Izkušnje kmetijskih organizacij pri pridelovanju pšenice
Pospeševanje kmetijstva je naša prvenstvena družbeno politična naloga. Z resolucijo zvezne ljudske skupščine so bili določeni ukrepi, ki jih je treba storiti v tej smeri. proizvajalskim kmetijskim organizacijam in drugim druž-benim proizvajal&kim činiteljcm pa so hile določene naloge, s kakšno naglico je treba napredovati v osvajanju visckih pridelkov v kmetijski proizvodiiji.
Čedalje širse izvajanje agrotehničnih nkrepov, večja ivporaba mohaniza-cije, umetnih gnojil, sortnega semena kakor tudi prizadevanja kmetijskih strokovnjaikov so rodila vidne rezultate. Tako so na primer danes številni problemi v zvezi s pridclovanjem pieniee rešeni in nekatere dosedanje za-blode glede izvajanja agrotehničnih ukrepov popolnoma odpravljene. Končna bilanca tekmovanja v pridelovanju pšenice \o najjasneje potrjuje.
Ker smo pred jesensko setvijo pšenice, objavljamo izjave kmetiiskih stro-kovnjatov iz Vojvodine o tem, kako so njihove kmetijske organizacije do-scgle visoke pridelke.
Kmetijska uprava »Brestovac« — Belje
Kmetijska u,prava »Brestovac«, Jci jc del kmetijskega kombiuata >Belje«, je bila med tekmovalci v 1. 1937 razglašeua za prvaka v pridelovanju pšonice. Na povr-šini 350 lia je pridelala povprečen pride-lek 47.14 stotov na hektar. O tetn. kako sh dosegli tako visok pricfelek, o ukrepih in nučinu obdclnvc zemljc prav.i direktor te uprave  inž. Nikola Kukuljica naslednje:
>Izvedli smo vse ukrepe, ki jih zahteva moderna agrotehnika. Pšonico smo seiali na parcelah. na katerih sta prej rasli ko-ruza in sladkorna pcsa. Jeseni smo zein-ljo zorali 25 cm globoko. Na vsak hektar smo vrgli in takoj zaorali po 700 kg su-perfosfata in po 300 kg kalijeve soli. Ne-posredno pred setvijo smo potrosili še p° 100 kg kalija in po 150 kjr nitromonkala ter jn zaorali s krožmmi branatni. Sejali smo clomačo pšenico U-l na površini 283 ha in iialijansko sorto »Fortunato« na 67 ha. Sejali smo med 20. oktobrom in 5. noveni-brom. Posevek suio preliranjevali sredi januarja in v začclku niarca, in to s 150 kg nitromonkala. Pripomniti še mo-ram, da suio površine neposredno po kon-čani zi-mi povaljali, nato pobranali, da smo razdrobili skorjasto zemljo, a tudi zato, da snio posevok neikoliko razredčili.
Poželi smo s kombajui in smo tako zma-njšali izgube, ki sicer nastanejo pri košnji s snopoveznikom in pri mlačvi.<
Tako je kolektiv kmetijske uprave >Brestoyac< nspel doscči tako visok pri-delek na reliki površini zemljišča, kar mu je letos prineslo nagrado in priznanje.
12
stran
8. IX. 1957
NASA SKCPNOST
Kmečka obdelovalna zadruga »Brile« iz Stojanovcev v Sremu
Kinočka obdelovalna zadruga ;Brilet iz Stojanovcev v Sremu je prav tako dosesjla ¦velik uspeh pri pridelovanju pšenice. Na vseli površinah. ki jih je zasejala s pše-nico, je pridelala |>o 3.888 kg na ha. Skup-no je posejala in prijavila za tekmovanje 100 oralov.
