Št 110. V Gorici, v soboto dn% 6 decembra 1913. ¦mimhpm.ijlihimi MD»wn iiOTni'! mifmm:mwBmfmm9i..un a ....... umjU-Oijm... ¦¦» Tečaj XL11J. Iihajai dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane nu lego K^IO*— V, leta" TV ."*?V- "* V«.....„ 2'50 Posamične številke stanejo .8 vin. Rc naročila fcrer doposlaae aaročalae ge ae oziraao. f m za narod, »vobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrst*. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. H——-----------------------;---------_^ Danes predavanje v- »Trgovskem domu". Predava Milan KreSK: „0svit na gospodarstvene odnošaje u Hrvatskoj". Prifetek totno ob 8. uri zvečer. Razdorno delo. Brc/, razdora, brez deljenja vasi na dva tabora ne morejo živeti. Ako ni v vasi klerikalcev, naredi jih: samo ne trpi kakega spojevanja vaščanov v medsebojno prijateljstvo, razderi strpnost in vcepi '.o! met! vaščane, da ouetijo narazen! P<> takih naukih se ravnajo naši novostrujarji. Dr. Krek jih je učil lani na shodu S. I.. S. v Gorici koi.ee febnsvarija: da h o j n e k a d u h a naj bodo, vedno nai kažejo svojega bojnega duha; ostanejo le. če si ohranijo bojevitost proti liberalcem in drugim sovražnikom. Popreje še pa mi culi z najvišjega duhovnega mesta v deželi klic: Društvo prod društvu! In ravnajo se po tem. Tržaški uradni list L' Osservafnre Triestino z dne X t m. ima v uradnem delu notico: L* i. r. l.uogotenenza ha preso i» notiziu gli statuti delln neo-erigenda so-cieta: K a t o I i š k o s I o v e n s k o i z o -b r a ž e v a I u o d r u š t v o in S. Pieiro pressu Gorizia. To se pravi: V Šempetru pri Gorici je ustanovljeno novo društvo in namestništvo je pravila odobrilo. Obrekli so novostrujarji obstoječe društvo in ustanovili novo. svoje, katero bo vodil tačasni e. g. kaplan. Sklicali so bili v Šempeter zaupen sestanek, na katerem so razlagah' namene katoliških društev, ki so cisto različni od namenov društev, katera so označili /a liberalna. Kar ni brezoogojno pod komando nove Mruie S. L. S., je vse kratkomalo liberalno: tudi staro sirujo S. I.. S. so proglasili za liberalno. Pritrjujemo pa. da so n a u\ e u i res različni, ali ne v isto smer. kakor razlagajo oni vedoma in hotoma krivo. Zavrgli so n e s t r a n k a r s t v o. rekoč : da n e s t r a n k a r s k o d r u 5 t v o Rabindranat Tagore. Rosegger (Rožekar, Rožkar), bojevnik za milijone, proti nam naperjene, ni dobil Nobelove nagrade, kakor so željno pričakovali nemški mejaši naši, da bi bil tako še bolj poveličan njihov kulturni boj«; dobil je Nobelovo nagrado Evropi doslej skoro še popolnoma neznani indijski pesnik Rabindranat Tagore, slok mož elegantne postave, z zvijajočo se brado, ognjevitih oei, milili potez v obrazu. .leden izmed urednikov »ista -The Christian Commomvealth« v Londonu je govoril ž" njim. Pesnik pravi: Nisem se dosti šolal. Za šolo sem irnel neko nepremagljivo antipatijo. Ko je moj oče uvidel, da je ves trud zaman, me je prepustil samemu sebi. Nihče tli pričakoval, da bo kdaj kaj iz mene. Rastel sem med tem kot kak divjak. Literatura me je vlekla nase. Vse sem Čital, razumel nič. Besede so se mi zdele j e p o g u b o n o s n a t. v i j a č a. ()zmer- , jali so že več let obstoječe društ\o / ne- j strankarski m. in ker je to društvo . nestrankarsko, /ato morajo ustanoviti '»ni j svoje strankarsko društvo; /raven m-, p;i- j diuli drzno podtikanje, da je društvo čr- ^ talo i/ svojih pravil vero in nravnost. Ca- j lunini;:re audacter! j Prišel je bil iu sestanek kot glavni ; govornik neki gospod doktor v Kranjske • dežele, prevet kranjskega kletik.di/m.:. m j na kranjski način so ustanov iii v Šempetra j pri Gorici katoliško i/obra/Vvaino dni- ; Štvo ter se priporočili Bogu in Mariji. \ Drzno je tako početje: dr/nn sklicevanje ua Boga in Marijo, na ime katoliško, k o s •„• p r i u a s a r a / d n r / k d o v « k a k i m i posledica m i v v a s! I »ru~ Štvo v Šempetru je hodilo po /lat« sre 5n;i poti. vzdržujoč ravno*, i-vie. da ni bi!" nepotrebnega prerekanja, ?re,,;:.j m preti • pania, kar le rado pride i/ na-»p?«".>Jv\ med društvi, šempeterčani se m\o hojeli Mati med seboj prt klerikalni« in fiberahj«. marveč postavili so -v h\'.\ na Miilivc. da naj društvo odgovarja ive. v: -:^,v'< leiS".«-srrauke. Toda to n: dišalo omm pri «r»vi struii. Preveč se «ih je oprime! dr, Krek« v nauk: d a o s t a n e i <> ! e. č e s ¦ <• »> r ;;¦ -n i jo bojevitost p r nt i 5 i b »• t j I -c e tn i n s e d r n g i m s f. v r a ž n i K <• m. Če ni liberalcev, se jih naredi; odpalme se eventualno nekaj Jindi In h* zadere rad »dimi: liberalci! Ra/dor i«ior*i bili. prepir v občini mora biti. pomešan f /'oraho svetib imen. kajti le. ako bodo bok vit*, ostanem, drugače propadejo. Junaki sov-rasna sv:».'j<> prepir in /dražijo med. !S;<: bf.vo okribe. bo mora? odslt-j so',' r;i/i-? j onv/a. s katerim s«a bila t .opre« kKu-paj *¦' društvu pa ta ::i !to:d p o k a m e S e- zvoki, katere st-m čutil v duši. V biblioteki mojega očeta se W nabajala serija knjig v sanskritu. \h- te knjige sem prečita!, ne da. bi jih bil razumel. Ritem pesem me je navduševal. Ko sem prišel pozneje na Angleško, sem čital na isti način angleške pesnike. Tetnpsor, in Shdiev s?a bila zame kot pesniki, kateri: dela n-m čital v sanskritu. Čila! sem jih. ali vsebine nisem nroumcl. Pisati sem začtJ še prav mlad; pisal sem prozo in poezije; te so se mi zdele najnaravnejše izražanje Čutstev. Pozne«e sem se do dobra naučil angleščine in prevedel boljše reči v svoj rnaterni. bengalski jezik. Prvo novelo sem spisal, ko sem imel 19 let. Takrat so me že poznali. Pesmi, katere sem zložil in uglasiti!, pojejo od Indije do Birme. Težko pa je izraziti svoje misli, bolj globoke, na tak način, da jih drugi umejo. Nihče ne more utneti, kar pesnik čuti in I oni t * se. Sovraštvo v vas pod krinko ( katoliških načel, razdor med ljudi, potem se bo mešala in Kuhala nova strtijn med * vaščani. l/posodili so si katoliška načela, j s/posodiio si. >.'e se jim bo zdelo potreb- I ..........:..............» O...,.(....* " cerkev v svoje namene. Smelost na v išku! j Ne moremo ostati brezbrižni nasproti j takemu ta/doruciiiu delu. takemu proti-"' i»;:dskonu počeujaiijii. marveč postaviti se -mi moramo po robu in posvariti ljud- J stvo. naj se nikdar ue da zavajati na kri- } v a pola. na katerih raste sovraštvo, ki jo !i le /le posledice. Ob volitvah smo kli-v ih boj kranjskemu klerikali/mu. ko je se-v;d po našem ljudstvu in mu usiljeval svo-.< g^isovmee: sed.ij kličemo zopet: boj t!.miskeuui kierikali/.tiui. ko sega zopet •n našem ljudstvu ter je hoče spraviti v *•¦ ":.i r,i/do'-na diuštva. Ljudstvo, proč <¦'? kkrikali/ma. kvi ta zanaša v vas le ^ \t.!