Izobraževanje Ormož • Vsak učitelj si sam ustvarja svoj ugled O Stran 5
Po naših občinah Trnovska vas • NE
Komunali Ptuj in NE dražji vodi
O Stran 6
Po naših občinah Haloze • »Za
Haloze poseben zakon o pomoči«
O Stran 7
Ptuj, torek, 9. oktobra 2012
letnik LXV • št. 80 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Ptuj • Kolesarski pokal Poli 2012
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
©íMSdíj
Zgledno organizirana dirka po domačih notah
Z zgledno izpeljano dirko Pokal Poli 2012 se je končala letošnja kolesarska sezona za mlajše kolesarje.
Danes priloga
Šport Nogomet •
Odličen drugi polčas dovolj za novo zmago
O Stran 11
Sezono si bomo na Ptuju zapomnili po tem, da KK Perutnina Ptuj ni imela članske ekipe, toda podmladek je presegel vse zastavljene cilje ter resno opozoril nase. Lepo nedeljsko vreme in veliko ljubiteljev športa na kolesih sta ptujski dirki dala še dodaten čar, na koncu pa so lahko bili v domačem klubu zadovoljni tudi zaradi odličnih izidov kolesarjev. Pri mlajših mladincih je zablestel Mitja Serdinšek, ki je imel v ciljnem sprintu več moči kot tekmeci. Tudi v kategoriji dečkov A je zmaga ostala doma, dosegel jo je Tim Roškar. V kategoriji dečkov B je pričakovano slavil Luka Sagadin. Po tekmi so ptujski organizatorji prejeli številna priznanja in pohvale, saj je bil Pokal Poli 2012 organiziran na najvišji možni ravni. Obenem so s ponovno organizacijo tekme poželi številne simpatije ter dokazali, da je kolesarstvo doma tudi na Ptuju.
Tadej Podvršek
Ptuj • Osnove donorskega programa
Rokomet • Trimo	...	■
povsem nadigral podpora široke javnosti nadvse pomembna
V ptujski bolnišnici, ki je donorska bolnišnica že od leta 1993, so 28. septembra organizirali delavnico o donorstvu, o pripravah na transplantacijo, na kateri so osvežili znanje s tega področja, saj obnavljanje in utrjevanje znanja prispeva k boljšemu rutinskemu strokovnemu delu, je na začetku delavnice povedala koordinatorica za transplantacijsko dejavnost v ptujski bolnišni prim. Majda Šarman, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, vodja oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine.
Jeruzalem
O Stran 12
Ptujska bolnišnica je ena izmed devetih donorskih bolnišnic, sicer najmanjša, po številu eksplantacij oziroma odvzetih organov pa nekje v sredini. Na delavnici, ki so se je udeležili zdravniki in medicinske sestre, so osvežili znanje s tega področja, od teme do teme pa so vodili predstavniki oziroma sodelavci Slovenija transplanta, z direktorico prim. Danico Avsec na čelu. Darovanje organov in tkiv je posebno področje v medicini, pri katerem so izjemno pomembni tudi etični in psihološki del ter čustveno odzivanje, zato je podpora ši-
Stajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
roke javnosti za darovanje organov in tkiv z vidika človeške note nadvse pomembna. Nekatere teme delavnice, kot je pogovor s svojci o darovanju, so na delavnici namenili tudi laični javnosti. V ptujski bolnišnici imajo glede pogovorov z družinami dobre izkušnje, svojci oziroma laična javnost je pripravljena prisluhniti tistim, ki potrebujejo organe. »Zelo dobro se odzivajo, ko jih zaprosimo, da ne bi nasprotovali odvzemu organov,« pove prim. Majda Šarman, dr. spec., ki je bolnišnična transplantacijska koordinatorica od leta 1998 in ki jo je na to funkcijo imenoval takratni minister za zdravstvo. »Transplantacijska dejavnost je tista, ki potrebuje tako podporo strokovne kot laične javnosti,« je poudarila. Zakon o odvzemu in presaditvi delov
človeškega telesa zaradi zdravljenja je bil sprejet leta 2000. To je bil zelo pomemben zakon, na tej podlagi se je 2001. lahko formiral Slovenija transplant. Leta 2007 je bil sprejet zakon o kakovosti in varnosti
človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, na osnovi katerega je bilo sprejetih več podzakonskih aktov, da je delo na področju tovrstne dejavnosti varno in kakovostno. Do leta 2007 so v ptujski bolnišni-
Foto: Črtomir Goznik
(Z leve) Mirjana Bušljeta, prim. Majda Šarman in prim. Danica Ovsec na delavnici o osnovah donorskega programa
ci opravili sedem eksplantacij organov, osmo pa februarja letos. »Pri programu pridobivanja organov in tkiv sodeluje praktično vsa bolnišnica,« je povedala prim. Majda Šarman. Jedro dogajanja je v intenzivni terapiji. Pri vseh osmih odvzemih so bili uspešni, organi so bili v dobri kondiciji in presajeni prejemnikom, prav tako ni bilo nobene zavrnitve glede darovanja v pogovorih s svojci.
V imenu ptujske bolnišnice je udeležence delavnice pozdravila Mirjana Bušljeta, v. d. direktorja. Ta je potekala na osnovi evropskega projekta, v katerem je sodelovalo 22 držav, med njimi tudi Slovenija, ki so ga prilagodili slovenskim razmeram in slovenski zakonodaji.
Slovenija • Konfederacija sindikatov javnega sektorja z ostrim odzivom
Če bo treba, bo tudi referendum o reformi trga dela
Če vlada namerava znižanje mase plač v javnem sektorju doseči z odpuščanjem, bo odziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja skrajno oster in enoznačen, je po današnji izredni seji predsedstva konfederacije napovedal njen predsednik Branimir Štrukelj. Tako napoveduje tudi referendum o reformi trga dela, če bo ta sprejeta v sedanji obliki.
Štrukelj je znova izrazil protest nad »politiko izvršenih dejstev«, saj se vlada pri pripravi predlogov proračunov vsaj na segmentu plač ni posvetovala s sindikati javnega sektorja.
Poleg tega po Štrukljevih besedah nihče ne zna natančno pojasniti, za koliko je v predlaganem proračunu dejansko znižana masa za plače v javnem sektorju. Napoved o petodsto-tnem znižanju naj bi se namreč nanašala na iste številke kot prejšnje napovedi, po katerih naj bi se masa plač znižala za 12,5 odstotka. Tako ni jasno, od katere številke naj bi bila znižana masa plač, ali od rebalansa letošnjega proračuna ali od realizacije za leto 2012, pravi Štrukelj. Zato je po njegovih besedah nastala zmeda, ni pa jasno, ali jo vlada ustvarja zavestno ali pa »želi ribariti v kalnem«.
Po Štrukljevih besedah tudi ni jasno, kako naj bi vlada dosegla znižanje mase plač. Če bo šlo za odpuščanja, bo odgovor konfederacije sindikatov
»skrajno oster in enoznačen«. Če bo vlada izvedla odpuščanja, v sindikatih ne morejo pristati, da bi se istočasno zniževale odpravnine, skrajševali odpovedni roki in zniževala nadomestila za čas brezposelnosti, kar predvideva predlog reforme trga dela.
Če bo torej delovna zakonodaja sprejeta s takšnimi neugodnimi pogoji in bi jo uporabili na odpuščenih javnih uslužbencih, bodo tako po Štruklje-vih besedah v konfederaciji storili vse, da bodo preprečili sprejem zakona in torej zbirali podpise za razpis referenduma.
Če pa vlada znižanja mase plač namerava doseči z znižanjem plač, pa lahko po Štruklje-vih besedah napoved o petod-stotnem znižanju razumejo le kot pogajalsko izhodišče vlade. Plač v javnem sektorju namreč ne morejo usklajevati brez sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa morajo biti usklajene s sindika-
ti, je opozoril Štrukelj.
Predsedstvo konfederacije je sicer na petkovi seji sklenilo tudi, da se pridruži zbiranju podpisov za referendum o zakonu o državnem holdingu ter podpre poziv novinarskih združenj, naj vlada umakne predlog za zvišanje DDV na časopise in revije.
Štrukelj, sicer tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), se je odzval tudi na pojasnilo ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka, da bo za plače v osnovnih in srednjih šolah v letu 2013 približno 10 odstotkov manj denarja. »Ne vem, kako lahko minister s takimi številkami še vztraja na svojem položaju,« pravi Štrukelj, ki kot zgled navaja slovaškega ministra za izobraževanje, ki je pri mnogo manjših posegih v šolstvo protestno odstopil.
Na ministrove besede, da je zaradi teh posegov osebno prizadet, pa Štrukelj pravi, naj se Turk raje »odločno postavi za izobraževanje, znanost in kulturo v tej državi, ki se pred našimi očmi sesuvajo, ne pa da joka pred kamerami«.
V Svizu sicer v sporočilu za javnost ocenjujejo, da napoved o tolikšnem znižanju sredstev za izobraževanje pomeni katastrofo, ki jo bodo v Svizu preprečili in pri tem uporabili vsa sredstva, ki so jim na voljo.
Sindikat vojakov uspel s tožbo zaradi regresa
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da je država članom Sindikata vojakov Slovenije (SVS) kršila pravico do regresa za letni dopust za letošnje leto in da mora zato v mesecu dni po pravnomočnosti sodbe vsem izplačati razliko do višine 692 evrov ter obresti.
SVS je tožil državo, ker vojaki niso dobili regresa, izplačanega v skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. Ta je namreč določil, da se bo regres za letni dopust za leto 2012 izplačal pri plači za mesec april v višini 692 evrov bruto.
Vlada pa je najprej izplačilo regresa odložila, nato pa je zakon za uravnoteženje javnih financ višino regresa znižal, in sicer različno glede na plačni razred javnega uslužbenca. Najvišji regres so prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer
Na obrambnem ministrstvu še ne vedo, kje bodo rezali
Minister za obrambo Aleš Hojs še ne ve, kako se bodo na njegovem resorju spopadli z znižanjem mase plač, kakor je napovedano v proračunih za prihodnji dve leti. Hojs je pojasnil, da bodo rešitve morali še poiskati.
Hojs je razložil, da v Slovenski vojski del odlivov predstavljajo tudi pogodbe za določen čas, ki jih imajo vojaki in nekateri drugi zaposleni. »Težje bo v upravi za zaščito in reševanje, kjer imamo praktično opravka le s pogodbami za nedoločen čas, a tudi tukaj bomo morali najti neko rešitev,« je dejal.
Vlada je namreč v četrtek sprejela predlog proračunov za leti 2013 in 2014. V letu 2013 je načrtovan primanjkljaj v višini med 2,8 in 2,9 odstotka BDP. To namerava vlada doseči med drugim s pokojninsko reformo, petodstotnim znižanjem mase plač v javnem sektorju in zvišanjem DDV za določeno blago in storitve.
Minister za finance Janez Šu-šteršič je pojasnil, da ob štirih milijardah evrov proračunskih odhodkov za stroške dela v javnem sektorju to pomeni znižanje sredstev na tej postavki za približno 200 milijonov evrov. Kako se bo to doseglo, bo prepuščeno posameznemu javnemu zavodu, lahko pa vključuje
100 evrov. Datum izplačila regresa se je prestavil na 1. julij.
Sodišče še navaja, da je tudi vlada priznala upravičenost do izplačila regresa pri plači za april, saj je ministrstvo za pravosodje in javno upravo v dopisu 28. marca letos opozorilo, da bi bilo izplačevanje regresa pred izplačilom aprilske plače kršitev kolektivne pogodbe oziroma omenjenega dogovora. Vlada je nato 26. aprila v sporočilu za javnost zapisala, da je sprejela sklep, da se regres ne izplača z aprilsko plačo.
V primeru tožbe SVS je senat tudi odločil, da ni smiselno čakati na presojo ustavnega sodišča o ustavnosti določb varčevalnega zakona, povezanih z regresom, kot se je sicer to zgodilo v primeru podobne tožbe Sindikata državnih organov Slovenije.
Tako kot SVS, so tudi nekateri drugi sindikati v javnem sektorju namreč vseskozi opozarjali, da jim je pravica do regresa že zapadla v aprilu, in sicer v dogovorjeni višini. Zato so na sodišče vložili kolektivne tožbe, razsodba v primeru SVS pa je prva med temi.
Sodba sicer še ni pravnomočna, nanjo je možno namreč vložiti pri-
različne ukrepe, ne le zmanjševanja števila zaposlenih.
Znižanje cen zdravstvenih storitev naj bi še povečalo izgubo zavodov
Zdravstveni zavodi imajo vedno večjo izgubo, ta pa se bo po sklepu vlade, ki predvideva triodstotno znižanje cen zdravstvenih storitev, še povečevala, je pojasnil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek. Težave zdravstvene blagajne se bodo po njegovih besedah prenašale na izvajalske zavode.
Varčevalni ukrepi se po Mezkovih besedah nalagajo na že zdaj negativno poslovanje zdravstvenih zavodov. Direktorji zdravstvenih zavodov že triodstotnega znižanja cen storitev, ki jih je prinesel aneks k splošnemu dogovoru za leto 2012, niso uspeli povsem prenesti v poslovanje, posledica pa so izgube, je pojasnil Mezek. Izgube so po njegovih besedah vse večje in tudi plačilni roki se podaljšujejo. Dodatno znižanje bodo direktorji zavodov še težje prenesli v poslovanje. V prvi fazi se bo to prenašalo na poslovne partnerje zaradi zamika plačil, potem pa tudi na delovne procese, ko bodo managerji prisiljeni ponovno optimizirati poslovanje in zmanjševati število zaposlenih, je ocenil
tožbo, kar je generalna direktorica direktorata za javni sektor na MPJU Mojca Ramšak tudi potrdila oz. pojasnila, da bo država verjetno vložila pritožbo. Ramšakova je še povedala, da so na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) seznanjeni tudi z odločitvijo v drugem podobnem postopku, ki ga je sodišče prekinilo do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti varčevalnega zakona. Na ministrstvu za finance pa so pojasnili, da odločbe delovnega sodišča še niso prejeli in je zato tudi še ne morejo komentirati. (sta)
GZS proti vsakemu povečanju davkov
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nasprotuje vsakemu povečanju davkov, s katerim naj bi se povečal priliv v proračun. »V pogojih gospodarske recesije in upadanja standardov je dvigovanje DDV za različne proizvode in storitve, še posebej za časopise in revije, ukrep, ki je enak gašenju požara z bencinom,« so prepričani na GZS.
»Namesto, da bi država lajšala težave gospodarstva z zmanjše-
direktor združenja. Ker so neposredno vezani na program, ki ga izvajajo zdravstveni zavodi, naj ne bi zmanjševali števila zdravstvenih delavcev, tako po Mezkovih besedah ostane področje administracije in servisne dejavnosti, ki je bilo že do zdaj izpostavljeno zmanjšanju števila zaposlenih.
Ministrstvo za zdravje poleg nižanja sredstev za maso plač zaposlenih predvideva tudi bolj racionalno izvedbo javnih naročil. Objavili so skupna javna naročila za področje energetike, telefonije in pisarniškega materiala. Prihranek zdravstvenih zavodov je ocenil na 1,5 do dva milijona evrov.
Zatrdil je, da so v združenju in zavodih pripravljeni na iskanje rezerv, dvomi pa, da so rezervne tolikšne, kot jih ocenjuje ministrstvo. O napovedanih ukrepih bo v dveh tednih razpravljal tudi upravni odbor združenja.
V največji slovenski bolnišnici, Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da ne načrtujejo odpuščanj niti znižanja plač. Kot so zapisali, jih pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavezuje za izvedbo programa, ki ga načeloma vedno presegajo, držijo pa se tudi določil kolektivne pogodbe za področje zdravstva.
Vlada se je v četrtek seznanila s predlogi finančnih načrtov javnih skladov, katerih ustanovitelj je država, za leti 2013 in 2014. Pri tem je sprejela sklep, da mora ZZZS doseči dogovor o triodstotnem znižanju cen storitev, izvajalci storitev pa morajo prihranek zagotoviti z znižanjem sredstev za maso plač in z bolj racionalno izvedbo javnih naročil.
STA (Pripravlja: SM)
vanjem davkov in z ukrepi odpravljanja administrativnih bremen, načrtuje povečevanje davkov. To bo drastično poslabšalo ekonomski položaj posameznih gospodarskih subjektov,« je v sporočilu za javnost zapisal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Časopisna panoga je sredi globoke krize, ki se še zaostruje in otežuje preobrazbo izdajateljev v smeri digitalizacije medijev. Kot je ocenil, bi dvig davčne stopnje za DDV z 8,5 na 20 odstotkov, ki ga je napovedala vlada, za številne gospodarske subjekte, založnike časopisov in revij, pomenil zanesljiv konec poslovanja. Pretežna večina, 80 odstotkov, založnikov je mikro in malih družb, ki so bile že do sedaj prisiljene skrajno racionalizirati svoje poslovanje in tako rekoč nimajo več rezerv, je opozoril Hribar Milič.«Priliv v proračun iz naslova povišanja DDV za tisk bi bil zanemarljiv v primerjavi z gospodarsko in socialno škodo, ki bi ga povzročilo prenehanje poslovanja številnih gospodarskih subjektov v tej panogi. GZS zato poziva vlado, da ne sprejme tega ukrepa, ampak sprejme ustreznejše ukrepe za povečanje prilivov v proračun in predvsem zagon gospodarstva,« je še izpostavil Hribar Milič. (sta)
Uvodnik
Bojim se, res se bojim takšnih izjav
Poleg precej ostrih besednih dvobojev zaradi nasilnega uzakonjanja slabe banke in drugih vročih političnih tem so mojo pozornost in zagotovo še kakšnega Slovenca, ki razmišlja s svojo, trezno glavo, pritegnile ostre izjave predstavnika Nove slovenske zaveze, ki je na nedeljski spominski slovesnosti na Teharjah precej pravilno ocenil, da je stanje duha v slovenski družbi postalo neznosno. Tudi s tem, da je narod tako močno razdvojen, da tako ne gre več naprej, bi se strinjal. Nikakor pa ne, da bi, kot meni govorec, potrebovali takojšnjo duhovno-moralno arbitražo od zunaj. Kajti dobro vemo, kaj in kako hude posledice so nam v preteklosti prinesle takšne ali drugačne »pomoči od zunaj«. In ko se je taisti govorec vprašal, kdaj bomo v Sloveniji dočakali podoben padec na kolena, kot ga je leta 1970 storil nemški kancler v znak velikega kesanja do žrtev varšavskega geta, je sam ponudil tudi odgovor: Nikoli, nikoli, kajti naša prihodnost je tudi po njegovem popolnoma negotova. Njegova trditev, »da smo Slovenci obsojeni na sobivanje z neoboljševiki, ki se nekega dne ne bodo kar preselili na rdeči planet, temveč bodo ostali tu«, pa je že kaplja čez rob. Tako kot trditev, da »Slovenci zaradi te preklete revolucije nikoli več ne bomo normalen in enoten narod«. Pravilno je ugotovil, da je od teh strašnih časov minilo približno 70 let, saj se piše leto 2012, in tudi, da je Slovenija danes povsem drugačna. Pa je res? Ne, žal ni tako, je dejal, »kajti ljudje, ki so si tedaj dovolili izvajati teror in genocid nad lastnim narodom, so še vedno tu. Živijo med nami. Z drugimi imeni in priimki, toda s povsem identično miselnostjo in ideologijo. Še vedno nastopajo z vidika moči, so skrajno oholi in arogantni.«
Ob tem ne morem mimo tega, da se ne bi pridružil enemu od blizu 300 komentarjev pod sestavkom o teharskem srečanju na spletni strani osrednjega slovenskega medija: »Ljudje, ki so si tedaj dovolili izdajati sosede in lastni narod ter se klanjati okupatorju, so še vedno tu. Živijo med nami. Z drugimi imeni in priimki, toda s povsem identično miselnostjo in ideologijo. Še vedno nastopajo z vidika moči, so skrajno oholi in arogantni.« Zelo zanimiv je bil tudi ta: »Boljševiki so že obsodili povojne poboje, ne spomnim pa se, kdaj so se 'fašistoljubci' opravičili slovenskemu narodu za sodelovanje z nacističnimi silami.« Bojim se, res se bojim takšnih nepremišljenih in po svoje hujskaških izjav, saj je me obdaja zla slutnja, da nas vodijo 70 let nazaj. Mar nam ni bilo že zdavnaj dovolj prelivanja krvi?
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
6. Radgona • Grbi občine ob prazniku
V nedeljo se je z osrednjo slovesnostjo končalo letošnje praznovanje ob 17. prazniku Občine Gornja Radgona. V Aleji velikih pred Špitalom in cerkvijo so odkrili doprsni kip srednjeveškega slikarja Janeza Akvi-le, radgonskega rojaka, potem pa je v domu kulture na slavnostni akademiji dosežke občine v minulem obdobju razgrnil župan Anton Kampuš. Podelili so priznanja župana najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam. Prejeli so jih: Majda Šmid, Kristina Kavčič, Sandra Prelec ter gasilci iz Orehovcev in Gornje Radgone, listini občine sta dobila Vasja Rovšnik in Jože Kramberger, najvišja občinska odlikovanja pa so pripadla Borisu Soviču (bronasti grb), direktorju Arconta iP, gasilcu Milanu Er-delu (srebrni grb) in Milanu Klemenčiču (zlati grb) za večletno aktivno delovanju na raznih vodstvenih področjih, kar je pustilo pečat pri pomenu in razvoju ter ugledu Občine Gornja Radgona.
NŠ
Veržej • Miholov sejem
Ob 100-letnici marijanišča so se v Veržeju zvrstile
številne prireditve. Znova je zaživel t. i. Miholov sejem, ki so ga začeli pripravljati že davnega leta 1521, ko je Veržej dobil trškepravice. V občinskem središču je svoje izdelke prodajalo 23 rokodelcev in sedem rokodelskih centrov iz vse Slovenije. V rokodelskem oddelku veržejskega centra domače in umetnostne obrti pa je na ogled razstava podznakom »Art&Craft Slovenija«, kije nastala v navezi z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Po mnenju priznanega etnologa in zunanjega sodelavca Centra DUO v Veržeju Janeza Bogataja, kije razstavo slovesno odprl, gre za prikaz najboljših slovenskih mojstrov. »Razstava nas opozarja, da v današnjem betonskem in atomskem svetu velja obujati osnovna naravna gradiva, kot so les, slama, glina, šibje, steklo... S tem ustvarjamo kakovost svojega življenja,« je dejal Bogataj.
NŠ
Cezanjevci • Pika Nogavička v osnovni šoli Janka Ribiča
Ob tednu otroka so na osnovni šoli Janka Ribiča v Cezanjevcih en dan namenili Piki Nogavički in
gusarjem. Celotna šolska ekipa je poskrbela za radost otrok od 1. do 4. razreda. Preoblečeni v Piko Nogavičko so ob peki palačink in čajanki pripravili raznovrstne delavnice, kjer so učenci od 5. do 9. razreda izdelovali gusarske kape, meče in obveze za oči. Med seboj so se pomerili v spretnostnih igrah, se naučili zapeti pesem o Piki Nogavički in plesati Pikin ples, izdelali pa so tudi maskoto Piko, ki bo krasila dvorišče ob šolskem poslopju in učence spomnila, da je šola lahko tudi zabavna. V svet navihane deklice so vsaj za trenutek pokukali vsi učenci OŠ.