Kinefika obdelovalna zadruga »Brile« je sorazmerno majhna zadrujra s 54 go-spodarstvi, ki obdciiijpjo 754 oralov ^emlje. I.etos je posojala 100 oralov pšenice. 300 oralov koruze. "0 oralov jpčmena in o^sa (er )08 oralov krmnih rastlin, čeprav ima tudi 140 oraiov travnikov in pašnikov. Se-tov krmnih rastlin in gnojenje s hlevskim jrnojetn vsako trctje leto sta vpliVala, da se  je rodovitnost   zemlje   zelo  popravila.
V /adrngi so poudarili. da je bilo la pridcl«k 39 stofov na ha odločilno to. kpr so pšenioo s<*ja!i nredvsfm po grašici in nekaj tnalega tndi po sladkorni posi in kornzi. Tzrazi+o najboljša je bila pšenica na površinah, na katerih je pre.jšnje leto rasla prašica. Vse površine so bile 1. 1955 posnojene s hlevskim gnojem.
Takoj po žetvi v julijn so zadnižniki poorali zemljo 6 cm globoko, a mesec dni kasnejp so orali dru^ič. tokra-t 15 em glo-boko. PonoT-no s-o orali septembra. tedaj 22 cm globoko. Po oranju so raztrosii« po HOkfC superFosfata in pf 150 ke kaliieve s-oii na ha. Nnto so zcmljiščn pobranali in posejaii s prečiščenim in zaprašenim se-menoTn p5«mice >Novosad«ska«:.
Na oral so posejali po 1O5k?. Br? ko jp stopnja vlažnosii dopnščala. so spomla-rTi pobTanali poscvek in v aTir'Ui potro=il» 100 ksr nitromoTikala. nato pa zor>fit brs-nali. V majn so potrosilt Se po 100 ks ni-tTomonkala. Tega Tii bilw takof opaziti na rastlinah, ker je bilo snho, toda po prvem
dežju je začel posevek naglo bujno rasti. Šredstev za uničevanje plevfia niso upo-rabljaii zato, ker se ua dobro obdelanem zemljišču plevel ni pojavil.
Ker zadruga ni imela dovolj potrebnih strojev, je uporabila *tehnična sredstva Poslovne zveze za mehanizacijo iz Run\e. Zadruga se je sedaj usmerila k nakupu svoje mehanizacije. Letos je prTič žela in mlatila žito s svojim kombajnoni.
Coprav so v Kmečki obdelovalni zadru-gi >Brile« iz Stojanovcev mnenja, da se ie pri njih >Novosadska< izkazala za bolj odporno od drugih domačih sort pšenice in da so zanjo raztrosili sorazmcrno malo superfosfata, pa kljub temu ni Likjer po-lejrla, bodo prihodnje leto ra^en te sorte posejali na 50 oralih tndi italijansko pše-nico. Letošnjo nagrado za visoki ipridelek pšenice bo kolektiv »Brile« porabil za na-^.np italijanske pšenice.
Kmetijsko posestvo »Bratstvo-Jedinstvo« iz Bečeja
To kmetii&ko posestvo je pridelalo 3^00.kg na ha na veliki površin.i 482 ha. Posejali so sorti >Prolifik< in »BanJiuti. Agrotelmiko so tzvajali naslethjo: naj-prej so orali 22—25 cm jrloboko, nato po-gnojili z umetnim gnojem. in t» 1.080 kg na ha. Sejali so med 25. in 50. septembroru, potem pa so branali in dodajaLi po 100 kg umetnih gnojil. Želi so med 25. in 30. julijem.
Na neki njivi, na kateri so sejali po-skusno, če je to sploh mogoče imeti za poskus. ko gre za pridelovanje aa 110 ha, je kmetijstTO posestvo »Bratslvo-Jedin-stvot pridefalo 37.63 stota pšenice  na ha.
To gospCKlarstvo je od 1. 1952 do 1. 195? početvorilo pridelek pšenice.
Sedaj se pripravljajo, da bi tudi pri-horfnje leto pridelali povečani pridelek. 300 ha bodo preorali 30 cm glaboko, pose-jali bodo italijansko sorto pšenice in iz-vajali popol.no agrotehniko, tako, kakršna se izvaja   v   najsodobnej^cm   kmcfijstru.