š;\o in- i -osrdi. med brati in se-•''.!• :•. m»-.l st.insi in otroki. Naca siranka /a-ieuiije pomirjevalne v-:!ie c-:v ' ijMdst^oni. naša stranka prina-^ s»;c. o -t; strpno-.?, ne sovraštva in pre-:-.:<:. / s!o, ti li::d^rvo. poslušaj naš glas in .¦a iiii se ujeti '- past kranjskega kleri-k.;;/'o.i. k.itui Ji prinaša le nesrečo. ' ::i:s';o, oMetn so n a Š i h organizacij in !-vr 't; dolu o dv'o v prospeh ljudstva za-'.\Xi po ileželi! „Putzer" za Wieserja. \ Soči muh poročali o vaji »Sani-i ¦•si.uij.-.i u.i goriški postaji državne • eEf/:.ice. Poročali so za nami tudi drugi h-;:, rdoi sC jc vežbal Sanitatskorps« in i,a:.o ::evaruost so napletli. \;di. N.su.un ne dogme ne doktrine. Jaz :e vei»! nič: nisem absolviral nikakega fi-!»=/«»:sKega študija. Vzraste! sem v atmo-sTvri verskega misticizma. Mislim torej, da m«»je pesmi se ne morejo zdeti jasne onim, ki ifiajo svojo čisto vero. Pred leti sem ustanovil šolo, ki je naraven konvein: paradiž za učence. Po-" dučevanje sloni na načelih čisto duševnih. i V šoli ni nobenega sistema ne discipline ' ne metode. Prizadevam si osrečiti učence kar mogoče. To je edino navodilo za me. » či*uei se igrajo, pojejo, deklamirajo, či-tajo. Pri otvoritvi šole jih je bilo samo 6, sedaj jih je 2(M). ločenih v razrede po 10, kajti več jih ne more učitelj vzgojevati z uspehom. Učiteljev je 24«..... * Njegova,oda Smrti«, ki jo je prevedel pesnik v angleščino, slove: Smrt i. ¦,>____Oni dan, ko ti smrt potrka na vrata, kaj ji ponudiš? Podrobnejše poroča o tem »Jugoslovanski železničar« Št. 22., iti sicer tako-le: »MaŠinist je bil Nemec, vlakovodja gosp. Vlček je sicer Čeh, toda smatra se za Čistokrvnega Nemca, nadalje sta sodelovala asistent Gynskey in Stockmann, komandant sanitetne službe je bil adjunkt von Khain, spremljal pa je vlak sam velemož-ni gospod Wieser. Vlak je obstajal iz sanitetnega voza in enega voza za osobje. Nameravali so imeti vaje na tračnici Mizarske zadruge« pri Solkanu, toda ker je bil menjalnik zaprt in ni mašinist imel nobenega ukaza, do kam naj vozu so se odpeljali naravnost po progi do Solkanskega mosta, ki pelje Čez Sočo. Za odhod tega vlaka niso bili dali prav nobenega signala ter ga na progo tudi niso javili, izmed gosuodov tudi nobeden ni imel signalov, samo gg. Stockmann in Gynskey sta imela svetilko. V istem času pa je vozil skozi Št. Maver proti Gorici vlak št. 11. V Št. Mavru se ta vlak ne ustavi. Komaj ic bil iz Št. Mavra dan signal za vlak št. 11., je priskočil ven na tir neki prožni čuvaj ter začel kričati in mahati, ko je videl, da mu prihaja iz Gorice nenaznanjen vlak nasproti. To je bil v resnici trenutek največje nevarnosti, in če ne bi bilo omenjenega prožnega čuvaja, bi se bila pripetila lahko največja nesreča. Sedaj seveda, ko so nemški go-snodje videli, v kakšni nevarnosti se nahajajo, je pričel tudi gospod postajenačel-nlk Wieser kričati: »Schnell zuriik! Schnell zuriick!« Z naporom vseh sil se jim je posrečilo, da so preprečili katastrofo; vlak je kakor blisk zavozil nazal proti postaji, sicer bi jih bil vlak Štev. 11 vseli povozil. Naenkrat pa mašinist pred vDistanzsignalom« vlak ustavi; »Distanz-shnrjl« ie namreč proti Solkanu kazal na »halt«. Gospoda Stockman in Gynskey, k? Ponudim gostinji kelih, naoolnjen s svojim življenjem; ne dopustim, da bi odšla praznili rok. Ko koncem mojih dni Smrt potrka na moje duri. ji nonudim celo žetev jesenskih dni in poletnih noči, vse zrnje in vse pa-berke svojega trudaoolnega življenja. ... Pridi, da mi pripoveduješ natiho-ma. o Smrt, o moja Smrt, Ti zadnje darilo mojeea življenja! Od dne do dne sem se staral, čakajoč Tebe; za Te sem užival veselje in trpel grozote življenja. Vse, kar sem sanjal, vse, kar imam, vse, kar unam. vso svojo Ijubav sem brez miru nalagal skrivaj za Tebe. Zadnji pogled Tvoj, in Ti boš imela moje življenje zu vedno! Že je spleteno cvetie in venec |e že pripravljen za mladega ženina.. Ko bo kon^ čana poroka, pa nevesta zapusti svoj dom in pojde sama, po temni noči, pred • svojim gospodarjem...« Ali laški dijaki so mislili, če smo že eiikrat polomili to stvar, pa jd polomimo še enkrat. Travnik je bit izpraznjen mani* festantov in demostrantov, vsi so se pomaknili v ljudski vrt in na Korso. In na-krat se jih je nabrala gruča, stražnika in Slovencev ni bilo ravno videti, akademiki se spomnijo »slavnih« pretepov v Gradcu in v laskih sinovih vstane pogum in za-čujejo se strahopetni: »Abbasso i ščavi«. Pa Lahi so delali račun brez Slovencev. Čisto so pozabiii, kolikokrat so že bili klofutam in tepeni radi tega pso-vanja in pozabili so, da slovenska trda pest vselej udari, Če čuje tako psovanje. Slovencev sicer ni bilo veliko, ali provo-kacije niso dopustili. In tako so nastale protidemonstracije, ki so se končale z lepo zapetimi »Hej Slovani«, Tz demonstracij za laško Gorico so nastale demonstracije za slovensko Oorieo. Le s to razliko, da so bile prve ponesrečene, druge so se na obnesle. Padlo je tudi par klofut, kmalu pa je posegla vmes policija in po dveh urah se je umirila ulica. Nekateri laski »študenti«, tako en šofer so se posebno odlikovali v zahrbtnem napadanju in potem v še slavnejšem bezanju. Bog jim blagoslovi njih noge, da jih prihodnjič ne dohiti tako kakor zadnjič roka pravice, da morajo potem v ječi premišljevali. Če ni na svetu še boljše kulture od kala-breškega pretepanja. Ko je bilo še par vročekrvnežev aretiranih, je Gorica zopet pozabila, na svoje laštvo in po Korsu se je zopet razlegala blažena nemščina. Tako so se tudi končale laške demonstracije nroti Slovencem klavrno kakor se spodobi klavrnim Don Ouichottom avstrijskega Primorja. V sredo so hoteli Italijani ponoviti demonstracije, glavne besede pa niso imeli več dijaki temveč malarija. Te demonstracije pa so izpadle še slabše. Po Korzu so ljudje oač začudeno gledali kopo stražnikov, ali demonstrantov ni bilo opaziti. Tako tudi ta »demonstracija« ni rešila h-štva Gorice. Vse so pa pokazale, da sn Slovenci tako močen faktor, da morejo hinno osvoiiti ulico, nasprotno pa ne morejo »gospodarji Gorice« niti prirediti manifestacije za vseučilišče. Prav je deial \ L'F:co del Litorale«, ko ie vzkliknil ne-I koč »Povera italianita«. r>a. povera ita-lianita. le s to razliko, da hujše šele pride. Prizori z demonstracij. — Italijan, slovenski renegat začuti nakrat, da ima močno grlo in zato zakriči Rvviva! —Pa smola nikoli ne počiva, čisto blizu je stal stražnik in že seže njegova roka po rene-gatu. Tedaj pa zaslišijo okoli stoječi Slovenci sledeče jadikovanja: ^Saj sem Slovence, saj sem iz Solkana doma, jaz vendar ne boni demonstriral za laško univerzo.