NŠ
Ptuj • Občina po meri invalidov
Uspesni pri odstranjevanju ovir
Lani MO Ptuj ni uspelo pridobiti naziva Občina po meri invalidov; doslej je to uspelo trinajstim slovenskim občinam. Na septembrskem sestanku Sveta za invalide pri MO Ptuj, ki ga vodi Zdenka Ornik, je bil v glavnem govor o izvedbi akcijskega načrta te akcije v letu 2012, ki je temeljni dokument, saj usmerja dejavnost vseh v občini na področju invalidskega varstva.
Znotraj projekta je bilo v zadnjem letu narejenega veliko, predvsem na področju spoznavanja in povezovanja med invalidskimi društvi in okoljem, s čimer se še pred dobrim letom niso mogli pohvaliti; največja pomanjkljivost je bila v medsebojni komunikaciji, zato niso mogli biti dovolj učinkoviti v prizadevanjih za večjo kakovost življenja invalidov in s tem vse družbe. Drugačen pristop in bolj zavzeto delovanje pri uresničevanju projekta že dajeta spodbudne rezultate.
Odpravljene pa so bile tudi prenekatere arhitekturne in miselne ovire, pri čemer ne gre samo za vprašanje drugačnih, temveč tudi za odnos do starejših, da se vzpostavi most sožitja med mladimi in starejšimi, ki je pogosto porušen. Zelo so se potrudili v ZD Ptuj z označbami s kontrastnimi trakovi, Knjižnici Ivana Potrča, za kar gre v veliki meri zahvala Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Ornik, predsednica sveta invalidov pri MO Ptuj
Člani Sveta invalidov pri MO Ptuj so znotraj uresničevanja akcijskega načrta Občina po meri invalidov predstavili nekatere odmevne projekte, ki so jih izvedli v zadnjem letu. Zelo je odmevala okrogla miza pod naslovom Invalidnost kot življenje in zaposlitev, ki je odprla pot do številnih delodajalcev, in projekt razvoj mreže za samostojno življenje invalidov v MO Ptuj. Še naprej pa bodo
vztrajali pri projektu odprtja trgovinice z izdelki invalidov, čeprav s kandidaturo za pridobitev sredstev za njeno odprtje za zdaj niso bili uspešni.
V letošnjem proračunu je MO Ptuj za izvedbo programov invalidov zagotovila dobrih 286.000 evrov. Po besedah predsednice Sveta za invalide pri MO Ptuj Zdenke Ornik v vseh dejavnostih, ki jih izvajajo znotraj projekta, ne gre
več le za posamezne projekte, temveč za način življenja, ki se iz društev in organizacij širi v okolje. Povsod, kjer so iz invalidskih organizacij v zadnjem obdobju potrkali na vrata, so doživeli pozitiven odziv. S pridobitvijo listine Občina po meri invalidov se stvar ne konča, ampak je nekako šele začetek projekta, ki občino obvezuje, da bo vsako leto najmanj v štiriletnem obdobju podala konkretno poročilo o izvajanju akcijskega načrta, ki ga bo treba pripraviti za vsako leto posebej v tem obdobju. MO Ptuj je v teh dneh morala Zvezi delovnih invalidov Slovenije poslati poročilo o realizaciji akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj za leto 2012, kar osnova za odločitev komisije o tem, ali bo MO Ptuj v letošnjem letu vendarle prejemnica omenjene listine. Letos se zanjo ob MO Ptuj potegujeta še občini Murska Sobota in Nova Gorica.
M6
Ptuj • Spoznavanje športa invalidov
Brisanje mej in sprejemanje drugačnosti
V OŠ Ljudski vrt je 29. septembra potekala predstavitev športa invalidov v izvedbi Društva za šport invalidov Most, ki ga vodi Andreja Razlag, nekdanja učenka te šole, in v sodelovanju z OŠ Ljudski vrt. Udeležili so se je učenci od prvega do petega razreda, načrtujejo pa tudi predstavitev športov invalidov za učence od 6. do 9. razreda.
Predstavitev so povezali s koncem delavnice Delo z mladimi invalidi v športu, ki jo je za obdobje 2007-2013 delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Mladi so spoznali več športnih panog, v katerih se uspešno udejstvujejo športniki invalidi, spoznali so kegljanje in šah slepih in slabovidnih, namizni tenis, odbojko sede, košarko -met s stola in streljanje. Predstavitev je vodila Silva Razlag, članica UO Društva za šport invalidov Most, ki je kar najbolje znala pritegniti zanimanje mladih, ki so se lahko tudi sami preizkusili v posameznih panogah.
Šport je šport, je most, ki združuje in povezuje. Društvo za šport invalidov Most Ptuj, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, si je zadalo poslanstvo ozaveščanja javnosti in promocijo športa invalidov, ker želi dokazati, da je šport samo eden, a da smo različni ljudje, ki se ukvarjamo z njim, poudarja Andreja Razlag. Iz Slovenije je na letošnjih parao-limpisjkih igrah sodelovalo 22 športnikov, Spodnje Podravje je na njem zastopala uspešna športnica na invalidskem vozičku, atletinja Tatjana Majcen Ljubič.
Gostje na prireditvi v OŠ Ljudski vrt so bili: Franc Pin-
ter, strelec, udeleženec šestih paraolimpijskih iger, nosilec treh srebrnih in ene bronaste medalje na omenjenih igrah, letos v Londonu najboljše 8. mesto; Marko Zupanič, športnik invalid - odbojka sede, Damir Bakonic, trener hokeja na električnih vozičkih; Boris Klep, športnik invalid, član slovenske reprezentance v košarki na vozičkih; Davorin Šajnovič, šahist iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja, trikratni državni šahovski prvak za VDC v Sloveniji, in Branko Emeršič, slabovidni šahist iz Zavoda dr.
Marijana Borštnarja Dornava. Projekt je bil izpeljan na pobudo Društva za šport invalidov Most. Na dan prireditve se je kar nekaj posameznikov odločilo postati članov društva, tako sta jih pritegnila predstavitev in humano poslanstvo društva.
Predstavitev športa invalidov so povezali s koncem delavnice Delo z mladimi invalidi v športu, ki jo je za obdobje 2007-2013 delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se je končal te dni, zato je zadnjo
septembrsko soboto na Ptuj prišlo nekaj več gostov, med njimi tudi Branko Mihorko, predsednik strokovnega sveta ZŠIS-POK, in Jana Čander, strokovna sodelavka ZŠIS-POK ter vodja projekta Športna mreža enakih. Predstavitev športa invalidov so zelo pozitivno sprejeli vsi, tako šola in učenci kot javnost. Omenjeno društvo je 29. septembra prejelo še eno priznanje za svoje poslanstvo, brisanje mej, preseganje razlik in sprejemanje drugačnosti.
M6
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve športa invalidov v OS Ljudski vrt
Foto: NS
-oto NS
Foto: NS
Ptuj • Odprtje trgovine z lokalno zelenjavo in sadjem
Zadružnik je prvi korak
Kmetijska zadruga Ptuj je v petek popoldne v centralnem skladišču v industrijski coni odprla prvo trgovino z domačim sadjem in zelenjavo pod imenom Zadružnik: »Gre nam predvsem za to, da se sadje in zelenjava ne obremenjujeta več s stroški prevozov z enega konca države na drugega in nazaj, saj so cene obeh kultur že v osnovi zelo nizke. Sicer pa želimo s to trgovino doseči dva cilja: spodbuditi domačo, lokalno pridelavo sadja in zelenjave, kot je bila že nekoč, in jo svežo ponuditi domačim potrošnikom,« je povedal direktor KZ Marjan Janžekovič.
Po besedah Janžekoviča so v tem času dosegli tudi dogovor z novim vodstvom Merca-torja o odkupu lokalno pridelane zelenjave in sadja. Temu naj bi okrog 100 Mercatorje-vih trgovin poslej namenjalo do 30 kvadratnih metrov prostora. »To je osnova, da bomo v prihodnjem letu lahko začeli sklepati bolj obvezujoče pogodbe za pridelovalce oziroma dobavitelje na eni in za odkupovalce na drugi strani. V teh pogodbah bodo določene količine posameznih vrst sadja in zelenjave ter roki, v katerih bo to dobavljeno, seveda pa tudi neka sprejemljiva cena za obe pogodbeni stranki. Prizadevamo si, da bo odkupna cena čim bližje lastni, ki jo je že izračunal kmetijski inštitut, seveda pa ne bo mogla biti enaka, saj ima 450-milijonski trg, na katerem nastopamo tudi mi, svoje zakonitosti. Jasno je, da je slovenska zelenjava lahko nekaj dražja od uvožene, ne more pa biti pretirano dražja. Ne moremo konkurirati z nizozemskimi cenami, ne moremo pa tudi postaviti cene več kot za trg sprejemljive višine. Potrošniki se zavedajo, da sta naše sadje in zelenjava zdrava in varna ter da sta zato tudi nekaj dražja, ne pa preveč.«
Do 15. oktobra naj bi tako Mercator kot pogodbena stranka, ki bo zagotavljala največjo maso odkupa, poslala zadrugi elaborat z vsemi podatki in informacijami o skupnem sodelovanju, nato pa bodo poskušali najti sprejemljivo rešitev za obe strani.
»Doslej je na področju dobave domače zelenjave in sadja trgovinam vladala popolna stihija, saj pogodbe niso zavezovale nobene stranke k ničemur; niti ni bilo določenih količin, ki bi jih kmetje morali
Trgovina Zadružnik na lokaciji centralnega skladišča KZ v industrijski coni ponuja sezonsko svežo zelenjavo in sadje iz okolice; ponudbo bodo v prihodnje še dopolnjevali.
dobavljati, niti ni bila obveza trgovine, da ponujeno odkupi, križ je bil tudi s cenami. Z novimi pogodbami, ki jih bomo začeli sklepati, pa se bodo razmerja in obveznosti obeh strank dorekla in vsak jih bo moral spoštovati. Tako bo pridelovalcu po eni strani tudi lažje, saj bo vedel, koliko česa in po kakšni ceni bo lahko prodal,« je še povedal Jan-žekovič.
Vsak dan sveža domača zelenjava in sadje
V novi trgovini KZ je tako že od petka na voljo kar nekaj vrst sveže domače zelenjave in sadja; predvsem krompir, paprika, zelje, česen, čebula, hruške in jabolka, pričakujejo še kumare in bučke, skozi leto pa bodo ponudbo spreminjali glede na sezonsko zelenjavo in sadje: »Tako sadje
Prvo trgovino na Ptuju s ponudbo lokalne sveže zelenjave in sadja so uradno odprli direktor KZ Marjan Janžekovič, vodja komercialnega sektorja pri KZ Branko Valenko in poslovodja trgovine Zadružnik Dragica Gašparšič.
kot zelenjavo bomo prodajali v maloprodaji in veleprodaji, saj bomo poskušali k nakupu pritegniti še gostinske obrate, podjetja, vrtce, šole.«
Janžekovič ob tem poudarja, da je odprtje trgovine le prvi, poskusni korak k večji lokalni samooskrbi na področju zelenjave in sadja, za katerega upa, da bo uspešen. Pri tem pa bo veliko vlogo igralo tudi sodelovanje z Mer-catorjem oziroma uresničitev dogovora o rednih odkupih hrane. Poleg tega bo v trgovini Zadružnik na voljo tudi ves repromaterial za kmetijstvo, ki so ga prej prodajali v svoji trgovini v Slomškovi ulici. »Lokacija te trgovine se je izkazala kot neprimerna, saj ni bilo nobenih parkirnih prostorov, težave so bile tudi z razkladanjem, mesto pa je tudi vse bolj prazno. Te prazne prostore bomo zdaj poskušali prodati ali oddati.«
O številu trenutnih dobaviteljev zelenjave in sadja Janže-kovič še ni rekel končne besede: »Gre za nekaj članov naše zadruge, ki se s tem ukvarjajo, in upam, da jih bo vedno več, kar pa je seveda odvisno tudi od prodaje. Jasno je tudi, da kmetije ne bodo mogle preživeti vedno le od pšenice in koruze, saj so na tem trgu zelo velika nihanja cen. Pridelava sadja in zelenjave pa je lahko dobičkonosna in zanimiva dejavnost tudi za manjše kmetije s hektarjem ali dvema polj.«
Na slavnostnem odprtju, ki so ga s petjem popestrili ljudski pevci Stari prijatelji s Ki-
carja, je goste pozdravil predsednik KZ Marjan Hergan, nato predsednik področne zadruge Rogoznica Branko Klemenčič, ki je povedal, da so si takšno trgovino že dolgo želeli in da upa, da bo dobro poslovala. Ptujski župan Štefan Čelan se je prav tako pridružil željam Klemenčiča o čim večjem uspehu trgovine ter dodal, da bi slovensko samooskrbo res morali dvigniti z zdajšnjih borih 30 odstotkov na vsaj 80 odstotkov, kot je bila še v stari Jugoslaviji. Osrednji govornik Marjan Janžekovič pa je med drugim še povedal, da maloprodaja pomeni pomemben del prihodkov KZ (od 15 do 16 milijonov evrov na leto, kar je 40 odstotkov vsega prihodka), ter spomnil, da ima zadruga že 31 trgovin po okolici, od tega sedem živilskih in 24 z repromaterialom: »Zadružnik je tretja trgovina letos, ki jo odpiramo, in s tem se tudi končuje letošnji naložbeni ciklus zadruge. Upamo, da nam bo uspelo oživiti lokalni trg s sadjem in zelenjavo, trgovskega prostora imamo dovolj in ga lahko po potrebi še razširimo.«
Uradni del odprtja se je končal s simboličnim prerezom traku, ki so ga opravili Branko Valenko, Marjan Janžekovič in poslovodja nove trgovine Dragica Gašparšič.
Trgovina Zadružnik je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro, v soboto pa od 8. do 12. ure.
SM
Svet je majhen
Evro-sredozemlje se vrača
Evro-sredozemska univerza (Emuni) je posebna ustanova, ki sta jo leta 2008 v Portorožu ustanovili Evropska unija in Republika Slovenija s podporo Arabske lige ter Unije za Sredozemlje. Istočasno je prava akademska institucija in mednarodna organizacija, ki v tem trenutku šteje 206 članov med državami in naj-prestižnejšimi univerzami mediteransko-evropskega prostora. Slovenija nima na svojem ozemlju praktično nobene mednarodne organizacije razen omenjene univerze in medvladnega ICPE, zato sem bil dvojno počaščen, ko me je julija upravni odbor, ki se je sestal v Evropskem parlamentu, prosil, da prevzamem vodenje Emunija. Vodenje je v resnici prošnja za krizno upravljanje univerze, ki je v prejšnjem obdobju zašla v nezavidljive finančne težave. Krizno upravljanje v kriznih časih je pravi izziv, a glede na svetovno dogajanje mislim, da naloga, ki mi je bila zaupana, lahko vsebuje številne zanimive stvari, zaradi katerih sem jo tudi sprejel. Območje Sredozemskega morja je bilo v zgodovini naših civilizacij vedno opisano kot »središče sveta«; karte sveta so še danes evrocentrične (razen na Kitajskem) in to je regija, v kateri je tudi naša država. V šoli smo se naučili, da seje pomembnost omenjenega prostora precej zmanjšala, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. V resnici se je težišče mednarodne politike preselilo s stare celine šele po drugi svetovni vojni in natančneje v Združene države Amerike. Od leta 1945 je Washington vseeno moral namenjati največjo politično pozornost evro-sredozemski regiji, ker je tukaj preprosto potekala fronta hladne vojne in je bilo soočenje z nasprotnikom neposredno. Mediteranski prostor ni začutil zatona pomembnosti do konca hladne vojne. Zadnji udarec pa mu je zadal predsednik ZDA Barack Obama, kije v novi strategiji zunanje politike zapisal, da sta Evropa in Mediteran obrobne teme za cilje ZDA, ki se morajo osredotočiti skoraj popolnoma v nadzor Azije oziroma Kitajske, v kateri vidijo tekmeca prihodnosti.
Od trenutka, ko je Washington, natančneje Nobelov nagrajenec za mir Obama, pozornost obrnil drugam, se je v mediteranskem prostoru sprožila kopica nenadzorovanih, krvavih revolucij, ki smo se jih navadili označiti arabska pomlad, ne da bi sploh razumeli, da v resnici govorimo le o lokalnih prevzemih oblasti pretežno teološko usmerjenih elit, nad katerimi ima zahodni svet bore malo vpliva ali - politično nekorektno povedano - kontrole. Obdržati ravnovesje moči, temelj miru, in to brez prisotnosti najpomembnejše sile na svetu, je skoraj nemogoča naloga, sploh če edino možno zamenjavo vodstva pomeni Evropska unija, ki še zdaleč ni enotna v zunanji politiki oziroma je zaradi lastne razklanosti sama sebi nevarna.
Evro-sredozemlje je neverjeten bazen zgodovine, civilizacije in kompleksnosti, ki potrebuje občutek in ogromno znanja. Naloga Emunija je, da omogoči čim lažji pretok študentov med univerzami članicami, da izobražuje nove vodilne kadre v regiji in da prek svoje mreže pospeši trilateralni, mednarodni proces dialoga med severno Afriko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Prepričan sem, da je naloga vseh tistih, ki sodelujejo znotraj takšnega akademskega prostora, sila preprosta - svetu objasniti, da evro-sredozemlje še vedno ostaja najpomembnejši mednarodni prostor na svetovni šahovnici, ker so tukaj navzoče še vedno vse primarne napetosti in problematike, ki neposredno vplivajo oziroma oblikujejo razmerje moči na drugih zemljepisnih širinah. Glede na to, da Slovenija od leta 1999 nima več nobene uradne strategije v zunanji politiki in da smo formalno dosegli čisto vse cilje, ki smo si jih zadali v zadnjih dvajsetih letih (članstva Nato, EU, OECD itd.), verjamem, da se naši cilji zdaj lahko deloma selijo na Sredozemlje. Slovenija je majhna, nevtralna država, ki je zaradi svoje »neuvrščene« preteklosti vedno dobrodošla in vredna zaupanja v vlogi posrednika.
Menim, da bi diplomacija in politika naše države morali počasi prepoznati potencial, ki ga imamo, in začeti pisati novo, uradno strategijo zunanje politike. Znanje imamo, zgodovinsko zaledje in ustanove tudi. Izkoristimo prednostne dejavnike!
Laris Gaiser
Foto: SM
Videm • V Comenius Regio vključeni šola, občina in kulturno društvo
V iskanju bolj stimulativnih metod učenja
Občina Videm se je z domačo osnovno šolo in Kulturnim društvom (KD) Franceta Prešerna letos vključila v začetek dvoletnega projekta pod imenom Comenius Regio partnerstva. Vodja aktivnosti, ki so se že začele, je učiteljica Petra Fošnarič.
Foto: arhiv šole
Prva delavnica dvoletnega projekta Comenius Regio, v katerega je poleg Občine Videm in šole vključeno še videmsko kulturno društvo, se je sklenila s skupnim nastopom kulturnikov in učencev (na posnetku), ki so pokazali, kaj so se naučili v enodnevnem druženju s člani kulturnega društva in kaj jih zanima.
»Gre za projekt, kjer sodelujeta dve regiji. Mi sodelujemo s Poljsko, ki nas je pravzaprav povabila v ta skupni projekt, konkretno z mestom Poznan. Prijavitelj je v skladu z zahtevami naša občina, ki je glavni koordinator dejavnosti, kot lokalna partnerja pa sta vključeni osnovna šola in naše kulturno društvo s številnimi sekcijami. Mi smo našemu projektu dali naslov Razvoj socialnih in osebnostnih kompetenc učenca. Znotraj tega bomo skozi različne umetnostne vsebine, glasbo, gledališko dejavnost ipd., pokušali razvijati metode, s katerimi bi učence spodbujali, da čim bolj razvijejo svoje morda skrite talente in tako razvijali svoje kompe-tence. Glavni oziroma končni izdelek tega dvoletnega projekta bo komplet didaktičnih gradiv, v katerih bomo povzeli vse dejavnosti in rezultate ustvarjanja. Gre torej za bolj raziskovalni projekt, gradivo pa bo namenjeno za pouk učiteljev.«
Doslej, na samem začetku projekta, so v OŠ Videm že organizirali kulturni dan; v šolo so povabili člane različnih sekcij kulturnega društva,
ki so učencem prestavili svoje dejavnosti. Organiziranih je bilo 12 skupin oziroma delavnic, ki se jih je udeležilo veliko učencev in tudi veliko članov društva, ki so vsak v svoji delavnici pokazali, s čim se ukvarjajo. Učenci so se lahko preizkusili tako v improvizaciji, gledališki igri, recitatorstvu,
petju, vezenju kot igranju inštrumentov itd. Ob koncu dneva je bila skupna predstavitev članov KD in učencev, ki so pokazali, kaj so se naučili tisti dan.
»To je bila takšna uvodna evalvacija za učence in učitelje. Učitelji v projektu namreč želimo ugotoviti, kje so t. i.
močna področja učencev, kje so njihovi interesi, na katerih področjih bi se radi udejstvo-vali. Prav tako bi radi našli metode, kako jim najbolje pomagati pri tem; nekateri učenci, recimo, želijo javno nastopati, pa nimajo poguma ali imajo preveliko tremo, in zanje bi radi našli rešitev ter
jih spodbudili,« je pojasnila Fošnaričeva.
Znotraj projekta bodo učitelji in nekaj članov kulturnega društva ter predstavniki občine ta teden v sredo obiskali partnerje v Poznanu: »Gre za prvo srečanje, kjer se bomo spoznali in naredili skupni načrt nadaljnjih aktivnosti ter dejavnosti. Sicer pa se bomo konkretno spoznali z njihovim načinom poučevanja, njihova izobraževalna fundacija pa nam bo predstavila še metodo psihodrame, ker bodo večino svojih dejavnosti osnovali na tej metodi oziroma načinu, kako jo prirediti za razred.«
V projekt Comenius Regio
so vključeni vsi učenci OŠ Videm od prvega do devetega razreda.
»Na osnovi opisane prve delavnice, ko bomo obdelali tudi vse vprašalnike z odgovori učencev, se bomo odločali, katere učence animirati in aktivneje vključiti v nadaljevanje projekta. Tudi za učitelje ni omejitev; kadar koli se lahko vključijo v projekt, če želijo ali imajo idejo, morda novo metodo poučevanja. Na osnovi rezultatov, ki jih bodo dosegli, lahko doprinesejo k vsebini končnega didaktičnega zbornika,« je še povedala Petra Fošnarič in dodala, da še niso izdelali natančnih vsebin bodočih delavnic: »Na osnovi srečanja v Poznanu bomo morda kaj od tam videnega tudi prenesli k nam. Znotraj šole bomo verjetno pripravili kakšno gledališko igro z učenci, sicer pa se vsebine kreativnih delavnic skozi leto oziroma dve leti še oblikujejo.«
SM
Akcija Comenius Regio partnerstva je namenjena krepitvi evropske dimenzije v šolskem izobraževanju s promocijo sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi šolskimi oblastmi. Glavni cilj je omogočati sodelujočim regijam pri razvoju in izmenjavi dobrih praks, pri razvoju orodij za čezmejno sodelovanje, krepitvi evropske dimenzije v šolskem izobraževanju, hkrati pa ponujajo evropske učne izkušnje učiteljem, učencem in odgovornim, ki vodijo šolske sisteme. Izobraževalnim oblastem različnih regij dajejo možnost, da skupaj s šolami in drugimi akterji pripravijo projekte na skupno temo, razvijejo in izmenjajo dobre prakse, vpeljejo trajnostno čezmejno sodelovanje in da ponudijo evropsko izobraževalno izkušnjo učiteljem, učencem in drugemu izobraževalnemu osebju.
