Volilni shod v Podgori. Danes ob pol 8* zvečer shod volilcev v Podgori v prostorih Stefana Breganta; poročala bosta sodrusra Josip Kopač in dr. H. Tuma.
— Vse zaupnike z dežele prosimo, da spo-roče brzojavnim potom izid volitev v splošu kuriji. Iz bližnjih krajev goriške okolice pa nas1 sodrugi lahko prineso poročilo osebno. — Naslov: Štolfa — Gorica — Kavarna Schvarz.
— Pozor na izkaznice! Opozarjamo volile« v splošnem volilnem razredu in v kmečkih občinah na izkaznice. Dobili ste po dve izkaznic'1 eno za splošni volilni razred, drugo za občine. Pazite, da vzamete s seboj v
13. t. m. pravo izkaznico: ono, ki vella i* splošni volilni razred!
— Izkaznice spravite za morebitne oije volitve! Ker se ne ve. kakšen bo izid v splošnem volilnem razredu, zatorej spravite izkaznice za morebitne ožje volitve. Za morebitne ožje volitve je določen dan 20. julija.
— Dr. Gregorin in agitacija Gosp. dr. Gregorin v Trstu nam pošilja sledeči popravek' Čislano uredništvo »Zarja« v Ljublani. Z ozirom na notico pod naslovom »Dr. Gregorin i« agitacija« v rubriki »Goriško« v štev. z dne 5-julija t. 1. pozivam to čislano uredništvo v smislu § 19. tiskovnega zakona, da priobči sledeči popravek. Res je, da se je o priliki zadnjih dr-žavnozbotskih volitev neki učitelj, ki je bil obtožen radi volilne sleparije, zatekel k meni s prošnjo, da mu preskrbim brezplačno zagovornika. Ni pa res, da meni ni bilo dosti do tega-ter da sem se celo izrazil: »Kaj to, ako izgubi« volilno pravico za dobo 6 let«, marveč ie res da sem dotične-mu učitelju izjavil, da ga ne bo« mogel zastopati osebno, ker se je takrat vršilo državnozboisko zasedanje in ker sploh v pisarni, ki jo imava z dr. Slavikoin, opravil* poslednji kazenske zadeve, ter je res, da seffl ga odvedel takoj k dr. Slaviku. s katerim sv* skupno v navzočnosti obtoženca razpravljal* o slučaju, izjavila, da sprejmeva zadevo v svr-ho zagovorništva brezplačno, ter da dr. Slavik ni mogel priti na razpravo, ker o dnevu iste ni bil obveščen od nobene strani. Z odličnim spoštovanjem dr. Gustav Gregorin.
Druga vojna na Balkanu.
Bolgarska je naprosila Rusijo za posredovanje Diplomatje mislijo, da bo nova konferenca velesil reševala vsa bal* kanska vprašanja. Berchtold stoji še na straži za interese.
SRBSKE VESTI.
Bolgarsko umikanje.
Belgrad. 11. Bolgarska armada se umika na celi črti. trdo zasledovana od naših čet. ki jim ne dovolijo nobenega oddiha. Uradno javljajo. da so Bolgari na svojem umikanju iz Stlpa izkušali odpor v Radovištu, ko pa so se približale srbske čete, so to opustili. Srbi so nato zasedli mesto. V Radovištu je bil doslej glavni stan četrte bolgarske armade.
Na severu.
Belgrad, 11. Vsi bolgarski napadi ob srbsko-bolgarski meji med Zaječarjem in Pirotom so popolnoma odbiti. Bolgarski napad na Knlaže-vac se je bil posrečil le vsled slabe srbske posadke: ko je prišlo pojačanle. je bil sovražnik odbit in popolnoma uničen. Pri Vlašini so bili
Bolgari odbiti. Oddelek strojnih pušk in 80 ko njenikov je ujetih. Zda) ni več bolgarskih voj#-kov na srbskih tleh.
Uničenje pri Knjaževcu.
Zeinun, 11. Pri Knjaževcu so bili Bolgar zvabljeni v past. Ko so bile niih čete v kotlu so Srbi zasedli višave. Ne en Bolgar ni ost# živ. (Sveta, blagoslovljena vojna! Polte ale luja!)
GRŠKE VESTI.
Kavala zasedena.
Atene. 11. Admiral Kouduriotis je zasedel luko Kavala. Tudi dolina Strumnice je zaseden* od Grkov.
Priprave za bitko.