« — In še daljše se ie skliceval renegat na slovensko mater. To so Vam junaki ti t enega ti, čisto Čast delajo onim, ki so tako tekli pred A*besinci, Avstrijci, Arabci in drugimi. Še ena junaška. — Pet do šest Italijanov zaslede Slovenca, ki nikakor ni zadovoljen z laško demonstracijo. In junaki se zavale nanj, pet proti enemu. Pa slovenski fant ni bil kar tako. Možko je držal prve udarce ali potem je pa začela njegova pest rabliati Italijane in ni bilo dolgo, sta se pobirala dva Italijana na tleh, trije so pa pobirali šila in kopita in se zaupali bogu »Bejž!« Točen odgovor. — Na vogalu ulice stoji gruča Slovencev, kar pride nakrat mimo gruča Italijanov in eden /akliče: Porki ščavi«! — Klof je reklo. e''en se je pobiral, Slovenci so se mirno poirovar-! Jati, Italijani so pa »preslišali« dogodek. J. MEDVED Kako prebijem nedeljski popoldan? ¦-- Ogledam si razstavo tvrdke .1. Medved. Tam vidim krasne izložbe in v trgovini mojstrsko grupirano konfekcijsko blago v lepi izberi tako v možkem kakor v damskem oddelku. Med lovorjevim drevoredom dospem v salon, kjer strmim nad velikansko zalogo najrazličnejšega blaga. Ko sem si vse to ogledal, podam se v isti ulici za dve hiši naprej, kjer se mi nudi prilika ogledati si istega podjetja krasne izložbe čevljev m klobukov v najrazličnejših fazonah. Da končam svojo popoldansko zabavo v podjetju I. Medved, se podam še v kinematograf Ccntral-Bio. Tam me sprejmejo harmonični zvoki vojaške godbe, bajno-čarobna razsvetljava in mt platnu se msi predstavijo svetovni umetniki. Tako sem prebil nedeljski popoldan in to priporočam zlasti vsem onim, katerim se zdi Gorica dolgočasno inesto. J. MEDVED stajmela, k sreči. pri. j$ebi svetilko, sta za-1 čAaltaJpna vs&^fne mahati, da je ma-1 Stafet-vosH -zopet naprej. Prišedši do po-1 staje so nato zavozili.na drug tir ter na I ta način srečnč' ušli največji nevarnosti. I Gospodje so se oddahnili, Wieser pa je I diplomatičrio izpregovoril: M e i n e H e r- I r e n, i e h \v a r n.u r a 1 s Z u s c h a u e r I zugegen;!.. Ko je ta nevarnost minula, I so Šele odšli na prvotno določeno mesto I (na tir »Mizarske zadruge«)' delat svoje I vaje. — Nai še omenjamo, da se gospod I dr. ;D ct.ean i. in neki drug gospod nista I udeležila tega zanimivega Wieserjevega I izleta, temveč sta bila že prej odšla na do- I ločeno mesto.* '• - ¦ •• ¦ . I :' Glede na vse to bi naša javnost opra- I vič^no sodila, da se je uvedla radi tega I natančna preiskava od strani ravna- I teljstva, ko je bila vendar nevarnost tu, j ' da se zgodi lahko velika nesreča. Toda I dosedaj ne vemo še nič o nobeni preiska- I vi, o nobenem rezultatu preiskave, vemo j Je to, da je dobil postajenačelnik VVieser pošten »putzer« iz Trsta od strani ravna- 1 teljstva glede na poročila v listih. Toda ali to naj zadostuje za tak težek slučaj? Nikakor ne,, marveč potrebna iečštroga preiskava in s to stvarjo naj se bavi tudi železniško generalno nadzorstvena Dunaju. - Ob jedriem pa opozarjamo vse slovenske poslance na gori opisani slučaj. za leto 19*4. m. i Šolstvo. I , Proračun izkazuje za ljudske š o- I le 1914 te-Je postavke: šola v Kapucin- I ski ulici 39.060 K; šola pod Kostanjevico I 19.764; v ulici Vogel 11.282; v ulici Sv. I Jvana 32.&30; v ulici CodelJi 16.430; v I R o ž n i d o I i n i 3 9 1 2 i nv u 1 i c i K m e- I tijskešole 11.640. I Ti dve slednji šoli sta slovenski; prva I je na Ajševici, druga v Catinellijevi vojaš- I niči. Prva šola na Ajševici je enorazredna, I ona Podtumom štirirazredna. Na Ajševici I je šola dobro obiskana, Podturnom hodi v I šolo.kaj nad 20 otrok vsako leto, več ne; 1 slovenski ljudje Podturnom in blizu po- I siljajo svoje otroke v to mestno šolo, od 1 drugod jih ne morejo pošiljati, ker je šola I predaleč in slovenski stariši ne morejo I pustiti svojih otrok na tako daljno pot; I kdo ve, kaj se jim po poti vse lahko pri- I peti od stranHaških nahujskancev! I Enoražrednica na Ajševici ne za- I došča. Stariši se pritožujejo in hočejo I imeti dvorazrednico. Lani se je vršil na I Ajševici shod Jri je bil prav dobro obiskan I in na katerem so sklenili, naprositi ma- I gistrat, naj razširi enorazrednico. Otrok I je bilo šoloobveznih lani 170; torej več I kot preveč za enorazrednico! Na magi- I stratu obljubijo slovenskim prebivalcem I na Ajševici marsikaj tako-Ie ob kakih vo- I Ijtvah, ko prede trda laški liberalni stran- I ki, aH kakor hitro obljubljajo, tako hitro I pozabljajo. Šola je še vedno jednorazred- I na, doseči pa moramo najmanj dvoraz- I rednico. Naša dolžnost je doseči, da bo I imelo slovensko prebivalstvo na Ajševici ] in v Rožni dolini v šolskem pogledu kar I mu pritiče, kakor tudi moramo napeti vse I svoje moči, da pridemo v mestu do svo- I jih pravic na šolskem polju. Ni dvoma, da I bo ta boj še trd, toda dobojevati ga mo- j ramo in dobiti v mestu slovenskih ljud- I skih šol, kolikor jih potrebujemo. Če upoštevamo le omenjene svote za obstoječe šole, vidimo za to laško šolstvo izdatkov 118.866, za slovensko šolstvo pa 15.552. m polovica prebivalstva nas le v Gorici! Pred dvema letoma je Narodni odbor v Gorici podal na municipij stolnega mesta Gorice protest prof« zgradbi nove laške šole v ulici L e o p a r d i, za katero je bilo prora-čunjenih troŠkov 211.500 K. Protest,je v živahni besedi omenjal, da v Goric! je polovica, slovenskega prebivalstva slovenska, da slovenskih šolskih otrok v mestu ?e skoro do 3000, porazdeljeni so po šolah Šolskega doma, Narodne Šole na Blančah, ^nemških šolah jih je polno in v laških I tttdi. Protestiralo se je proti nadaljnemu razširjanju laškega Šolstva, dokler se ne ugodi najelementarnejŠIm šolskim potre- bam slovenskega prebivalstva v mestu. . Ravnopravnost je zajamčena vsem naro- I dom v zakonih pa .naj bi tako krivico, ka-koršno predstavlja namen zgradbe nove drage laške šole potrdila javna oblast! I Slovenski protesti so sicer zbodli vladajočo laško gospodo, toda dosedaj je ta še tako močna, da delalo kar hočejo. Ali to moč jim, moramo streti in od deželnega I odbora pričakujemo polnega upoštevanja I slovenskih pravic! I Goriško mesto ima polno I otroških vrtcev. I Cujmo: otroški vrtec ulica Sv. Iva- j na, 2720 K, pot na grad 2870, v ulici Vo- I gel 2250, v ulici Codelli 2910, ob Soškem mostu 3250, v ulici Alvarez 2784, v ulici I Torfente 2970, v- ulici dei Torriar.i 2210, I pri Barki 1350, v Pokopališčni ulici 2330, I v Stračicah 2020; skupaj 27.664 K. Za I Slovence niti vinarja. Ti razni otroški j ! vrtci imajo svoj poseben pomen. Ti so j pasti, nastavljene za slovenske otroke. Na j I vseh straneh mesta, kjer