Aištnina v aotoviiiL y>. m Leto IX., št. 23 (»rorro^rraL, n. t&v * Ljubljana, poneflefftfc 7. ftnrffo f&f Cena 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — relefon St. 3122, 3123, 8124, P 3125, 8126. iseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-bnrgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska Izdaja »Življenje in svet11: Uredništvo: Mubljana: Knafljeva nttea 6, TeMoo St. 3122, 3123, 3124, 3125 to 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Iztiaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Dto 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL O. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. iukovič u Sloveniji Krasen zbor borcev in delavcev za jugoslovensko misel iz vse Slovenije — Sklicana banovinska konferenca se je pretvorila v veličastno manifestacijsko zborovanje — Nepopisno navdušenje in nezlomljiva borbenost — Viharne ovacije Petru živkoviču Ljubljana, 6. junija Človek je moral biti sam na današnji banovinski konferenci JNS v Ljubljani, da si more ustvariti pravo sliko o razpoloženju strankinih predstavnikov in delavcev iz vseh krajev Slovenije, sliko o silnem in iskrenem navdušenju, o nezlomljivi volji in neomajni borbenosti. Konferenca je bila sklicana z namenom, da se predstavniki in politični delavci v organizacijah JNS iz Ljubljane in ostalih krajev Slovenije spoznajo s predsednikom stranke Petrom Ziv-kovičem in njegovimi najožjimi sotrudniki v vodstvu stranke ter spoznajo njihove misli in nazore. Zanimanje za sestanek je bilo tako ogrom no, da eo že pred dnevi pošle vse legitimacije, udeležba danes pa taka, da ee je sestanek pretvoril v mogočno manifestacij sko zborovanje. f V veliki dvorani Kazine je bila postavljena samo ozka predsedstvena miza, drugače v njej ni bilo nikakih stolov. Napolnje na je bila prav vsa, res prenapolnjena, polni so bili tudi stranski prostori, sto in sto ee jih ie zbralo še na restavracijskem vrtu in na verandi. Zunaj je pripekalo vroče poletno soln«ce, pa je razumljivo, da je v dvoranah kmalu zavladala skoro neznosna vročina. Bolj kakor kaj drugega priča o navdušenju in borbenosti zbranih nacionalnih borcev dejstvo, da so kljub temu vztrajali do zaključka zborovanja. Čeprav je trajalo zborovanje polne tri ure, so bili dvorana in sosednji prostori ob zaključku ravno tako polnj kakor v začetku zborovanja. Posebno razveseljivo noto je dajalo sliki, da so bili med delegati z dežele pretežno kmečkj ljudje in da je bilo med zbranim; zelo mnogo mladine, najboljše jamstvo, da se bodo nacionalne borbene vrste tudi v bodoče trajno krepile. Silne ovacije Petru živkoviču Začetek konference je bil napovedan za 10. uro. Ze mnogo poprej je bila dvorana napolnjena. S svojo znano točnostjo je točno ob 10. prispel predsednik Peter Živkovič s podpredsednikom Banjaninom in drugimi spremljevalci. Sprejet je bil z viharnim; ovacijami, ki so nezmanjšano trajale pet minut ali še več. Prelile 60 se končno v državno himno, ki jo je pela vsa dvorana. Zopet 60 sledili navdušeni vzkliki kralju in državi, pa vnovič in vnovič Petru Živkoviču in jugoslovenski ideji- Le s trudom si je predsednik banovinske-ga odbora dr. Janko Rajar priboril besedo. Ko pa je ob otvoritvi kot prvega pozdravil strankinega predsednika Zivkoviča, se je zopet dvignil silen vihar ovacij in aklamacij. Navdušenega pozdrava in burnih ova-cij so bili deležni tudi vsi ostali člani vodstva, ki jih ie navajal dr. Rajar v svojem otvoritvenem govoru: Jovan Banianin, dr. Peter Zec. senatorji dr. Andjelinovič, Milju-tin Dragovič in Daka Popovič, predsednik senatorskega kluba JNS, ter narodna poslanca jz Hrvatske Josip Cvetič in dr. Mirko Došen. Z mogočnim aplavzom je sprejela dvorana pozdrave, ki jih je predsedujoč; naslovil na dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja ter na slovenske narodne poslance, ki so ostali zvesti JNS, Ivana Mo-horjča, Avgusta Lukačiča. Ivana Prekorška, Milana Mravljeta, Albina Komana, Rajka Turka, Rudolfa Pleskoviča in mag. Hočevarja. Pozdravil je tudi zastopnike mladinske organizacije jn sporočil, da se je opravičil po bolezni zadržani podpredsednik stranke Juraj Demetrovič. Z odobravanje« je bil sprejet njegov predlog naj 6e pošlje Demetroviču brzojav s pozdravi in željami, za skorajšnje popolno okrevanje. Nagovor dir. Rajarja Predsedujoči dr. Rajar je v kratkem uvodnem nagovoru opozoril, kako so nasprotniki že neštetokrat položili JNS v grob. Včerajšnji sprejem, snočnji pozdravni večer in današnja skupščina pa dokazujejo, da naša stranka nele ni umrla, marveč da je še bolj čvrsto strnjena, kakor je bila poprej in da z novim ela-nom stopa v boj za svoje velike ideale in svoje vzvičene cilje. Omenil je bane vinske in drvsre skupščine JNS, ki se vriSe po vsej državi in ki pričajo kako dobiva jugo&jovenska politična ideja novega razmaha v vseh predelih države in med vsemi sloji našega naroda. Svoj govor je zaV.ju-čil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru IL, kar je zopet izzvalo navdušenje in dolgotrajne manifestacije za kralja, kraljevski dom, našo vojsko in državo. Končno je prosil zborovalce naj mirno poslušajo govornike ter z vsem potekom zborovanja poke žejo svojo politično zrelost in discipliniranost. slovenskih, hrvatskih ali srbskih čustev. V spoštovanju plemenskega imena, pisave in jezika, v spoštovanju plemenskih tradicij, ki predstavljajo za nas vse skupno svetinjo, slavo in narodni ponos, postaja jugoslovenstvr resnično obeležje enega, nedeljivega nai...a, ki živi v svoji svobodni nacionalni državi. Samo tako pojmovana ideja jugosloven-stva, ki pri spoštovanju plemenskih svetinj kot splošna narodna misel zbira ves naš narod pod zastavo z devizo »En narod in ena država«, nas bo zvezala z močnimi vezmi medsebojnega zaupanja in bratske ljubezni ter bo zbrala k sodelovanju vse pozitivne narodne moči za dobro našega mladega kralja, vsega naroda in naše mile kraljevine Jugoslavije. Usodni razvoj dogodkov v svetu in pri nas narekuje vsem državljanom potrebo, da opuste opasno ravnodušnost, ki se ne briga za to, kdo vodi državo. Enako kakor ste 1908. leta ob priliki krvavih dogodkov pri proslavi sv. Cirila in Metoda disciplini rali svoja srca in svoje duše ter se zbrali na skupno borbo za obrambo svoje narodne svobode, časti in imena, se morate tudi danes vsi brez razlike na prejšnje razdvojenosti zbrati k skupnemu delu, složnemu in solidarnemu, okrog programa in zastave Jugoslovenske nacionalne stranke, da bomo ohranili, popolnoma uredili in ojačali našo drago skupno domovino kraljevino Jugoslavijo. S temi mislimi in željami vas iskreno pozdravljam, 2 i v e 1 i! Preizkušeni nacionalni borci govorijo Iskrena strnjenost In vzajemnost nacionalnih vrst po vsej državi — Demokratične, nacionalne in socialne osnove jugoslovenske politike Govor Petra živkoviča Predsednik JNS o temeljih, ciljih in nalogah stranke in vseh jugoslovenskih nacionalistov Preasecinik dr. Rajar je kot prvemu podelil besedo Petru živkoviču. Zopet se je dvorana tresla ovacij jugoslovenskemu nacionalnemu voditelju in politiki, ki jo predstavlja. Ko so se manifestacije končno toliko polegle, da je mogel začeti govoriti, je Živkovič najprej izrazil svoje veselje in zadoščenje, da more kot predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke pozdraviti delegate stranke iz vse Slovenije v beli Ljubljani, ki je vedno bila svetilnik nacionalne zeivesti in prave jugoslovenske misli. Nato je med drugim izjavil: Politični program naše stranke je vsem vam znan, saj je bil izražen že pri otvoritvi narodnega predstavništva dne 19. januarja 1932. Toda danes, ko se na vseh straneh pojavlja težnja za razbijanjem nacionalnih sil, je tieba vnovič naglasiti potrebo, da se zberejo vsi pozitivni elementi Jugoslavije na osnovi ja-sre in odločne, edino odrešilne ideologije Jugoslovenstva. Notranje reforme Jugoslavije se morajo in se edino morejo izvesti v znaku neomajne vere v