Ormož • Praznik zaposlenih v vzgoji in izobraževanju
Vsak učitelj si sam ustvarja svoj ugled
Ob mednarodnem dnevu učiteljev so minuli petek na slovesnosti v domu kulture v Ormožu prvič podelili priznanja tistim, ki so s prizadevnim, ustvarjalnim in predanim delom pustili pomemben pečat v poklicnem poslanstvu. Ideja o nagradah v vzgoji in izobraževanju se je rodila na aktivu ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, poimenovali pa so jo po pedagogu dr. Karlu Ozvaldu.
Slovesnosti so se udeležili tudi župani vseh treh občin širšega ormoškega območja Jurij Borko, Mirko Cvetko in Alojz Sok, ki je zbrane v imenu vseh skupaj tudi nagovoril. Poleg čestitk jim je namenil še razmislek o položaju učitelja v družbi, ki je po njegovem mnenju cenjen toliko, kolikor učitelji sami prispevajo k temu: »Odličnost se mora najprej izraziti v vaših vrstah in potem bo splošno mnenje verjetno tudi takšno, kot si ga zaslužite. V družbi vam prepuščamo veliko odgovornost, predvsem od vas pa je odvisno, kako se bodo bodoči rodovi pripravili na izzive prihodnosti.«
Prvič priznanja dr. Ozvalda
Priznanja so poimenovana po rojaku dr. Karlu Ozvaldu, pedagogu, ki se je v 19. stoletju rodil v Središču ob Dravi in je kot filolog v začetku 20. stoletja sprva deloval v različnih gimnazijah. Leta 1922 je postal
redni profesor za pedagogiko na Univerzi v Ljubljani. Delo je opravljal vse do konca študijskega leta 1945. V študijskem letu 1927/28 je bil tudi dekan filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ozvald je na Slovenskem začel uveljavljati novo pedagoško smer, kulturno pedagogiko. V nasprotju z dotedanjima opredelitvama, da je vzgoja socialni (gojenčevo vraščanje v družbo) oziroma naravni proces (razvoj gojenčeve narave), je kulturna pedagogika pojmovala vzgojo kot kulturni proces. Njen namen pa je, da objektivne kulturne vrednote čim bolj prehajajo v subjektivno kulturnost gojenca in ga tako razvijajo v osebnost. Pedagogika je bila zanj najbližje kulturi, imel jo je za vedo o kultiviranju, učlovečenju mladega človeka. Dr. Ozvald je po eni strani spremljal stroko, po drugi pa je v slovensko praktično pedagoško delo vnašal načelnost, enotnost ter vidik upravičenosti in neupravičenosti. Zahteval je zlasti prenovo učitelja, ker je vedel, da
bo tej sledila prenova šole in duha.
Podelili so nagrado za izjemne dosežke in življenjsko delo na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja ter 12 priznanj za 20 in 11
priznanj za 30 let dela v VIZ. Z drobno pozornostjo so se spomnili tudi vseh sodelavcev, ki so se letos že ali pa se še bodo upokojili.
Nagrado dr. Karla Ozvalda so podelili dr. Bojanu Burgar-ju, človeku, ki ga pozna vsak
Foto: Viki Ivanuša
Nagrado dr. Karla Ozvalda je prejel dr. Bojan Burgar (v sredini), podelila sta mu jo predsednica aktiva ravnateljev Jasna Munda in predsednik komisije za podeljevanje priznanj Slavko Petek.
Ormožan, a ne le zato, ker se je s svojim 33-letnim ravna-teljevanjem zapisal v spomin številnim generacijam, temveč ker so desetletja, v katerih se je iskreno razdajal OŠ Ormož, pustila trajen pečat v VIZ-shemi Občine Ormož in širši strokovni javnosti, so povedali na slovesnosti. Kot zastopnik vzgojnega sistema v izvršilnih organih občine je vseskozi dajal prispevek k urejanju dolgoročnega razvoja šolstva v občini, ki se je kazal kot prizadevanje za povezovanje šolstva znotraj občine, še posebno pri umeščanju osnovne šole s posebnim programom, glasbene šole, gimnazije ter drugih vzgojno-izobraževal-nih institucij. Ravnatelj dr. Bojan Burgar je svoje znanje in trud vseskozi usmerjal v razvoj učno-vzgojnega procesa, urejanje prostorskih kapacitet, osmišljanje dela šole ter aktivno vključevanje v okolje prek kulturnega, športnega in društvenega dela. Na podlagi udejanjanja izkušenj in odličnega poznavanja teoretičnih
izhodišč je ogromno prispeval h kakovostnim spremembam vzgojnih programov, hkrati pa je s svojim neizmernim prispevkom OŠ Ormož in naslednjim generacijam učiteljev in učencev pustil jasne smernice za šolo v prihodnosti. Njegova zbirka strokovnih gradiv obsega okrog 30 strokovnih objav. Dr. Bojan Burgar obvladuje neizmeren nabor organizacijskih in kadrovskih znanj, ki so procese bogatila z dodanimi vrednostmi, z vstopno in izstopno osebnostjo in osebno izraznostjo, je komisija zapisala v utemeljitvi. V svoji zahvali je povedal, da je ključni problem časa pomanjkanje pozitivnega mišljenja: »Dobri smo, to dokazujemo skozi čas s pokončno odgovornostjo in poštenostjo do uporabnikov naših storitev, ustvarjalnostjo in inovativnostjo pri našem delu, skladnostjo in spoštljivo-stjo v medsebojnih odnosih, raznolikostjo in edinostjo v tem, kdo smo. Smo vzgojitelji in učitelji. Bodimo ponosni na to tudi naprej. Učitelj je bil potreben vsaki družbi in bo vedno ostal potreben za razvoj in ne za strošek.«
Po slavnostni podelitvi so si zbrani ogledali še monokome-dijo Aljoše Trnovška Učitelj, nato pa druženje nadaljevali na pogostitvi v glasbeni šoli, kjer je bila pripravljena tudi priložnostna razstava o dr. Karlu Ozvaldu.
Viki Ivanuša
Trnovska vas • 15. redna seja
Svetniki: NE Komunali Ptuj in NE dražji vodi
Čeprav je bila 15. redna seja Občine Trnovska vas končana precej hitro, je postregla z marsikatero zanimivostjo. Svetniki so med drugim ugotovili, kako drastično so se jim znižale sejnine; za izredno sejo so dobili le 14 evrov, za redno okrog 31. Debatirali so tudi o tem, ali si nekdanji župan zasluži naziv častnega občana, Komunalnemu podjetju Ptuj pa dali odločen ne.
Petnajsta redna seja občinskega sveta Občine Trnovska vas, ki je potekala minuli teden, se je začela s potrditvijo zapisnikov, ki jih je predstavil župan Alojz Benko. Tako zapisnik 14. redne seje kot 3. izredne so potrdili brez vprašanj in pripomb. Župan je spomnil na dogajanje na 3. izredni seji, ki je potekala v začetku avgusta in na kateri so na pobudo občanov preklicali sklep iz 14. redne seje. Na tej so svetniki namreč odločili, da avtobus otroke pobira le ob regionalni cesti. Po intervenciji občanov so se odločili, da zaradi varnosti otrok prekličejo takšen sklep. Avtobus tako vozi na nespremenjeni relaciji in otroke pobira tudi na drugih cestah.
Štirinajst evrov za sejnino
Prav tako na izredni seji so se svetniki seznanili s pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles in občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov. O tej točki so svetniki spregovorili tudi tokrat in podprli pravilnik, a ne brez debate.
Po zakonu o uravnoteženju javnih financ so se namreč sejnine bistveno znižale. »Čeprav sem menil, da se pri naših svetnikih to ne bo bistveno poznalo, se je izkazalo drugače,« je povedal župan Alojz Benko. Kot je pojasnil, je poseg v sejnine in plače močan. Če so
obiščite || pripravite na jutri.
svetniki Trnovske vasi za eno sejo doslej prejemali okrog 80 evrov, se je ta znesek zdaj bistveno zmanjšal in danes dobijo okrog 31 evrov. »Za redno sejo smo dobili 14 evrov,« je ugotavljala svetnica Andreja Krajnc. Župan je sicer pojasnil, da je ravno varčevanje, ki bo prihranilo sredstva državni blagajni namen zakona, tudi sam pa se je strinjal, da so razlike drastične. »Morali bomo skrajšati seje,« je v šali dejal svetnik Manfred Jakop. Sejnine so se torej spremenile, svetniki pa so se z njimi lahko le seznanili.
Ni pa sprememb pri financiranju političnih strank. Sredstva za te v Trnovski vasi ostanejo nespremenjena, s čemer so se strinjali vsi svetniki. Kot je pojasnil župan, imajo v pravilniku že določen odstotek sredstev, ki jih stranke glede na število glasov na volitvah dobijo in tega se tudi držijo. Predlog sklepa o financiranju je nespremenjen in so ga svetniki brez debate sprejeli.
Komunali ne verjamejo
Nekaj več besed so namenili obravnavi poslovnega načrta, ki ga je na občino naslovilo podjetje Komunala Ptuj, d. d. »To je tema, ki se v zadnjem obdobju vrsti tako rekoč na dnevnih redih vseh sej in vseh občin,« je uvodoma dejal Benko. Pojasnil je, da je poslovni načrt Komunale Ptuj pregledal in dodal, da bi mo-
in se z našimi svetovalci
ral biti ta narejen že lani. »Prvi problem je to, da je bila cena za vodo osem let zamrznjena. Problem je, da se je vsa javna infrastruktura prenesla na občine, tukaj pa je še pravilnik o izvajanju te javne službe, ki je razdrobil ceno. Prvič je enotna cena med individualnimi in gospodarskimi subjekti, ki so prej plačevali višjo ceno vode. Sama cena pa je razde-lana. Eno je voda, drugi del je omrežnina, tretje pa oskrba hišnega priključka, vse to pa je temeljilo na tem, da se cena ne sme več subvencionirati iz javnih sredstev, torej proračuna občine. V bistvu je uporabnik tisti, ki plača celotno ceno. Prišli smo z 0,55 na 0,64 evra za kubični meter vode. Na videz gre za malo razliko,
a se pri večji količini pozna. Če pogledam poslovni načrt, jim glede na vsa dogajanja v zadnjem obdobju v Komunalnem podjetju Ptuj vsega žal ne verjamem,« je med drugim dejal župan in predlagal občinskemu svetu, da ne potrdijo predloga Komunalnega podjetja Ptuj. S tem so se strinjali tudi svetniki, ki so se dogovorili, da od ptujske komunale zahtevajo dodatna pojasnila. Ob tem je Benko dodal, da so se z vodstvom omenjene javne službe že pred dvema letoma večkrat želeli dogovoriti in uskladiti katastre, a da je v podjetju »vladala anarhija«. »Ne bomo tisti, ki bomo blokirali, nismo pa zagovorniki spremembe cene kar tako,« je še dejal Benko.
J
Iz poslovnega načrta, ki so ga iz Komunalnega podjetja Ptuj naslovili na občine, je povsem jasno, da bi se cena po tem predlogu zvišala. Po mnenju župana Trnovske vasi je preveč neznank, podražitev pa naj ne bi bila tako majhna, kot pravi vodstvo podjetja.
Si nekdanji župan zasluži naziv častnega občana?
Predlogi za podelitev priznanj ob občinskem prazniku, ki ga bodo v Občini Trnovska vas proslavili 20. oktobra, so razdelili mnenja svetnikov. Komisija za podelitev priznanj, ki jo vodi svetnica Andreja Krajnc, se je sicer že pred sejo sestala in razpravljala o prispelih predlogih, a ker se niso uskladili, so to točko dali v razpravo svetnikom. Komisija je prejela tri predloge za priznanja, med najzanimivejšimi je predlog Kulturnega društva Trnovska vas, da se naziv častnega občana podeli nekdanjemu županu občine Karlu Vurcerju. Benko je jasno povedal, da je bil lani sprejet nov pravilnik, ki rangi-ra priznanja, in da ni za to, da se že prvo leto podeli najvišje priznanje. »Lahko mu na primer damo zlati grb, v prihodnosti pa morda kdaj še potem naziv častnega občana,« je dejal zdajšnji župan in predlagal tajno glasovanje.
Velika večina svetnikov se je strinjala s tem, Andreja Krajnc pa je dejala, da ne vidi razloga, zakaj bi bilo treba glasovati tajno, in poudarila, da sama morda ne pozna dovolj preteklih stvari, a da ne vidi razloga, da ne ugodijo predlogu. »Nimam zadržkov, da ne bi podelili Vurcerju naziva častnega občana,« je še dejala.
Pri glasovanju pa je ostala sama, saj je bila edina, ki se je
strinjala s predlogom kulturnega društva. Preostali svetniki so se namreč strinjali, da se Vurcerju podeli zlati grb, tak predlog pa bo poslan tudi kulturnemu društvu, ki mora to kot predlagatelj potrditi.
Svetniki so se strinjali, da se je Vurcerju, ki je občino vodil dva mandata, treba zahvaliti, a da naziv častnega občana letos ostane nepodeljen. Ob vsem tem se je pojavilo tudi vprašanje, ali bo Vurcer priznanje sploh sprejel; to bo jasno že čez nekaj dni na občinskem prazniku.
Ne tudi Čistemu mestu - vaše smeti, vaš strošek
Beseda je tekla tudi o dopisu Čistega mesta Ptuj, d. d., ki so ga naslovili na Občino Trnovska vas. Kot je pojasnil župan, je iz dopisa razvidno, da naj omenjeno podjetje s trenutno ceno kot izvajalec pri zbiranju biološko razgradljivih odpadkov ne pokriva vseh stroškov. Zaradi tega so občino prosili za financiranje. Kot je razvidno iz priloge Čistega mesta, bi občino to stalo okrog 10 evrov mesečno in še dodatnih 10 evrov letno za pranje posod. Benko je svetnikom pojasnil, da imajo v Trnovski vasi le dve gospodinjstvi, ki sta se odločili za to storitev Čistega mesta Ptuj, in dejal, naj to storitev plačujejo sami. »Preostali tako ali tako vse kompostirajo, saj smo vendar podeželska občina,« je pojasnil Benko. S tem so se strinjali tudi svetniki in soglasno zavrnili predlog.
Razdelili devet tisočakov
Na tokratni seji so se svetniki seznanili tudi z razdelitvijo sredstev po javnem razpisu za društva, ki delujejo v občini. Kot je pojasnil župan, se je komisija za vrednotenje javnega razpisa sestala 19. julija in ovrednotila 10 prispelih vlog. Kulturnemu društvu so namenili nekaj več kot 1300 evrov, strelskemu društvu dobrih 1700 evrov, Športno društvo Kenguru pa si je zagotovilo kar 1914 evrov. Dodatnih 4000 evrov so namenili humanitarnim in drugim organizacijam v občini, vsa društva skupaj pa so si razdelila kar devet tisočakov občinskega denarja. Župan je ob tem pojasnil, da so bila letos športna društva v boljšem položaju, saj sta bili prijavljeni le dve društvi, zato sta dobili zajeten del pogače.
Dženana Kmetec
Zakaj ljudje, ki varčujejo, lažje dosegajo svoje življenjske cilje?
Vsakdo ima veliko življenjskih ciljev in želja. Pot do ciljev ni vedno lahka in zahteva močno voljo in tudi dobre priložnosti za njihovo uresničitev. Da bi bili pri tem čim bolj uspešni in brezskrbni, so v Novi KBM pripravili posebno ponudbo varčevanj, ki jo lahko izkoristite do konca oktobra. Ob sklenitvi pa vas čakajo še dodatna presenečenja.
Že z majhnimi varčevalnimi koraki lahko dosežete varen in donosen prihranek za svojo boljšo finančno prihodnost. Ob sklenitvi rentnega varčevanja ali ZA-TO! varčevanja vas bodo v Novi KBM razveselili z uporabnim darilom.
Za vse, ki ste nekaj denarja že privarčevali in bi ga zdaj radi dodatno oplemenitili, pa so pripravili posebno ponudbo depozitov s fiksno obrestno mero, saj ob sklenitvi ponujajo 0,10 % dodatka na veljavno obrestno mero. Za dolgoročne depozite, zapadle in obnovljenevistem mesecu pa se prišteje še dodatek 0,15%.
Prihranite tudi pri naložbi v vzajemni sklad in pri zavarovanju
KBM Infond bo prvim 1.000 vlagateljem, ki bodo odprli direktno bremenitev za najmanj 25 EUR mesečno v Infondove sklade, po 12. vplačilu podaril dodatnih 30 EUR in jih nakazal v izbrani sklad. Zavarovalnica Maribor pa bovčasu akcije Oktoberje dobervsem, ki sklenejo nezgodno zavarovanjevposlovalnicah Nove KBM, podarila dve mesečni premiji.
Varčujte in uresničite!
Za posebno varčevalno ponudbo Oktoberje dober se odločite do 31. oktobra in vaši cilji bodo bližje, vaše želje bolj uresničljive.
t: 080 17 50 | www.pripravi.se i skype: novakbm

^.Nova KBM
PRIPRAVLJENI NA JUTRI
Haloze • Predsednik Türk na obisku
»Za Haloze bi bil upravičen poseben zakon o pomoči«
Aktualni predsednik države Danilo Türk si je minuli četrtek popoldne v spremstvu podlehniškega in videmskega župana ter svoje ekipe na hitro (v eni uri) ogledal nekaj točk v Halozah. Začel je z novim podlehniškim vrtcem, nadaljeval z zapuščenimi in enim na novo zasajenim vinogradom ter se na koncu srečal še s predstavniki preostalih občin v videmski sejni sobi.
Foto: SM
Predsednik države Danilo Türk si je po ogledu (in pohvali) podlehniškega vrtca vzel nekaj časa še za ogled zaraščenih vinogradniških površin v Vidmu, kot eno izmed redkih izjem si je ogledal tudi na novo zasajeni vinograd vinogradnika Zavca, na koncu obiska pa izjavil, da je problematika Haloz lahko skrb vzbujajoča za vso državo in da bi bile Haloze resnično potrebne ter upravičene do posebnega razvojnega zakona.
»Vesel sem, da ste prisluhnili naši skupni pobudi za obisk, da lahko tudi sami vidite širino razvojne problematike Haloz,« je ob koncu sprehoda najprej povedal organizator srečanja Vladimir Korošec in nadaljeval: „Haloze so biser Slovenije, toda kljub ukrepom se njihov razvojni zaostanek ne zmanjšuje, kvečjemu povečuje. Dejstvo je, da je lokalna samouprava odlično zaživela in so vidni rezultati, vendar pa je povsem drugačna slika v gospodarstvu in kmetijstvu. Haloze pestijo številne težave, od negativne demografske slike, ki se z izseljevanjem še slabša, vedno več je starejšega prebivalstva, novih delovnih mest ni, kmetijstvo se opušča. V zadnjem desetletju se je tako zmanjšala površina njiv za 20 hektarjev, površina vinogradov za celih 366 hektarjev, dodatnih 386 hektarjev je v zaraščanju, vinogradi so zelo stari, lastništvo je razpršeno, pridelava je draga in zahtevna ... Poleg tega Haloze pestijo še druge, izjemno velike težave, kot je umestitev avtoceste, ki je še vedno ni, a onemogoča normalen prostorski razvoj občin. Prihodnost Haloz je v turizmu in kmetijstvu, za kar se lokalno prebivalstvo skupaj z občinami sicer trudi, a brez pomoči države ne bo šlo.«
»Haloze so še vedno v predrazvojni fazi«
Na številne druge probleme, s katerimi se srečuje sedem ha-loških občin, je javno opozoril žetalski župan Anton Buto-len: »Haloze so še vedno simbol revščine in izkoriščanja, čeprav res že delno presežen. Toda tu se še vedno srečujemo
z izjemno veliko strukturno podhranjenostjo, kar je tudi vzrok izseljevanja. Temeljne težave so v še vedno nezgraje-ni avtocesti, v hitri cesti, neurejeni lokalni infrastrukturi za gospodarski razvoj ... Rekel bi, da smo tukaj še vedno v neki predrazvojni fazi. Največji problem vidim v državnih razpisih, ki so povsem neprimerni za naše okolje, za manj-
še občine. Razpisi so narejeni po meri velikih občin, tudi točkovniki preferirajo občine, ki imajo več lastnega denarja. In v bodoče se ne obeta nič boljšega, kvečjemu še slabše. Druga težava je neprimerno prostorsko planiranje, ki je v rokah lobijev. Trenutno za vsako ceno ščitimo kmetijska zemljišča, ki so v zaraščanju. Poleg tega občinski prostorski
načrti, ki so rak rana razvojnih možnosti, niso potrjeni že sedmo leto zapored. Jasno, da se ljudje izseljujejo, če ne morejo graditi. Problemov pa je še več; poglejte samo stroške šolskih prevozov: v nekaterih občinah dosegajo tudi 10 odstotkov primerne porabe občinskega proračuna. In vsega tega ne bomo rešili z združevanjem občin, prav nasprotno.«
Med tremi najslabše razvitimi območji v Sloveniji so Haloze na vrhu
Predsednik Danilo Türk je
na vse slišano odgovarjal tako: »Položaj v Halozah je resnično skrb vzbujajoč za vso državo. Ne le za lokalne skupnosti in regijo, ampak res za vso državo. Upravičeno bi bilo, če bi bil tudi za Haloze sprejet poseben zakon o razvoju, podobno kot je bil sprejet za Pomurje. Jasno se namreč vidi razvojna razlika med npr. Halozami in Slovenskimi goricami. Kolikor vem, obstaja tudi poseben program razvoja za območje Kolpe. Menim, da je treba dejansko slabo stanje predstaviti vladi, saj bi se z določenimi posebnimi ukrepi, programi ali zakonom lahko marsikaj izboljšalo. Vendar pa je na vas, da to storite, da ste bolj odločni, bolj aktivni in anga-
žirani. Kot sem se lahko sam prepričal, so v Sloveniji danes tri območja, kjer je razvojni zaostanek dejansko največji: Haloze, Bela krajina in Koroška. Vsa ta območja zahtevajo večji angažma vlade, vsekakor pa so Haloze na prvem mestu med njimi. Kot vidim, je strokovnih podlag o stanju Haloz, o perspektivah in možnih rešitvah dovolj, vi pa morate razmisliti o bolj energičnem pristopu, da boste dosegli vsaj posebno obliko pravne ureditve, če že ne direktno denarja.«
Türka je nato še zanimalo, ali niso težav in predloga o posebnem razvojnem zakonu za Haloze predstavili vladni ekipi, ko se je mudila na obisku, a je videmski župan Friderik Bračič po resnici in zelo na kratko povedal: »Marsikaj smo že poskusili, a vedno ostane vse le pri lepih besedah.« Türk je nato spomnil še, da bi lahko takšen zakon zlobirali prek poslancev, ker očitno ni vedel, da je idejo o tem že podal poslanec Branko Marinič, ki pa že na samem začetku ni dobil dovolj številne podpore poslanskih kolegov, tako da je vse skupaj zvodenelo.
Župan Butolen je mimo uradnih izjav cinično pokomenti-ral: »Ja, zdaj ob vseh teh ukrepih varčevanja, je pa res pravi čas za predlog o posebnem razvojnem zakonu za Haloze ...«
SM
Slovenija • Ob svetovnem dnevu turizma
Krize v turizmu še ne čutijo
Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta za 3,1 odstotka več prihodov in za 1,4 odstotka več prenočitev turistov kot v enakem obdobju lani. Prihodov tujih turistov je bilo več za 6,1, prenočitev pa za 5,6 odstotka. Domačih turistov je bilo manj za 2,3 odstotka, ustvarili pa so za 4,4 odstotka manj prenočitev kot lani, kar kaže na negativni vpliv zaostrenih socialnih in gospodarskih razmer v Sloveniji.