upajo vloviti ka- I kega slovenskega otroka, so postavili j otroške vrtce. In loviti znajo. Mi Slovenci, j če hočemo imeti otroške vrtce, si jih mo- j ramo vzdrževati sami. In morali bi jih I imeti več kot jih imamo, ker tako nam še j v današnjih časih laški otroški vrtci žro I slovenske otroke v obilnem številu leto za I letom. I (Pride še.) Demonstracije za laško univerzo. I Po slavnih pretepih laške akademičiie I I mladine v Gradcu, kjer so noži dokazovali I i potrebo laške univerze, so čutili laški štu- j I denti za svojo dolžnost na isti način mani-I testirati tudi v Trstu in v Gorici. Gorica I je bila deležna te narodne manifestacije v I torek. Okoli četrte ure popoldne so se I začeli zbirati v spodnjem delu ljudskega I vrta laški šolarčki in šolarce in so nato I odkorakali po Korsu, ulici sv. Ivana, pre-I sekali Koren in nato okoli slovenskega I učiteljišča v Gosposko ulico in potem čez I Travnik proti Raštelju, kjer se je končal I njih »zmagoslavni« pohod. Vseh demon-I strantov oziroma manifestantov ni bilo I več ko za dva policaja, iti Piccolo prav i grdo laže, ko piše o 400 navdušenih mla- I I deničih, 100 deklicah in da je občinstvo I vseskozi pozdravljalo manifestante. ko I prav nobeden niti vedel ni, zakaj so ti ma-I nifestanti na ulici. I Pa kakor rečeno, do tu je bilo vse v I redu in mi bi komaj dogodič zabilježili. I Pribili bi pač, da je prokleto žalostno za j I »laško Gorico«, če spravi skupaj komaj ' I 150 pobičev in punic, ki morajo z molkom j in z na oči potisnjenimi klobuki reševati I italijanstvo Gorice. Ali stvar se je drugače I končala, kakor bi se vsled svoje brezpo-I membnosti, da ne rečemo otročjosti mo-I rala. Krivdo nosijo v tem oziru morda ka-I ki drugi faktorji! I Ko so prišli ti laški »manifestanti« do I konca Travnika in so ravno hoteli zaviti I proti Raštelju, jim pride iz glavarstva nas-I proti 12 stražnikov, ki jih ustavijo ter zah-I tevaio, da se takoj razkrope. I Ne zdi se nam ravno potrebno, da je I policija razgnala demonstrante, prešli sp i že precejšen del mesta, ne da bi se kaj I zgodilo in tudi drugače niso bili ti pobiči I prav nič nevarni. Pokazali so le urbi et I orbi, da je italijanstvo na presneto slabih I nogah, pošteno so blamirali laško univer-I zitetno vprašanje in osmešili s svojo malo-I številnostio vse laške poslance, ki govore I o enodušnosti Italijanov za laško vse-I učilišče v Trstu. Jasno, da niso mogli bolj I so dopovedali tudi najhujšim skeptikom, I da je vsa gonja za laško univerzo Ie nare-I jena, da je kakor pravi Nemec »Mache«. I In ta »uspeh« bi policija Italijanom že lah-I ko privoščila. Saj kaže pisava lista I »L'Eco del Litorale % da je naša trditev I prava. I Ali fantiči golobradci kar niso mogli I takoj verjeti, da misli policija resno in kar I obstali so. Pa ko ie policiia malo boli pri-I tisnila, so snoznali, da je konec manifesta-I ciie in marsikateri njih je'potem iskal leka I pri kramarjih na trgu sv. Andreja in si fnm I kupil piščalko ali trobento in previdno iz-I za ogla spustil sedaj pa sedaj kak orgor-I Čen klic. Tako klavern konec ie doživela I laška »manifestacija« v Gorici za prvo J zahtevo avstrijskih Lahov, za laško vseučilišče v Trstu. Priloga .Soče" it. 110. z dne 6. decembra 1913, Dogodki u Sauernu. Savcrn je mirno mesto v Alzaciji, ki je imenujejo vsled njegove lepote biser Vogezov ali pa tudi mesto rož. Sedaj pa je to mesto razburjeno in v njem je prava ljudska revolta. Kaj se je zgodilo. Mlad poročnik pri 99. pespolku v Savernu, Nemci so seveda popa&ULtp ,U&2vi^e yjwfe~l barski Zambern, baron v. ForštneV je "jJlrt* nagovoru na svoje rekrute, ob priliki neke rabuke med civilisti in vojaki izrekel krilate besede, da prejme vsak vojak kdor preluknja enemu Wackesu kožo o,d njega 12 kron nagrade. Waches |e psovka ki pomeni lumpa in ki jo rabijo Nemci za Al-začane. Z nobeno drugo psovko se ne more Alzačana bolj razžaliti, in zato je umevno, da je bilo vse mesto po konci, ko se. je zvedelo o teh besedah poročnika v. Forst-nerja. Dan pozneje, ko so zvedeli prebivalci o sramotenju poročnika, se je nabralo 300 Alzačanov pred častniško kuhinjo in so čakati na barona Forstnerja. Ta je potem bežal v hotel Pri zlatem jelenu«, kamor se je moral skriti pred razjarjenim prebivalstvom. Pred hotel je prišel potem polkov ni poveljnik von Reutter in je skušal pomiriti meščane, pa vse njegove besede so bile le bob v steno. Poklicali so policijo in žandarmerijo, toda ljudstvo je "bilo močnejše in poklicati so morali gasilce. Ti pa niso hoteli brizgati v ljudi vodo. Morali so jiti prisiliti, sedaj so pa ti brizgali vodo v loku, da so se mogli vsi prebivalci z-dežniki ubraniti vodi. Šele, ko so prišli vojaki z nabitimi puškami, so odstopili ljudje, da je mogel oditi poročnik v. Forstner. Ogorčenje proti Forstnerju je pa raslo, posebno ko se njemu za njegovo nesramno žalitev ni ničesar zgodilo in so bili kaznovani !c vojaki, ki so povedali o Forstner-jevi nagradi za vsakega ubitega Alzačana. Forstner je hodil po mestu v varstvu vojaških patrulj in nemoteno izzival prebivalstvo." Zadnjič je hotel imeti na vsak način čokolado. Vzel je seboj vojaško patruljo in odšel v trgovino. Komaj ga pa zapazijo ljudje, so se začeli nabirati. Ko pa zasliši, v. Forstner žvižg, zaukaže svojim vojakom, da so aretirali po vrsti vsakega meščana, ki jim je prišel nasproti. T a k o so aretirali tri sodne n a d s v e t~ n i k e i n dr ž a v n eg a p ra v d n i k a ter jih zaprli v vlažne kleti vojašnice, kjer so ostali ceio noč zaprti. Bila je to predrznost «?$ nesramnost poročnika, da ni mogla biti večja. Civiliste sme aretirati le civilna oblast, tu pa so vojaki sebi lastili moč in z nabitimi puškami v roki delali, kakor da bi prišli v osvojeno mesto. Zupan, predsednik sodišča, so zamdft protestirali, le s težavo so rešili državnega pravdnika. vsi drugi sojpa ostali brez par-dona zaprti. Domišljavost In nesramnost enega barona Forstnerja je res brez primere. Najlepše pa je to, da ni* hotela nastopiti vojaška oblast proti tem nesram-. nostim lajtnanta, ker ni hotela, da bi zgle-daio. kot da se umika vojaška oblast pred civilno. Raje zakonolomstvo in nasilstvo. ko pa !e za vinar popustiti na vojaški sa-mopašnosti, ali kakor oni rečejo na vojaški časti. Zadnji dogodek je seveda pomnožil ogorčenost prebivalcev Saverna, ali sedaj niso osamljeni temveč vsa napredna Nemčija je ž njimi. Kam pa pridemo, če bi bile take nesramnosti dovoljene. Kar na lepem si zmisli mlad lajtnant, zbere vojake in gre na cesto, pa aretira, kogar se mu /ljubi. Pa že se poroča o novem »junaštvu« barona v. Forstnerja. Ko je bil naduti lajtnant rta vežbališču, ga zagleda delavec in mu nekaj zakliče. Lajtnant seveda takoj psovko na ustih, delavec pa ni bil eden ti-sth, ki vtaknejo v^ako v žep. na kar mu je pripadejai lajtnant s sabljo 10 cm dolgo rano. ki je smrtno nevarna. Lajtnantu Forstnerju se seveda ni ničesar zgodilo ali v parlamentu se nekaj pripravlja in upajmo, da bodo imeli ljudski poslanci dovolj poguma in volje in da ohranijo prebivalstvo pred sličnimi samopaštnostmi. In nemški parlament je govoril in obsodil Forstnerjevo postopanje, za katero pa ne zadošča le ta obsodba, marveč eksempla-rična kazen. Aretirani železničarji iz kraljestva. Dne 22. novembra se je zgodil v Čcr-vinjauu dogodek, ki je vreden, da se ga zabilježi, ker se vidi vsa brezprimerna nesramnost Italijanov. O dogodku so obširno poročali I?.