jugoslovensko idejof'to se pravi: na temelju enakosti, bratstva in popolne ravnopravnosti vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov, katerih nacionalni obstoj in bodoč-" nost sta zavarovana in zajamčena samo v čvrstem okviru Jugoslavije. Stati v službi naroda, boriti se za njegov in domovine napredek ne more biti monopol nobene stranke, nobene skupine in nobenega poedinca, pa naj je na vladi ali ne. Vdano služiti najvišjim interesom naroda in države ni samo pravica vsakega državljana, marveč tudi njegova prva dolžnost. Pri izvrševanju te svete dolžnosti morajo tekmovati i posamezniki i skupine, brez ozira na socialni položaj poedinca, brez ozira na versko in plemensko pripadnost. Delo JNS bo z vso odgovornostjo in vsem požrtvovanjem posvečeno ostvaritvi njenih velikih jugoslovenskih nacionalnih ciljev. Prizadevala si bo, da bo vedno prva v izvrševanju vseh dolžnosti in svete pravice v službi dragi nam domovini Jugoslaviji, v službi narodu ln našemu mlademu kralju. Ne bo se strašil pred ničemur, da doseže te svoje velike in patriotične cilje. Vsa naša akcija mora postavljati državo in narod nad vse drobne posebne interese poedincev in skupin, v trdni veri, da bomo ravno s tem najbolje služili interesom najširših narodnih slojev. V nasprotu z ono prazno politično aktivnostjo, ki postaja če sto sama sebi cilj in se izgublja v osebnih napadih, spletkah in v površnosti, poudarja JNS svoje osnovno načelo, da se mo ra vsa politična aktivnoes vedno staviti v službo jasno določenih nalog na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju, ker je le tako mogoče doseči zboljšanje blagostanja vseh slojev jugoslovenskega naroda. Jugoslovenska nacionalna stranka je politična organizacija ljudi, ki verujejo, da se ideji narodne in državne svobode in skupnosti najbolje služi, ako se ta ideja nasloni na srečo in blagostanje širokih ljud skih slojev. Ne samo edinstvo zaradi edinstva, ne samo svoboda zaradi svobode, marveč oboje v službi najvišjih idealov na-cije: da bo naš jugoslovenski človek srečen, in zadovoljen v svoji domovini in narodni skupnosti. Ta cilj nas bo vodil tudi pri vseh notranjih reformah in v njem je jamstvo, da ne morejo biti zapostavljene pravice in težnje nikogar. Ker je v naši notranji politiki glavni cilj notranja konsolidacija, bodo tudi naše težnje usmerjene k splošnemu pomirjenju med dobronamernimi ljudmi, ki se dobe v vseh političnih skupinah in strujah in ki so brez ____ . __________ dvoma v ogromni večini i med Hrvati i 1 nimi'podatki je ocenil delo sedanje vlade Pozdravni vzklik Petra Zivkoviča je utonil v obnovljenem viharju ploskanja in vzklikanja, gromkih ovacij velikemu nacionalnemu voditelju, živkovič se je zahvaljeval z mahanjem rok. Ovacije pa se zopet kar niso hotele poleči. Sele po dolgih minutah je mogel spet priti do besede predsednik zborovanja dr. Rajar. Drug za drugim so nato govorili ostali člani strankinega vodstva, spremljevalci Petra živkoviča. Ko so risali položaj v državi, ko so omenjali raanere, •/ katerih delajo in se borijo nacionalisti, eo bili neprestano prekinjeni z burnimi izrazi odobravanja in pritrjevanja. Jovan Banjanin Podpredsednik JNS senator Jovan Banjanin Je med nacionalisti v Sloveniji že dobro znan in popularen. To se je pokazalo zlasti v nepopisnih ovacijah, ko mu je dr. Rajar dal besedo. Sivolasi borec za jugoslovensko misel je v klenem govoru ponovil svojo neizpodbitno izpoved o nacionalnih idejah ter podal poročilo o političnih borbah, o notranjem in zunanjem političnem položaju. Stavek za stavkom ga je množica spočetka prekinjala z odobravanjem. tako da je sam prosil, naj ga mirno poslušajo. Kljub temu je moral še parkrat prenehati svoja izvajanja, ker so poslušalci na vsak način hoteli dati izraza svojemu soglasju in odobravanju ter mu pokazati, kako zelo jim govori iz srca in k srcu. še bolj pa so dali poslušalci svojim čustvom duška ob zaključku govora, ko so mu priredili zopet večminutne ovacije. Jovan Banjanin je govoril o položaju jugoslovenskih nacionalistov v Sloveniji in izrazil zahvalo in priznanje za njihovo borbo in delo. Komentiral je sinočnje dogodke, razpravljal o demokraciji, o zastavah, o fašizmu, diktaturah, komunizmu itd. Spominjal se je borbe za zedinjenje, in osvobojenje med svetovno vojno, ko je bil tudi sam član Jugoslovenskega odbora, in v tej zvezi razpravljal tudi o majski deklaraciji. Citiral je nekatere odstavke iz brošure, s katero se je pokojni dr. šušter-šič obračunaval z nekdanjimi svojimi političnimi sodelavci. Podčrtal je potrebe doslednosti in iskrenosti v politiki in pokazal usodne posledice neiskrenosti, ki jo opažamo v nekaterih drugih taborih. S konkret- med Slovenci i med Srbi. Jugoslovenstvo niti kot nacionalna, niti kot državna misel ne izključuje našili in JRZ. Orisal je možnost, edino možnost narodnega sporazuma v državi na osnovi jugoslovenske misli. Bavil se je z očitki, §0 letnica novomeškega Sokola je pokazala, da je dolenjska metropola sokolska trdnjava Novo mesto, 6. junija . sprevod zastopnik Nj. Vel. kralja Petra H. general g. Pojjadj^ z nekaterimi zastopniki oblastev in zastopnikom bana inšpektorjem g. Podbojem. Po stiku Sokolstva je prvj nagovoril Sokole in občinstvo zastopnik Nj. Vel. kralja in izročil župnemu starosti krasen prapor, dar našega mladega vladarja. Zahvalil se mu je župni starosta br. dr. Vašič. nato pa je govoril o pomenu in nalogah Sokolstva prvj namestnik starešine SKJ Engelbert Gangl. Po govorih so Sokoli definirali pred novim praporom, kraljev'm zastopnikom. še živečimi ustanovitelj; novomeškega Sokola in zastopniki oblastev. Popoldne je bila na Loki javna telovadba, kjer sta viharje odobravanja žela zlasti olimpijska sokolsfca vrsta pod vodstvom dr. Murnika in naraščaj zagrebškega Sokola n. 50letnica novomeškega Sokola je ob veliki udeležbi potekla v izredno slavnostnem razpoloženju. Ze snoči je bilo vse mesto okrašeno z zastavami in hiše ovenčane s cvetjem. Ko je noč legla na dolenjsko prestolnico, so zažarela okna, izložbe in balkoni v tjsočih lučeh. Baklade se je udeležilo ogromno število Sokolov v krojih in v civjlu z znaki, mnogoštevilno občinstvo pa je sprevod burno pozdravljalo ter obsipalo s cvetjem. Po 10. zvečer je bila na Lo-k; uspela slavnostna akademiia. Danes dopoldne je b,;lo razvitje prapora, ki ga je novomeški sokolski župj podaril starešina SKJ Nj. Vel. kralj Peter II. Ob najlepšem vremena se je z Loke raizvil ogromen sprevod uniformiranih Sokolov ter krenil po clkrašenih ulicah. Z oken so se vsipali slapovj cvetja in vzklikanja ni bjlo ne konca ne kraja. Na Trgu kralja Petra, kjer je bila pred mestnim magistratom po« stavljena okrašena tribuna, so pričakovali Slavnostni dnevi ob jubileju novomeškega Sokola so pokazali, da je Novo mesto sokolsko, napredno in Jugoslovensko. ki padajo iz nasprotnih vrst na JNS ter pokazal kako so vsi ti očitki prazni in demagoško hujskajoči. V zaključnem delu govora je razpravljal o zunanji politikL Dr. Peter Zec Naslednji govornik je bil senator in nacionalni borec iz Like dr. Peter Zec. Tudi on je nacionalistom v Sloveniji že ljub znanec in je bil takoj ob svojem nastopu sprejet z navdušenimi ovacijami. V kratkem govoru Je izpopolnil izvajanja svojega prijatelja Banjanina ter orisal razloge, ki so dovedli do danaSnje politične situacije v državL Orisal je pojem unitarizma, ki še daleč ne pomeni uniformiranja ali celo centralizma. Pokazal je, kako v našem političnem življenju manjka morale in čuta za odgovornost. Zaradi politike neiskrenosti doživlja tudi delo za sporazum take pe-ripetije, kakršne opažamo. Posebej je govoril o razmerah v Sloveniji in v Ljubljani. Ko je končal, je bil zopet deležen navdušenih aklamacij. Daka Popovič Dr. Rajar je podelil besedo predsedniku senatorskega kluba JNS Inž. Daki Popov iču iz Novega Sada. Prisrčno pozdravljen je najprej izpovedal, kako rad prihaja v Ljubljano in Slovenijo, kjer vedno sreča