Solun, 11. Šestdesettisoč Grkov korak* proti Seresu. kjer se pričakuje odločilna bitk*.
/r§
tilni
ska
ru-
ajti
leži
do-
lOSt
. ie )re|
kii,
nas 'olovica Krške armade prodira ob Strumnici, 1^ rusra polovica ob železnici.
vel	SOLUNSKI	BATALJON.
mi- Carigrad. 10. »Lloyd Ottoman« poroča ob-irno o bojih od 30. junija na 1. julija v Solunu —1 ,ed Qrki in ondntnim bolgarskim bataljonom, lolgari so bili nastanjeni v raznih krajih mesta, irki so jih bili pozvali, da zapuste Solun v dveh rah. Z ozirom na malo število bolgarskih voja-;ov so mislili, da iih bodo hitro razorožili in •jeli. Toda Bolgari so se obupno branili in na-nesto pričakovane nekoliko hrupne aretacije «ie razvilo nadvse krvavo obleganje in bitka, D se je pričela dne 30. junija ob 5. popoldne, je trajala do 5. zjutraj. Turški list pravi: Boj na lulvaru Hamidije je trajal jako dolgo. Z mo-itovia Belega stolna so pometali streli grških (trojnih pušk tja ob hišah. Toda ko so hoteli ,KU	Jrki potem naskočiti hiše. je tudi njih od zno-
ihn	raj zadela toča strojnih pršk in jih žela kakor
m	anjci žito. S prasketanjem strojnih pušk se je
na	neŠala strelba infanterije. od časa do časa pa
na	tamolklo pokanje bomb. To ie trajalo cele ure.
laposled so šli Grki po artiljerijo. Nadglasuje ,ri	-se drugo so kanoni rušili hiše v razvaline, med
laterimi so se zadnji Bolgari še branili do zad-ijeea moža. V Vardarski ulici ie bila najmoč-_ ieiša bolgarska postojanka v turški šoli in v teki trdni koči. kjer so se branili kakor levi. frso noč je divjal bol sem in tja. Bolgari so ra->ili mnogo ročnih bomb. V tesnih ulicah jim li bilo lahko priti do živega. Zatorej so od 2. ponoči z Jedikula z artiljerijo streljali na obe lnši n ji popolnoma razdejali. Tedaj šele je opustilo >oj. kar je še živelo. Ne daleč odtod so ležali v neki stari hiši godci bataljona, 39 mož. Tmeh so le svoje puške, pa so se bojevali vso noč. S lišnih streh vseokrog so streljali Grki, ali oni se le niso vdali. Bila ie 5 ura zjutraj. Le malo ih je še živelo. Še nekolikokrat je bilo slišati, la so zaklicali »hura« in se vzajemno bodrili: »Pogum, bratje, pogum!« Potem ie utihnilo vse. n ko so Grki naskočili hišo. niso našli nobenega odpora več — najbrže tudi nobenega živega
nC * * * RUMUNSKE PRIPRAVE.
Okupacija bolgarske zemlje.
London, 11. Reuterjeva agentura poroča. 3a bo Rumunija te dni zasedla črto Tuturkaja-ielčik. Ostanek rumunske armade bo nemara porabljen zato. da se prepreči kršitev balkanskega ravnotežja (?)
Prepoved izvoza.
Budimpešta. 11. Semkaj poročajo, da namerava Rumunija izdati splošno prepoved iz-
BOLGARSKA ŽELI MIRU.
Prva vest.
Dunaj, 10. Korespondenčni urad naznanja s posebno izdajo: >Agence Ha vas« v Parizu poroča preko Peterburga, da ie bolgarska vlada naprosila Rusijo, da nastopi pri srbski in grški vladi, da se ustavijo sovražnosti in se v tem oziru popolnoma zaupa Rusiji,
RUMUNSKA NEVARNOST.
Dunaj, 10. Po informacijah iz Bukarešta je
bolgarska vlada izvedela, da napreduje mobilizacija v Rumuniji in bo rumunska vojska v kratkem sposobna, da prekorači bolgarsko mejo. V sedanjem trenotku je Bolgaiski nemogoče po-staviti proti rtnnunsKi nrmsdi t^ko ciriTuido, dci bi preprečila njene eventualne operacije. Ker so pa rumunske zalteve tako brezmejno pretirane, da jih ne sme izpolniti nobena bolgarska vlada je nevarnost za deželo veliko večja na severu kakor na zapadli In jugu. Zivljenski interesi Bolgarske zahtevajo, da dobi proti Rumuniji proste roke, to pa je le mogoče, ako se ustavijo sovražnosti na macedonskem bojjšču. Da to doseže, prepušča Bolgarska Rusiji vse korake in Je pripravljena sprejeti vse pogoje, ki se zde Rusiji primerni.