ški listi iz kraljestva in iz, .ujihjstripw posjtieH poročilo. ^^'fiiie 22.'•novembra""'se ie""*pftpeljal v Červinjan ob sedmih zjutraj tovorni vlak iz St. Oiorgio di Nogaro, na vlaku je bila nalepljena velika barvasta karikatura s tekstom, ki je bila nesramna žalitev našega cesarja. Slika dela »čast« laški kulturi in vsak IfaMjan se lahko sramuje vsled nje. Vsed te slike bi bili aretirani vsi sprevodniki tega vlaka, ker oni so pač morali vedeti za sliko in morali bi jo odstraniti, ne le kot nastavljenci železnice, ki imajo dolžnost, da skrbe za red. temveč tudi kot dostojni ljudje. Od petih sprevodnikov so bili aretirani le Angelo Bisatto, Oiovanni Trentin in Luigi Casorsi. Ostala dva je slaba vest takoj pognala čez mejo. Ti trije sede sedaj v zaporih goriške sodnijc, kier jih čaka zaslužena kazen. — Ali najlepše uri dogodku šele pride. Ko so zvedeli drugi dan v St. Oiorgio di Nogaro o aretaciji sprevodnikov, je bil takoj sklican protestni shod, ker se je »drznila« avstrijska sodnija aretirati laške podanike, pa se naj magari pregreše kakorkoli. Ali ta shod ie bil premalo proti takemu ¦•--zatiranju« Italijanov, kmalu se je vršil drugi shod. to pot so ga pa sklicali laški železničarji. Na tem shodu so sklenili, da vstopijo v štraik in da vozijo vlake le do avstrijske meje, dokler ne izpusti sodnija aretiranih železničarjev. Le s težavo je dosegla laška železniška unrava. tla so vozili železničarji ?e nadalie vlake do av-striiske meie. Ali ogorčeno italijanstvo še ni bilo zadovolino. Vso zadevo je prevzelo v svoje roke laško poslaništvo in bolelo dinlomatičnim notom doseči oprostitev "ciezničariev. Pa tudi ti poskusi so ostali le udarec v vodo. Kaj na si mislim nrnvzanrav srospodje Italiiani onkraj čr-no-žoltih mejnikov? — Store pač veliko bnlif\ cV nrenehaio % otrorčeniem. ker koristilo H:ik ne bo nič. Shičnlno namreč niso avstriiski sodniki nobeni Rerchfoldi. ki bi nre*i vof!-'m kričanjem laških časopisov 'lezli pod klop. Volitev v bovški cestni odbor. Volitev se je vršila 28. pr. m. Volitev se je vršila pod predsedstvom deželnega odbornika dr. Frankota. Izvoljeni so: Redni č 1 a n i: Fran Ostan, Bovec, 28 glasov, Josip Žagar, Srpenica. 28 glasov. Alojzij Žagar, Soča, 28 glasov, Ivan Mrakič, Bovec, 22 glasov, Jos«p Komac. Trenta, 22 glasov, Anton Cudcr. Log, 22 glasov. Namestniki : Ivan Mihelič, Bovec, 16 glasov, Feliks Kavs. Čczsoča. 22 glasov, Vencelj Anton, Pod Mangartom, 28 glasov. Volitev v cestni odbor za cerkljanski okraj. Pod predsedstvom g. deželnega odbornika dr. Frankota *se je vršila dne 29. novembitt v Cerknem volitev v cestni odbor. K volitvi je prišlo 23 volilcev. Kot največjega davkoplačevalca imenuje v volilno komisijo g. dr. Fran ko g. Josipa Plemelja iz Ravne. Pri volitvah so bili nato izvoljeni ti gospodje. 1. Anton Mlakar, Cerkno, 2.3 glasov, 2. Janez Brejc, Otalež, 2?> glasov, 3. Janez Mlakar, D. Novake, 2?> glasov, 4. Janez Laharnar. Št. Viška gora, 23 glasov, 5. Josip Kacin, Jagršče, 23 glasov, 6. Anton Rejec, Šebrelje, 23 glasov. Kot namestniki: L Fran Tavčar, Cerkno, 22 glasov, 2. Ivan Lananja, Šebrelje. 20 glasov, 3. Jakob Velikonja, Št. Viška gora, 20 glasov. Pri ožjih volitvah je bil izvoljen za sedmega odbornika g. Jakob Rijavec iz Št, Viške gore s 13 glasovi, Župančičev veter v Mri. »Narodna prosveta« priredi v nedeljo dne 14. decembra Župančičev večer, prireditev, ki bo nekaj novega ne samo za člane tega prvega našega izobraževalnega društva, ampak za goriško občinstvo sploh. Najodličnejši slovenski lirik pride prihodnjo nedeljo sam v Gorico in bode čital v dvorani Trgovskega doma svoje pesnitve. Ni dvoma, da bo pesnik sam naj-bolji tolmač svojih pesnitev in bo pač že radi tega ta večer imel svoj poseben čar in nudil prijateljem Narodne Prosvete najčistejši umetniški užitek. Na Župančičevem večeru bosta proizvajala gg. Mi-chel in Fržen nekoliko klasičnih komadov in s tem dala pesnitvam našega lirika primeren ambient. Po čitanju pa priredi poseben damski odbor čajanko. Kakor smo izvedeli iz krogov odbornikov Narodne prosvete, je namen'tega večera, da ustvari med prijatelji Narodne prosvete ono družabno vez, ki je danes žal ni in ki jo ustvariti je na vsak način naloga takega prosvetnega društva. Natančen snored večera prinesemo v prihodnji številki. Že danes pa pozivliamo troriško občinstvo. <«io sinovi ene-f-» nnrorfp. le ločeni v več narečU. AH ft-oha h». ** se zopet zdniž'mo, kakor črno 7*»rn7*»»ii no krvnem sorodstvu. Qo-yr>.f>\ «*»tw V-»m firv.it«ko» ker «em oreorl-j*Pfv **o «« tioie rt*»rečie ra7iimliivo vs3-Ifomor \v*neA na« « ... Občinstvo je plo-Ooln in klicalo >7iveL' Dre vi v Trgovski Dom! Politični pregled. Ož|a volitev v Ljubljani iz splošne ku-rije za kranjski deželni zbor je danes. Pri prvi volitvi v pond. je dobil narodno-na-predni kandidat Jos. Turk 2684 glasov, klerikalec Kregar 1526, socialist Kristan 842, Nemec Brand 444. Socialisti Kregarja ne bodo volili Turka najbrže tudi ne; tudi če Nemci volijo Kregarja, je vedno gotova zmaga narodno - naprednega kandidata Jos. Turka. Tako ima narodno-napredna stranka iz splošne kurije enega poslanca. Gaiiški deželni zbor je sklican in je imel že prvo sejo, na kateri so se razpravljali volilni reformni predlogi. V mornariškem odseku je poveljnik mornarice admiral Haus podal svoj ekspo-zc. Izjavil je, da se hoče držati programa svojega prednika grofa. Montecuccolija, po katerem obsegaj vojna mornarica 16 vojnih ladij. 12 križane, 24 torpedovk, 72 tornednih rušilcev. 