zveste in odločne jugoslovenske nacionaliste. Razpravljal je o gospodarskem položaju v državi in gospodarski politiki vladajoče stranke. Orisal je veliko parlamentarno delo, ki ga Je izvršilo prvo Jugoslovensko narodno predstavništvo v letih 1932 do 1934. Opozoril je, kako je JNS ne le po svojem programu in svojih statutih, marveč po vsem svojem duhu in delu resnično demokratična stranka. Govoril je o nalogah, dolžnostih ln pravicah opozicije, pa o dolžnostih vladajoče stranke. Orisal je še razmere v sedanji narodni skupščini in vzroke, zakaj se skupščina tako redko sestaja. Zaključil je z vzklikom slovenski ln jugoslovenski Ljubljani in z zagotovilom da se bo vračal v Vojvodino z občudovanjem in spoštovanjem v srcu. Dr. Grga Andjelinovič Prisrčno pozdravljen je povzel besedo tudi v Sloveniji že popularni jugoslovenski voditelj iz Dalmacije senator dr. Grga Andjelinovič. Njegove besede so zopet in zopet vžigale gromko odobravanje in pritrjevanje. Poudaril je velike zasluge naprednih Slovencev za prebuditev in utrditev najprej slovenske in nato jugoslovenske narodne zavesti med prebivalstvom Slovenije Tople besede je naslovil na mladino, ki se zbira okrog jugoslovenske zastave, ki je bila, je in bo tudi v bodočnost: zmagovita. Pokazal je na razliko med resnično in lažno demokracijo, razkrinkal demagoške hujskarije, da je jugoslovenski nacionalizem fašističen, ter orisal bistvo in zunanji izraz politične svobode. Ostro in učinkovito je zavrnil očitke, da jugoslovenski nacionalisti rušijo, kar je srbskega, hrvatskega in slovenskega. Jugoslovenstvo je vse ono, kar je dobrega in lepega v srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu. On je izraz naj-plemenitejše ideje krščanstva, bratske Iju-ivTni do bližnjega. Govoril je nato o deir pokojnega dr. Kreka, o majniški deklaraciji in njenem pomenu. Vsa dvorana se je odzvala njegovemu vzkliku, da hočejo nacionalisti slej ko prej z vsemi močmi, z vsem, kar so in imajo, čuvati Jugoslavijo ln njeno svobodo, delati za napredek naroda in države. Miljutin Dragovič Polno minuto in še več so trajale manifestacije, ko je dr. Andjelinovič končal svoj govor. Obnovile so se, ko je dobil besedo zastopnik kršne Sumadije senator Miljutin Dragovič. Sporočil je pozdrave šu-madinskih in sploh srbskih kmetov in izrazil svoje veselje, da se nahaja med Slovenci. V drastičnih stavkih je orisal nato razne pojave iz današnjega političnega po* ložaja. Pokazal je na kvarne posledic«, Id nastajajo iz slepe politične strasti, in poudarjal utemeljenost načela, da nobena stranka ne sme biti sama sebi in cilj ta namen, temveč da se mora smatrati vedno le za sredstvo narodovega napredka. Naposled je omenil, koliko zaupanje uživa Peter živkovič med srbskim prebivalstvom kar je izzvalo nove ovacije. Zaključil Je z izrazom iskrenega zadoščenja in veselja, da se je včeraj in danes zopet lahko prepričal, kako globoko je jugoslovenska ideja zakoreninjena tudi med Slovenci. Pozdrav mladine V imenu mladinske organizacije JNS Je spregovoril g. Uršič, katerega temperamentna izvajanja so naletela na živahno odobravanje vseh navzočih. Izpovedal Je vero mladine v jugoslovensko misel, njeno zaupanje v načela in program JNS ter njene voditelje. Mladina jim bo sledila in jih na vso moč podprla v njihovem delu za ostvaritev velikih nacionalnih ciljev. Iz množice se je oglasil zastopnik Jugoslovenske nacionalistične mladine ter pozdravil Petra živkoviča kot p r e izkušenega borca za jugoslovensko misel v imenu onih nacionalistov, ki stoje ob dnevni politični borbi sicer na strani, ki pa ne morejo ostati ravnodušni, kadar gre za njihova temeljna načela, za jugoslovensko idejo. Njegovemu vzkliku »živel Peter Živkovič«, »živel jugoslovenski nacionalizem, se Je vnovič odzvala vsa množica z viharnimi ovacijami živkoviču in njegovim sotrudni-kom. Dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj Ovacije so se v enaki meri obnovile, ko je dobil besedo dr. Albert Kramer. Le na kratko je govoril, a vsa njegova izvajanja so vzbujala vedno na novo burne pritrjevanje. Enako je bilo s senatorjem Ivanom Poo-Ijem, ki je bil tudi že takoj ob nastopu navdušeno pozdravljen. Njegov kratki govor je bil ponovno prekinjen s ploskanjem in vzklikanjem. Orisal je med drugim dogodke v zgodovinski noči od 5. na 6. januar leta 1929. In pa razmere, ki so do šestega januarja privedle. Par minut pred 13. uro je predsednik dr. Rajar zaključil krasno zborovanje. Med ponovnimi ovacijami Petru živkoviču in njegovim sat rudnikom ter manifestacijami za Jugoslavijo in jugoslovensko misel so as zborovalci mirno razšli. Velik del se Jih Je zopet zbiral na restavracijskem vrtu, kjer so ObedovaE tudi dragi gostje. Ves prostrani vrt je odmeval vzklikanja, ko so pri* speli iz Kazine. Ob pol 3. popoldne so se živkovič In drugi člani vodstva stranke v spremstvu dr. Kramerja in Ivana Puclja ter podpredsednika Pirkmajerja in drugih predstavnikov banovinskega odbora JNS odpeljali najprej na Notranjsko in od tam čez Bloško planoto v Ribnico. Ustavili so se spotoma V vseh večjih krajih, povsod prisrčno pozdravljeni od pristašev nacionalne misli. Spomenik kralju Petru L v Orleansu Orleans. 6. junfja AA. V tukajšnjem Pasteurjevem parku je bij danes slovesno odkrit spomenik, ki naj ovekoveči značilno epizodo iz vojne 1870-71 in iz zgodovine prijateljskih zvez Francije ;n Jugoslavije, ko je podporočniku prostovoljcu knezu Petru Karagjorgjeviču, poznejšemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju z junaškim podvigom uspelo, da se je rešil iz ujetni&tva Bavarcev, kj so ga ujeli. Ta spomenik so skupno postavila udruženja bivših bojevnikov, k; so ušli j z ujetništva, patriotska organizacija »Souvenjr de France« in pokrajinska organizacija bojevnikov vzhodne fronte »Poilus d'Orient«. Svečanosti je prisostvovalo mnogo uglednih francoskih in jugoslovenskih osebnosti, njim na čelu prosvetni minister Jean Zay jn general Gli5i<5, jugoslovenski vojaški ataše prj poslaništvu v Parizu. Odkritja spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, se je želel udeležiti tudi maršal Franchet d'Esperey, ker pa je slabotnega zdravja in ni mogel prit,- v Orleans. je v njegovem imenu govoril pr,i svečanosti general Michelin, ki je poudaril, da se francosko-iugoslovensko prijateljstvo že dolgo časa naslanja na skupne spomine na legendarno junaštvo sinov obeh narodov. Prosvetni minister Zav je poudaril, da se vlada francoske republike z vsem srcem pridružuje lepi svečanosti in klanja pred spomenikom, ki prikazuje nov simbol neomajnega francosko-jugoslovenskega prijateljstva. » Papen pri Hitlerju Dunaj, 6. junija AA. Iz zanesljivega vira poročajo, da je nemški poslanik Papen v pretekli noči odpotoval v Regensburg. kjer 6e je danes sestal s Hitlerjem. Službeno je bilo izdano poročilo, ki pravi, da je Papen šel le na veliki glasbeni festival, ki so ga danes priredili v Regeneburgu v proslavo Brovknerja, kjer pa se ie zbralo zelo mnogo uglednih političnih osebnosti iz Nemčije in Avstrije. Iz Zg. Avstrije so 6e odpeljala v Regensburg tudi posebna odposlanstva pod vodstvom gornieavstrij-skega deželnega glavarja. Kakor zatrjujejo, so ee danes f Regensburgu vršili važnj politični razgovori z namenom, da bi popustila napetost, ki je nastala v zadnjem času med obema državama, zaradj silne polemike med obema tiskoma. Podaljšanje kolektivnih pogodb v Franciji Pariz, 5. junija. w. Zbornica je sklenila, da se vse, kolektivne delovne pogodbe, ki potečejo med 1. junijem in 25. novmebrom. podaljšajo za šest mesecev. »JUTRO« ponedeljska fedajs * Ponedeljek, 7. TI. 1937. Nemški in italijanski odgovor Londonu Nemčija ln Italija zahtevata svobodo postopanja v primera napada na njune ladje London. 