Dobroliotna misel. Viansko, meseca novembta. Okrajni zaatop Vranski je v avoji poslednji seji aklenil opozoriti aolake goaposke na vedno razširjajočo ae slabo obnašanje med mladino ter zalitevati, da se osobito po narodnih šolah skuša za priliodnjost temu v okom priti. Ako se ozremo nekoliko po našej odraalej mladini zlasti okolu mest in trgov, prepričamo se dokaj lahko, da se v naši dobi uailjuje med mladino tako pobujšljivo obnašanje, taka razposajenoat, po- nočevanje ia pretepaBJe, da je pričakovati od te aepreataao rastoče razdivjaaosti najhajaih posledic. Tehtae beeede duhovščifle iz prižaic ia poavetae kazai kompeteataih oblasti ostajajo čemdalje bolj brez uspeha ia pričeaja ae aa opaaen načia širiti alaba arav tadi že aem ter tje med Bježno šolsko 'mladežjo. Mladi šolar pričae poatajati sarov. aeoteean, aepriljudea ia iz aole izpuščen mladeaeč ostaae lastnik vseli teh Bečednosti in pa pri aas pretepalec. Kar se pa dobrih aaukov vcepi v sprejemljivo mladostao arce, toliko tega dobrega aemeaa požeae žlahtea sad v veselje staršev ia korist ožji ia širji domoviai. Otrok ae mora požlaliaiti, da postaae mladeaič plemenit, aiož zaačajea, državljaa zveat in priljabljea. Maraikdo bode dejal, da aaj bi dahovaiatvo uplivalo z lece na mladiao! — Dobro, to atori ona rada ia vestflo, ali tema je treba opomniti, da je duhovaištva nemogoče, tistega svariti, kogar v cerkpv ai, da bi poalašal in vsprejemal dobre aaak&. Divjak ae gre tje, kjer bi ga kdo karal. nego\ae klati raji okolu cerkveaega ozidja, zbija slabe aale ia kolae ter se pridašaje aa vae pretege. Ia če ae katerokrat zriae črez cerkveai prag, tedaj pa stoji v božjem bramu, kakor da bi ga aa vislice vlekel, prodaja zijala ia akaša prej ko alej, dobiti pot pod aoge, da ae zvije izpod cerkvenega oboi'-ja. Cešepotemaajdeuamiljeaega("?)Samaritaaa, ki med božjo službo toči pogubonoano žgaaje, tedaj ae kar brez pomialeka zaleti v to špiritno kolibo, da se kakor živinče opije ia omami. Pri takem človeku je tedaj aaak kakor bob v ateao. Treba je bilo poprej ga avariti ter mu priporočati, da večkrat tje zakaja, kjer čuje druzega kaj, aego kvante in kletev. Postava izrečno veli, da ima šola dolžnoat ae le podaka aego tadi dolžaost vzgoje. V šoli, kjer je otrok v avoji mladosti daa aa dan navzog, tam je pravo meato, s katerega mu teko dobrodejae, važae besede v ailado arce ia vaak predmet šolakega podaka daje mBOgo povoda do izpolnjevaaja te častivredae aaloge. Učitelj, ki ma lepo pristuje, ter mora povse in povsod biti zrkalo čedaosti, vzgled treznosti ia dostojaoati, ki ima priliko, baviti se dolgo vrsto let z različaimi zaaf-aji avojih in'-encev, — ačitelj, pravim, zamore v tem ozira neprecealjivo mBOgo atoriti in tako koristiti javaemu blagorju ia domoviai, katero mora ljubiti. Opazovati pa je že tadi pri aaa bilo, da se v šolski aobi tam pa tam čestokrat ae atori vse, kar bi ae v tem storiti dalo. Tedaj pa mislim, da je bil aklep omeajenega zastopa vrlo aa mestu, želeti mu je aapeha. Iv. G.