Pozitivna je tudi rast prihodkov iz naslova turizma v letošnjih prvih sedmih mesecih, ki znaša plus 3 %. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je znašala bilanca prihodkov iz naslova turizma 1.097,272.000 evrov (lani je bila 670,805.000 evrov).
H	■■ V-
Za promocijo še
vII ■	■■■■
štiri milijone evrov
Omenjene podatke, ki jih je Surs predstavil ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, je na petkovi priložnostni konferenci komentiral tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav: »Na ministrstvu smo zelo zadovoljni s podatki o turističnem prometu v prvih osmih mesecih letošnjega leta,
še posebno glede na okoliščine - mednarodno finančno in gospodarsko krizo. Odkar sem prevzel položaj ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, se soočam s številnimi perečimi problemi aktualne slovenske gospodarske realnosti. Zato me še toliko bolj veseli, da je področje turizma svetla izjema. Kot kaže, je pred nami, glede na trend rasti prihodov, prenočitev in prilivov iz naslova izvoza potovanj, spet rekordna turistična bera. Večkrat se omenja, da država krči sredstva za turizem. Res je, svoj delež pri zategovanju pasu v javnih financah je prispeval tudi turizem. Ker pa se zavedamo pomena promocije slovenske turistične ponudbe, bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v krat-
Največ prenočitev v zdraviliščih
Po podatkih Sursa je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta največ prenočitev v zdraviliških krajih (31,6 %), sledijo gorski (25,3 %) in obmorski (22,5 %). Največ prenočitev je bilo v hotelih, in sicer 59,1 %, visoko povečanje zaznavajo tudi mladinski hoteli (27,1 %) in turistične kmetije (16,4 %).
kem potrdilo projekt Krepitev prepoznavnosti Slovenije kot turistične točke. Znotraj tega bo ministrstvo Slovenski turistični organizaciji za promocijo namenilo štiri milijone evrov evropskih sredstev. Glede na dozdajšnje rezultate verjamemo, da bodo sredstva učinkovito prispevala k nadaljnji rasti slovenskega turizma.«
Generalni direktor direkto-rata za turizem Marjan Hribar je dodal: »Posebno nas veseli rast prihodov in prenočitev tujih turistov, ki sta za 6 % višja kot prejšnje leto v enakem obdobju. Spodbudni so tudi podatki o prilivih iz naslova izvoza potovanj, ki so po podatkih Banke Slovenije v prvih sedmih mesecih letošnjega leta za 3 % višji kot lani. Zadovoljni smo tudi z umestitvijo sloven-
skega turizma v mednarodno in evropsko turistično sliko. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) od trendov turističnega prometa v svetu in Evropi bistveno ne odstopamo oziroma odstopamo v pozitivno smer. Medtem
ko je bila povprečna rast prihodov tujih turistov v Evropi v prvi polovici leta štiriodsto-tna, je bila v Sloveniji 5,5-od-stotna. Delež izvoza potovanj v izvozu blaga in storitev je v svetu v tem obdobju znašal šest odstotkov, v Sloveniji pa
Foto: Črtomir Goznik
Največ prenočitev turistov so letos v prvih osmih mesecih imeli v zdraviliških krajih.
sedem. Ti rezultati potrjujejo dolgoletno uspešno izvajanje aktivnosti.«
Manj kot lani je bilo le italijanskih turistov
Tudi v Slovenski turistični organizaciji so s podatki rasti števila tujih turistov in njihovih prenočitev zadovoljni, še posebno s ključnih trgov: porast prenočitev turistov iz Nemčije v prvih osmih mesecih je 8,5-odstotna, turistov iz Avstrije pa 3,7-odstotna. V prvih osmih mesecih so več prenočitev kot v enakem obdobju lani pri nas ustvarili turisti iz Nizozemske (30,5 %), Ruske federacije (22,7 %). Belgije (12,6 %), Češke (13,7 %), Hrvaške (+ 3,8 %) ter čezmorskih trgov, na primer Japonske (35,4 %) in ZDA (15,3 %).
Drugačni so podatki za Italijane, ki so sicer pomemben del turističnega trga. Letos jih je k nam prišlo manj - v prvih osmih mesecih so zaznali za 2,9 % manj italijanskih turistov, ki so ustvarili za 6,4 % manj prenočitev. To kaže, da turizem ni imun proti krizi.
SM
Ptuj • Ob svetovnem dnevu učiteljev
»Ni težko voditi države, težko pa je vzgajati otroke«
Na predvečer svetovnega dneva učiteljev, ki je 5. oktobra, so v ptujski gimnaziji podelili za petnajstletno ali tridesetletno uspešno in požrtvovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja Žgečeva priznanja in plakete. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je izpostavil neprecenljivo vrednost učiteljskega poklica. »Nič o šoli brez učiteljev in učencev,« je med drugim dejal.
Prejemniki Zgečevih priznanj za leto 2012: Irena Križanec, OŠ Markovci; Darija Frangež, OŠ Markovci; Tinamarija Žirovnik, Vrtec Ptuj; Lidija Špicar, Vrtec Ptuj; Anica Vidovič, Vrtec Ptuj; Dušan Lubaj, OŠ Olge Meglič; Irena Letonja, OŠ Mladika; Karmen Plavec, OŠ Mladika; Lilijana Pisar, JVIZ Destrnik-Trnovska vas; Ana Gajšek, OŠ Podlehnik; Mojca Vodušek, OŠ Breg; Andreja Letonja Vučič, OŠ Breg; Sabina Lenart, OŠ Juršinci; Milena Zupanič, OŠ dr. Ljudevita Pivka; Majda Ber, OŠ dr. Ljudevita Pivka; Josip Pečar, Šolski center Ptuj; Ana Gracer, OŠ Dornava; Marta Šilak, OŠ Dornava; Stanka Erjavec, OŠ Majšperk; Dragica Klarič, OŠ Majšperk; Cveta Pintar, Šolski center Ptuj; Tanja Perič, OŠ Ljudski vrt; Simona Hajnal, OŠ Ljudski vrt; Vanja Zebec Drevenšek, OŠ Ljudski vrt; Valerija Krivec, OŠ Žeta-le; Stanka Veršič, OŠ Videm pri Ptuju; Darja Ostroško, OŠ Videm pri Ptuju; Ksenija Samojlenko, OŠ Videm pri Ptuju; Milena Prstec, OŠ Kidričevo; Silva Žitnik, Vrtec Kidričevo; Irena Kidrič, Vrtec Kidričevo; Karmen Jerenko, OŠ Hajdina; Branka Gaiser, OŠ Hajdina.
Prejemniki Žgečevih priznanj za leto 2012
Foto: DK
Četrtkovo prireditev, na kateri je bilo izjemno veliko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so pripravili Društvo ravnateljev ptujskega področja ter sindikata SVIZ OO Ptuj in ZSSS - območna organizacija Ptuj.
Kot vrsto let doslej so tudi letos praznovanje svetovnega dneva učiteljev izkoristili za podelitev Žgečevih priznanj in plaket za leto 2012, ki jih podelijo zaslužnim strokovnim delavcem za petnajstletno oziroma tridesetletno uspešno in požrtvovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja s ptujskega območja.
»Postavite se za učitelje, to je moto letošnje prireditve in prav to je pomembno v današnjem času,« je v imenu organizatorjev proslave v pozdravnem nagovoru dejala
Foto: DK
Slavnostni govornik dr. Danilo Türk
Druženje je potekalo na športnem igrišču poleg vrtca in OŠ Stanka Vraza, kjer so se otroci ob srečanju najprej razdelili v pet skupin in to tako, da so si sami izžrebali nalepke, ki so jih usmerile k njihovi skupini. V skupinah Veverič-ke, Zajčki, Medvedki, Ježki in Lisice so bili tako zastopani
predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez.
Da je delo učiteljev in vzgojiteljev izjemnega pomena in da so dosegli preveč uspehov ter storili preveč dobrega, da bi vse našteval, pa je dejal dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj.
O neprecenljivi vrednosti učiteljskega poklica je spregovoril tudi slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk.
Tiirk: Nič o šoli brez učiteljev in učencev
»Vaš poklic je pomemben za vsakogar, kajti v življenju vsakega med nami je vsaj en spomin na učiteljico ali učitelja.
otroci in zaposleni iz vseh treh institucij. Pripravili so jim pet zanimivih družabnih in socialnih iger - od igre s padalom prek Abrahama ptičjih gnezd, plesa v parih do skupne točke, kjer so se poslovili drug od drugega.
S prireditvijo so želeli tudi prestavili meje, ki jih otrokom
Takšnih spominov imam veliko. Danes sem se na poti sem poskušal spomniti, ali imam kakšen slab spomin, in ugotovil, da niti enega samega,« je uvodoma dejal predsednik.
Izpostavil je pomen učiteljev in vzgojiteljev pri oblikovanju naše osebnosti, njihovo vlogo pri tem pa je ocenil kot neprecenljivo. Dodal je, da je to delo izjemno odgovorno in da za uresničitev svojega poslanstva zaposleni v vzgoji in izobraževanju potrebujejo določene predpogoje. »Pravica otrok do izobraževanja in priložnost za učenje sta tesno povezana s pravico učitelja po ustreznih razmerah za opravljanje učiteljskega dela. Ne pozabimo: pravica do izobraževanja spada med temeljne človekove pravice,« je dejal Türk.
določajo različne življenjske okoliščine. Kot so povedali organizatorji, je takšnega druženja veliko tudi skozi vse leto, zato otroci dobro sprejemajo drugačnost in jih ne motijo razlike. »V zadnjih letih je tovrstnega sodelovanja veliko in to je dobro. Otroci se naučijo sodelovanja, tega, da nismo vsi enaki in enako sposobni. Kljub temu da smo različni in imamo različne sposobnosti, vsi prispevamo svoj kamenček v skupni mozaik, ki je na koncu popoln,« je povedala Simona Meško, ravnateljica OŠ Stanka Vraza, ki se je skupaj s kolegoma dr. Bojanom Burger-jem in Marjeto Meško udeležila srečanja.
V vseh treh ustanovah so seveda ves teden otroka potekale številne aktivnosti, ki so najmlajšim popestrile dopol-dneve.
Viki Ivanuša
Spomnil se je tudi svojega učiteljskega dela in dodal, da je ob tem ugotavljal, da z leti dobiva vedno boljše in sposobnejše generacije. »Treba pa jim je samo pomagati, da svoje talente dobro razvijejo in da razumejo, da je učitelj tukaj zato, da pomaga otrokom v razvoju lastnih talentov in lastne osebnosti in seveda pri pridobivanju novega znanja,« je prepričan predsednik, ki pa se je spomnil tudi na težave. Strinjal se je, da so spremembe v določenih pogledih potrebne, a da morajo biti dobro premišljene in da ne smejo vplivati na kakovost šolanja.
»Nič o šoli brez učiteljev in učencev,« je še dejal Türk in dodal, da to velja tako za osnovne, srednje šole in fakultete kot za vrtce in dijaške domove.
Podelili priznanja in Žgečeve plakete
Na četrtkovi prireditvi je predsednik RS spregovoril še o enem po njegovem pomemb-
nem in aktualnem vprašanju: učiteljevi avtoriteti. To vidi kot oporo, ki daje trdnost učiteljskemu procesu. »Avtoritete učiteljev nisem nikoli razumel kot dejstva, ki služi samo sebi, ampak samo kot oporo, ki daje trdnost učnemu procesu ter povezuje učenca in učitelja ter povečuje učinkovitost dela,« je pojasnil.
Dotaknil se je tudi ugotovitev dr. Franja Žgeča, ki so po njegovem aktualne tudi v današnjem obdobju. Spomnil je, da je že Žgeč govoril o hudi bedi šolarjev in dejal, da se tudi danes dogaja, da je staršem naloženo preveliko finančno breme. »Danes smo veliko bogatejša družba, kot smo bili kdaj prej. Moramo pa biti sposobni zagotoviti enake možnosti vsem,« je še dodal predsednik in končal z mislijo, ki so jo nekoč izrekli Angleži: »Ni težko voditi države, težko
pa je vzgajati otroke.«
Govorom in kulturnemu delu programa, v katerem sta nastopila Samo Ivačič in Stane Hebar, profesorja na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, pa je sledil najbolj slavnosten del: podelitev priznanj in plaket.
Priznanja sta podelila Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja, in Boris Frajnkovič, sekretar območne organizacije ZZZS Spodnje Podravje.
Podelili so tudi deset Žge-čevih plaket, ki sta jih prejemnikom izročila predsednik države dr. Danilo Türk in predsednik SVIZ OO Ptuj Milan Kumer.
Ob koncu srečanja so se učitelji, vzgojitelji, ravnatelji in preostali gostje družili v avli ptujske gimnazije, za pogostitev pa so poskrbeli dijaki Biotehniške šole Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
V mešanih skupinah so se otroci iz treh institucij družili in zabavali v sončnem popoldnevu.
Prejemniki Žgečevih plaket za leto 2012: Kristina Bauman, OŠ Cirkovce; Leonida Kralj, OŠ Olge Meglič; Milena Hojnik, JVIZ Destrnik-Trnovska vas; Mirica Ivanuša, OŠ Gorišnica; Dragica Petrovič, OŠ Gorišnica; Lidija Ljubec, OŠ Juršinci; Bojan Terbuc, Šolski center Ptuj; Darko Kafel, OŠ Majšperk; Romana Lepuša, OŠ Kidričevo; Danica Starkl, Dijaški dom Ptuj.
Foto: DK
Prejemniki Žgečevih plaket za leto 2012
Ormož • Druženje ob tednu otroka
Skupaj je še lepše
VIZ Vrtec Ormož je v sodelovanju z OŠ Ormož in OŠ Stanka Vraza znotraj tedna otroka pripravil srečanje otrok vseh treh institucij, ki je potekalo pod naslovom Igre brez meja. Namen srečanja je bilo spoznavanje, sproščeno druženje in sodelovanje otrok različnih starosti in zmožnosti.
Maribor • Znani ob 50-ietnici narečne popevke
Pa brez zamere
Festival potrebuje osvežitev
Letošnji jubilejni Festival narečne popevke je bil nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker so se na njem zbrali številni pevci, pevke in glasbeniki iz vse Slovenije ter obujali spomine na minulih 50 let. Padlo pa je tudi nekaj zanimivih izjav in pripomb.
Dragan Bulic: Popravljam napake za nazaj
Pobudnik za nekdanjo Popevko Vesele jeseni, zdajšnji Festival narečne popevke, je bil skladatelj, dirigent, glasbenik in producent Berti Rodošek, ki se začetkov spominja tako:
»Tri leta po festivalu Katedre sem prišel na idejo, da bi lahko tudi mi v severovzhodni Sloveniji pokazali, da imamo nekaj dobrih glasbenikov, pevcev, aran-žerjev in izvajalcev. Beseda je dala besedo, vse skupaj pa akcijo in prvi festival smo organizirali leta 1965, sicer z desetimi popevkami, pa vendar. Naslednje leto je bilo že bolje, leta 1969 pa se je popevka že tako okrepila, da so lahko ta festival vzeli zares tudi drugi. Sicer pa sem kot pobudnik tedaj držal v rokah vse vajeti, bil pa sem tudi med prvimi komponisti, dirigenti in aranžer-ji tega festivala.«
Katerih imen se najbolj spominjate iz začetnega obdobja?
»Od pevk se najbolj spominjam Lidije Kodrič, El-vine Štelcl in vseh drugih. Dolga leta je bila Popevka Vesele jeseni, zadnjih 20 let pa je Festival narečne popevke.«
Kako bi primerjali narečno in Slovensko popevko?
»Mislim, da se to ne da povsem primerjati, kajti narečna je namenjena bolj zabavni glasbi, tako da nam bi bilo pač bolj luštno, medtem ko se za slovensko popevko govori, da naj bi bile tam lepe in zimzelene melodije, ki naj bi ostale in živele z ljudmi. Včasih je tako, pogosto pa žal tudi ne.«
Bi se lahko odločili, katera od vaših skladb z narečne popevke vam je najbolj pri srcu?
»Najpopularnejši je zame še vedno Štajer'c, ki se je tudi med ljudmi najbolj prijel, dolga leta je bil tudi kot
Pevska legenda Alfi Nipič in oče seni Berti Rodošek
Foto: M. Ozmec
festivala mariborske Vesele je-
avizo za narečno popevko. Sicer pa pravijo, da je pri skladanju tako, da je ti je najljubša tista skladba, ki si jo nazadnje napisal.«
Kje zdaj ustvarjate, kje živite?
»Že skoraj 25 let živim v Švici, sicer sem že v pokoju, še vedno pa se ukvarjam z glasbo, še vedno delujem kot glasbeni učitelj, komponist, aranžer in dirigent. V Zurichu pravkar pripravljam večji koncertni večer za klavir in orkester, tako da bom imel dobro podlago za prihodnje leto, ko bom slavil 70-letnico, saj želim pripraviti gala koncertni večer z vsemi nekdanjimi in zdajšnjimi glasbenimi prijatelji, skladatelji, pevci in izvajalci.«
Alfi Nipič: Festival potrebuje nekaj
novega
Kaj o mariborskem narečnem festivalu meni pevska legenda Alfi Ni-pič?
»Nocojšnji večer je bil res nekaj lepega. To je bil skupek vseh tistih melodij, ki smo jih prepevali, ki so se vrtele in se še vedno vrtijo tako na radijskih postajah kot na zabavah. To se je videlo tudi med številnim občinstvom v dvorani Tabor, veliko jih je s pevci
Foto: M. Ozmec
Glasbena legenda Dragan Bulič (v sredini) v družbi s Slavkom Ko-vačičem in Jožetom Koblerjem
tudi prepevalo, saj so obujali lepe spomine. Edino, kar me moti, je, da ob 50-le-tnem jubileju organizatorji niso poskrbeli za to, da bi izšla plošča z vsemi venčki festivalskih uspešnic, ki so jih ljudje radi prepevali in jih še vedno radi poslušajo. Upam, da se bosta naš nacionalni radio in televizija tega spomnila v spomin na jubilejno obletnico - vendarle gre za pol stoletja.«
Kako bi narečno popevko primerjali s slovensko?
»No ja, včasih so narečni festival dajali za Slovensko popevko, moram pa reči, da je narečni festival edini, ki je ostal ves čas. Temu narečnemu festivalu pa bi po 50 letih morali dodati kaj novega in ga morda malo spremeniti. Naj si vzamejo za zgled, recimo, festival San Remo, ki se iz leta v leto prilagaja. Povsem naravno je, da se z novimi generacijami spreminja tudi način zabave in seveda način glasbe ter aranžmajev. Upam, da bodo to v nadaljevanju upoštevali, da bo ta naša - jaz še vedno rečem Vesela jesen - ostala še naprej vesela, da bo šla naprej s časom in da bodo temu sledile tudi priredbe.«
Zagotovo ste med tistimi, ki so na narečnem festivalu nastopili največkrat, prejeli pa ste tudi veliko nagrad.
»Kolikor se spomnim, sem na tem festivalu nastopil 13-krat, in če se prav spomnim, sem dobil kar sedemkrat nagrado občinstva. To je bilo zame največ, zelo veliko mi pomeni. Nagrada občinstva je vedno tisto, kar si vsak pevec najbolj želi, kajti poješ za občinstvo, ne za strokovno komisijo. Žal pa sem potem moral za dlje prekiniti festivalske nastope, saj sem odšel k Avsenikom, zdaj pa sem spet tukaj.«
Mnogi so bili presenečeni, ko so na mariborski narečni popevki opazili slovensko glasbeno legendo Dragana Buliča, glasbenega urednika na Radiu Slovenija in vik-torjevega nagrajenca za življenjsko delo.
»Moram reči, da ste me -kar se tega tiče - dobili nepripravljenega. Sicer pa, ko sem delal na Valu 202, uspešnic Vesele jeseni in zdaj narečne popevke tam nismo vrteli, saj je bil uredniški pristop pač drugačen. Poleg tega je v teh popevkah veliko narečja. Zdaj ko sem že nekaj časa na prvem programu Radia Slovenija, pa popravljam grehe za nazaj, saj veliko popevk, ki so se rodile na tem festivalu, rade volje zavrtim. Še posebno mi je pri srcu Lado Leskovar pa Jože Kobler, Edvin Fliser in drugi. Ravnokar sem srečal kolega Robija Horvata, ki se je pohvalil, da je zmagal leta 1990 s popevko na temo lastovke. Njen naslov sem si zapisal, saj bom pogledal v arhiv, in ko jo bom našel, jo bom ob prvi priliki zavrtel.«
Kakšna je vaša primerjava narečne popevke s slovensko?
»Z glasbene plati je veliko skupnega, saj so imena skladateljev in izvajalcev bolj ali manj podobna. Opravka imamo v glavnem z istimi ljudmi, seveda tudi odličnimi pevci, kar Slovenci zelo pogosto radi pozabljamo; preprosto ne znamo ceniti svojih, ker pač menimo, da je vsak drugi boljši od našega. Pomembno pa je seveda to, da slavita oba festivala 50 let. Vsakemu, ki obstane tako dolgo na glasbeni sceni - kapo dol.«
Kaj menite o kritikah slovenskih pevcev na to, da je v zadnjem obdobju v Sloveniji vse več koncertov tujih pevk in pevcev?
»Sicer se strinjam, da je tega malo preveč, ampak jaz pravim tako: če nekdo pride v Slovenijo in mu uspe prodati polno dvorano, denimo Tivoli ali katero drugo, potem ne vidim razloga, da bi mu zavidali. Tudi glasba je del prostega trga, kjer veljajo zakoni ponudbe in pov-
Klošarji
Lekcije z ulice
Vse skupaj se je začelo ob popoldanskem vrčku piva v priljubljeni oštariji. Za mizo nas je sedelo kakih pet, šest, ko je k njej pristopil starejši slovenski umetnik, neki odposlanec, ambasador EU za umetnost ali nekaj podobnega, in začel pogovor z enim izmed sedečih, ki ga je poznal.
Pa sta rekla par paberkov o tem in onem, nakar je iz razloga, ki sem ga pozabil, odposlanski umetnik začel govoriti o klošarski prigodi iz prestolnice, ki da se mu je primerila onikrat. Bil je ravno na poti v priljubljeno restavracijo (ni sicer omenil katero, a če je sklepati po njegovem dvornem položaju, ni mogla biti prav navaden pajzl oziroma betola, kot radi rečejo tukaj doli), ko je pred vrati te institucije k njemu pristopil brezdomec in ga prosil za kak fičnik, češ da je lačen. Pa si je ugledni mož mislil, da seveda hoče zgolj kak deci vina, in ga povabil, da z njim stopi v restavracijo, da mu bo kupil sendvič - seveda misleč, da ga bo klošar tako ali tako zavrnil, saj da laže glede lakote. Pa je mož kaj hitro in jadrno privolil in že sta sedela tam za mizo v kotu oštari-je. In je ambasador naročil sendvič in pivo za brezdomca, ta pa odvrnil, da bi raje samo sendvič. Tega je potem zmazal v sekundi, kot se rado reče. Plemeniti gospod se ni mogel načuditi in je, potem ko se je presedel k svoji družbi, natakarju naročil, naj mu da toliko sendvičev, kot si jih želi, pa tudi piva naj mu da, kolikor ga lahko popije. Čez pol ure je klošar sramežljivo pristopil k možaku, se mu iz srca zahvalil ter se diskretno odpravil iz lokala. Natakar je pozneje umetniškemu gostu sporočil, da je brezdomec pojedel pet sendvičev. In spil dva deci mineralne vode.