6. junija, d. Nemški odgovor na angleSbe predloge za likvidacijo incidenta pri Ibtzl je bil včerai izročen angleškemu poslaniku v Berlinu Hendersonu. ter brzojavno sporočen zunanjemu ministrstvu. Kakor zatrjujejo, je nemška vlada sporazumna z bistvenima angleškima predlogoma o razširjenju varnosti pasov ter skupn- konzultaciji pove^kov štirjh kontrolnih bro-dovjih v pr-ineru kakega napada na eno j z* med njih. "Na drugj strani zahteva Berlin popolna svobodo postopanja v primeru napada za nemško ladjo Angleški poslanik v Londonu Rjbbent.rop je odpotoval včeraj z letalom za par dni v Berlin da se posvetuje s kancelarjem Hitlerjem in voditelji nemške zunanje politike o položaju v Španiji. Francoska vlada na angleško noto ni formalno odgovorila. Pač pa je svojemu londonskemu poslaniku Corbinu poslala navo* dila, kaj naj sporoč; predsedniku odbora Ta, ne vmešavanje in zunanjemu ministru Edenu. Po trditvi »Sundav Timesa« je francoska vlada načelno sporazumna z angleškimi predlogi. vendar pa predlaga, naj bi v bodoče vseh 27 držav, zastopanih v odboru za nevmešavanje. aktivno sodelovalo tudj prj pomorski kontroli. Ker več držav ne more poslati vojnih ladij za pomorsko kontrolo naj bi posamezne države poslale svoje posadke na nemške, italijanske, francoske in angleške ladje. V angleških me-rodajnih krogih presojajo ta predlog ki hoče preprečiti prevladanje vpljva v korist generala Franca, skeptično. Kakor poroča diplomatski dopisnjk »Sundav Timesa«. bi nemška vlada želela, da se določijo defenzivni ukrepi ter sporoče va» lencijski vladi. Po teh določbah naj b, dobila vsaka napadena alj ogrožena vojna ladja pravico za takojšnjo protiakcijo. Za sedaj še ni jasno alj menijo na nemški strani pod tem,- defenzivnimi ukrepi tudi pravico do represalij. Po angleškem mnenju obstoja že od nekdaj pravica obrambe protj napadom jn so angleške vojne ladje ie nrej streljale v obrambi protj španskim letalom. Francoske predloge pripisuje diplomatski donisnik lista ruskemu vplivu. Ruski poslanik v Parizu je baje zaradj incidentov pri ibiz; jn Almerijj zelu energično nastopil ter opozoril, da je treba Rusijo, čeprav ne sodeluje aktivno pr; kontrolni 6lužbi. smatrati načelno kot soudeleženo pri izvajanju kontrole ob španski obali. Zato polaga Rusija zelo veliko važnost na to. da se pri» tegne k tekočim posvetovanjem. V teh okoliščinah je francoska vlada izvajala, da že od vsega početka ni bila prijateljica sistema razdelitve kontrolnih pasov ter je zato predlagala, naj bi se opustil sistem pasov. v katerem bi morda sodelovale tudi ist-katere ruske ladje. Italija načelno za angleške predloge Rim, 6. iunija A A. i'o poročilih iz poučenih italiianskih političnih krogov kaže po včerajšnjem razgovoru med zunanjim ministrom grofom Cianom in angleškim poslanikom Drumondoin, da je italijanska vla da v načelu pripravljena sprejeti angleške predloge, zlasti, kolikor se nanašajo na resna jamstva in na obnovo varnostnih prostorov v pristaniščih obeh sprtih strank. Glede na tretjo točko angleškega predloga-je italijanska vlada mnenja, naj bi se vse štiri države, katerjm bi izroči-; nadzorstvo med seboj posvetovale o potrebnih nadaljnjih ukrepih in da je treba v tem pogledu sploh ustvariti popolno jasnost. Po mnenju Nemčiie in Italiie naj b; smele države, katerih ladje bj bile napadene, nastopiti samodejno po svojem preudarku brez prejšnjega posvetovanja z ostalem-; tremi dr žavami. Za odpoklic nemških prostovoljcev Iiondon, 6. junija AA. >Sunday Dispatch* priobfuje članek svojega diplomatskega urednika, da bo Velika Britanija izkoristila zboljšanje odnošajev, ki je nastopilo med njo in Nemčijo in poizkusila pridobiti berlinsko vlado za to. da umakne iz Španije 6voje prostovoljce Razen tega bo skušala uvesti nova pogajanja za zapadni pakt. Najprej si bo v tem pogledu prizadevala pridobiti Nemčijo, da pristopi k francosko-angleškemu dogovoru o belgijski nevtralnosti. - Iz nedeljske kronike Pred splošno republikansko ofenzivo Valencijska vlada pripravlja ofenzivo tudi proti Balearskim otokom Pariz, 6. junija, d. Po trditvah francoskih listov se pričakuje v kratkem splošna ofenziva čet valencijske vlade na vseh frontah. Valencijska vlada pričakuje zelo mnogo od te akcije. Njena letala in vojne ladje naj bi pri tej ofenzivi napadle tudi Balearske otoke. Boji na severa Bilbao, 6. junija. AA. Nacionalisti so po hudem streljanju iz topov prešli pri San Claudiu pred Oviedom v napad. Po večur-»em ogorčenem boju so se morali umakniti, ne da bi bili dosegli vladnih postojank. Na bojišču pn Eucadiu je bilo povsod mirno. Med letalskim bojem so sestrelili sovražno letalo znamke »Fiat« in tromo-torno letalo za bombardiranje. Nacionalistični topovi so obstreljevali vladne postojanke pri Munguiji in vasi za tem krajem. Letala, ki so preletela nekatere vasi, so streljala na ljudi s strojnicami. Iz republikanskega tabora Madrid, junija. AA. Uradnj komunike l vrhovnega poveljstva vladne vojske kj je bil davj izdan, pravj med drugim, da so vladne čete pri Guadalaiari zajele večje število nacionalistov. Na baskovski fronti je bil oibit hud nacionalistični napad v severnem odseku te fronte. Na santandiski fron-gjh bojiščih po tem poročilu dopoldne ni biio nikaikjh posebnih dogodkov, tj se je razvnelo obstreljevanje s strojnicami. Nasprotnik je obstreljeval posebno vladne postojanke pri Espjnosi de Brisia. Na astureki fronti je vladno topništvo uspešno kombardiralo ceste pred Oviedom. Na dru- Iz Francovega tabora Sevilla, 6. iunija AA. General Queipo de Liano je snoči po radiu demantdral vesti valencijske vlade o položaju na nacionalistični strani, nato pa je izjavil: Naša vojska je na fronti pri Lemoni ponovno zavzela vse postojanke, ki so jih v zadnjih dneh iztrgali rdeči miličniki. Njihove ponovne napade smo odbili in so imelj velike izgube. Lahko trdim, da so sedaj vsi vrhovi okrog Lemone v naši oblasti. Nadalje je v svojem govoru omenil, da je po njegovih cenitvah v poslednjih borbah na fronti padlo okrog 5000 republikancev, čeprav republikanci s svojo ofenzivo niso doseglj niti najmanjšega uspeha. Oton Habsburški bodoči španski kralj ? London, 6. junija, p. »Daily Telegraph« poroča, da se mudi Oton Habsburški že več dni v Španiji ter da je včeraj obiskal fronto frankovcev v baskovski pokrajini. Nosi rdečo baskovsko čepico. V zvezi s tem se širijo zanimive vesti. »Daily Telegraph« beleži verzije, ki se širijo v Frankovem taboru, da se namerava Oton Habsburški proglasiti za španskega kralja, ako zmagajo v Španiji nacionalisti. Poskusu restavracije v Avstriji in na Madžarskem sta se zoper-stavili Italija in Nemčija, ki pa glede Španije Otonu Habsburškemu ne delata nobenih težav. Tudi nekatere druge velesile se baje s tem strinjajo. Ljubljana, 6. junija Občinski uslužbenci so zborovali Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del banovine je imelo danes v dvorani Zbornice za TOI občni zbor ob zelo lepi udeležbi. Obravnavale so se stanovske zadeve in bile sprejete resolucije za izboljšanje njih položaja. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: za predsednika Japelj Vanko iz Tržiča, za odbornike pa ravnatelj Mišič z Bleda, dr, Dolanc iz Hrastnika, Kornišek iz Trbovelj, Rozmanova iz Trebelnega, Medved iz Vidma-Dobrepolje, Armeni iz Toplic, Guček iz Logatca iu Kavčič z Jesenic Predsednik Japelj je podal obširno po-ročilo o delu organizacije, ki je tako zelo potrebna. Služba občinskega delovodje je gotovo aa bodočnost karierna in na občinskih tajnik:h sanrh je, da čimprej prečistijo svoje vr-ste, da bodo v službah le spo. sobni in marljivi uradniki, kakršne potrebuje naše podeželje. Zborovanje rejcev malih živali V prostorih Derendove restavracije se je vršil rednj občni zbor Zveze društev rejcev malih živali, katerega so se udeležili številni delegati Predsednik Kuntara je pozdravil zastopnike oblasti in v zvezi včlanjenih rejskih društev. Po običajnih formalnostih so revizorji dali odboru, kj jp bil pridno na delu in je zato tudi dosegel znat* ne uspehe, razrešnico Iz tajniškega poročila. ki ga je podal Alfonz Inkret, je razvidno ogromno delo ki ga je opravila zveza s Številnimi dopisi nasveti itd. Sledile so nadomestne voljtve treh odbornikov in treh namestnikov, odbor pa je ostal v glavnem neizpremenjen. Nato so se vršile še volitve dveh razstavnih odborov k; bosta organizirala v oktobru leta 1038. I. zvezno bano-vinsko razstavo, na kateri bodo razstavljene naše male domače živali: koze. ovce. Perutnina kunci itd. V decembru leta 19"8 bo TI. banovinska razstava, pri kater- bodo razstavljeni kanarčki, ščinkovoi in ostale pti>re. Na zborovanju ie bjl podrobno do* ločen nov. zvezni banovlnski kongres z obširnim programom. Zadnja pot učiteljice Albine Travnove Danes popoldne je nastopila zadnjo pot na viško pokopališče učiteljica Albina Trav nova, ki je^ umrla v petek popoldne v državni bolnišnici za strašnimi opeklinami. Blagoelovitvenj obred pred kr^to so opravili viškj duhovnik; pater Apej. pater Janez in notranjegoriški župnik g. Janez Ja-len. Učiteljski pevski zbor je zapel pokojni Albini v slovo »Blagor mu«, nato pa se je razvil izpred mrtvašnice, kjer je ležala na odru, skozi mesto protj Viču turoben pogreb. Na čelu sprevoda je šla vjška ženska mladina in nosila v rokah cvetlice, da jih na grobu poklorV svoji vrli učiteljici. Za vozom s krsto so korakali užaloščeni svojci, za njimi pa lepo število učiteljic in učiteljev, ki so prihitel; v Ljubljano, da se poslednjikrat po«love od svoie inesrecne tovarišice. Na viškem pokopališču se ie od svoje učiteljice poslovila viška ženska mladina, k; je nato v 6lovo zapela >Gozdič je že zelene. Težka gruda je nato pokrila krsto. Priljubljeni učiteljici in vzgojiteljici po poleg svojcev položili na grob lepe vence Učiteljsko društvo na Viču, Učiteljsko društvo iz Zagorja in šolska poliklinika. <* Pokojna Albina Travnova je 24. ma.ia, kakor ie »Jutro« že pisalo, postala žrtev eksplozije v njenem 6ainskem stanovanju v palači Banovinske hranilnice v Igriški ulicj. Dobila je hude opekline po vsem telesu. tako da so jo morali prepeljati v splošno bolnišnico, a je niso mogli več rešiti. Bila je vzorna učiteljica jn vzgojiteljica. Rojena Ljubljančanka je dovršila učiteljišče L 1918. nato pa se je izpopolnjevala strokovno v Berlinu. Po raznih službah je leta 1926 nastopila mesio v gospodinjski šol; Mlad.ke v Ljubljani. Pozne-ie je bila učiteljica na osnovni šoli v Zagorju jn naposled na Viču. Bila je požrtvovalna delavka pri Zvezi gospodinj in Učiteljskem pevskem društvu. Njena tragična smrt je v vrstah njenih tovarišev zbudila splošno obžalovanje. Meščanske šole so lepo zapele V frančiškanski dvora/ni so imele danes dopoldne ljubljanske meščanske šole pevski nastop. Dvorana je bla polna občinstva, zla:ti staršev nastopaječe mladine. Nastopili so z dvema, tremi ali štirimi pesmimi nasrleinje meščanske šole: bežigrajska deška, šentjakobska dekliška, zgornje-šišenska mešana, spodnješ šenska dekr-ška, prulska deška, zasebna lichtentum-ska dekliška, zasebna uršulinska dekliška, viška mešana in meščanska mešana. Povprečno so vse šole pokazale izurjene glasove, tako da je bilo občinstvo z lepim petjem zadovoljno. Uspeli nastop je izpričal, da se na našh meščanskh šolah petje skrbno goji. Ljubezenska žaloigra Danes kmalu popoldne se je v muzejskem drevoredu odigrala ljubezenska ža-loigra, ki po naključju vendarle nima najhujših posledic. 23Ietni delavec Česen Ladislav, po rodu iz Goč pri Vipavi in stanujoč zdaj v Velesovem pri Kranju, je imel že dalje časa ljubezensko razmerje z 31-letno Kotalovo Rafaelo, stanujočo v Branki pri štanijelu. Kobalova je bila te dni na obisku pri sorodnkh v Pragi, pa sta se pismeno demenila, da se ob njenem pc-vratku sestaoeta danes v Ljubljani, in -sicer pred Daj-damom. Ko sta se sestala, sta šla sedet na neko klop v muzejskem drevoredu. Česen je začel izvoljenki prigovarjati, da bi se čimprej poročila, a Kobalova ga je zavrn la, češ, da si mora Časen prej poiskati službo. Tako pa da ga ne vzame. To je Česna tako razburilo, da je planil pokemcu, potegnil z žepa samokres in ustrelil proti Kobalovi. Zadel jo je v bližino trebuha. Hotel je" ustreliti še enkrat, pa mu je orožje odpovedalo. Na kraju ža-loigre se je takoj zbralo več ljudi, ki so poskrbeli, da so reševalci poškodovanko prepeljali v splošno bolnišnico. Ce?na so aretirali. Rana Kobalove ni smrtno nevarna. Velika živahnost na velesejmu Lepo vreme in odlična zasedba letošnjega velesejma sta že v soboto zlasti pa včeraj dopoldne jn popoldne privabila na sejmi* Sče ogromno števjlo posetnikov. Naval je včeraj popoldne dosegel kulminacijo in je velesejem nudil sljko žjvahnostj in razgibanosti, kakor redko kdaj. Iz Gorice in okolice je prišlo v soboto nad 400 ljudi z vlakom in avtobusi Izletniške grupe je organiziral velesejmskj zastopnik podjetje turistični biro v Gorici. Ta prva grupa goriških izletnikov ostnne v Ljubljani vse do torka, danes pa pride druga skupina okrog 400 izletnikov, kj se bodo vrnili prav tako v torek. Starj prijatelj ljubljanskega velesejma graškj župan g. Hans Sch-roid je s tajnikom obiskal velesejem že v soboto ;n ga laskavj pohval:l. Tz Siska je odpotovala skupina 40 obrtnikov, ki se zanimajo predvsem za razstavljene industrijske stroje in obrtne izdelke. Strelska družina iz šmartna. pr; Slo* venjgradcu pa je obiskala velesejejn z avtobusom s 1" udeleženci. Mariborčane je pripeljal Putnik z velikim modernim avtoka« rom, ki je last mestne občine mariborske. Minister Vrba nič se je izrazil po ogledu velesejma zelo pohvalno. Bjl je prvič tu in ni mjsl:l da je ljubljansko sejmišče tako obsežno. da je v resnici popolnoma zasedeno po razstavijalcih jn da je organizacija velesejma v dobrih rokah. Iz Celja je prispela posebna skupina 73 delavcev, ki jih je poslala na ogled znana tvornic« Westen. Ko« roška sekcija avstrijskega Touring-kluba pa bo prihodnje dn; organizirala večii izlet na velesejem, najavljene pa so tudi druge skupine iz raznih krajev Koroške. Motorna kolesa na velesejmu Med bogato kolekcijo motom'h voz1'! na letošnjem velesejmu vlada posebno veliko zanmanje za motorna kolesa, ki jih je tudi dovolj bogata izbra za vsakršni okus in mošnjiček. Interesente privlačijo zlasti ekonomična lahka metoma kolesa, ki so najprimernejša za naše ceste. Tu vidimo n. pr, lahko kolo »Maico«, ki nudi vozaču za neverjetno nizko ceno v.:e udobnosti modernega motornega vozila. Dvocevni jekleni ekvir daje vozilu ne samo živo. kultivirano formo, ampak mu tudi garant.ra kar največjo stabilnost. Hva. levredne prednosti tega motorja so tudi nizko ležeči, izredno mehki sedež, močna platišča na kolesih, velik bencinski tank z brzim zatvorom, ki dopušča ca 420 km neprekinjene vožnje in seveda — duša kolesa precizni 98 ccm Sachsov dvotaktni motor, ki omogoča brzno do 60 km na uro. V kolesa »Maico« pa se montirajo tudi motorji »Ilo« 120 ccm z učinkom 3.3 ks. Ti modeli, ki so zlasti prmerni za gorske terene, zmorejo brzine do 75 km. Med močnejšimi motornimi kolesi se posebno odlikujejo modeli znamke »Standard«, krasne turne in športne mašine v vseh velikostih. Nič manj kc devet različnih konstrukcij je razstavljenih na velesejmu in druga je bolj dovršena tehnična mojstrovina od druge. Tu sta najprvo kot skrajna ekstrema 200 ccm kolo »Re-kord«-vozilo malega človeka, ki je skoraj neprekoslfvo po svoji nizki ceni, na drugi strani pa 500 ccm turna mašina »Ku-rier« a prikolico za mnogo vprežne vozače, ki si pa še ne morejo privoščiti avtomobila. Med cenami teh motorjev in ma- lih avtov je zaradi tega tudi primemo velika razlika. Glede konstrukcije motornih kole3 »Standard« lahko trdimo da fo nedosegljive mojstrovine inženjerske umetnosti in preciznega strokovnjaškega dela. že sama forma je v vseh podrobnost h tako izenačena in umerjena, da napravlja na v.so moč eleganten vti k. Vsaik posamezni del je prevdarno izoblkovan in harmonično vključen v celoto. Na celem kolesu je ni malenkosti, ki ne bi bila izoblikovana po najmodernejših izkustvih. Posebno pažnjo je tovarna posvetila ekonomičnosti