8 monitorjev in več to-tornih ladij. Vpoštevati hoče finančni položaj obeh držav in hoče varčevati. Ob balkanski krizi je mornarica ijzdala za oboroženie 40 in pol milijona; več mesecev je bilo 10.000 rezervistov' mornarice pod orožjem; po 47 letih je bilo celo bro-dovje v službi. Zelo pohvali rezerviste, na katere so se ozirali, kolikor so se le mogli in ki niso kmalu nič za aktivnim moštvom zaostali, vsled česar lahko v bodočnost mirno gledamo. Po razpravi je še Haus izjavil, da je premog in petrolej dobavil v inozemstvu, nekaj hidroplanpv je tudi v inozemstvu naročil, a upa, da jih sčasoma doma dobavi. Dogodki iz Saverna v nemškem parlamentu. — Dogodki, o katerih poroča-, mo na drugem mestu so naravno razburili vso Nemčijo in so imeli tudi svoj odmevv nemškem parlamentu. Državni kancelar Bethmann-HolIweg je imel težavno nalo-go braniti vlado, v Alzaciji, ker .ni nastopila proti vojaški samopašnosti.- Njegoy govor je bil sicer dolg in mestoma zelo bojevit ali vse ni nič pomagalo. Zbornica je izrekla z 2 93 glasovi p r o t i 5 4 n e z a u p n i c o v 1 a d i in varovala na sijajen način interese prebivalstva. Darovi. Za »Šolski dom« daruje g. Ig. Grun-tar, c. kr. notar v Ribnici K 50 mesto venca na grob predragega brata Franca, župana v Šmarjah. (Denar hrani uprava. Upravičenci so naprošeni, da pridejo ponj.) D .C. M. nabiralnik pri »Črnem Orlu« dal 14 K, v kavarni Central 28 K. Vesela družba pri skupni večerji v gostilni Fon zadnjega novembra nabrala 15 kron za družbo C. M. Za božičnico na Blančah so nadalje darovali: g. dr. Dereani in soproga K 15, gg. ing. Mihael Vošnjak in dr. Bogumil Vošnjak K 10, g. dr. Just Bačar K 5, g. dr. Fran Gabršček K 5, g. Franjo K 5, g.a Ivanka Lasič, svetnikova K 4, g.a Ivanka Gabršček K 3.50, g. prof. Žilih K 3, g. A- Košnik prof. K 3, g.a .losipina Premrou, uradnikova K 3, g.a Ukovič, uradnikova K 3, g.a Marija GleŠčič K 3, g.a Marica Kačič K 2, g.a Zina Vazzaz K 2, g.a Ema dr. Dorčičeva K 2, g.a Angela Strnad K 2, g.a Kumar Ana K 2, g.a Amalija Šfili-goj K 2, g.a M. Modic K 2, g.a Antonija Konjedic K 2, g. Bajec, vad. učit. K 2, dr. Papeževa K 2. g.a Magda Novak K 2, g.a Marija Pečenko, kav. Central K 2, N. N. K 2, g. Lenard trgovec, K 2, Sila K 1, g.a Brumat Marija K 1, g.a Blažon K 1, g.a-Fmilija Kraševec K 1, Jerkičevi K h Domače vesti. Smrtna kosa. — V Šmarjah na Vipavskem je umrl star 67 let, gospod F ran G r u n t a r, zadet od kapi. Pokojni je iz znane stare rodbine Gruntarjeve iz Kobarida, brat znanega rodoljubnega notarja Gruntarja v Ribnici. Sinovi iz te hiše so študirali in tudi pokojni se je izšolal za učitelja. Ali učiteljeva! je malo časa, priženil se je v Šmarje ter postal ugleden gospodar na svojem velepose-stvu. Bil je župan, član okrajnega šolskega sveta, cestnega odbora poklican cesto v razne korporacije kakor davčne komisije itd., splošno spoštovan in priljubljen mož. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Razprava radi zaplen ve »Soče«. — Danes se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo razprava, vsled našega utoka proti zaplembi članka »Soldates-ka«. Državni pravdnik je dobil kanštiri paragrafe, proti katerim smo se pregrešili. Naš list je branil odvetnik g. dr, Pog-gornik. zaplembo pa je zagovarjal g. drž. pravdnika namestnik Zorzi. Senat, ki mu, ie predsedoval sodni nadsvetnik g. Rutar,, je potrdil zaplembo celega članka. Razdelitev referatov med ude deželnega odbora. — Referati so razdeljeni ta-ko-le: Pred-sedništvo deželnega odbora (deželni glavar): Osebne zadeve in gosoinski zalog. . Dr. Alojzij F ran ko: Kmetijske zadeve, cestni odbori ter občinske zadeve in iavna dela vseh občin v.goratem,delu dežele, dalje železniška vprašanja in šolstvo v slovenskem delu dežele. .;' .Franc n o m i n k o; Cestnoodbor-ske stvari, občinske zadeve in iavna dela v sodnih okrajih: Goriška okolica, Ajdovi ščina, Sežana in Komen, ter gasilstvo, tr->" govina m obrt in vojaške stvari za slovenski del dežele. DT\-Petetfp'l Flieffo: Kmetijske* zadeve;, občinske- zadeve (razen Gorice), j cestni odbori; železnice, javna dela (razen | Gorice^ Šolstvo' in vojaške stvari v italijanskem'delu dežele Dr.Pe te r Ptn a u s i g: Deželni hi-1 potekarhi5 zavod in posojila, občinske zadeve in javna dela nesta Gorice, trgovina in obrt za italijanski del dežele, gluho-nemnica in deželni muzej. Posredovalni uradi v naši deželi so ustanovljeni doslej v teh-Ie. občinah: Sv. križ, Šebrelje, Dutovlje, Mavhinje, Avber, Toritaj, Bovec, Biljaria, Medana, Štever-jah, Šefflpas, Ponikve; v Furlaniji: v Ško-dovaki; v Ogleju, v Krminu. Iz seje ožjega okrajnega šolskega sveta za goriško okolice. Seja je bila v sredo. Ker g. prof. Berbuč ni več deželni odbornik, je izstopi iz okrajnega šolskega sveta in deželni odbOr je mesto njega imenoval za svojega zastopnika g. župana Gruntarja iz Šmarij. G. prof. Ber-buču se irzeče na predlog g. Križmana zahvala za njegovo delovanje v okrajnem šolskem svetu. — Deželni šolski svet naroča vsem okrajnim šolskim svetom, da se* pri nastavljanju* učiteljev V krajih, kjer obstoje obrtne Šole, ozira kolikor mogoče le na1 učitelje; ki imajo za te šole uspo-soblfenost. — Ugodi se vsem šestim prošnjam glede petletnic. — Prošnjam za podpore se ugodi le" deloma. — Nato se obravnavajo dopisi glede raznih poprav in naorav. Sklede se vse potrebno. — Pritožbi' Rnezoškofijskega ordinariata proti sestavi krajnega; šolskega sveta v Bra-nici, ker se je oziralo mesto na župnika na veroučitefia se Ugodi. Bila je le pomota"; kr se" popravi-. — Prošnji krainega šolskega sveta v Kanalu za razširjenje pet-razredmee se ne ugodi, ker niso dani postajni pogoji. Sicer pa pride stvar v obravnavo pri prihodnji seji pomnoženega okrajnega Šolskega sveta, ki bo obravnal še deset' sHčtrih prošenj. Takrat se bo. obravnaval tudi proračun. — Za začasne tfčiteljtee se nastavijo gospodične: Marija« Kihtdič v Črničah. Karmela Brajda v Frvačini in Roža' Figelf v Kojskem. Železničar zblaznel. — Tukajšnji deželni tfmoBolnici so oddali železničarja Alojzija' Oblaka iz Gorice; reveža se je zmešalo in je zblaznel. Ves čas je govoril o5 Wfeserhi, rfa niti že pokaže. Samo Wfeserfa je vider pred seboi, samo o njem jfe- čovorll W nad nJim se hudoval. Kakor čujemo, je imel ubogi Oblak težko službo, tako da ni bil skofo" nikoli prost. Težka služba, in nelepo ravnanje ž njim. kakor-šno ie običajno na državnem kolodvoru v Oorieb ie vplivalo na reveža tako, da se je zmešal m zblaznel. Sedaj je v deželni umobolnici, kjer neprestano govori o Wieserj» in neprestano vidi to nemško nesrečo pred sebok Vsekakor ie potrebno, da se^M tefžek slučaj z državnega ko-Iodv«*a natančno preišče. Božjast Ki njeno zdravljenje. — Do-sedaj so bili vsi poizkusi vede, dobiti proti epilepsijr učinkujoče zdravilo brešz&sfcešm Kakor pa poročajo zdravniki .se je* končno posrečilo budapeštanskemu specialistu, da je riašel sigurno učinkujoče zdravilo proti božjasti m s tem doseči