SRBSKE ZAHTEVE.
Belgrad, 10. V vladnih krogih izjavljajo: Srbija je bila na vojno prisiljena in se ne bi bila spustila v sovražno akcijo, ako bi bila Bolgarska priznala njene zahteve v Macedoniji. Sedaj mora govoriti orožje, dokler ne pade odločitev, ker sl more Srbija le tako zagotoviti svoje pravice. (Ko je prišlo to poročilo, še ni bila znana bolgarska prošnja za rusko posredovanje. Treba je počakati, kakšne korake stori Rusija in kaj bosta sedaj dejali Srbija in Grška.) Kadar doseže Srbija odločilen uspeh, je pripravljena na novo pogajanje. O stari srbsko-bolgarski pogodbi ni govora, ker je uničena z orožjem Srbija pa ne bo zahtevala od Bolgarske nič pretiranega, ampak se bo zadovoljila z mejo, ki Jo je označila pred vojno In ki je v glavnem zarisana z Vardarjem in Bregalnico. Na taki podlagi je Srbija tudi pripravljena obnoviti zvezo, kateri bi lahko pristopila tudi Rumunija.
Srbija In premirje.
Belgrad, 11. Poročila o bolgarski prošnji za rusko posredovanje je prišlo včeraj v Belgrad. Vladni faktorji izjavljajo, da je Srbija pripravljena skleniti premirje, ako se Bolgarska formalno odreče prejšnji srbsko-bol-garski pogodbi in zaveže za izpolnitev srbskih zahtev, ki so ji sicer že znane iz diplomatičnega občevanja, ki se pa tudi lahko brez zavlačevanja formulirajo. Premirje brez garancije za mir bi morala Srbija odkloniti, ker bi ga smatrala za manever, ki naj omogoči Bolgarski, da popravi svoj vojni položaj. Srbske zahteve se gibljejo tudi sedaj v enakih mejah kakor pred izbruhom vojne.
KAJ ZAHTEVA GRŠKA?
Atene, 11. Grška vlada stoji na stališču, da moreta Srbija in Grška sklepati mir z Bolgarsko le solidarno. V tem smislu podpira Grška vae zahteve Srbije; od svoje strani pa zahteva mejo, ki teče tako, da pripadejo Grški mesta Kavala, Drama, Seres in Dojran. (Zdaj naj dobi še Romunija, kar zahteva, Pav--se Je Bolgarska čisto zastonj bojevala s Turčijo, in je po vojni, v kateri je največ osvojila, najbolj
— oslabljena! Treba bi bilo izvedeti, kaj pravi srbsko-grška pogodba, o kateri se še zdaj prav ne ve, če je sklenjena, ali če ni. Ako so Srbi zavezani, da podpirajo tudi te zahteve, tedaj lahko polože oboževalci Petrovih gardistov svoje »slovanstvo* na led. Po teh zahtevah je soditi, da bo hotela Grška tudi otok Tasos, ki je imel pripasti Bolgarski.)
SRBIJA IN GRŠKE ZAHTEVE.
Belgrad, 11. Srbska vlada spoznava, da je bolgarski položaj zelo težak zaradi nastopa Rumunije. Najbrže bo tudi Grška nastopila z večjimi zahtevami in se ne bo zadovoljila s Solunom. V merodajnih krogih so mnenja, da se z vojnim neuspehom Bolgarske ne smejo opravičevati pretirane zahteve.
RUMUNIJA V BALKANSKI ZVEZI.
Dunaj, 11. V diplomatičnih krogih (avstrijskih seveda) pravijo, da po peterburških vesteh tudi Srbija in Grška nočeta gnati Bolgarske do skrajnosti. Iz Pariza javljajo, da se vodijo med Bukareštom in Sofijo pogajanja o teritorialnih koncesijah, pod pogojem, da vstopi Rumunija v balkansko zvezo. Tukaj ne razumejo, kako bi se dalo razmerje Rumunije do trozveze zediniti v zvezo z balkanskimi državami. (To jim verjamemo.) Znano je, da avstrijska diplomacija ni mogla dobiti prejšnjega vpliva v Rumuniji. (Na to je Berchtold lahko ponosen.)