Naše omizje je poslušalo umetnikovo zgodbo, in še preden je lahko kdo rekel »hm« na vse to, se je oglasil Čurko in jel razlagati zgodbo, ki se mu je takisto pripetila v Ljubljani, ko ga je brezdomec na Prešercu prosil, ali mu da za en špricar. Na vprašanje, zakaj ravno za en špricar in ne za liter, mu je klošar bistroumno ter hudomušno odgovoril: »Poglejte, gospod, zdaj sem še pijan, in če ne spijem enega špricarja, se bom streznil ter bom potem potreboval več denarja, da se spet na-pijem, kot če zdaj z enim špricarjem samo podaljšam stanje.« Čurko mu je z nasmehom dal dva evra za špricar tam prek v Zlati ladjici, a klošar ni bil zadovoljen. Rekoč, da špricar stane zgolj evro in šestdeset centov, mu je vrnil štirideset centov, kolikor mu je dal preveč. Hm, hm.
Pa se je oglasil še Andi in spomnil prisotne na zgodbo o najbolj legendarnem koprskem klošarju Riku, ki je enkrat, ko smo imeli še tolarje, potem ko ga je prosil za stotaka in mu je on v pest stisnil dvestotaka, ves zaskrbljen pritekel za njim ter ga pobaral, kje ga lahko najde, da mu vrne sto tolarjev, potem ko bo zamenjal dvestotaka. Hm, hm, hm.
Ali pa takrat, je spomnil še četrti član omizja, ko je Riko tam pri stopnicah na Ogrlici pobaral finega poslovneža v Ar-manijevi obleki in zloščenih čevljih, ali ima morda en evro, in je jari gospod v mimohodu zgolj vzvišeno prhnil, da ne. Pa je potem Riko stekel za njim in mu rekel, da če nima evra, pa mu bo on dal enega. He, he, he.
Potem sem v tej presenetljivi, poučni in zanimivi izmenjavi zgodb še sam navrgel svojo iz študentskih let, ko sem prav tako tam na Prešercu brezdomcu v roke stisnil par tolarjev ter z njim spregovoril nekaj besed, on pa mi je v zameno za denar in še bolj za pogovor v nahrbtnik jel tlačiti bone za študentsko prehrano, češ da jih on pač ne potrebuje, saj ni študent. Na moje prigovarjanje, da mu za vse te bone pač moram dati več denarja, saj je vrednost teh močno presegala tisti drobiž, ki sem mu ga dal, se niti slučajno ni hotel ozirati in je vztrajal pri svojem ter se ni pustil prepričati, naj še vzame dodatnih nekaj sto tolarjev. Ni šans. No, za tiste bone sem potem zastonj jedel skoraj ves mesec. Hm, hm, hm, hm.
Predsodki so zavajajoči in izkrivljajoči, človeška toplina in razsežnost humanega pa dandanes potrebna bolj kot kdaj prej - še posebno v teh časih, ko večina vse bolj misli samo na svojo rit.
Gregor Alič
praševanja. Vsem pa tudi ne uspeva več najbolj, denimo Novim fosilom, ki so imeli v Križankah izgubo, a imela jo je tudi naša skupina Pop design. Na drugi strani pa vemo, da je bil Parni valjak poln do zadnjega, tako kot verjamem, da bo tudi Mišo Kovač, ki bo imel v Mariboru že čez nekaj dni koncert, skoraj zagotovo uspel. Tudi sam sem ga šel pogledat
pred leti, ko je nastopil v Križankah, samo zato, da bi srečal legendo in da sem dobil njegov avtogram na ploščo. In videl sem, kakšen je njegov koncert: najavi popevko, zapoje nekaj taktov, nato pa dvigne roke in dvorana poje - dejansko vsa dvorana prepeva. In to je to, temu človek ne more nasprotovati«.
M. Ozmec
Ptuj • Pogovor z Alenom Hlišem
Dijaška
organizacija
Slovenije
Alen Hliš je novi predsednik Dijaške organizacije Slovenije.
80.000 dijakov zdaj vodi Ptujcan
Dijaška organizacija Slovenije je dobila novo vodstvo. Predsedniški položaj je zasedel Ptujcan Alen Hliš, ki pravi, da ga čaka veliko dela, saj predstavlja kar 80.000 dijakov iz vse države. Prve aktivnosti bodo v celoti usmerjene v problematiko štipendij in odpravljenih subvencij malic za dijake.
Alen Hliš, star 18 let, je dijak zadnjega letnika športnega oddelka Gimnazije Ptuj. Kljub mladosti ima za seboj že precej izkušenj na področju delovanja v različnih organizacijah. Bil je predsednik dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov, lani je opravljal delo podpredsednika Dijaške organizacije Slovenije (DOS), ki jo v tem šolskem letu vodi kot predsednik.
Razgledan in pameten mladenič bo tako ščitil interese kar 80.000 dijakov, kolikor jih je v šolskem letu 2012/13. Hliš je drugi Ptujčan, ki je prevzel predsedovanje. Ptuj je namreč pred nekaj leti že imel svojega predsednika slovenskih dijakov, Andreja Čuša, ki je danes aktiven politik SDS. A Hliš se ne vidi v politiki.
Ste drugi Ptujčan, ki je prevzel vodenje Dijaške organizacije Slovenije. To najbrž pomeni, da ima Ptuj dober vodstveni kader tudi med mladimi. Je tudi za vas ta položaj odskočna deska za politiko?
»Mislim, da je dobro, da Ptuj ima svoje predstavnike na nacionalni ravni, da se mladi zavedamo, da bo kmalu prišel tudi naš čas, in da za to tudi kaj naredimo. Načrtov za nadaljnje delo v politiki nimam. Mislim, da bo to predsedovanje za zdaj dovolj. Bom pa se v prihodnjih letih vključeval v delo študentskih organizacij.«
Kaj pomeni predsedovanje slovenskim dijakom in kakšne so vaše naloge?
»Sem prvi predstavnik vseh 80.000 dijakov in dijakinj v Sloveniji. To pomeni, da ščitim njihove interese in pravice. Na ministrstvih nastopamo enotni, imamo izdelano mnenje, ki ga na organizaciji sprejmemo v dobro dijakov in predstavljamo v javnosti.«
Kaj vaša izvolitev pomeni za ptujske dijake, najbrž boste tudi njihova vprašanja in težave lažje reševali? Katere so tiste stvari, ki jih je na Ptuju še treba urediti na tem področju?
»V primerjavi z drugimi kraji imamo precej dober položaj. Že zaradi dobre prometne povezave v tem delu smo v prednosti. Problem, ki se ga lotevamo, pa so malice - kot po vsej državi. Po zakonu, ki je bil sprejet letos, so dijaki izgubili subvencijo. Zdaj malica znaša 2,42 in se že opaža, da dijaki manj hodijo na toplo malico, ni več zagotovljenega zdravega obroka. To ima lahko posledice za zdravje dijakov.«
Kar nekaj dela boste najbrž imeli tudi s štipendijami, ki so jih letos odpravili mladoletnim dijakom. Boste na tem področju poskušali kaj spremeniti?
»Definitivno. Štipendije so velika težava. Mladoletni dijaki so izgubili štipendije, kar je velik udarec. To v prihodnosti poskušamo spremeniti. Sodelujemo s Študentsko organizacijo Slovenije in pripravlja se že nov predlog zakona o štipendiranju. Bomo videli, kako se bodo stvari razvile, upamo pa na najboljše.«
Napredek, ki ga je prineslo novo šolsko leto, je gotovo subvencija prevozov. Kako ocenjujete ta ukrep?
»Skupaj z ministrstvom se nam je uspelo dogovoriti za tak ukrep, ki je za dijake odličen. To je velik napredek, saj spodbujamo javni prevoz. Ni toliko dijakov na cestah, upamo, da bo tudi manj prometnih nesreč in sploh manj tveganja.«
Ali se že opaža, da je manj avtomobilov okrog šol?
»Za zdaj še ne, ker še si niso vsi uredili subvencij. Ravno včeraj sem, denimo, v Ljubljani na železniški postaji videl v vrsti stati okrog 300 dijakov in študentov, ki so čakali na potrditev subvencije za prevoz. Šele po približno mesecu dni bomo lažje ocenjevali spremembe na tem področju.«
Po vsem povedanem sklepam, da dela ne bo zmanjkalo. Kakšni so vaši osebni načrti, kam po končani srednji šoli?
»Najprej moram opraviti maturo, mislim, da bo šlo. Potem bi se rad vpisal na fakulteto za družbene vede, smer ko-munikologija. V tem se vidim v prihodnosti, sicer pa že zdaj delujem v tej smeri.«
Nameravate tudi med študijem nadaljevati tovrstno delo, morda v študentskih organizacijah?
»Da, upam. V prvi vrsti se
bom gotovo vključil v Klub ptujskih študentov na Ptuju, potem pa bomo videli, kako naprej. Morda bom poskušal kaj narediti tudi na državni ravni za študente. A najprej seveda za dijake.«
Ste ob prevzemu predsedovanja dobili kakšen nasvet od Andreja Čuša, ki je bil prav tako na tem položaju, danes pa je aktiven politik?
»On je edini Ptujčan, ki je doslej vodil dijaško organizacijo. Okrog tega se še nisva pogovarjala, saj ima veliko dela, pa tudi trenutno zastopava drugačne interese.«
Ali je možno, da boste tudi vi nekoč zastopali drugačne interese, ki ne bodo naklonjeni dijakom?
»Ne bi rekel, saj kot pravim, politika me res ne mika in nimam želje po njej. Upam, da bom delo dobil v svoji stroki, dotlej pa želim narediti čim več za mlade.«
Dženana Kmetec
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Jesenske skrbi
Ze v komentarju, ki sem ga pripravljala v avgustu, sem na glas razmišljala, da nam letošnja jesen ne bo prinesla nič dobrega. Po poletni brezbrižnosti in počitniškem razpoloženju z jesenjo znova pridejo na plan skrbi in zahtevnejše obveznosti. Potem ko je politična elita obupala nad kontinuirano potrebo po dokapitalizaciji bank v večinski državni lasti, se ta teden v parlamentu odloča o ustanovitvi tako imenovane slabe banke, na katero bi prenesli slabe bančne terjatve. Obveznosti, ki bi jih bila sposobna prenesti slaba banka, naj bi znašale okrog štiri milijarde evrov. S prenosom obveznosti bi se očistile bančne bilance in tako naj bi vsaj prva in druga največja banka v državi lažje zadihali. In po argumentih koalicije bi lažje financirali gospodarstvo. No, saj sta ga že tudi prej, ko sta še imeli kaj posojati. In če je ljubljanska bančna princesa v javnosti že dolgo veljala za tako imenovano tajkunsko banko, je prvi dami mariborskega bančništva dolgo uspelo zakrivati pravi obraz. Šele pred nekaj meseci je tudi javnost izvedela za neugoden, skoraj katastrofalen bančni portfelj v Novi KBM. Pri posojanju denarja iz dveh največjih bančnih ustanov v državi je šlo za posle na »lepe oči«. Sanacija teh tako imenovanih lepih pogledov, ki so izbrancem omogočali bogatenje nepojmljivih razsežnosti, je že bila in še bo na ramenih davkoplačevalcev. Kajti množica, narod ali delavsko ljudstvo - kakor hočete - pač prenese vse. Ponižno plačuje za grehe velikih. In medtem ko so v bankah milijone in milijarde delili po ključu prijateljskih vezi, se pri malem človeku, ki potrebuje finančno posojilo, zatakne že pri nekaj tisoč evrih.
Verjamete, da je slaba banka dobra rešitev? Kako zaupati politiki, bankam in gospodarstvu, da potem ko bodo bančne bilance očiščene večmilijardnega dolga, ne bodo banke znova samo instrument za posojanje denarja že tako bogatim, velikim in vplivnim. Res je, da so velika podjetja konglomerat razvoja tako regij kot države. Kljub temu pa ne smemo prezreti pomena srednjih, majhnih in mikro podjetij, ki so pomemben vir zaposlitev in ki prav tako soustvarjajo podjetniški duh, inovativnost ter so ključna za pospeševanje konkurenčnosti in zaposlovanja. Lastniki te vrste podjetij skrbno in do zadnjega evra natančno premislijo, kam vložiti posamezni trdo prigarani evro. Njihov denar se ne nalaga v davčne oaze, ampak ga vsak, s ciljem izboljšanja in širjenja poslovanja, vloži nazaj v svoje podjetje.
Ker smo v oktobru, naj vas spomnim, da je to mesec varčevanja. A kot vse kaže, bo letošnji oktober bolj kot v znamenju varčevanja v znamenju reševanja bančnih dolgov. In danes, pri sanaciji, bomo soudeleženi vsi davkoplačevalci. Kadar so iz državnih bank frčali milijoni in milijarde, pa so jih bili deležni samo redki izbranci.
Juršinci • Gostovanje kvarteta Bakus in vokalne skupine Vokalis
Peli Slovencem v Berlinu
Kvartet Bakus in vokalna skupina Vokalis, člani KUD dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev, so gostovali v Berlinu, kjer so v soboto, 22. septembra, člani kulturno-prosvetno-športnega društva Slovenija praznovali 30 let delovanja.
vali nastopajočim. Ob slovesu, ki je prišlo prehitro, je bila želja vseh, da se še kdaj snidejo,
morda doma v Sloveniji ali spet ob okrogli obletnici v Berlinu.
Nada Špišic
Ob jubileju so Juršinčani nastopili s koncertnim programom, ki je vseboval ljudske skladbe ter priredbe slovenskih pesmi. Marsikomu se je utrnila solza ob poslušanju pesmi v maternem jeziku. Na prireditvi je zbrane nagovorila tudi podžupanja Občine Jur-šinci Dragica Toš Majcen ter namenila nekaj toplih besed vsem, ki so daleč od doma. V
imenu občine je KPŠD Slovenija podarila monografijo Janeza Puha; prevzel jo je Anton Ču-ček, domačin iz Občine Juršin-ci, ki več kot 40 let živi in dela v Berlinu ter je tudi gonilna sila društva. Prav na njegovo povabilo so se juršinski pevci z velikim veseljem udeležili prireditve.
Drugo monografijo je podž-upanja predala odpravniku po-
slov ministrstva za slovenske izseljence v Berlinu Matjažu Marku. Nad darilom je bil zelo presenečen, povedal pa je, da bo monografija imela prav poseben prostor, saj jo bodo hranili na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu v posebni vitrini.
Navzoči so bili zelo veseli ubranega petja iz Slovenije, nekateri pa so tudi po tiho pripe-
Foto: arhiv KUD Juršinci
Juršinski pevci so gostovali v Berlinu.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Aluminij - Rudar 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Bingo (59.), 2:0 Kurež (66.), 3:0 Dreven-šek (74., iz 11-m).
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Bingo, Kurež, Kmetec (od 46. Jeleč), Spahic, Drevenšek, Medved (od 46. Kožar), Ka-šnik, Rešek (od 54. Vraničar), Brezovački. Trener: Bojan Flis.
RUDAR: Rozman, Bubalo-vic, Jeseničnik, Rošer (od 65. Klinar), Črnčič (od 65. Bizjak), Rotman, Berko, Podlogar (od 78. Šindik), Bratanovic, Baka-ric, Radujko. Trener: Aleš Čeh.
V nedeljo sta se v sončnem, a precej vetrovnem vremenu v Kidričevem že tretjič v tej sezoni merila domači Aluminij in Rudar iz Velenja. V prvi tekmi v Velenju so slavili Kidri-čani (2:1), ti so bili boljši tudi v pokalni tekmi, kjer so Rudar izločili po strelu iz 11-metrovk. Približno 350 gledalcev je znova videlo precej spremenjeno začetno enajsterico domače ekipe; med tednom so v klubu sporazumno končali sodelovanje z Almirjem Sulejmano-vičem, zamenjavo zanj pa so našli v Blažu Brezovačkem. Nogometaš, star 25 let, je v karieri zamenjal že precej klubov, nazadnje je branil barve Domžal. Od prve minute je v napadu zaigral tudi Marko Kmetec, Aljaž Medved pa je namesto bočnega položaja -tam je igral Brezovački - zavzel
Rokomet
Trimo povsem nadigral Jeruzalem
Stran 12
Rokomet
Drava slavila še tretjič zapored
Stran 12
položaj v sredini igrišča.
Te rešitve Bojana Flisa se v 1. polčasu niso izkazale za uspešne, saj so večinoma prevladovali gostje. Ti so po začetnem otipavanju, ko je za domačine s strelom poskusil Kmetec v 7. minuti, hitro prevzeli pobudo in bili bolj konkretni pred vrati Tomaža Murka. Ta je bil nekajkrat v težkem položaju, a je vse uspešno rešil. Gostje so v 11. minuti izvedli tri zaporedne udarce iz kota, v vseh primerih pa je bilo pred golom precej vroče. V 17. minuti je s strelom iz približno 25 metrov poskušal Rajko Rotman, a je Murko
žogo odbil v kot. Za goste so poskušali še Bratanovič, Jese-ničnik in Rošer, a spremembe rezultata ni bilo. Na koncu prvega dela bi lahko domačini srečno povedli: Medved je iz strani poslal uporaben predlo-žek v sredino, tam pa je Raduj-ko žogo nespretno preusmeril proti lastnemu golu, a je za malenkost zgrešila cilj.
Ob polčasu je Bojan Flis opravil kar dve menjavi; Kmet-ca in Medveda sta zamenjala Jeleč in Kožar. To je bil očiten znak, da domači strateg s predstavo v 1. polčasu ni bil zadovoljen. Začetek drugega dela je bil zelo dinamičen, predvsem po zaslugi domačinov. Ti so v 47. in 50. minuti uprizorili dva nevarna napada; po prvem je Kožar nekoliko predolgo okleval s končnim strelom, v drugem pa so strele Dreven-
Nogomet
Zmaga Zavrča pred derbijem s Krko
Stran 13
Namizni tenis
NTK Ptuj do prve zmage v prvenstvu
Stran 13
ška, Kožarja in Reška gostujoči branilci blokirali. V 55. minuti je Flis tvegano opravil še tretjo menjavo, a se je mu je poteza kmalu obrestovala. V 59. minuti je namreč Drevenšek izvajal kot, njegov natančni predložek pa je Bingo z glavo preusmeril v gol - 1:0. Domačini so nadaljevali v podobnem tempu in kmalu znova poželi aplavz domačih navijačev. V 66. minuti si je namreč Vraničar priboril žogo, odlično prodrl po levi strani in podal v sredino, kjer je žoga med tremi nogometaši prišla do osamljenega Kure-ža, ta pa jo je iz kakšnih petih metrov potisnil v mrežo - 2:0. Enega najboljših polčasov v zadnjem obdobju so domači nogometaši nadaljevali v podobnem slogu in v 74. minuti uprizorili hiter nasprotni napad. Tega je začel Brezovački
s podajo do Kureža, ki je žogo nemudoma poslal v napad do Jeleča. Ta je prišel do dobrega položaja za strel, a je Rozman žogo odbil, toda le do Kožarja, ki ga je Bubalovič v ugodnem položaju za strel nepravilno oviral, in sodnik Perič je upravičeno pokazal najstrožjo kazen. To je v dvoboju dveh krajanov Gerečje vasi (Drevenšek in Rozman) v zanesljiv zadetek zanesljivo spremenil Marko Drevenšek - 3:0. V nadaljevanju so gostje poskušali znižati
Nogomet
Ptujčani brez prask tudi iz Hajdine
Stran 14
Šolski šport
Na krosu največ medalj za OŠ Ljudski vrt
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. íhltta!
CRADIOPTUJ
^ tut- ¿¿letu
www.radio-ptuj.si
rezultat; blizu so bili Berko po strelu z glavo ter Bratanovič po napaki Binga v 85. minuti, a je Kašnik njegov strel izbil iz go-love črte. Nekajkrat se je izkazal tudi Murko in domačini so se na koncu zasluženo veselili treh točk.
Če je bil prvi polčas za hitro pozabo, je lahko drugi dokaz, kako bi igra Aluminija lahko potekala tudi v prihodnosti; žoga je hitro potovala od noge do noge, napadalci so jo uspešno zadržali v svoji posesti, prihajali v priložnosti, obrambna vrsta je delovala čvrsto in zanesljivo, krona pa so bili kar trije doseženi zadetki. Skok na visoko 4. mesto je odlično darilo navijačem pred reprezentančnim premorom.
Jože Mohorič
PRVALIGA
REZULTATI 13. KROGA:
Aluminij - Rudar 3:0 (0:0); strelci: Bingo 59., Kurež 66., Drevenšek 74./11-m;
Luka Koper - Domžale 1:2 (0:1); strelci: Pučko 77.; Halilovic 14., Hu-smani 90.;
Olimpija - Mura 05 3:1 (1:1); strelci: Omladič 44., Zajc 52., 67.; Jelic 40.; rdeči karton: Aborah 77./Mura; Celje - Gorica 0:0;
Triglav - Maribor 1:0 (1:0); strelec: Poplatnik 9.; rdeči karton: Arghus
44./Maribor.						
1. MARIBOR	13	10	2	1	28:7	32
2. OLIMPIJA	13	8	2	3	27:13	26
3. DOMŽALE	13	7	1	5	13:11	22
4. ALUMINIJ	13	6	1	6	15:18	19
5. CELJE	13	4	6	3	9:9	18
6. KOPER	13	5	3	5	14:16	18
7. TRIGLAV	13	4	2	7	9:11	14
8. GORICA	13	3	3	7	16:22	12
9. RUDAR VELENJE	13	3	3	7	10:24	12
10. MURA 05	13	3	1	9	15:25	10
LESTVICA STRELCEV: 7 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 5 zadetkov: Goran Cvijanovic, Alen Ploj, Marcos Tavares (vsi Maribor), Nusmir Fajic (Mura 05); 4 zadetki: Robert Beric (Maribor), Roman Bezjak (Celje), Boban Jovic, Nikola Nikezic (oba Olimpija).
Brezovačkega opazovali že dlje časa
V ekipi Aluminija sta se med tednom zgodili dve spremembi: Almir Sulejmanovič je zapustil Kidričevo, nadomestil pa ga je Blaž Brezovački. Spremembe je pojasnil Miran Lipovac, športni direktor Aluminija: »Na nekaj zadnjih tekmah smo opazili, da smo šibki na položajih, ki jih lahko Blaž uspešno pokriva: zadnji vezni, štoper in bočni branilec. Glede na njegovo dobro pripravljenost smo ga takoj vključili v ekipo, kar se je proti Rudarju izkazalo za uspešno. Na drugi strani smo se sporazumno razšli z Almirjem. Že nekaj časa ga pesti poškodba prepone, kar je za igranje na tej ravni prevelika ovira za uspešno nastopanje.«
Blaž Brezovački je eden izmed igralcev, ki so že zelo zgodaj, pri 16 letih, odšli v tujino. Iz mladinske ekipe Olimpije je namreč v sezoni 2003/04 prestopil v mladinsko ekipo slovite Benfice. Leta se je 2006 vrnil v Slovenijo, kjer je nastopal za Interblock, Livar, Nafto in Domžale, vmes je nekaj mescev igral za B-ekipo Benfice (2007).