popoma ozdravljenje. Izpolnjujemo le svojo dolžnost, če naznanimo javnosti to veselo novice*. Pomoči potrebnim daje pojasnila ordiriaeijski zavoda dr. A. Szabo-a v Budimpešti Grosse Kronengasse 18, kakor čujemo^ brezplačno. Zborovanje goriškega učiteiistva. — V četrtek, 4; t. m. se je vršilo »Pri Jelena« v Gorici zborovanje goriškega učitelj-stva, ki naj bi pojasnilo zahteve učiteiistva. Govorilo Je več učiteljev in stavilo še ie več predlogov. Končno pa sta prišla v pošfev le dva predloga. Ali se pridruži goriško slovensko učiteljetvo svojim laškim tovarišem in zahteva pet-letnhre po 300 K. ali pa zavzame drugo stališče. Po dolgi debati ie bil končno sprejet predlog g. Hreščaka, da zahteva učiteljstvo enako plačo, kakor državni uradniki štirih nižiih razredov. Ko se je še sklenilo poslati k namestnika v Trst mešano deputacijo glede uporabe državne podpore, je predlagal g. uči-teij Žtreken* iz Komna, da se osnuje poseben politični odsek. Stavilo se Je še več drugih predlogov, ki so bili no večini špre-jeti. Ko Je" g. predsednik še prebral pozdrave istrskega učiteiistva, je zaključil dobro obiskano zborovanje. Goriška podružnice S..P.. D. opozarja svoje člane na planinski" izlet; ki ga'priredi Tržaška podružnica dne 8. decembra 1913. iz Gorice je najboljše iti v poti-deljek z zjutranjirn vlakom drž. železnice ob 5.12 min. do Hudejužne in odtod peš na vrh Porezna (1631 m). Oprava zimsko-planinska. Simfonični koncert v korist penzijs-kega fonda vojaških kapelnikov se bo vršil v ponedeljek 8. i m. v dvorani nemškega šolskega društva v ulici Godelli popoldne ob 4VS. Žepni tatovi so se bili pojavili na trgu sv. Andreja v Gorici. Vsako leto se sicer pripeti kaka tatvina, ali letos so morali biti v Gorici posebne vrste tatinski tiči, ker so rezali žepe kmetom in jemali dc-Jjnarnice. Peter Kavčič iz Čiginja je imel s seboj okoli 700 K, Jos. Furlani iz Prvačine 226 K in Lah Bettiri iz Vidma 985 lir. Vse to-so pobrali žepni tatovi; vsem trem so odrezali notranje žepe na suknji in odnesli denar. Policija jih zaman išče. • i Porotno zasedanje v Gorici prične v torek 9. t. m. Prva razprava bo proti listu i L' Eco na tožbo dr. Pettarina. V sredo in četrtek boste razpravi proti »Novemu Času« na tožbo poslancev Kovača in Mi-klaviča. V petek prične razprava proti razpečevaleem ponarejenega denarja, ki bo trajala najbrže cel teden ali še več časa. Mesto datilografinje. — Pri okrajni bolniški blagaini v Gorici je zasesti mesto datilografinje s pogoji, ki se jih lahko izve med uradnimi urami.. Zopet avtomobil! —- Danes popoldne okoli y4 na 3 je povozil avtomobil ki nosi štev. KL 14 a, gospo Antonijo Nardinovo, I stanujočo v Gosposki ulici št. 7, in sicer I pred Breščakovo trgovino v Gosposki ulici. Dirjal je mimo v največji naglici ter prevrnil ženo; na to pa je šofer srečno ustavil še prav v zadnjem trenotku avtomobil, da se ni zgodila večja nesreča. Poškodovano gospo Nardinovo so prenesli na: njen dom. Policaja ni bilo na ulici navzočega nobenega. Če bodo avtomobili tako dirjali po mestu, nastanejo še velike nesreče! Varstvena oblast, kje si?! Žaljenje veličanstva. — Žaljenja veličanstva sta bila obtožena Karol Nanut iz Št. Andfeža, rojen leta 1871, ki stanuje v Židovski ulici v Gorici, in Anton Rustja, vpokojeni naduč«telj, rojen leta 1860 v Skriliah, stanujoč za gradom, in sicer pravi obtožnica, da sta zagrešila žaljenje veličanstva lani 10. decembra v gostilni Kamenšček. Pri razpravi pred tukajšnjo okrožno sodnijo sta bila oproščena obtožbe. Žaljenja veličanstva je bil obtožen tudi italijanski podanik Josip'Morelli, ki biva v Tržiču kot mehanik, češ, da je dvakrat žalil osebo našega cesarja v pogovorih s tovariši o vojni na Balkanu in njenih posledicah Morelli je o p r o š č e n. Na 5 mesecev težke ječe je obsojen fotograf Ivan Valsa, ki je poneveril pri fotografu g. Jerklčii v Gorici par sto kron denarja. Central Bio. — Kdor je prisostvoval kinematografični predstavi filma »Rihard \Vagner« v sredo s spremljevanjein vojaškega orkestra, mora priznati, da takih predstav še ni bilo v Gorici. Dvorana je bila polna najcdličnejšega občinstva našega mesta. Priznanje vsestransko, »Central Bio« je dosegel višek rnojsterstva v kinematografiji. — Danes in jutri se bo prednašala zanimiva športna epizoda »Mala avtotnobifistinja«. Jutri bode sviral rned 4. in 8. uro vojaški orkester. V pon-deljek in torek pride na vrsto 4-dejanska tragedija »Japonska šema«, v kateri nastopi igralka cesarskega gledališča v To-kiju. P r e d n a z n a n i 1 o. V kratkem se bo predvajal velezanimiv film »Devica Orleanska«. Zgubljeno -— najdeno. — V ponde-Ijek na trg sv. Andreja se je našlo v kavarni Central 1 par hlač za dečka. Kdor jih pogreša, naj se zglasi v kavarni. Brivnice v Gorici bodo v ponedeljek na praznik zaprte cel dan. Odprti lekarni. — V nedeljo 7. t. m. popoludne boste odprti v Gorici lekarni Cristoiolettf-GHubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 7. do 14. t. m. Priporoča se, pod novim vodstvom, m trn novo urejeni ftotel »Pri Zlatem Jelenu«. Jstotakm se sprejemajo abonentrpo dogovoru po zelo nizkih cenah. Listnica uredništva. — S. O. J. Vsled pomanjkanja prostora smo prisiljeni odložiti rubriko vprašanj in odgovorov na prihodnjo soboto. Prosimo za potrpljenje. V P—o: Prihodnjič. Prosveta. Večer narodnih pesmi priredi 17. t. in. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici. Izvajale se bodo slovenske in srbske narodne pesmi. Cene nad vse nizke. Kdor ljubi svežo narodno pesem pride 17. t. m. v Trgovski dom. DOPISI. h aidmislteaa obrala. Izpod Čavna. — »Novi Čas% najbolj razširjen in najbolje informiran slov. »časopis« je prinesel dne 21. novembra t. 1. notico, da je v vaseh Batuje, Selo in Vrto-vin razprodano že vse vino. Reči moramo, da se je oglasi! spet »ljudski prijatelj« ali kakor bi rekel Zagloba: mrtvo tele je zamahnilo z repom. Znano nam je prav dobro, da je po občinah pod Čavnom še mnogo vina na prodaj, da so najboljše kleti še založene s pijačo, kakor se je ne dobi kmalu letos. Odprodali so res že tudi nekaj a to so bili bolj oni, ki se jim je iz kateregakoli vzroka mudilo. Kaj je nameraval veliki »prijatelj ljudstva« z ono notico? Mogoče odvrniti kupce ocl navedenih vasi, posebno zadnjcirnenovanih, in jih speljati v Črniče. Črniščem ne zavidamo visokega priporočnika — Selcem in Vrtn-vincem pa čestitami.