koles, ki jo je umela združ ti s kar najveijo trdno: tjo kcn'trukc;je, tako da vozilo tudi pri trajnem naprezanju ne potrebuje posebne nege. Za varnost vozača, ki je pri velikih brznah prvi pogoj, je tovarna poskrbela na ta nač n, da je sprednje in zadnje k:lo opremila s kombinirano zavoro, ki celo na mokrih, poledenelih ali kako drugače spolzk h cestah zanesljivo u tavi motor na prav kratko razdaljo. Tisto, kar je pri avtu šfrikc lesna zavora, to je pri motornem kolesu »Standard« kombin'rana dvokolesna zavora — prednost, ki je vozač nikoli ne bo mogel prehvaliti. Motor je pri vseh modelih združen s predležjem v enoten blok, kaT omogoča, da teko dupleks prenosne verige v oljni kopeli, s č'mer se silno zmanjša njih obraba. Vsi deli so zgrajeni zgolj iz žlahtnega materijala tako da se je povsod lahko dosegla velika trdnost pri razmeroma nizki teži. Po svoji pr lagodnosti k cestam so motoma kolesa že kar prislovično znana in prav ta lastnost jim dopušča, da učinek motorja res ves lahko pretvorijo v brzino. Citatelje še posebej opozarjamo na oglase tvrdK »Standard« in »Maice« v današnji številki »Jutra«, ki prikazujejo nekaj tip teh odličnih motor-rtih vozil. Občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence KDOR JE PREVEČ DEBEL, naj poskusi vzeti KRUšEN-sol. Jemlje se redno vsako jutro. Mala doza KRUŠEN-soli vzdržuje prebavne organe, da vsak dan redno delujejo. Priporočeno od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah. Oglsa rs§ S. br. 16.123 36 Nedelja v Mariboru Maribor, 6. junija. Vroča nedelja. Na otoku razgiban živ-žav mladih in starih. Po pohorskih in ko-zjaških vrhovih na tisoče navdušenih pla-ninarjes V mestu živahno mravljišče številnih tujcev, ki so prispeli v avtobusih iz Avstrije. Radi prihajajo k nam. »Dobro in { poceni jemo, imenitne kapljice se napi-jemo za majhen denar«. Tako pravijo in se proti večeru razposajeni vračajo nazaj. Množico ljudi je privabila tudi današnja tombola Sokola I. na letnem telovadišču, združena s pevsko prireditvijo »Jadrana«. Svojevrstno senzacijo je pripravil Mariboru znani tlet Aleksič, ki se ie utabo-ril na novem delu trga, kjer strelja človeka iz velikega topa. Snoči je imel prvo produkcijo, ki ji je sledilo s pozornostjo mnogo ljudi. Žrtev avtomobilske nesreče V splošni bolnici je umrla 291etna za-sebnica Greta Rieglerjeva, ki se je pri vožnji v večji družbi ponesrečila, ko je avto zgrmel v jarek. Nekateri udeleženci avtomobilskega izleta so dobili le lažje poškodbe, med tem ko ie mlada Riglerje-va morala plačati prometno nesrečo s smrtjo. Hedovolšem pose! babice Pcsestnica in gostilničarka Antonija Mravljakova pri sv. Antonu pri Maren-bergu. je javila orožnikom, da je na podstrešju med starim pohištvom našla v krpe zavit telesni plod moškega spola. Osumljena služkinja Jera je pri zasliševanju izpovedala, da ji je pri splavu pomagala neka 561etna babica, ki je zahtevala za ta posel 200 Din. Zadeva pride pred sodišče. Dva vlema Neznani tat je odnesel iz stanovanja posestnice Marije Mlakarjeve v Vardi pri Jurjevskem dolu razne predmete. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah pa je postal žr-j tev vlomilcev Franc Tominšek. Odnesli so mu večjo množino prekajenega mesa in klobas. Žrtve pretepov Tudi nož je zapel svojo žalostno pesem. V Hudi Luknji sta se spoprijeli dve skupini fantov. V splošnem je obležal s hudimi poškodbami 231etni Josip Zupane iz Doliča. Razen tega so bili laže ranjeni še štirje drugi fantje. Orožniki so prijavili mariborskemu državnemu tožilcu šest bojevitežev, ki se bodo morali zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. V rački opekami pa so se spoprijeli nekateri delavci in je obležal s precej globoko rano v levem ramenu 321etni delavec Jožef Bra-tuž, ki so ga odpravili v mariborsko bolnišnico. Orožniki poizvedujejo za krivci. Kravfa dirka . • • Svojevrsten dogodek so doživeli pasant-je ob Tržaški cesti in Jezdarski ulici. Framski posestnik Konrad Viher je namreč privedel včeraj v Maribor svojo kravo. V bližini Mariborskega dvora pa mu je krava pobesnela in zdirjala po Tržaški cesti nazaj. Pri tem je v bližini železniškega prehoda pohodila posestnico Terezijo Suhodolnikovo, ki je dobila lažje poškodbe na rokah in nogah. V Jezdarski ulici je pobila na tla slugo Matija Klemenčiča. ki je hotel žival ustaviti. Klemenčič je pri tem zadobil manjše poškodbe na rokah in nogah. Krava je besnela dalje in je dirjala po raznih ulicah v V. mestnem okraju, dokler je niso pri Bohovi zaieli. V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani je bil včeraj dopoldne 16 občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence. Predsednik dr. Anton Milavec je pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko načelnika Jankovima, zastopnika bana ban-skega 6vetnika dr. Karlina kakor tudj delegate iz Slovenije in Dalmacije, posebej pa še novega delegata Mr. ph. Srečka De-pedera. kot zastopnika lekarn ških 6otrud-n kov iz vse države,, ki so od 1. juniia 1934 zavarovani pri Pokojninskem zavodu Predsednik je nato podal nekaj po?asn:l k tiskanemu letnemu poročilu. Omenil je, da se renfna komisija Pokojninskega zavoda strogo držj zakona in se zaveda svoie odgovornosti nasproti zavarovancem. Če bi se danes podeljevale rente zavarovancem. ki nieo upravičeni, bi bli pozneje pri krajšanj oni, ki so potrebni in upravičeni. Poudaril je tudi potrebo revizije po obratih. Cesto se doga;a. da podjetja ne prijavljajo v£eh nameščencev ali pa jih prijavljajo z nižjimi prejemki. Od tega imajo škodo nameščenci, pa tudi deloda ialci, ki morajo plačatj odškodnino. Zato pošilja zavod k delodajalcem revizorje, da varujejo interese zavoda in zavarovancev. Pokojninski zavod je lani dal večja posojila za eleklrif;kacijo Dolenjske, nadalje posojila za gradnjo osnovne šole v Mariboru. za gradnjo gimnazije v Ljubljani in za gradnjo gimnazije v Splitu. Lani je kupil od stavbenika Ivana Briclia in tesarskega mojstra Karla Kavke dve novj stanovanjski hiš: v Kotnikovi ulici, od Elze Prelovškove pa dvonadstronno h'šo na vogalu Poljanske ceste in Kanitelske ulice Upravni odbor je sklenil, da se zgradi na Je«enicah stanovanjska hiša za nameščence KID in trinadstropna stanovanjska hiša v Spljtu. Po poročilu predsednika je oglasil k besedi delegat Mr ph. Depedera. ki ie izrazil svoje zadovoljstvo, da so po razširje nju pokojninskega zavarovanja na lekarniške sotrudnike sedaj tudi zastopani v *a-moupravi zavoda. Poročila so bila sprejeta I brez debate, prav tako letni računi. Občni zbor je sklenil dodelil j znesek 160.000 Din za podpiranje potrebnih brezposelnih zavarovancev v smislu § 37. statuta in 100 tisoč Din za podpore vdovam z otrokj in dvojnim eirolam po čl. 6. pravilnika o dra-ginjskih dokladah. Kakor lanj ie občni zbor tudi letos do ■prihodnjega občnega zbora pooblastil upravni odbor, da sme sklepati o kupovanju in prodaj; ter o gradnji nepremičnin (za ?k|ep ie potrebna dvetretjinska večina) in da sme graditi stanovanjske hiše za in-tere?en'e-zavarovance proti mesečnemu odplačilu. Pri slučajnostih se je oglasi! k besedi član upravnega odbora g. Adolf Rbnikar, ki ie sprož i misel, da bi Pokojninski zavod po češkem vzorcu nakupil evečje komplekse zenilj šč in jih oddal v zakup onim. ki hočejo graditi, tako da bj hiša po 90 letih prešla v last zavoda, ki bi se izognil nzjku, pa bi imel obenem zasigurano obre-stovanje. • Mariborski sosvet je občnemu zboru predložil svoje zahteve glede ustrezaiočega zastopstva v unravi in glede potrebne izravnave nesorazmerja prj investicijah in pri dajanju posojil. Od vseh preniijskih dohodkov zavoda odpade na bivšo mariborsko oblast 26,/o in bi «e moral ta odstotek varovati tudj pri plasiranju denarnih sredstev. Za vrhovnega zdravnika osrednjega OUZD je izvoljen dr. Mrvoš Zagreb, 6. junija Na včerajšnji 6eii ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki ji je predsedoval Marko Bauer, je bil za vrhovnega zdravnika