RAZBURJENJE PROTI DANEVU.
Sofija. 11. Tukaj je veliko razburjenje proti Danevu. kateremu očitajo, da je zakrivil nesrečo Bolgarske, ker ie iz ozirov na Rusijo zavrgel vojni načrt Savova, ki je hotel čez Pirot udreti v Srbijo. Med ljudstvom pa se javlja dolgo po sili zadrževana nezadovoljnost z vso vojno politiko.
Dunaj, 11. Tukaj pripisujejo bolgarske neuspehe dejstvu, da Danev ni hotel izvrševati avstrijskih svetov. Celo kralj Ferdinand, ki je prijateli Avstrije, je bil pod pritiskom Daneva.
VELESILE.
London, 11. V diplomatičnih krogih mislijo, da vzamejo velesile kmalu reševanje balkanskega konflikta v svoje roke.«(Blažene rokel) Pričakuje se druga poslaniška onferenca. (O! Še ena opereta! Po žaloigrj mora vselej priti satira.) Poslaniki bodo skupno z zastopniki balkanskih držav in Rumunije (zakaj ne tudi Japonske?) razdelili od Turčije prepuščeno ozemlje med bivše zaveznice in uredili bolgarsko ru-munsko vprašanje. Če se velesile v tem oziru zedinijo, bi lahko nastopilo eno ali dvamesečno premirle (to bo premalo za — konferenco). Poslaniki bi si privoščili par tednov odmora (saj so ga potrebni, reveži!) in tekom septembra & se lahko sešla konferenca. (To se zdi človeku kakor Stiirgkhova igra z avstrijskim parlamentom.)
BERCHTOLD VARUJE INTERESE.
Dunaj, 11. V poučenih krogih (v Berchtol-
dovih namreč) pravijo, da se bo šele tekom ruskega posredovanja pokazalo, kaj zahteva Srbija in kaj bo priznala Bolgarska. (Oj modrost premodra!) Vsekakor je treba naglašati. da bo Avstrija, kakor je naglašal Tisza v svojem govoru (in kakor smo vsekakor že stokrat slišali) vsekakor varovala svoje interese pri določitvi novih mej na Balkanu.
KOLERA!
Belgrad, 11. Kolera se je močno razširila po vseh bojiščih in se je zanesla tudi v Belgrad. Izdajatelj „Piemonta“ Ljuba Jovanovič, ki je bil pri Ibivolaku ranjen, je v Skoplju umrl za kolero.
Zadn!e vesli.
TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR..
Trst. 10. Tržaški deželni zbor. ki je bil pred kratkim izvoljen, bo koncem meseca sklican, da se konstituira.
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Krakov 11. Poslanec Stapinski je izjavil, da novi deželni zbor ne bo sposoben za delo, ker njegova stranka nima zaupanja do vlade. Vsa pogajanja so le izguba časa in on tudi zato ne bo sprejel izvolitev načelnika kluba deželnih poslancev poljske ljudske stranke in tudi ne bo vstopil v odsek za volilno reformo.
VOJAŠKA VAJA V MOČNO NARASLI DRAVI.
5 vojakov utonilo!
Ptuj, 10. Danes dopoldne so imeli pionirski vojaki razstrelilno vajo na Dravi, ki je vsled zadnjega deževja silno narasla. Razstreliti so morali most, ki so ga pred nekaj dnevi postavili. Med razstrelilnimi deli je 10 pionirjev v dveh čolnih pod poveljstvom lajtnanta Macen-koviča lovilo še uporabni les od mostu. Pri tej veliki vodi torej zelo nevarno delo. Ob 10. dopoldne se je en čoln prevrnil in 5 pijonirjev z lajtnantom so padli v vodo. Lajtnant se je trudil, da bi rešil vojake, toda trudil se je zaman. Ko bi ne bila prišla pravočasno pomoč, bi bil utonil tudi on. Vseh pet pionirjev je utonilo: korporal \Vohlgemuth, poddesetnik Jud in pionirji Klaps, Steininger in Pessel. Vkijub neutrudljivemu iskanju niso dobili doslej še nobenega. Da rešijo nekaj starega materiala, ki ni skoraj za nobeno rabo več. pošiljajo vojake v tako nevarno delo ob visokj vodi.
MORILEC V MORAVSKI OSTRAVI JE BLAZEN.