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 13. krog
Odličen drugi polčas dovolj za novo zmago
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres) je proti Rudarju dosegel drugi zadetek v letošnji sezoni.
David Kašnik, Aluminij: »V prvem polčasu nam igra ni stekla, saj smo v napadu prehitro izgubljali žoge, zato so gostje nenehno pritiskali proti našemu golu. Ob odmoru smo se dogovorili, da se postavimo višje in da dlje zadržimo žogo v svoji posesti. Na srečo nam je to uspelo, iz prekinitve smo dosegli prvi zadetek in od takrat naprej smo izkoristili bolj odprto igro Rudarja.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »Moramo pošteno priznati, da so bili gostje v prvem polčasu boljši, da so si priigrali več priložnosti. Vedno se nam dogaja, da v določenih delih igre v napadu prehitro izgubljamo žoge. Na srečo so se nam menjave ob polčasu obrestovale in igra se je spremenila v našo korist, posledično tudi rezultat.«
Aleš Čeh, trener Rudarja: »Aluminij je ekipa, ki tekmecu prepusti navidezno premoč, obenem pa je izjemno nevarna iz protinapadov. To se je izkazalo tudi tokrat. V prvem polčasu smo nadzorovali potek tekme, vendar smo bili neučinkoviti v zaključkih. Po prejetem golu smo odigrali nedisciplinirano, s preveč igralci smo poskušali doseči zadetek, kar so domačini kaznovali s še dvema zadetkoma.«
Nogomet • 1. SNL
Konec mariborskega niza
V nedeljo se je končal mariborski niz neporaženosti na tekmah državnega prvenstva, ki je trajal vse od letošnjega marca. V tem obdobju so Mariborčani nanizali 26 tekem brez poraza (21 zmag, 5 remijev), znova pa je bil zanje usoden Triglav. Delo jim je tokrat z rdečim kartonom olajšal Arghus, kljub igralcu manj pa so vijoličasti v drugem delu kar trikrat zadeli okvir gola. Kranjčani so tako dosegli drugo zaporedno zmago (znova niso prejeli zadetka), s katero so se povzpeli na lestvici. Najbolj opazen dvig je v tem krogu uspel Aluminiju, ki je pridobil dve mesti in je zdaj na visokem 4. mestu. S sedmim zadetkom v tem prvenstvu je na vrhu lestvice strelcev Robert Kurež dohitel Dejana Žigona.
Še naprej pa imajo velike težave z realizacijo igralci Celja; po odhodu Roberta Bezjaka v Bolgarijo preprosto nimajo igralca, ki bi žogo potisnil v mrežo. Celjani niso dosegli zadetka na zadnjih petih srečanjih. V podobnih težavah je tudi Gorica, ki na zmago čaka že sedem krogov. Prav zato se zdi remi na Areni Petrol med omenjenima ekipama še najbolj pravičen.
Koper je med tednom menjal trenerja: Milivoja Bračuna je zamenjal Italijan Rodolfo Vanoli. Ta sprememba pa ni prinesla hipnega učinka, saj so Koprčani pred domačimi navijači klonili proti Domžalam. Prva dva zadetka na tekmi sta dosegla Denis Halilovič (nekdanji član Drave) in Matej Pučko (nekdanji član Aluminija), odločilnega pa je v izdihljajih tekme prispeval Hrvat Husmani. Za Koprčane je to že tretji zaporedni poraz, s čimer so izgubili precej mest na lestvici, na drugi strani pa so se Domžale utrdile pod vrhom.
Olimpija je še naprej v izjemni formi, saj ji je uspelo zmagati še šestič zapored. Tokrat je bila Mura v prvem polčasu boljša, nanizala je nekaj izjemnih priložnosti, a zadela samo enkrat. Po napaki vratarja Draškovica je Olimpija izenačila še pred koncem polčasa, v nadaljevanju pa je na sceno stopil 18-letni Miha Zajc, ki je z dvema zadetkoma odloči zmagovalca. Odličen obet pred največjim slovenskim derbijem, v katerem bo Maribor po reprezentančnem premoru gostil Olimpijo.
Rokomet • 1. A SRL (m), 5. krog
Trimo povsem nadigral Jeruzalem
Jeruzalem - Trimo 24:40 (12:20)
JERUZALEM: Belec (3 obrambe), Žuran (8 obramb); Deržič, Ogorelc 1, Rajšp 1, Bogadi 1, Radujkovic, Čudič 8 (6), Špiljak 2, Gregorc 2, Cvetko, Kljajič, Mesaric 2, Žmavc, Šišmanovič 7. Trener: Saša Prapo-tnik
TRIMO: Ferlin (14 obramb), Saje (4 obrambe); Korelec 3, Fermec 1, Radelj 5, Paladin 8, Ratajec 3, Skol, Sušin, Florjančič 3, Rojc 1, Zoran, Skube 9 (3), Grandovec 1, Aguirre-zabalaga 6. Trener: Ivan Vajdl
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/6; Trimo 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Trimo 2 minuti. IGRALEC TEKME: Staš Skube (Trimo Trebnje).
Ormoški rokometaši so na domačem terenu pred okrog 300 gledalci doživeli hud udarec. Trimo je na Hardeku potrdil odlično formo in v vseh elementih rokometne igre nadigral nerazpoložene rokome-taše Jeruzalema. Sodeč po igri Trima je jasno, zakaj je ekipa pred kratkim slavila pri močnem Mariboru. To je bila četrta zaporedna zmaga Dolenjcev in
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so le stežka prebijali obrambno vrsto gostov iz Trebnjega.
1 A SRL (m)		
REZULTATI 5. KROGA:	Jeruza-	
lem Ormož - Trimo Trebnje 24:40		
(12:29), Celje Pivovarna Laško		-
Gorenje 24:25 (12:13), Istrabenz		
plini Izola - Krško 25:24 (15:14),		
Sviš Pekarna Grosuplje -	■ Cimos	
Koper 24:29 (13:12), Sevnica		-
Krka 25:21 (10:13),Maribor Branik		
- Ribnica Riko hiše 33:26 (19:13)		
1. GORENJE 5 5 0	0	10
2. CIMOS KOPER 5 4 1	0	9
3. TRIMO TREBNJE 5 4 0	1	8
4. CELJE PIVO. LAŠKO 5 3 1	1	7
5. MARIBOR BRANIK 5 3 0	2	6
6. RIBNICA RIKO HIŠE 5 2 1	2	5
7. ISTRABENZ P. IZOLA 5 2 0	3	4
8. SEVNICA 5 2 0	3	4
9. KRKA 5 11	3	3
10. SVIŠ GROSUPLJE 5 1 0	4	2
11. KRŠKO 5 0 1	4	1
12. JERUZ. ORMOŽ 5 0 1	4	1
četrti letošnji poraz vinarjev.
Gostitelji so povedli z 1:0, že v 8. minuti je domači trener Saša Prapotnik pri vodstvu Trima 8:3 moral zahtevati minuto odmora. V teh trenutkih so gostitelji kot po tekočem traku zapravljali lepe priložnosti v napadu, strah v kosti jim je z obrambami pognal vratar Klemen Ferlin, ki je letos v odlični formi. Drugič je domači strateg minuto odmora moral zahtevati že v 19. minuti pri vodstvu Trima 12:6. Vinarji so slabo igrali v obrambi, kjer niso našli rešitve za Staša Sku-beta, ki je zadeval, asistiral in odlično vodil ekipo. Skubetu se je pridružil še odlični Uroš Paladin, na črti Marko Radelj, piko na i pa je s svojimi obrambami postavil že omenjeni Ferlin (10 obramb do odmora). Trebanjci so na 15-minutni pre-dah odšli z 8 zadetki prednosti (20:12), tekmo pa končali s + 16 (40:24). V 2. polčasu je v vr-
stah gostov zablestel še Španec Aloberto Garcia Aguirrezaba-laga, ki je od 37. do 50. minute mrežo nasprotnikov zatresel kar šestkrat. Oba polčasa je Trimo dobil z identičnim izidom 20:12, res pa je varovancem trenerja Ivana Vajdla uspevalo
Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormož: »Najprej čestitke Trimu za odlično predstavo in zmago. Odigrali smo zelo slabo v obrambi, premalo agresivno in s tem dovolili šov odličnemu Stašu Skubetu. V prvih 15 minutah smo si privoščili 6 do 7 zgrešenih 'zicerjev' in Trimo je takoj kaznoval naše napake. Praktično nismo imeli nobenega razpoloženega igralca, na drugi strani je Trebanjcem šlo vse kot po maslu. Glede na preteklost nas letos čaka najtežji boj za obstanek v ligi, ampak ne bomo se predali.«
prav vse, kar so si zaželeli. Skozi vso tekmo je obramba domačih storila le nekaj več kot 10 prekrškov, za resnejši odpor bi jih potrebovali krepko prek 30. Ormožane čaka veliko dela in hud boj za obstanek v ligi. Po slabem začetku je tudi že načeta samozavest igralcev, pred vrati pa derbi začelja: v soboto, 13. oktobra, bodo namreč Or-možani v Krškem.
KU
Nogomet • Rep. Slovenija
Proti Cipru s štirimi novinci
Slovensko nogometno repre- bor), Jan Oblak (Rio Ave);
zentanco po uvodnih dveh porazih proti Švici in Norveški 12. in 16. oktobra čakata novi, bržčas odločilni tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014, ki bo v Braziliji. Selektor Slaviša Stojanovic je v petek predstavil seznam za obračuna s Ciprom doma in Albanijo v gosteh, na njem pa so štirje novinci. To so vezista Goran Cvijanovic in Kevin Kampl ter napadalca Džengis Ča-vuševic in Robert Beric, ki sta bila vpoklicana namesto Valterja Birse in Zlatana Ljubijankica, ki nista pripravljena za ti tekmi.
Seznam igralcev za Ciper in Albanijo:
vratarji: Samir Handanovic (Inter Milano), Jasmin Handanovic (Mari-
branilci: Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Bojan Jokic (Chievo), Dejan Kelhar (Qabala), Dominik Maroh (Köln), Andraž Struna (Cracovia), Marko Šuler (Legia Varšava);
vezisti: Armin Bačinovic (Hellas Verona), Goran Cvijanovic (Maribor), Josip Iličic (Palermo), Kevin Kampl (Red Bull Salzburg), Andraž Kirm (Groningen), Jasmin Kutric (Palermo), Aleš Mertelj (Maribor), Aleksandar Radosavljevic (Venlo), Mirnes Šišic (Kreta);
napadalci: Robert Beric (Maribor), Džengis Čavuševic (St. Gallen), Zlatko Dedic (Bochum), Tim Matavž (PSV Eindhoven), Nejc Pečnik (Sheffield Wednesday).
sta
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski nogometaši se v Kidričevem pripravljajo na izjemno pomembni kvalifikacijski tekmi s Ciprom in Albanijo. Med izbranci Slaviše Stojanoviča sta tudi Jasmin in Samir Handanovič.
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava slavila se tretjič zapored
2. SRL (m)
Arcont Radgona -Drava Ptuj 22:26 (10:11)
RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Grm, Janžekovič 4, Verdenik 5, Čeh, Ma-roh 1, Fridrih 3, Žuran, Šalamun 1, Sabo 1, Jerenec, Bezjak 7, Lesjak, Požar 4. Trener: Tomi Matjašič.
Tri tekme, tri zmage - takšen je izkupiček ptujske rokometne zasedbe, ki letos v 2. ligi namerava poseči po mestih povsem pri vrhu lestvice. Za zdaj jim to odlično uspeva, Ptuj-čane pa že kmalu čaka serija tekmecev, ki se bodo prav tako potegovali za najvišja mesta.
Dvoboj z neugodnimi Rad-gončani so modri začeli podjetno. Obramba 5-1 je tako kot praktično vse srečanje delovala odlično (skupaj je prejela le 22 zadetkov), plod čvrstosti v obrambi pa so bili lahki zadetki v napadu. Ptujčani so vseskozi vodili za dva zadetka, domača vrsta pa je izenačila v 19. minuti, ko je bilo 8:8. Takoj zatem so Pomurci celo povedli z 9:8, kar pa je bilo njihovo edi-
no vodstvo na tekmi, obenem pa opomin za varovance Tomi-ja Matjašiča, da strnejo svoje vrste. To je modrim tudi uspelo in ob polčasu je bil izid 10:11.
Odlično je Drava začela drugi polčas, saj je kmalu naredila serijo 5:1, kar je bilo bržkone odločilno glede za nadaljnji potek dogodkov. Domači, pri katerih je izstopal le Radovič, se praktično niso več pobrali in prednost gostov je le še naraščala. V 42. minuti je bila že šest zadetkov (14:20), najvišja pa je bila v 52. minuti, ko je bil izid 17:24. Ključ do uspeha je bila nedvomno izjemna obramba, s katero so Radgon-čani imeli velike težave, rezerve ptujske ekipe pa so predvsem v prehodu iz obrambe v napad, kjer morajo še bolj izkoriščati svojo hitrost. V sami končnici srečanja so se domači vendarle nekoliko zbrali in se tudi po zaslugi nekaj sumljivih sodniških odločitev, ki so oškodovale goste (izključitve), s serijo 4:0 približali le na tri zadetke zaostanka 22:25. Za popoln preobrat jim je zmanjkalo časa, energije in tudi kako-
REZULTATI 3. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj 22:26, Nova Gorica - Brežice 24:31, Pomur-je - Alples Železniki 25:33, Rudar - Radeče MIK Celje 34:26, Col -Mitol Sežana 27:26, Loka 2012 -Črnomelj 31:16. Ajdovščina je bila prosta.
3 3 3 3 3 3 3 2 3
1.	LOKA 2012
2.	BREŽICE
3.	DRAVA PTUJ
4.	MITOL SEŽANA
5.	COL
6.	ALPLES ŽELEZNIKI
7.	RUDAR
8.	AJDOVŠČINA
9.	NOVA GORICA
10.	ARCONT RADGONA 3
11.	RADEČE MIK CELJE 2
12.	POMURJE 3
13.	ČRNOMELJ 2
3	0	0
3	0	0
3	0	0
2	0	1
2	0	1
1	1	1
1	1	1
1	0	1
1	0	2
0	0	3
0	0	2
0	0	3
0	0	2
vosti, obenem pa imajo gostje kljub mladosti toliko izkušenj, da niso dovolili presenečanja.
Z novo zmago so mladi Ptuj-čani na vrhu lestvice, kjer želijo ostati tudi po naslednjem srečanju, ko na Ptuj prihaja ekipa Cola.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Poraza, ki mejita na katastrofo
SloVan - Velika Ne- D11 mpopolnoma dma,k mi61!1": 1. B SRL (m) delja Carrera Optyl 38:20 (16:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Majcen 2, Kaučič, Hanželič 1, Bezjak, Veselko 10, Bračič, Preac, Ivančič 2, Špindler, Tušak 2, Zemljič 1, Zorec. Trener: Bojan Munda.
Po nepričakovanem porazu proti Dobovi pred svojimi navijači so rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl doživeli še enega, tokrat na gostovanju v Ljubljani. Razlika je v tem, da ta že meji na katastrofo. Pred gostovanjem je imel trener Bojan Munda veliko težav s sestavo ekipe, saj je zaradi službe, kazni ali študijskih obveznosti manjkalo kar nekaj igralcev. Na pot v prestolnico so se Nedelj-čani odpravili z zgolj 14 igralci.
Že po slabih treh minutah igre so bili gostje prisiljeni zahtevati minuto odmora, saj so domači vodili 4:0. Sledilo je obdobje boljše igre Velikone-deljčanov, vendar ni šlo bližje kot do zaostanka dveh golov. Gostje so naredili preveč napak v napadu, v obrambi pa so puščali veliko prostora razigranim domačinom. Ti so si ustvarili najvišjo razliko v 27. minuti, ko je bilo + 6 za domačine. Gostje so v zadnjih minutah razliko zmanjšali na - 4, kar je bila glede na videno znosna razlika.
V začetku drugega polčasa so bili gostje trdno odločeni, da popravijo slab vtis iz prvega dela, vendar te odločenosti niso prenesli v igro in tudi začetek tega dela igre je
bil popolnoma enak prvemu. Domači so v sedmih minutah naredili delni izid 5:0 in si ustvarili lepo vodstvo devetih zadetkov. Domačini so se nato dobesedno »razleteli« po igrišču in polnili mrežo gostov, ki nikakor niso mogli zaigrati, kot znajo, in visok poraz je bil neizbežen. V zadnjih 15 minutah so pri gostih zaigrali vsi rezervisti, saj je ob trdni obrambi domačih obstajala možnost poškodbe, kar pa bi bila za ekipo prava katastrofa. Tako so se rokometaši Slovana svojim gostom »oddolžili« za lanski poraz v uvodnem srečanju. Očitno bodo Ljubljančani letos konkurirali za visoka mesta. Tokrat so Veliko Nedeljo Carrera Optyl zamrznili na - 18 golov zaostanka.
Šmartno - Moškanj-ci Gorišnica 34:20 (18:8)
MOŠKANJCI GORIŠNICA; E.
Bratuša, Petek 2, Zorli 1, Kovač 1, Bedrač 2, Valenko 3, Arnuš 2, Balas 3, Lozinšek, Vincek 4, Dimec, Anderluh, Firbas 1, Preac 1, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so na gostovanju pri lanskem pr-voligašu Šmartnem doživeli visok poraz. Šmartno spada med favorite za naslov prvaka in poraz proti takšni ekipi ni tragičen, le razlika je previsoka. Uspešne igre v drugoligaški konkurenci bodo morali Gori-šničani čim prej pozabiti in se prilagoditi višjemu kakovostnem razredu. Šmartno in Slovenj Gradec sta v tem trenutku
REZULTATI 2. KROGA: Slovan -Velika Nedelja Carrera Optyl 38:20, Šmartno - Moškanjci Gorišnica 34:20, Dobova - Damahaus Cerklje 34:34, Dol TKI Hrastnik - Mo-kerc Ig 33:30, Grosuplje - Slovenj Gradec 27:35
1.	SLOVENJ GRADEC 2
2.	ŠMARTNO 2
3.	DAMAHAUS CERKLJE2
4.	DOL TKI HRASTNIK 2
5.	DOBOVA
6.	SLOVAN
7.	ŠKOFLJICA
8.	MOKERC IG
9.	GROSUPLJE
10.	GRČA KOČEVJE
11.	V. NEDELJA C. O.
12.	MOŠKANJCI GOR.
pač močnejša, še posebno na gostovanjih.
Domačini so skozi vse srečanje vodili in nadzorovali potek dogodkov na igrišču. Takoj na začetku so povedli s 5:1 in vodstvo do odhoda na odmor povišali na velikih plus deset. Slabša igra v obrambi, neučinkovitost v napadu ter odličen domači vratar so bili glavni razlogi poraza, k temu pa je svoj delež prispevala tudi težja poškodba zunanjega igralca Jake Lozinška, ki bo z igrišč odsoten dlje.
V nadaljevanju srečanja so domačini še naprej brez težav polnili nasprotnikovo mrežo ter se na koncu ustavili pri razliki 14 zadetkov. Po dveh težkih uvodnih gostovanjih bodo morali Gorišničani strniti vrste in se dobro pripraviti na prvo domače srečanje.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. slovenska liga, 10. krog
Zmaga Zavrča pred derbijem s Krko
Zavrč - Garmin Šenčur 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Golubar (39.), 1:1 Križaj (65.), 2:1 Avguštin (78.).
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Kuserbanj (od 83. Letonja), Golubar, Kelenc, A. Čeh (od 66. Avguštin), Matjašič, Murat (od 61. Dugolin). Trener: Zlatko Gabor.
GARMIN ŠENČUR: Žleb-nik (od 42. Topič), Babič, Aljančič, Kern, Ajdovec, Bun-derla, Marijan (od 77. Kek), Kotnik, Stjepanovič, Križaj (od 84. Urtelj), Košnik. Trener: Branko Pavlin.
V 1. krogu so nogometaši Zavrča z 2:0 klonili proti ekipi Garmin Šenčur, tokrat pa so se v 10. krogu pred 400 gledalci Gorenjcem oddolžili za poraz in z novo zmago za en dan začasno prevzeli vodstvo na lestvici. Sicer je bilo v igri domače zasedbe še vedno veliko pomanjkljivosti, toda tri točke so dosežene. Obenem so bila v igri obdobja, v katerih je imela igra Zavrča »rep in glavo«, in na tem lahko Zavrč gradi tudi v prihodnje.
Začelo se ni ravno po okusu domačih navijačev, saj so gostje zagospodarili na zelenici, superiorni so bili predvsem na sredini igrišča, kjer domači zasedbi nikakor ni uspelo
Tomaž Avguštin, nogometaš Zavrča: »Tekma s Šenčurjem je bila težka, vesel pa sem, da je srečanje odločil moj gol. Pri tem mi je pomagala tudi sreča, vendar so takšni zadetki najslajši. Menim, da je odločila naša večja želja po zmagi. Šenčur je po izidu 1:1 precej padel in to smo izkoristili, obenem pa smo se dvignili z menjavami. Tudi proti Krki bomo igrali na zmago, res pa je, da je vsaka tekma poglavje zase.«
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Avguštin (Zavrč, z žogo) je proti Gorenjcem dosegel odločilni gol v 78. minuti.
jim tudi domači niso ostali dolžni, saj so pokazali bistveno več kot na srečanju s Šam-pionom. Nevarne akcije, predvsem na polovici Šenčurja, so se kar vrstile, najlepšo pa je v 63. minuti zapravil agilni Matjašič, ko je po lepi podaji Kelenca streljal iz bližine, toda Topič se ni dal ukaniti. Hladen tuš v hladnem vremenu so gledalci doživeli v 65. minuti, ko je po samostojnem prodoru Križaj preigral Kokola, sprožil rahlo z desne in iz kakšnih 20 metrov presenetil vratarja Finka - 1:1. To je bil znak za Zavrč, ki je po tem dogodku vse sile usmeril v napad. V 76. minuti je za las zgrešil Dugo-lin, domači navijači pa so si oddahnili v 78. minuti. Takrat je žoga po številnih poskusih belih prišla do Avguština, ki se je srečno otresel enega izmed gostujočih branilcev ter iz bližine premagal Topiča.
Karting
sestaviti dveh ali treh podaj in je tako izgubila precej žog. Gorenjci so to kaznovali z bliskovitimi prehodi v napad, nekajkrat so resno zagrozili s streli od daleč. Najlepšo priložnost za rumene je v tem delu igre zapravil Kern: po kotu v 14. minuti in zmedi v domačem kazenskem prostoru je žoga prišla do postavnega branilca Šenčurja, ta pa je povsem neoviran z glavo žogo poslal v prečnik. Po tem dogodku se
je igra nekoliko umirila, domačini pa so vendarle postajali iz minute v minuto podjetnejši. V 26. minuti je iz prostega strela lepo poskusil Kelenc, njegov strel je za malo zgrešil cilj. Minuta odrešitve je za varovance Zlatka Gaborja prišla v 39. minuti, ko je po levi strani prodrl Murat, žogo podal na rob kazenskega prostora, kjer je »iz prve« ustrelil Kelenc. Vratar Žlebnik je žogo le na kratko odbil, najbolj priseben
Vid Psajd se bo udeležil svetovnega prvenstva na Portugalskem
Letošnja sezona je za voznike kartinga praktično končana, saj so znani nosilci državnih in pokalnih naslovov (pokal Sportstil). Trije nosilci pokalnih prvakov in vozniki Rotax so dobili praktično nagrado in se bodo od 28. novembra do 1. decembra udeležili svetovnega prvenstva na Portugalskem v mestu Portimao - grand finale. To so Domen Horvat (Rotax senior), Robert Kastelic (Rotax DD2), oba AMD Šlander, in Vid Pšajd (Rotax junior) iz AMD Hajdina.