izvoljen dr. Nikola Mrvoš z 18 glasovi. Dr. Cop je dobil tri, a dr. Duimušič dva. Za načelnika zdravstvenega oddelka je bil soglasno izvoljen dr. Duj-mušič. Seji ie prisostvoval od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje vjšji svetnik dr. Jankovič. Kamnik, 6. junija. Čeprav je koncertna sezona prav za prav že minila, smo imeli danes v Kamniku glasbeno prireditev, ki je nad vse pričakovanje uspela. Pod okriljem našega najstarejšega pevskega društva »Lire« so gostovali v našem mestnem parku mladinski in otroški pevski zbori in harmonikarji prof. Pavla Rančigaja, ki so pokazali kakšnih sijajnih glasbenih efektov so zmožni mladi in najmlajši med našimi pevci. Precej obširen program, ki je obsegal nad 25 točk so mladi pevci in godci absol-virali v živahnem tempu, da je bilo vmes komaj dovolj časa za hvaležen aplavz. Koncerta so se poleg kamniškega občinstva in predstavnikov javnih ustanov udeležili tudi mnogoštevilni okoličani. Kamničani bomo prav veseli, ako nam bo v bodoče mladi koncertni naraščaj še kdaj pripravil tako lep glasbeni užitek. Smrt sam&merika Celje, 6. junija Kakor smo že poročali, si je 41 letni zlatar Koloman Weintraub pri delu v neki tvomici v Gaberju prj Celiu pognal s samokresom kroglo v glavo. Obupanca eo prepeljali s prestreljenimi možganj v bolnišnico, kjer ie davi umrl za hudimi poškodbami. Pokojni, kj je izvršil obupno dejanje zaradi hude bolezni, se je nameraval v kratkem noronti. Pil ie madžarski državljan in je bil v Celju že več let usluž-ben. Svojemu gospodarju je ukradel 300.000 Din Varaždin. 6. junija Svoječasno je bil aretiran 22-letni trgovski pomočnik Nikola .^kripač. ker je svojemu gospodarju trgovcu g. Tomjslavu Ko-šjču v Varaždinu ukradel blizu 60.000 din. Hkratu so zaprli tudi Škripčevo ženo Sonjo. Ker ženj niso mogli dokazat; sokrivde, so jo spet izpustili. Ze takrat ob aretaciji pa je nastal sum. da je škripač ukradel mnogo več, saj je sam priznal, da je gospodarju po malem kradel denar cel= dve leti. Trgovec Košič je zdaj prijav;] oblastvom. da mu je bilo ukradeno 300.000 din. Hkra* tu ie zahteval ponovno aretacijo Škripčevo žene Sonje češ da je morala vedet; za moževe grehe, ker sta obn precej razsipno živela, das; nista imela dohodkov, ki bi to razsipnost opravičevali, »JUTRO« ponedoljska Izdaje • Jugoslavija:Belgija l:l (1:0) Včeraj je naša nogometna reprezentanca izvojevala že drugI častni mednarodni uspeh Beograd, 6, junija. Na igrišču BSK se je danes vršila pred rekordnim številom občinstva — na igrišču je biio kljub neznosni vročini okoli 15.000 gledalcev — nogometna tekma med državnima reprezentancama Jugoslavije in Belgije. Sodil je Italijan Barlassina odlično. Igra je bila že od vsega početka zelo Sava in napeta. Močnejšo vlogo so imeli v tem delu igre naši, med katerimi se je Lešniku že v 5. min. ponudiia zrela situacija za gol, ki pa jo je propustil. Slieno je bilo z istim igralcem, ki je bil v ostalem odlično razpoložen, 10 minut pozneje. Tudi Marjanovič je v teku prvega polčasa zamudil krasno priliko za dosego vodilnega gola. Šele v 28. min. se je Lešniku zasmejala sreča in je iz lepe pozicije neubranljivo ustrelil v mrežo. 1 : 0 za J. Do konca polčasa je bila Jugoslavija stalno močnejša, toda rezultat se kljub temu ni dal povečati. Po odmoru so prevzeli prvo besedo gostje, ki so se pokazali šele sedaj mnogo vztrajnejši in tudi tehnično boljši. Braine je držal svojo napadalno vrsto dobro povezano in po krivici Glaserja je srednji napadalec Capelle v 8. min. izravnal rezultat. Glaser je prekmalu zapustil vrata, Capelle je dobil 2 m pred praznimi vrati žogo in jo poslal med drogove. Obe moštvi sta se potem Se mnogo trudili, da bi spremenili rezultat v svojo korist, pa jima ni uspelo. Ta sicer polovični uspeh je «a našo enajstorico zelo časten, saj je znano, da so Belgijci v zadnjem ča»u dosegli odlične rezultate proti močnim zapadno-evropskim moštvom. Genova bo nasprotnik Gradjanskega Florenca, 6. junija Na stadionu Berta v Florenei se je danes vršila pred komaj 7000 gledalci — prosto-ra je tam za 50 tisoč _ finalna tekma za italijanski pokal med Genovo in Romo, katere zmagoval«*; je, kakor znano, tretji italijanski udeleženec v tekmah za srednjeevropski pokal fn prvi nasprotnik našega Gradjanskega. Genova, ki je morala za vstop za ta finale odigrati štiri ure nogometa z zad- njim nasprotnikom Milanom, da ga je izločila iz nadaljnjega tekmovanja, je danes v tipični italijanski igri e pičlo razliko 1:0 (0:0) zmagala nad drugim finalistom. Genova je igrala pravi dunajski nogomet plod šole dunajskega trenerja, in zasluženo zmagala. Po današnjem izidu je torej Genova pokalni prvak Italije in se bo zato prihodnjo nedeljo na stadionu v Genovi srečala z ju-goslovenskim udeležencem v tekmah za srednje-evropskj pokal, zagrebškim Gra-djanskjm. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Ljubljaaa jun. ; Reka jim. 3 : 0 (2 : 0). L rakov: Admira : Cracoria 1 ? 0 Wiener Neustadt: Dolnja Avstrija : Štajerska 3 : 3. Budimpešta: Hungares. Chelsa je, kakor znano, nedavno v Jugoslaviji igra-a dve tekmi, in sicer proti Jugoslaviji v Beogradu 1 : 6, v Zagrebu po proti Gradjan-»kemu 2 : 0. of ©me dirke na Hermesu so potekle pred številnim občinstvom v najlepšem redu šibki tehnični rezultati Skoro smo že pozabili, da je v Ljubljani primemo dirkališče za motorje, toliko je že minulo časa od zadnje podobne prireditve. Tudi so že porabljali ,aii ne bi kazalo dirkališče sploh demontirati. Pa se je moto-sekcija Hermežanov zganila in po daljšem presledku napovedala večjo motorno prireditev. Občinstva se je zbralo okoli barijere nič koliko, že davno ne pomni igrišče v šišfci tolikega poseta. Bili so tudi zastopniki raznih oblasti, tako v zastopstvu predsednika mestnega poglavarstva g. dr. Grošelj, za direktorja državnih železnic g. dr. Fa-t.urja je prisostvoval prireditvi g. inž. Weinberger, od iste direkcije sta bila še prisotna gg. Dimitrije Stojkovič, načelnik gradbenega odelenja in žef računovodstva Karlo Zupanič. Moto-savez je zastopal načelnik moto-komisije v savezu g. Bo-gkovič. Startna lista je povedala, da se je prijavilo 36 tekmovalcev. Okoli dvajset se jih je zbralo k otvoritvenem pozdravnem krogu, nakar je načelnik hermežanske mo-to-sekcije g. Rupena s priložnostnim nagovorom otvoril prireditev. Sami rezultati niso najboljši. Teh tud4 ni bilo mogoče pričakovati, saj je dirkališče dovolj dolgo samevalo. Brez temeljitih in vztrajnih priprav pa ne more nihče pričarati čudežev. Vrstni red tekmovanj se je nekoliko spremenil, ena točka je sploh odpadla, ker se je javil na start samo en vozač, v ostalem pa so dosegli naslednje rezultate: Turni in pomožni motorji: 1. Kette Vinko, DKW, Kermes. 4:12.8; 2. Peric Josp, diamant, Hermes 4:52.5. Juniorji, ne glede na tip in ja-kost motorja. Teh 5e je prijavilo toliko, da je bilo potrebno izločilno tekmovanje. Prva skupina 2-e vozila: 1. šela Jernej, Sundbeam, MK Maribor, 3:35.6; 2. Ka.rad.jije' Vladimir, Ariel, MK Zagreb, 3:36; 3. M itak Ivan, Motosaccehe, MK Zagreb, 3:42. Druga skupina pa je dosegla: 1. Vukelič Ivan, AJS, MK Zagreb, 3:46; 2. Hribernik Karlo, Indian, Hermes 3:49; 3. Puhar Franc, AJS, Hermes 3:53. V finale sta šla prva dva iz obeh skupin. Športni motorji do 350 ccm; 1. Inž. Lotz Ruiolf, Fuch, MK Maribor; 2. Kopič-Kralj, JAP, MK Zagreb, 3:40.1. V cilj sta privo-z.la samo ta dva. Športni motorji do 500 ccm: 1. Starič Ludvik, Rudge, Hermes 3:25; 2. šeia Jernej, Sunbeam, MK Zagreb 3:31; 3. Kopič-Kralj. JAP, MK Zagreb 3:40; 4. inž. Fa-vale Zdravko, Railley, MK Zagreb. Najmočnejša točka dneva, v kateri je »leteči Kranjec- od starta dalje prepričevalno vodil in z razliko, ki je izražena v časih, pri-vozil v cilj. Obenem je ta točka pcrodila edini in ne povsem neupravičeni protest. Dočim so ostali trije jtartali z mesta, je dovolil starter Stariču »leteči start«, kar bi bilo ob izenačenih močeh gotovo velik handicap za ostale. Stvarno