-, da so ocl zadnjih volitev z njirn navzkriž. Bravo! Razne vesti. Štrajk tiskarjev na vidiku. — Uprav-ništvo lista Oster. Illustr.ierte Zeitung, ki izhaja na Dunaju, sporoča svojim naroč-. nikoin, da vsled nenadno izbruhnjenega Strajka črkostavcev je decemberska številka izšla pozneje in da prihodnja številka sploh ne i z i d e. Tako naznanilo so vdobili vsi naročniki radi tega, da se ne bo lista reklamiralo. Morda izbruhne v kratkem že splošen štrajk tiskarjev v celi Avstriji. Boj gre za večje plačilo tiskarjev, katero se ima rešiti do konca leta. Policijski agent obsojen vsled žalje cia veličanstva, — V Puli je bil obsojen policijski agent Dardi vsled žaljenja veličanstva na 8 mesecev težke ječe. Pri procesu so bili zaslišani skoraj vsi pulski policijski agenti, zelo važno vlogo je pa igral sedanji policijski šef v Puli dr. Mle-kuš. Preiskava je dognala, da je bil dr. Mlekuš že pred letom obveščen o tem hudodelstvu in vendar je molčal. Dr. Mleku^ je sicer prvotno izpodbijal to dejstvo, a je moral končno vsled konfrontacije z osebami, ki so mu to povedali, priznati. Nekateri trde, da je Dardi le žrtev!? Inženirji za Srbijo. — Okoli 200 inženirjev, po večini Čehi in Nemci, so se obrnili do srbske vlade s prošnjo za državno službo. Prošnje so izročene posebni komisiji v rešitev. (Dalje na peti strani.) Sokolski vesfnik. Miklavžer večer goriškega »Sokola« je v nedeljo ob osmih zvečer v »Trgovskem domu«. Vsi, ki ljubite zabavo, na krov, na Miklavžev večer! Gospodarske vesti. Za podjetnega trgovca! — V prijaznem trgu gorenje Koroške s slovenskim zalediem in ob železnici se da si. januarjem 1914 v najem dobro vpeljana mešana trgovina z vso potrebno opravo (brez blaga). Najemnina za trgovino s pri-tiklinami in s stanovanjem znaša letnih 600 K. Početnega kapitala bi trebalo kakih 8.000 K. Kot nakupovališče za potrebnejše blago je v bližini mesto Beljak. Kdor bi se zanimal za stvar, se blagovoli za poizvedbe obrniti na upravni-štvo »Soče«. Slovenski listi so uljudno naprošeni, da ponatisnejo to notico. Ktoll-ov Seidlitz-prašek je n na Belodoo trpele nepreko«IJWo nr^dutro katero ima prednost pred vnemi drugimi dra ¦tftolmi Blatil, kroglicami in ffrecBlcaml. Cena orig. Skatlje K2- Poaarejaoje se sodnijako saslednje. Rollo-vo Franc, žgani« in sol za rlbanjo iliota — Bolestne olajlujofie lm o*^rep«oto«e »ta-ronoano tredatfo proti trganju Id prehlajenju Tinke mti. Orlff.steklenica K 2*— N* prodaj po neh lekarnah ___ in Btirodilnicafc. Glavna lekarna *¦ A. B0LL, c. m kr. dvorni taleiiik, Duaij, TuchUukea 9. . Zaloga * Ooriol t lekarni: A. Glronooli, G. Cristofoiottt. Zdravnik Dr. Just Bačar ' ordinira v ulici Tre R6 štev. 9. Priložnostni nakup za boiKna darila. Mki Aleksander Ambrožič Gorica, Gcsposka ulica št 6. opozarja slavno občinstvo, da prodaja vsled opustitve trgovine z dekoracijskmu predmeti, kakor okvirji, namiznim Oorilb* TUkurta. A. Q«brlcek (odeow. |. F *J> «<<.-, Zalaga : Drutb* *» »dManfc lUtov «So6»« in »Primorec«. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni oče, ded, brat, stric, gospod l-Iw.-..*-~-. . F-RAN ORUNTAR veleposestnik, župan, član okrajnega šolskega sveta goriškega in cestnega odbora ajdovskega, odlikovan z zaslužnim zlatim križcem itd. danes po kratki, bolezni v.67. letu, previden s sv. zakramenti, v Bogu zaspal Pogreb se je vršil v petek, dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne. V ŠMARJAH pri AJDOVŠČINI, dne 3. decembra 1913. Rodbine: Gruntar - Kante - Ferjančič. Mali oglasi IUjaotJlt firUtoJbla* staa« 90 vi«. Afco je ogUi obtefiejii t» taista xa mko besodo 3 tU lajprtprav*«]!« l&aartraaje w trgovce In obrtnike. EoUfeoi*awcJ*D) trgovcev In obrtnikov » OorUi, ktt»f& M d#f«li (In c«lo » mt#tu> nlbto n« poin«, lc«r a.kfge «• {sanirajo. Škod« at majhna Ugodna prilika za Božič velika izber. Obleko za gospode, gospe in otrok«*. Pelerine in gumijevi plašči. Športne jopice, gamaše in mnogo drugih predmetov po zelo nizkih cenah Iv. Felberbaum Gorica - Corso Jos. Verdi II. -- Gorica vis-a-vis izvoznega trga. Tclef. št. 188. Teleff. št. 188.': Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zapri-V seženi izvedenec, zalagatelj c. kr. drž. že-, leznice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji. Cene brez konku-t: renče. Vpeljava vode, plina acetilen in-stre-, lovodov. Izdelovalnica modernih črk .za napise različnih velikosti in vrst. tik sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. ¦NT* Ha drobno In debelo. Pozor! Pozor! Za vsako družino pripravni ostanki platna se vdobe le malo Saša. 40 metrov ostankov izvrstnega oblačilnega blaga 30 „ ostankov blaga za kostume 30 „ platna in Sifona 3 kom. širokih rjuh iz najboljšega lana 1 dac. močnih obrisalk ,, ;v— 10 kom. flanelastih robcev za na glavo '., 5-~ ffdolf Zucker u Plsnu št. 360 (Češko). Največja industrijska tvrdk.i s platnom na Češkem. RazpoSilja se po povzetju. Kar ne ugaja se sprej.ne nazaj. Od ostankov se ne pošilja uzorcev. brezhibno blago 360-1 K 20 — 6- Slooencf! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnice v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Ifonto). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča FRAK NOVAK, brivec ta lasnifiar, Anton Pota!zky v Gorici naslednik Joi. Terpin. Na sredi Raltejja t. TRGOVINA NA $?IOBNO IN DEBELO. najceneje kupovaliiie alrBberSkefs im drebnsf* Maga ter tkanin preje In nitij. POTREBŠČINE. Za pisarniee, kadilci In popotnike, Najboljše Sivanke za Šivalne Stroje, POTREBŠČIN^. za trojaše in čevtjarjg. Svetinjice. — Rožni venci*,- MaSne knjižice. Hišna obuvala sa vse lome Saša. Posebnost: Semena za zelenjave, trjave in detelje. zalog« m kratnarjk prorfajalee p« sejmih in trgih Najbolje oskrbljena kroSnjarje, prodajah ter na dež«iL Kupujte samo dvokolesa HGeiiCe" in, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCiOlla so najprak-služijo za vsako- tičnejši za vsako hišo. vrstuo šivanje in gtikanl? (vezenje). Stroj - teče brczšunmo in je~jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceii pri tvrdki Kerscvani & Čuk GORICA, m Stalnem trna it. 9. GORICA. S^ UelfihorJstllC, za vsakega posestnika senožeti netttrpljive K. |2 kDSlIne Sfrofe vseh sistemov kakor: izvirne arnerikansfce JB ,DEERING«, ^Š" riztiano najboljši, dalje: VL\ ter grabl]e in ObraCalOliie za seno, Čistilne in navadne mlatihiice, ® slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse |t® druge poljedelske stroje priporoča v največji izbori tet po znano najnižjih I® cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem =: FR. STOPICA V LJUBLJANI JU Marije Terezije cesta $t. 1. S HafreCia zaloga Orodja IB leleZlltaie ter stavbnega materijah ¦g Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na rSf razpolago. 1 Patentouani sidro-strešniki IPatent Bnhcr Falzzlgeel.1 Nova, viharja in dežja kljabnjoča kritba. NajednostavnejSe, naj-kJfeHi nJ!5S.Le*s