Vid je bil že lani blizu uspeha, ko je osvojil 3. mesto, letos je naredil korak naprej. Od devetih dirk se jih je udeležil sedem in kar na petih je slavil. To je prvi naslov za AMD Hajdina. »Tekmovanje na Portugalskem bo vsekakor ena izkušnja več, saj bo v vsaki kategoriji nastopilo 72 dirkačev. Do finala bo treba odpeljati štiri dirke. Uvrstitev med prvih 30 vsekakor ne bo lahka, saj vsak želi kar najboljše mesto. Seveda se bom dobro pripravil, saj bo to zame največja dirka v štirih letih, odkar se ukvarjam s tem športom,« je dejal mladi dirkač iz Pleterij na Dravskem polju, sicer dijak ptujske srednje tehnične šole. Vid se je letos udeležil tudi dirk v avstrijskem Gradcu, kjer je na prvenstvu Štajerske osvojil
Mladi tekmovalec AMD Hajdina Vid Pšajd se bo konec novembra udeležil svetovnega prvenstva na Portugalskem.
1. mesto. Njegova želja in cilj pa je, da bi v naslednji sezoni vozil v višjem razredu, v KZ-2
do 125 ccm (karti z menjalnikom).
Danilo Klajnšek
pa je bil Golubar, ki je iz bližine zadel za vodstvo domačih -1:0. Ob tej akciji se je poškodoval Žlebnik, ki ga je zamenjal rezervni vratar Topič. V končnici prvega polčasa so Zavrča-ni povsem prevladovali, lepih priložnosti pa nista izkoristila Matjašič (dvakrat) in Golubar.
V drugem delu so številni ljubitelji nogometa spremljali še bolj dinamičen obračun. Igralci Šenčurja so dokazali, zakaj kotirajo visoko, vendar
Namizni tenis
Z Mariborom v pokalu 31. 10.
Zdaj je dokončno znan termin pokalnega obračuna 2. kroga med Zavrčem in Mariborom, ki je bil zaradi igranja Maribora v Ligi Evropa prestavljen. Tekma bo v Zavrču na dan reformacije, 31. oktobra, začela pa se bo ob 19. uri.
NTK Ptuj do prve zmage
1. SNTL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj
-	Edigs Mengeš 5:1, Sobota -Kema Puconci I. 0:5, Krka - Tempo Velenje 5:1, Kema Puconci II.
-	Ilirija 4:5. Srečanje Zavarovalnica Maribor - Iskra Lektrika je preloženo na 14. 10.
1.	KEMA PUCONCI I. 3 3 0 6
2.	KRKA	3 3 0 6
3.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 2 2 0 4
4.	I LIRIJA
5.	TEMPO VELENJE
6.	PTUJ
7.	KEMA PUCONCI II.
8.	ISKRA LEKTRIKA
9.	SOBOTA
10.	EDIGS MENGEŠ
3 12	2
3 12	2
3 12	2
3 12	2 2 112
3 1 2	2
3 0 3	0
PTUJ - MENGEŠ 5:1
Pavič - Avbelj 3:1, Slodej - Erjavec 3:0, Krušič - Avbelj 2:3, Pavič - Erjavec 3:0, Slodej - Orešnik
Po zadetku so Šenčurjani razumljivo krenili v napad, toda prave nevarnosti za Finka ni bilo. Na drugi strani so iz protinapadov domači nogometaši zastreljali kopico priložnosti za izdatnejšo zmago; nevarni so bili Avguštin, Kelenc in Go-lubar.
Naslednji teden čaka zavr-ške nogometaše veliki derbi 2. lige, saj odhajajo v Novo mesto k ekipi Krke. Na Dolenjsko odhaja tudi avtobus navijačev in nova navijaška skupina.
Tadej Podvršek
El g
REZULTATI 10. KROGA: Za-
vrč - Garmin Šenčur 2:1 (1:0), Dravinja Kostroj -Krka 0:2 (0:0), Krško - Šampion Celje 1:0 (1:0), Bela krajina -Roltek Dob 0:2 (0:1), Kalcer Radomlje - Šmartno 1928 2:3 (0:1)
1.	KRKA 10
2.	ZAVRČ 10
3.	ROLTEK DOB 10
4.	GAR. ŠENČUR 10
5.	ŠMARTNO 1928 10
6.	ŠAMPION CELJE 10
7.	KRŠKO 10
8.	BELA KRAJINA 10
9.	K. RADOMLJDE 10
10.	DRAVINJA K 10
7 2 7 1 6 2
4	4
5	1 4 1 2 3 2 3 2 1 1 2
25:4 20:12 21:7 18:16 15:16 11:12 13:18 8:20 14:21 11:30
3. SNTL (m)
3:2, Krušič - Orešnik 3:1.
Igralci NTK Ptuj so v soboto gostili ekipo iz Mengša in dosegli prvo zmago v novi sezoni. Domačini so tokrat nastopili v kompletni postavi, pri gostih pa je manjkal njihov najboljši igralec Klemen Jaz-bič. Ptujčani so to lepo izkoristili, saj sta Matic Slodej in Bojan Pavič obakrat ugnala tekmeca, eno točko pa je dodal mladi Luka Krušič. Ta je imel priložnost za zmago že v prvem dvoboju, a je Avbelj nadoknadil zaostanek 0:2 v nizih in slavil s 3:2. V drugo je bil Luka odločnejši in je Davida Ore-šnika ugnal s 3:1. Pri vodstvu z 2:1 v nizih je imel gostujoči igralec v 4. nizu prednost 3:10, a je Krušič naredil popoln preobrat in slavil s 13:11.
REZULTATI 3. KROGA: Logatec
-	Šternmatik Cirkovce 3:5, Gorica
-	Šternmatik Cirkovce 2:5, Gorica - Žogica Radgona 5:4, Vesna Zalog - Royal Beach Škofja Loka 5:1, Branik Maribor - Royal Beach Škofja Loka 5:1, Vesna Zalog
-	Kajuh Slovan 2:5
1.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE
2.	KAJUH SLOVAN
3.	BRANIK MARIBOR
4.	LOGATEC
5.	VESNA ZALOG
6.	GORICA
7.	ŽOGICA RADGONA
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj) je v soboto odigral dva dramatična dvoboja: enega je izgubil, drugega dobil.
3	3	0	6
2	2	0	4
2	2	0	4
3	2	1	4 3	1	2	2 3	1	2	2 2	0	2	0
8. ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA3	0	0	3
LOGATEC - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 3:5
Petrovec - Napast 0:3, Kožul -Hergan 3:0, Gutnik - Piljak 0:3, Kožul - Napast 3:0, Petrovec -Piljak 0:3, Gutnik - Hergan 3:0, Kožul - Piljak 0:3
GORICA - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 2:5
Zavratnik - Napast 0:3, Mihelj - Herga 2:3, Gredar - Piljak 1:3, Mihelj - Napast 3:0, Zavratnik -Piljak 0:3, Gredar - Hergan 3:0, Mihelj - Piljak 0:3.
Igralci iz Cirkovc so v soboto odigrali dve srečanji v gosteh in bili obakrat uspešni; najprej so slavili v Logatcu, nato pa še v Novi Gorici. Tako so s tremi zmagami na vrhu prvenstvene razpredelnice. Največji del je po pričakovanjih prispeval Danilo Piljak, ki je v obeh dvobojih dosegel po tri zmage, svoj delež pa sta dodala še mlada Žan Napast in Darko Hergan. Tri uvodne zmage igralce Cirkovc uvrščajo v krog favoritov za napredovanje.
JM, DK
2
2
4
5
5
5
7
7
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Ptujčani brez prask tudi iz Hajdine
3. SNL - vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Grad - AHA EMMI Bistrica 2:1 (1:1), Malečnik - Odranci 2:1 (1:1), Čar-da - Tromejnik G Sukič 2:1 (1:0), Avto Rajh 5:7Ljutomer - Kovinar Štore 2:1 (1:0), Zreče - Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:0), Rakičan -Farmtech Veržej 1:5 (0:3), Agro-servis Beltinci - Koroška Dravograd 0:1 (0:0)
1.	FARM. VERŽEJ 7 5 0 2 18:10 15
2.	TROMEJNIK 7 5 0 2 17:10 15
3.	K. DRAVOGRAD 7 5 0 2 11:6 15
4.	ŠMARJE PRI J. 7 3 3 1 23:10 12
5.	A. R. LJUTOMER 7 4 0 3 9:11 12
6.	ZREČE 7 3 2 2 5:7 11
7.	AGRO. BELTINCI 7 3 1 3 14:9 10
8.	ODRANCI 7 3 13 11:9 10
9.	ČARDA 7 3 1 3 15:20 10
10.	GRAD 7 3 0 4 8:12 9
11.	A. E. BISTRICA 7 2 1 4 8:12 7
12.	RAKIČAN 7 2 1 4 12:18 7
13.	MALEČNIK 7 2 0 5 5:14 6
14.	KOV. ŠTORE 7 1 0 6 6:16 3
GRAD - AHA EMMI BISTRICA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Šprah (30.), 1:1 Obrovnik (30. iz 11-m), 2:1 Zajc (56.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič, Hrušman, Irtšič, Gre-ifoner, Furh, Danilovič (od 63. Topič), Obrovnik, Boškovič, A. Stegne, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Super liga: učinkovit drugi polčas Podvinčanov
REZULTATI 8. KROGA: Boč
Poljčane - Stojnci 0:2, 1 A Avto Gerečja vas - Središče 1:1, Hajdi-na - NŠ Drava 0:1, Podvinci Beto-narna Kuhar - Oplotnica 7:1, Bukovci - Carrera Optyl Ormož 1:0
1.	NŠ DRAVA PTUJ 8 8 0 0 32:5 24
2.	PODVINCI B. K. 8 6 0 2 24:6 18
3.	STOJNCI 8 6 0 2 27:14 18
4.	1 A GER. VAS 8 5 2 1 18:10 17
5.	BOČ POLJČANE 8 3 1 4 10:13 10
6.	BUKOVCI 8 3 0 5 10:18 9
7.	SREDIŠČE 8 2 1 5 16:12 7
8.	HAJDINA 8 2 1 5 8:15 7
9.	OPLOTNICA 8 2 0 6 8:37 6
10.	C. O. ORMOŽ 8 0 1 7 2:25 1
Osmi krog v ptujski Super ligi ni prinesel večjih presenečenj, še najbližje tej označbi je remi Središča v Gerečji vasi. Igralci Stojncev so zanesljivo slavili v Poljčanah, obakrat so zadeli v sredini polčasa. V Podvincih je po prvem polčasu kazalo na tesen obračun domačinov z gosti iz Oplotnice, a je drugi polčas ta pričakovanja povsem obrnil na glavo. Domačini so uprizorili prave strelske vaje in na koncu dosegli kar sedem zadetkov - tri je zabil Denis Brumen. Derbi začelja so gledalci spremljali v Bukovcih, kjer je gostovala ekipa iz Ormoža. Gostom, ki so v preteklem krogu osvojili prvo točko, je dobro kazalo tudi tokrat, saj so imeli od 62. minute (pri rezultatu 0:0) igralca več. A so domačini kljub temu 12 minut pred koncem dosegli edini zadetek na tekmi in slavili tretjo zmago v sezoni.
HAJDINA - NŠ DRAVA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Arsič (38.) HAJDINA: Ber, Vrabl, Črnko, Babšek (Nahberger), Pal, Ficko, Robar (Kozel), Cebek (Žalar), Flajsinger (Sarkičevič), Gaiser (Kurež), Mlinarič. Trener: Sandi Verlak.
NŠ DRAVA: Ajlec, Nežmah, Frangež, Nikolaj (Horvat), Fridl, Ljubec, Krajnc, Marinič, Hojnik (Antolič), Arsič, Wagner. Trener: Franc Fridl.
Foto: Črtomir Goznik
Na Hajdini je gostovalo vodilno moštvo ptujske Super lige in z minimalno zmago nadaljevalo niz neporaženosti. Ptujčani so v osmih srečanjih zabeležili prav toliko zmag.
Drava, vodilno moštvo lige, je tokrat gostovalo na Hajdini. Domačini so bili zelo motivirani, a obenem preveč nervozni; preveč so se obremenjevali predvsem z odločitvami sodnika Nika Miheli-ča. Posledično so na tekmi prejeli kar 7 rumenih kartonov, za konec pa je bil tik pred koncem izključen še Matjaž Črnko. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 38. minuti, ko je po podaji od strani za goste zadel Jure Arsič. Tudi sicer so imeli gostje več od igre in so bili boljše moštvo. V drugem polčasu so Ptujčani mirno branili minimalno prednost, vendar tudi domačini niso bili brez priložnosti za izenačenje. Po eni od akcij so številni gledalci že videli žogo v mreži, a se je ta skotalila tik mimo gola v gol avt. Iz prostega strela je nevarno za-pretil tudi Mlinarič.
1 A AVTO GEREČJA VAS -SREDIŠČE 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Leben (25.), 1:1 Vočanec (57.)
1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Sagadin, Krajnc, Horvat, Debevec, D. Hertiš (Kaisersber-ger), Šešo, Vrabl, Leben, Rozman (Breg),Tominc (Kokot). Trener: Ivan Ornik.
SREDIŠČE: Kocen, Krajnčec, Nemec (Panič), M. Sakelšek, Ze-mljič, Rakovec, Ivanuša (O. Sakelšek), Klajnčar (Borko), Zadravec, Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič.
BOČ POLJČANE - STOJNCI 0:2 (1:1)
STRELCA: 0:1 P. Pernek (27.), 0:2 S. Kokot (62.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žnidar, Žgajner (Jernejšek), Ba-bulč, Grobin, Hajšek, Graf, Kuraj, Jelovšek, Volavšek (Rojs). Trener: Bojan Brodnjak.
STOJNCI: D. Zorko, Golob, S. Kokot, M. Kokot, P. Pernek, Šti-berc, Korez (Pečnik), R. Zorko (P. Meznarič), G. Pernek (S. Mezna-rič), Horvat (Klinger), Vinkovič. Trener: Boris Klinger.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - OPLOTNICA 7:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 D. Brumen (11.), 2:0 Belšak (47.), 3:0 Svržnjak (51.), 3:1 Naglič (53.), 4:1, D. Bru-men (73.), 5:1 Juršek (76.), 6:1 D. Petrovič (85.), 7:1 D. Brumen (90.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, K. Brumen, Toplak
(Simonič), Šebela, Marinič, Be-lšak (Čeh), D. Brumen, Požegar (Svržnjak), Zagoršek (Juršek), D. Petrovič, R. Petrovič (Novak). Trener: Miran Ljubec.
OPLOTNICA: Veber, Vodopivec, Založnik, Višnar, Leskovar, Trdin, Grifič, Kunštek, Marinšek, Naglič, Šrant (Kos). Trener: Anton Krajnc.
BUKOVCI - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:0 (0:0)
STRELEC : 1:0 Habrun (78.) BUKOVCI: Ferčec, Kokot, Kramberger (R. Meznarič), R. Ro-škar (Mar, Petrovič), Topolnik. M. Roškar, T. Meznarič (M. Mezna-rič), Kosec, Vajda, Habrun, Ostro-ško. Trener: Janko Majerič.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, R. Lah, Plečko, Vrbančič, T. Kolarič, K. Lah, Srša (Kardum), Perčič, Cimerman (Perger), Kle-menčič (Žinko), Kuhar. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj:
Videm v derbiju ugnal Apače
REZULTATI 7. KROGA: Videm -Apače 2:0, Lovrenc - Podvinci Agrocenter Ptuj 0:2, Dornava -Majšperk 1:0, Rogoznica -Tržec 0:0, Gorišnica - Markovci 3:1
1.	APAČE 7 5 0 2 22:12 15
2.	VIDEM 6 4 0 2 10:7 12
3.	SKORBA 6 3 12 13:11 10
4.	LOVRENC 6 3 1 2 7:5 10
5.	DORNAVA 7 3 1 3 9:12 10
6.	PODVINCI A. P. 6 2 3 1 7:5 9
7.	TRŽEC 6 2 2 2 7:8 8
8.	ROGOZNICA 7 2 2 3 5:8 8
9.	MARKOVCI 7 2 1 4 10:12 7
10.	MAJŠPERK 6 2 0 4 6:11 6
11.	GORIŠNICA 6 114 4:9 4
DORNAVA VRTNARSTVO KO-VAČEC - MAJŠPERK 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Zagoršek (79.) LOVRENC - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Mori (54.), 0:2 Strelec (95. iz 11-m)
ROGOZNICA - TRŽEC 0:0 VIDEM - APAČE 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Muršak (36.), 2:0 Lah (75.)
GORIŠNICA - MARKOVCI 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Muršič (9.), 2:0 Muršič (54.), 2:1 Kukovec (57.), 3:1 Petek (77.)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 6. KROGA: Pra-gersko - Zgornja Polskava 0:2,
Podlehnik - Grajena Polskava - Hajdoše vas - Leskovec 0:1, Makole 3:1
1:1, Spodnja 1:0, Slovenja Cirkulane -
1. CIRKULANE	6	6	0	0	12:2	18
2. LESKOVEC	6	5	1	0	21:6	16
3. MAKOLE	6	4	0	2	16:10	12
4. ZG. POLSKAVA	6	3	1	2	9:8	10
5. SP. POLSKAVA	6	3	0	3	9:7	9
6. PODLEHNIK	6	2	1	3	10:13	7
7. GRAJENA	6	2	1	3	13:21	7
8. PRAGERSKO	6	2	0	4	8:11	6
9. SLOVENJA VAS	6	1	0	5	3:8	3
10. HAJDOŠE	6	0	0	6	5:20	0
CIRKULANE		-	MAKOLE			3:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Gaber (20.), 1:1 Pompe (40.), 2:1 Pompe (61.), 3:1 Klajderič (84.)
PRAGERSKO - ZGORNJA POLSKAVA 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Klajderič (41.), 0:2 Mesiček (44.)
SLOVENJA VAS - LESKOVEC 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Resman (12) SPODNJA POLSKAVA - HAJ-DOŠE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Krajnčič (53.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 6. KROGA: Lovrenc
-	Markovci 2:0, Zgornja Polskava
-	Podlehnik 2:2, Tržec - Gorišni-ca 3:3, Leskovec - Podvinci 1:3, Pragersko - Ormož 1:1
1.	LOVRENC 6 5 0 1 16:7 15
2.	ORMOŽ 6 4 2 0 18:2 14
3.	PODVINCI 6 3 1 2 12:6 10
4.	ZG. POLSKAVA 6 3 1 2 10:8 10
5.	PRAGERSKO 6 3 1 2 9:9 10
6.	GORIŠNICA 6 2 2 2 11:12 8
7.	PODLEHNIK 6 2 1 3 6:15 7
8.	LESKOVEC 6 1 1 4 4:10 4 8. TRŽEC 6 0 3 3 4:10 3 10. MARKOVCI 6 1 0 5 4:15 3
VETERANI 35
REZULTATI 7. KROGA: Borovci
-	Polskava 7:2, Apače - Hajdina 1:3, Pohorje Oplotnica - Boč 1:0, Cirkulane - Videm 0:3, Grajena -Dornava 8:0
1. BOROVCI	6	6	0	0	28:6	18
2. VIDEM	7	6	0	1	24:6	18
3. HAJDINA	6	5	0	1	12:5	15
4. APAČE	7	4	0	3	13:9	12
5. SKORBA	6	3	1	2	17:8	10
6. GRAJENA	6	3	0	3	17:11	9
7. CIRKULANE	6	3	0	3	9:11	9
8. POHORJE OPL.	7	2	0	5	6:12	6
9. POLSKAVA	6	2	0	4	7:19	6
10. DORNAVA	7	0	1	6	6:30	1
11. BOČ	6	0	0	6	3:25	0
Danilo Klajnšek, JM
Nogomet • 1. ženska liga
Iz Velenja s petico
Nogometašice Dornave so v Velenju proti drugouvrščeni ekipi lige doživele precej visok poraz. Domačinke so bile skozi vso tekmo boljše tekmice in dosegle dva zadetka v prvem in tri v drugem polčasu. Ekipa Rudarja je ob Po-murju še edina neporažena, na štirih tekmah je prejela le en zadetek. Na dnu lestvice je ekipa Slovenj Gradca, ki v štirih tekmah še ni dosegla zadetka.
REZULTATI 5. KROGA: Rudar Škale - Dornava 5:0 (2:0), Jev-nica - Radomlje 2:4 (1:3), Maribor - Slovenj Gradec 4:0 (1:0), Velesovo Kamen Jerič - Teleing Pomurje 2:10 (0:4).
1.	TEL. POMURJE 5 5 0 0 46:4 15
2.	RUDAR ŠKALE 4 4 0 0 17:1 12
3.	RADOMLJE	4	3	0	1	18:11	9
4.	MARIBOR	5	3	0	2	12:13	9
5.	JEVNICA	5	2	0	3	15:11	6
6.	KRKA	4	2	0	2	12:24	6
7.	DORNAVA	5	10	4	11:19	3
8.	SLOV. GRADEC	4	0	0	4	0:22	0
9.	VELESOVO K. J. 4	0	0	4	5:31	0
RUDAR ŠKALE - DORNAVA
5:0 (2:0)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Andreja Pajnkiher, Gabrijela Mi-lec, Marina Baklan (Petra Kristo-vič), Urška Pavlec, Martina Potrč, Nuša Pernat, Valentina Pernat, Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Nina Cafuta (Nuša Ploj). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Planinarjenje in kolesarjenje po Istri
Sobota in nedelja, 20. in 21. oktobra
Istra spada med najlepše pokrajine v Evropi. Njena lega ob Jadranskem morju in hribovita notranjost sta kot nalašč za planinarjenje in kolesarjenje. Naša jesenska tura bo tokrat kombinirana tako za pohodnike kot kolesarje. Pohodnike bo pot vodila po Slovenski planinski poti od Slavnika do morja ter po Istrski planinski poti, kolesarje pa prvi dan iz Kozine v Trst ter naprej do Strunjana, drugi dan pa po hrvaški Istri in nazaj v Koper.
Udeleženci izleta v Istro se zberemo v soboto, 20. oktobra, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom odpeljali mimo Ljubljane do Kozine, kjer se bomo kolesarji podali po kolesarski poti, ki vodi po opuščeni železniški progi, v Trst. Iz Trsta nas bo pot vodila po novi kolesarski poti, imenovani Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva, proti Kopru. Prvi dan bomo kolesarili 3-4 ure in končali v Strunjanu. Nastanili se bomo v hotelu Salinera v Strunjanu. Pohodniki se bomo iz Podgorja podali do Tumove koče na Slavniku, ki je zadnji tisočak pred morjem in kontrolna točka Slovenske planinske poti. Sestopili bomo nazaj do avtobusa ter se odpeljali v Strunjan.
V nedeljo se bomo kolesarji po zajtrku podali z avtobusom do istrskega mesteca Grožnjan, od koder bomo skozi Buje in Sečovlje kolesarili po Parenzani do Kopra, za kar bomo porabili 3-4 ure. Pohodniki bomo ta dan hodili v dveh skupinah. Prva se bo podala po Slovenski planinski poti od Socerba skozi Osp ter čez Tinjan do Škofij, kjer nas bo počakal avtobus. Druga skupina pa bo planinarila po Istrski planinski poti na Hrvaškem od Gro-žnjana do Buj. Popoldne sledi skupna vrnitev nazaj proti Ptuju.