ni različen etart ničesar spremenil, ker je b:l Starič za razred boliši od drugih, formalno pa so imeli Mariborčani, ki 5o vložili protest, gotovo prav. že iz dejstva, da se Zagrebčani niso razburjali, pa sledi, da so imeli v komisiji prav, ko so protest zavrnili. F-na!e juniorjev. Ni o startali vsi štirje, ker Seli motor n kakor ni hotel prijeti. Razvila se je huda borba med Vukeli-čem, ki je bežal v ravni progi, in Hr'ber-rdkom, ki ga je sproti lovil v krivuljah, vendar je bil naposled: 1. Vukelč 3:40; 2. Hribernik 3:41, 3. Karadjije 4:19. Tur"i motorji do lOOft ccm: 1. Hribernik Karlo. Inrlian Hermes 3:41; 2. Mjtak Ivan Motosaeoche, M. K. Zagreb -3:46; 3. Blaži-novic Anrlro Ariel. M. K. Zagreb 4:06. Rekordn; poskusi. Rekord na tem dirkališču brani Starič z 22.6. Za rušitev rekorda je razpisan pokal ljubljanskega župana in ga prejme vozač, ki b. prekosil ta čas. Dotlej pa ostane pokal v klubu. Rilo .je šest poskusov ki pa so dalj vsj negativne uspehe. in sicer; Inž. Lotz. je poskusil srečo kot prvj. pa mu je motor čredi proge odpove« dal pokorščino, znkar mu je bil v smislu razpisa priznan še drug poskus. Poljšak Alojz od Hermesa je dosesrel čas 25.8. Kot tretij ie nastopi) Vukelič \7 Zagreba in vozil 26.6. Nato je sledil Kopic-Kralj z rezultatom 25.1. Z napetostjo se je pričakovala Starieeva vožnja, toda tudi njemu ni uspelo. rla b> samejra sebe premagal: z 23.6 je zaostal točno eno sekundo za svojim rekordom. Tudj ponovni poskus inž. Lotza ni dal pozitivnega rezultata. Vozili so po tri kroge od katerih je štel za rekordni poskus samo drugi krog. Hermesu torej ni treba predat,- tega pokala. Športni motorji do 1000 ccm: 1. Starič Ivan, Rudge Hermes 3:15.4; 2. Kopič-Kralj, JAP, M. K.'Zagreb 3:35; 3. Vukelič Ivan, AJS, M. K. Zagreb 3:37.6. Tokrat so vsi startali v letečem startu in je potekla točka v znamenju Staričeve nedosegljivosti brez vsakega incidenta. Staričev uspeh je občinstvo s toplim aplavzom priznalo, vodstvo tekmovanja pa mu je kot najboljšemu vozaču na prireditv; podarilo lovorjev ve« nec. Pripomniti je še, da so v vseh točkah vozili po osem krogov po 450 metrov. Po tekmovanju je savezni zastopnik g. Boškovjč dal izraza svojemu veselju, da je s to prireditvijo nekako obnovljen naš no-tornj šport, ki je zadnje čase zapadel v obupno mrtvilo. Najbolj pa ga je razveselil zopetoi Staričev nastop, ki se je vrnil na dirkališče v dobri formi. Ta prireditev naj bi bila izhodišče za daljnjj napredek in razr voj motornega športa, ki se mu sicer kažejo za bodočnost najlepše perspektive: vznikli so nov; klubj, pojavil; eo s« med mladimi novi talenti. Za dober napredek te športne veje pa je potrebnoprvič nabaviti športne motorje, drugič vozače tehnično pripraviti in jim dati možnost za to pripravo, tretjič pa spopolnit-i organizacijo in predvsem priredit; mnogo takih nastopov. Razdelitev daril je bjla zvečer ob polde-vetčh v Mjkljčev; restavraciji. Tekme za Davisov pokal Jugoslavija : Južna Afrika 4 :1 Zagreb, 6. junija. Na igriščih ATK na Salati sta bila da-, nes odigrana zadnja dva singla v tekmah z Davisov pokal med Jugoslavijo in Južno Afriko. V prvem srečanju je Punčec zmagal nad Farquharsonom v treh setih 6 : 1, 6 : 1, 6 : 1. Palada pa nad Plrby-jem prav tako v treh setih 6 : 1, 6 : 3, 6 : 2. Oba naša reprezentanta sta bila v odlični formi in ves čas v vidni premoči, posebno dober je bil Punčec, ki je zaigral eno svojih najlepših iger. Končni rezultat srečanja med Jugoslavijo in Južno Afriko je torej 4 : 1, s čemer se je Jugoslavija kvalificirala za evropski polfinale v tekmah za Davisov pokal, ki ga bo igrala s češkoslovaško v Pragi. Savezni kapetan dr. Miler je po današnji Punčečovi igri izjavil, da se tudi v Pragi ne boji za točke. ČSR : Francija 4 :1 Praga, 6. junija. Danes sta bila odigrana zaključna singla v teniškem dvoboju za Davisov pokal med češkoslovaško in Francijo. V obeh igrah sta zmagala domačina in sicer Men zel nad Destremeaujem 6:0, 6:3, 6:4. Hecht pa nad Boussusom 2:8, 6:1, 6 : 4, 6 : 2. Zaključno stanje je torej 4 : 1 za Češkoslovaško, ki pride zdaj v evropsko polfinale z Jugoslavijo. * V Bruslju so igrali Belgijci in Švedi in je stanje do zdaj 2 : 1 v korist Belgije, v Milanu pa Nemci in Italijani, med katerimi je v singlih vsak osvojil po eno točko. Zadnji rezultati V ]VtJ»nnu je bil dai-»3 odigran double med Nemčijo in ItaMio. ki sta ga Nemca C.-amm-Henkel v boju z italijanskim pa-rem intavalle-T-m.-ni v treh setih 6 : 3, 6 : 1 in 6:1 odločila zase. Nemčija vodi *r-ej proti Italiji 2 : 1. V liruslju ie bilo danes zaključeno srečanje -~ied Belgijo in Švedsko s .'• : 2. tako da je Bei.eija ed?i finalistov za evropski polfin^Je proti Nemfiii ali Italiji. Teniška zmaga Rapida V državnem prvenstvu nad Ilirijo 3 : 2 Maribor, 6. junija. Na tezensk:h igriščih SK Rapida je bilo danes finalno tekmovanje za državno teniško prvenstvo moštev v zapadnem pasu. Srečali sta se ekipi SK Rapida in SK Ilirije iz Ljubljane. Na sporedu je bilo sicer fcefemovanje moških in žensk, toda. vr- šila se je le tekma med moškimi, ki se je končala s tesno zmago SK Rapida 3 : 2. Rapid se je po zmagi nad Ilirijo kvalificiral za nadaljnjo borbo v telcmi za prvenstvo teniških moštev in bo sedaj moral nastopiti kot zmagovalec v vzhodnem pasu. Današnja Rapidova tekma je tudi dokaz, da ima trenutno najboljše teniško moštvo v Sloveniji. Današnje tekmovanje je nudilo zelo zanimiv potek in je bila zlasti lepa borba med Sivicesn in Leyrerjem, pa tudi ostale borbe ao bile na znatni višini, zmagala je Rapidova ekipa, predvsem zaradi boljše izrvežbanosti in kondicijskega treninga. Podrobni rezultati so bili: šivic (Ilirija) : Lcyrer (R»ptd 6 : 0, 6: 2, Truden (Iltr.) : Holzinger (Kap.) 6:0, 6:2, GOgala (Ilir.) : Blanfce (Rap.) 1:6, 4:6, Mirko. (Ur) : Hitel (Rap.) 1:6, 8:6, Tniden-šivlc (Ilir.) : Hoizm-ger-Hltzl (Rap.) 6:8, 4:6. Občni zbor JZSS Včeraj je bil v beli dvorani Uniona XV. redni občni zbor JZSS, ki so se ga udeležili delegati 64 klubov in številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Občni zbor je vodil IL podpredsednik g. dr. Žižek, ki Je pred dnevnim redom razdelil častna priznanja številnim tekmovalcem i funkcionarjem, nato pa predlagal vda-nostne in pozdravne brzojavke na najvišja mesta. Poročfla glavnih funkcionarjev in raznih odsekov so bOa po krajši debati glano sprejeta tn je «tara uprava dobila razrcšnico. Obširen del nadaljnjih razprav je obsegala sprememba raznih pravilnikov, najdalj pa se je zavlekla debata o naši Planici, glede katere je bilo slednjič sklenjeno. da bo JZSS podpiral pri Fisi predlog US Planice za uvedbo nove smuške discipline. Pri volitvah, ki topot izjemoma niso potekle tako gladko kakor dolga leta prej, je bil z nekaterimi spremembami izvoljen prejšnji odbor s predsednikom dr. Cirilom Pavlinom, generalnim tajnikom Kunstljem Tonetom in načelnikom tehničnega odbora Predaličem. Med slučajnostmi sta bila rešena dva priziva, in sicer je bilo pomiloščeno društvo »Romanija« in pa črtana kazen znanemu smučarju Albinu Jakopiču iz Mojstrane, ki sta bila oba kaznovana zaradi znane jahorinske afere. O poteku tega pomembnega zbora, ki je pokazal, da so naši zimski športniki res najprej športniki in šele potem pristaši klubov in podsavezov, bomo 5e poročali. Lahkoatletski miting Železničarja Maribor, 6. junija. Na svojem igrišču je priredil danes dopoldne SK železničar lahkoatletski miting, na katerem so startali atleti Rapida in železničarja ter en član Primerja, in sicer Mariborčan Požar. Za današnjo lahko-atletsko prireditev je bilo zelo malo zanimanja, in asta miting vodila le dva sodnika, doC m ostal h sploh ni bilo na igrišču. Na današnjem mitingu so bili doseženi narledtoji rezultati: Troboj v tekih (60, 80, 100 m): 1. Požar (Primorje) 2057 točk, 2. Starašina (železničar) 1839, 3. Venuti (železničar). Najboljši rezultati: 60 m: Starašina 7.2, 80 metrov: Požar 9.7, 100 m: Požar 12. Troboj v metih (