Moravskp, Ostrava, 10. Robert Nedlela, o katerem smo včeraj poročali, da je umoril in zlorabil 121etno hčerko sodruga Barte, je blazen in je bil že dlje časa v blaznici. Iz blaznice so ga odpustili, češ da je zdrav, a je dobival vedno napade besnosti in ves trud. da bi ga zopet internirali. je bil zaman. Danes so ga zaslišali. Dejal, da je stal pred hotelom, ko je prišla mimo deklicjj. Vprašal jo je. če bi nesla pismo na pošto. Deklica je pritrdila in šla z njim v sobo. Kaj da se je godilo dalj«, o tem pravi Nedjela, da ničesar ne ve.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE V VVALES^J.
London, 11. Poslanska zbornica Je sprejela v tretjem čitanju zakon za ločitev cerkve in države v Walesu. Poslanska zbornica Je s tem že vdrugič rešila to predlogo. Zbornica lordov jo bo skoraj gotovo zopet odklonila. Če odobri poslanska zbornica še v tretjič predlogo, tedaj bo veljavna, tudi če je ne sprejme zbornica lordov.
NA SMRT OBSOJENI EPILEPTIK.
Madrid, 10. Atentator na kralja, Sanchez Allegre, je obsojen na smrt. V utemeljitvi sodbe izreka sodišče, da je bil Sanchez pri izvršitvi atentata pri polni zavesti in da je atentat dobro pripravil. Sanchez Allegre Je epileptik! Atentator ni hotel podpisati obsodbe in se bo pritožil na kasacijsko sodišče.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Mlade bernhardince
stare 2 meseca se proda v Rožni dolini, gostilna pri „Čehu“.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
s== Biljardi. :■
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Naročajte se na Zarjo!
Velika in moderno urejena knjigoveznica
Ivan Jakopič
v Ljubljani, Filipov dvorec, poleg frančiškanskega mostu, za vodo
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del, cenj. gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in slav. uradom za trpežno in močno vezanje protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami.
Postrežba točna, delo solidno.
Naznanilo.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani
r* z* z Oe z.
sklicuje delegate iz Ljubljane in okolice na
izredno zborovanje
ki bo v nedeljo 13. julija v Ljubljani pri „Levu“, delegate gorenjskih filial (Tržiča, Koroške Bele, Save in Jesenic) pa dne 20. julija dopoldne na Savo k Werglesu. Začetek obeh
zborovanj ob pol 9. dopoldne.
DNEVNI RED: 1. Petletni obstoj društva. 2. Nadaljno delo.
Prosi se vse delegate, da se zborovanj zanesljivo in polnoštevilno udeleže.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
Naflepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Blago
najfinejše
vrste.
najnižje.
,IKO‘
Tovarniška
znamka
,IKO‘
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Moderne srajce - bele in barvaste,
z 10°|o popustom
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, g£Efi!L
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v naj večji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in :::	stalnih	cenah	:::
Potniki
v severno ln Južno AMERIKO
se vozijo sed«] le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-IVewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
Mjnovejilad brzopanrikl s dvema »rtlnlcama, električno razsvetljavo, hrezllčnlm brzojavom, m katerih i* za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vino«, svet kruh, postelje, kopel) itd.
S!
SS
S
E
5|
S
m
S
S
rA
------------- ■	Odhod	parnikov:	  —
r sev. Ameriko vsako soboto, v jofno Ameriko vsakih 14 doL
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
------------Kolodvorska	ulica	štev.	26.	  ..
UF
(til
do|
pra
NA
Av
K
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obiesti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev sc imajo računati obresti po 6 odstotkov ::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	=2
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog
'nost. Vsak član najlažje zaupa
najboljša, kajti za varnost garantira j rcn ožerjska in blagovna vrednost.
svoje prihranke svojemu zavodu.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
Načelstvo.
Družinski kruh i
H
a
■■■■■■
iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
r* z* z o* z«
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.	::
0=0
I
Konsumno društvo za Ljubljano g
in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne IT. januarja 1913 obrestuje odslej
M«
let
bl£
za
na
ne
P<
lel
let
ša
ko
po
cij
20
(p
in
je
gu
62
(2
(3
dr
bi
(1
(K
P*
bi
de
ie
kc
ui
tr
!i<
V!
Z'
o:
či
P'
čl
d
Zi
la
š!
0
od dne vloge 0 do dne dviga.
hranilne vloge članov po § 1|2
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
*• ' '
'H
: ■
Pekama v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.