Opremite se planinsko za hojo in ustrezno za kolesarjenje. Obvezna sta gorsko kolo s širokimi gumami za makadam in kolesarska čelada. Kolesarji in pohodniki po hrvaškem delu IPP morajo obvezno imeti s seboj veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana v hotelu je všteta v ceno izleta, sicer pa iz nahrbtnika. Cena izleta vključuje prevoz s turističnim avtobusom, cestnine ter polpenzion v hotelu Salinera, namestitev v dvoposteljnih sobah (WC, TUŠ, TW) in znaša 63,90 evra.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do 12. oktobra 2012 oziroma do zasedbe 12 prostih mest za kolesarje in 36 prostih mest za pohodnike.
Vodili bomo Uroš Vidovič, Alenka Zorko in Ante Mlinarevič s sovodniki.
Kegljanje • 2. SKL vzhod (m)
18 kegljev do prve zmage
DRAVA DETA CENTER -RADENSKA 3:5 (3067 -3085)
Ptujski kegljači še naprej ne najdejo prave forme; v soboto so proti Radenski izgubili še četrti zaporedni dvoboj in so zadnji na prvenstveni razpredelnici. Tokrat jih je zapustila še sreča, saj jih je do prvega para ločilo samo 18 »lesov«. Tekmo so izgubili v zadnjih dveh nastopih.
REZULTATI 4. KROGA: Drava Deta Center - Radenska 3:5, Rile Servis - Prepolje 4:4, Konjice -Gašper 5:3, Krško - Ruše 0:8, Pergola -Ceršak 6:2.
1.	PERGOLA	4 4 0 0 8
2.	RUŠE	4 3 0 1 6
3.	CERŠAK	4 3 0 1 6
4.	KONJICE	4 3 0 1 6
5.	RADENSKA 4 3 0 1 6
6.	PREPOLJE 4 1 1 2 3
7.	KRŠKO	4 1 0 3 2
8.	GAŠPER	4 1 0 3 2
9.	RILE SERVIS 4 0 13 1
10.	DRAVA DETA C. 4 0 0 4 0
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 502, Golob 527, Kozoderc 561, Premzl 509, Čuš Vogrin 479, Čeh 489.
Danilo Klajnšek
^tá	i		
1 AL d.o.o. 1			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Kolesarstvo • Pokal Poli 2012
Zgledno organizirana dirka po domačih notah
Z zgledno izpeljano dirko Pokal Poli 2012 se je letošnja kolesarska sezona za mlajše kolesarje že končala, naslednji vikend čaka najboljše slovenske kolesarje le še dirka v Mengšu. Zatem bo padel zastor na še eno sezono, ki si jo bomo na Ptuju zapomnili po tem, da KK Perutnina Ptuj ni imela članske ekipe, toda podmladek je presegel vse zastavljene cilje ter resno opozoril nase.
Lepo vreme in veliko ljubiteljev športa na kolesih sta ptujski dirki dala še dodaten čar, na koncu pa so lahko bili v domačem klubu zadovoljni tudi zaradi odličnih izidov kolesarjev. Krožna dirka je bila zelo selektivna, krog pa je bil dolg 8,1 km. Največji naklon na progi je znašal 14 odstotkov, kar je poskrbelo za to, da so bili na vrhu resnično najboljši. Letos so to tudi člani KK Perutnina Ptuj, ki so z uspehi na domači dirki poskrbeli za lep konec sezone. Pri mlajših mladincih, ki so morali prevoziti 8 krogov, je zablestel Mitja Serdinšek, ki je imel v
Foto: Črtomir Goznik
Tim Roškar (KK Perutnina Ptuj)
ciljnem sprintu več moči kot tekmeci. Z zmago se je namreč
med seboj pomerilo osem kolesarjev, na veliko veselje doma-
čega občinstva pa je bil to prav Serdinšek. Manuel Bedenik je
Šolski šport • Medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu
Največ medalj za OŠ Ljudski vrt
Zavod za šport Ptuj in OŠ Videm - Leskovec sta na igrišču NK Videm in v njegovi okolici pripravila medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu.
Prijavljenih je bil blizu 300 tekmovalcev in tekmovalk. Učenci iz OŠ so tekli na 1000 metrov dolgi progi, medtem ko so dijaki tekli na 1000, 2000 in 3000 metrov. Dijakov in dijakinj je bilo zares zelo malo; svoje tekmovalce sta imeli le srednja biotehniška in srednja ekonomska šola, ki je pobrala štiri zmage.
Med učenci osnovnih šol je bila glede osvojenih medalj najuspešnejša OŠ Ljudski vrt, ki je skupno dobila kar 12 medalj, od tega tri zlate (Sara Serdinšek, Dona Ferš in Taja Islamo-vič). Dve zmagi je osvojila OŠ Markovci (Tilen Forštnarič in Aljoša Pivko), preostalih zmag so se veselili Rene Čuš (OŠ Kidričevo), Aneja Lorbek (OŠ Destrnik - Trnovska vas), David Živič (OŠ Gorišnica), Rok Mohorko (OŠ Videm) in Katrin Ivanjšič (OŠ Juršinci). Najboljši mladi tekači in tekačice so se uvrstili na 47. kros medobčinskih reprezentanc, ki bo 13. oktobra v Mariboru.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Rezultati:
učenci - letnik 2002: 1. Rene Čuš (OŠ Kidričevo), 2. Matevž Bezjak (OŠ Ljudski vrt), 3. Leon Matjašič (OŠ Destrnik - Trnovska vas);
učenke - letnik 2002: 1. Aneja Lorbek (OŠ Destrnik - Trnovska vas), 2. Kaja Tomasino (OŠ Ljudski vrt), 3. Nika Gregorec (OŠ Destrnik - Trnovska vas);
učenci - letnik 2001: 1. David Živič (OŠ Gorišnica), 2. Šefik Muhare-mi (OŠ Kidričevo), 3. Luka Pihler (OŠ Ljudski vrt);
učenke - letnik 2001: 1. Sara Serdinšek (OŠ Ljudski vrt), 2. Doroteja Fridl (OŠ Videm - Leskovec), 3. Sanela Bezjak (OŠ Markovci);
učenci - letnik 2000: 1. Tilen Forštnarič (OŠ Markovci), 2. Urban Gnil-šek (OŠ Ljudski vrt), 3. Niko Šalamun (OŠ Ljudski vrt);
učenke - letnik 2000: 1. Dona Ferš (OŠ Ljudski vrt), 2. Tadeja Kokol (OŠ Juršinci), 3. Janja Kozel (OŠ Videm - Leskovec);
učenci - letnik 1999: 1. Rok Mohorko (OŠ Videm), 2. Blaž Furjan (OŠ Ljudski vrt), 3. Jure Vobner (OŠ Ljudski vrt);
učenke - letnik 1999: 1. Taja Islamovič (OŠ Ljudski vrt), 2. Tia Krajnc (OŠ Cirkulane - Zavrč), 3. Julija Topolovec (OŠ Videm - Leskovec);
učenci - letnik 1998: 1. Aljoša Pivko (OŠ Markovci), 2. Matic Krajnc (OŠ Destrnik - Trnovska vas), 3. Tomaž Murko (OŠ Ljudski vrt);
učenke - letnik 1998: 1. Katrin Ivanjšič (OŠ Juršinci), 2. Valentina Čeh (OŠ Ljudski vrt), 3. Tina Turk (OŠ Olga Meglič), 3. Sara Lorenčič (OŠ Juršinci);
dijaki - letnik 1997: 1. Blaž Rozman, 2. Sebastjan Emeršič, 3. Nino Medved (vsi Biotehniška šola Ptuj);
dijakinje - letnik 1997: 1. Anita Jeza, 2. Zorica Tushevska (obe Ekonomska šola Ptuj);
dijaki - letnik 1995/96: 1. Aljaž Sok, 2. Žan Zamuda Horvat, 3. Teo Praprotnik (vsi Ekonomska šola Ptuj);
dijakinje - letnik 1995/96: 1. Maša Hvalec, 2. Sara Janžekovič, 3. Špela Popošek (vse Biotehniška šola Ptuj);
dijakinje - letnik 1993/94: 1. Urška Horvat, 2. Maruška Tikvič, 3. Barbara Medved (vse Ekonomska šola Ptuj).
osvojil 12. mesto. Vse kategorije dečkov so začele skupaj, dečki A in B so morali prevoziti tri kroge, najmlajši pa enega. Tudi v kategoriji dečkov A je zmaga ostala doma. Dosegel jo je Tim Roškar, ki je letos že nekajkrat resno opozoril nase, njegovi uspehi pa so vredni še več zaradi dejstva, da se je z resnim treningom kolesarstva začel ukvarjati šele spomladi letos. Luka Kramberger je bil 8. V kategoriji dečkov B je pričakovano slavil Luka Sagadin, ki letos ni zmagal le na eni dirki. Tekmece je tudi tokrat povsem dotolkel in si pred najbližjimi zasledovalci prikolesaril več kot minuto prednosti. Glede na to, da je bil start za vse kategorije dečkov skupen in je v ospredju ostala le trojica kolesarjev (Tim Roškar in Luka Sagadin ter kolesar Adrie iz kategorije dečkov A), sta ptujska kolesarja izkoristila svojo premoč in dosegla zmagi. Pri dečkih B je bil Žan Zemljak 9. Najmlajši so morali odpeljati en krog, najboljši član Perutnine Ptuj pa je bil Nace Malovič na 11. mestu.
Po tekmi so ptujski organizatorji prejeli številna priznanja in pohvale, saj je bil Pokal Poli 2012 organiziran na najvišji možni ravni. Obenem so s ponovno organizacijo tekme poželi številne simpatije ter dokazali, da je kolesarstvo doma tudi na Ptuju. Dirke, ki bo postala tradicionalna in je štela za pokal Slovenije, so se udeležili vsi najboljši slo-
Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Z dirko sem zadovoljnem, in to predvsem zaradi dejstva, da imamo kar tri zmagovalce: pri dečkih A in B ter med mlajšimi mladinci. Tudi organizacijsko nam je vse lepo uspelo, kajti drugje so dirke pri mlajših kategorijah na nižji ravni. V klubu imamo res nekaj talentiranih fantov, ki lahko deklasirajo starejšo kategorijo, in to je tista garancija, ki nam daje upanje, da bo klub v prihodnosti znova zaživel tako kot v starih časih.«
Tim Roškar, kolesar Perutnine Ptuj, dečki A: »Preizkušnja je bila težka, vendar sem se vso dirko trudil, da sem prišel do rezultata, ki sem si ga najbolj želel. Proga je bila ustvarjena zame, saj imam sam rad klance - in tu sem se tudi izkazal. V pomoč mi je bil tudi Luka (Sagadin, op. a.), ki je pokril moj skok na strmini.«
Luka Sagadin, kolesar Perutnine Ptuj, dečki B: »Na progi je bilo težko. V prvem krogu smo imeli taktiko, da s tempom izmučimo tekmece, v drugem pa sem poskušal z napadi. To mi je uspelo in tudi v bodoče si želim čim več zmag.«
venski klubi, šlo je pravzaprav za mednarodno izvedbo, saj so na njej nastopili tud mladi hrvaški tekmovalci. Tako je na Ptuju pedala vrtelo skupno okrog 220 mladih kolesarjev. Celotna sezona 2012 je pokazala, da v najstarejšem slovenskem mestu kolesarji premorejo ogromno talenta in da se v ptujskem klubu za naslednike Marina, Maho-riča in drugih ni treba bati.
Tadej Podvršek
Judo • 1. slovenska liga
Gorišnica za uvod s polovičnim izkupičkom
Judoisti v 1. slovenski ligi so v sredo, 3. oktobra, začeli tekmovanje. V 1. ligi letos nastopa osem moštev, med njimi je tudi ekipa Gorišnice.
Varovanci trenerja Franca Na-ska so tokrat gostovali v Mariboru, kjer so se na troboju pomerili z ekipama Branika Brokerja in Dupleka. Gorišnica je v dveh tesnih obračunih dosegla polovičen uspeh: ugnala je ekipo Dupleka, izgubila pa proti Braniku. Po dve posamični zmagi sta osvojila Simon Mohorovič in Denis Rus, po eno pa so dodali Damjan Fras, Vito Dragič in Dani Rus.
Naslov prvaka brani ekipa Sankaku, največ lovorik pa je
doslej osvojil bistriški Impol, kar 12. Pet naslovov ekipnega državnega prvaka je osvojila Olimpija, dva celjski Ivo Reya, po enega pa Bežigrad in že omenjeni Sankaku. Sklep lige bo na sporedu 1. decembra.
Izidi 1. kroga SJL:
turnir v Mariboru:
Šiška - Železničar 5:2 Gorišnica - Branik Broker 3:4 Branik Broker - Duplek 3:4 Duplek - Gorišnica 3:4 Turnir v Slovenski Bistrici: Impol - Olimpija 5:2 Olimpija - Z'dežele Sankaku 6:0 Impol - Z'dežele Sankaku 6:1
Jože Mohorič
Posamezni rezultati ekipe Gorišnice: Gorišnica - Branik Broker 3:4 (30:40)
-	60 kg: brez nasprotnika - Sašo Šarčevič 0:1 0:10
-	66 kg: Simon Mohorovič - brez nasprotnika 1:0 10:0
-	73 kg: Danijel Rus - Uroš Kavčič 0:1 0:10
-	81 kg: Aleksander Nemec - Nermin Dedič 0:1 0:10
-	90 kg: Edis Imamovič - David Kukovica 0:1 0:10
-	100 kg: Denis Rus - Rok Leskovšek 1:0 10:0 + 100 kg: Vito Dragič - Marko Kapun 1:0 10:0
Duplek - Gorišnica 3:4 (30:40)
-	60 kg: Blaž Škof - brez nasprotnika 1:0 10:0
-	66 kg: Dorijan Jamnišek - Simon Mohorovič 0:1 0:10
-	73 kg: Tadej Senekovič - Danijel Rus 0:1 0:10
-	81 kg: Uroš Tajhman - Aleksander Nemec 1:0 10:0
-	90 kg: Tadej Mulec - Edis Imamovič 1:0 10:0
-	100 kg: Gregor Kranjc - Denis Rus 0:1 0:10
+ 100 kg: brez nasprotnika - Damjan Fras 0:1 0:10
Žetale • Odprtje gozdne učne poti k debeli bukvi
Zanimiva pot za vse generacije
V Žetalah so v soboto zjutraj s pohodom in ogledom filma uradno odprli gozdno učno pot k debeli bukvi. Projekt je bil financiran iz Leader sredstev na minulem razpisu LAS Haloze, pot pa je namenjena tako učencem kot drugim ljubiteljem narave in sprehodov.
Gozdna učna pot poteka na območju Maclja, je krožna ter dolga 3,5 kilometra. Označena je z rumeno gobo, na njej pa je 12 kontrolnih točk. Začetek in konec poti je pri OŠ Žetale, namenjena je predvsem izobraževanju in vzgoji osnovnošolskih otrok o pomenu okolja, narave in kulturne dediščine, sicer pa je primerna za vse generacije.
»Gozdna učna pot je dejansko urejena tako, da je na njej v skladu z učnim načrtom možno izvesti kakršen koli naravoslovni ali športni dan za kateri koli razred. Kot rečeno, je na poti je urejeno 12 kontrolnih točk s tablami, ki so opremljene z vsemi informacijami in slikovnim materialom, postavljena je tudi uvodna informativna tabla, tukaj pa je še nekaj drugih objektov, kot so nova krmilnica živali, preža, oglarska kopa, pri sami bukvi, po kateri je pot dobila ime, pa še manjši kozolec z vpisno knjigo. Ob poti so postavljene na
Foto: arhiv šole
V Žetalah so v soboto uradno odprli zgledno urejeno in zanimivo gozdno učno pot k debeli bukvi; primerna je za vse generacije, ponjej pa se lahko ljudje sprehodijo sami ali pod vodstvom domačih vodnikov, učencev 9. razreda OS Žetale.
dveh točkah klopi, kjer lahko učenci rešujejo naloge in za počitek,« je povedal župan Anton Butolen.
Informativne table, ki so postavljene ob poti, se tematske; vsaka opisuje določeno stvar, kot so življenje v potoku in ob njem, gozdna podrast, drevesne vrste in bolezni, lovstvo, kamnine, mravljišča in seveda osrednja zanimivost - debela bukev, po kateri je pot tudi dobila ime (obseg bukve znaša kar 470 centimetrov, njena višina pa 35 metrov).
Sicer pa je gozdna učna pot k debeli bukvi tudi zelo lepa in ne posebno zahtevna sprehajalna pot, ki, glede na številne zanimivosti lahko traja do tri ure in pol. Ljubitelji pohodov in narave se lahko po njej odpravijo sami ali vodeno: »V šoli smo znotraj dopolnilnih dejavnosti za vodnike usposobili učence devetega razreda. Poleg tega je interesentom na voljo še ogled 25-minutne-ga filma, ki govori o Halozah, Žetalah in predstavlja tudi to učno pot, dobijo lahko zloženke, kulije, kape, majice... V pripravi pa je še tiskanje vodnika, kar ni znotraj projekta, a ker je bilo materiala dovolj, bo v prihodnje izšel.«
Projekt je bil ocenjen na 19.000 evrov, po razpisu LAS pa je bilo zanj odobrenih 13.600
evrov iz Leader programa. »Moram reči, da je bilo pravzaprav vse strokovno delo, priprava materiala za brošure, za zloženke, za vsebino informativnih tabel plod prostovoljnega dela naših zaposlenih in učencev, pri lovski preži pa so pomagali tudi lovci. Če bi bilo obračunano vse delo, bi projekt stal med 40.000 in 50.000 evri,« je še dodal župan Butolen.
V Žetalah so poleg omenjene urejene še druge pohodne poti. V naselju Dobrina se začne krožna Ekološka pohodna pot, ki vzame tri ure ob zmerni hoji, ob postankih na izletniških kmetijah ali vinotočih pa lahko traja tudi ves dan. Tudi ta je opremljena z desetimi lesenimi hrastovimi klopmi, ki omogočajo počitek, na začetku pa si je možno ogledati tudi etnološko zbirko v Vuko-vi domačiji. Tretja urejena in zanimiva pot po Žetalah pa je pot k izviru Sotle ob sloven-sko-hrvaški meji, ki se začenja v središču Žetal in vodi na vrh severne strani Maclja. Za tiste, ki radi obiskujejo romarska središča, pa bo primerna Marijina romarska pot, ki se začne na Ptujski Gori in vodi mimo žetalske romarske cerkve Marije Tolažnice do romarskega središča Marija Bistrica na Hrvaškem.
SM
Midva • Partnerski odnosi
Sin ne sprejme mojega partnerja
Ločena sem dve leti. Pol leta hodim z moškim, ki mi veliko pomeni in je prav tako ločen že sedem let. Problem je moj otrok, ki ga zavrača, se ne želi pogovarjati z njim, je velikokrat nesramen, se kuja in zapira v svojo sobo. Če le omenim partnerja, že povesi obraz. Star je deset let. Kaj lahko storim? Do pred pol leta sem bila s sinom sama in sva se imela lepo. Nekdanji mož je že poročen in ima že tri leta starega otroka. Ko prihaja domov od očeta, ga sestavljam do sredine tedna. Potem se začne konec tedna, ko pride moj partner k meni, in spet ista pesem. Sem obupana in brez volje do življenja. Pomagajte mi, prosim.
Lepo pozdravljeni!
Razumem vašo stisko. Kot ženska si želite ustvariti novo in predvsem drugačno življenje ter odnos z moškim, ob katerem vam bo prijetno in se boste počutili varno. Vendar je tukaj še sin, ki se upira novi zvezi in vas želi imeti samo zase.
Verjamem, da se je težko umiriti kot mama, še sploh ob sinovem zavračanju partnerja. Morda celo pomislite, da nima smisla in boste kar sami, pa vendar veste, da ni smiselno, da vam otrok določa, s kom in kako boste živeli. Ste mlada ženska, ki ima še vedno potrebo po odnosu, moškem, družini, druženju, pogovorih, ljubezni. V vsem tem stresnem življenju potrebujete nekoga, ki vas bo objel. Ob sebi si želite moškega, ki vam bo stal ob strani in vas podpiral v vzgoji, ki je velikokrat za mamo samohranilko zelo naporna.
Vaš sin vidi svet s svojimi očmi, doživlja ga skozi svoja čutenja. On ne ve ničesar o tem, da ste vi ženska in imate svoj svet. Vi ste zanj mama in boste to ve-
dno ostali. Zdaj vas je imel samo zase, počutil se je varno, ob tem se je oče poročil, si ustvaril novo družino, ob vsem tem pa fant hodi v svet in vidi družine, ki so skupaj, kjer sta oče in mama skupaj. Otrok ne ve, da so v teh družinah morda včasih večje stiske, kot jih ima on, ki mu je ati odšel. Svet vidi le skozi svoje oči in hrepeni, sanja o družini, ki je popolna, kjer se imajo vsi radi, se sprejemajo, objamejo ... Otroški svet je lahko poln iluzij, in to toliko bolj, kolikor več je v njegovem srcu bolečine in neizrečenega hrepenenja po bližini. Vse to se dogaja v otroškem svetu, kar zelo jasno izraža z vedenjem.
Vaš sin je v tem trenutku v zelo velikem stresu, strah ga je, ne počuti se varno, ob se prebuja še občutek groze, da bo izgubil še vas, saj ga je eden od staršev že zapustil. Zato v njem najverjetneje vse nori, ne zmore se umiriti. Krivica se mu je zgodila, nikoli ne bo imel družine v celoti in tega se ne da sprejeti. Nikoli več ne bo videl mamice in očka, ki se objameta in se ima-
Brezplačno predavanje o partnerskem odnosu
Vabimo vas na brezplačno predavanje »Kako vzpostaviti ljubeč partnerski odnos?«, ki bo potekalo v sredo, 17. oktobra, od 18. do 18.30. Vodila ga bosta zakonca, starša treh otrok, specialista zakonske in družinske terapije Sabina in Tomaž Stanovnik. Obvezne so prijave preko spletne strani www.midva.si do 16. oktobra. Brezplačno vstopnico in obvestilo o prostoru, kjer bo potekalo predavanje, boste prejeli naknadno. Dobrodošli!
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
ta rada. Pa niste vi krivi, to je naravno doživljanje otroka po ločitvi. Tudi vi imate svoj svet, svoje stiske, svoje bolečine kot mama, ženska in kot nekdanja žena. Vem, da v sebi zelo globoko čutite tega fanta in vam je mar, saj ste mama. Vse to vam pišem, da bi se za trenutek v sebi umirili in poskušali začutiti sina.
Tukaj nimava odgovora, kaj vse doživlja ob očetu, v drugi družini, ob drugi ženski. Se tam počuti resnično sprejetega? Kakšne stiske doživlja, ko prihaja k očetu?
Vse se bo sčasoma uredilo, samo počasi, nežno in z občutkom, odzivajte se bolj umirjeno, pogovarjajte se s sinom, predvsem pa je zelo pomembno, naslovite njegovo stisko, strahove in občutke negotovosti, ki se mu prebujajo. Začnite na glas govoriti o strahu, jezi, besu, ki ga čuti na telesu, verjemite, odprte besede delajo čudeže.
Vse dobro vam želim vsem skupaj in srečno.
Sabina Stanovnik
Zveza potrošnikov Slovenije • Koristni nasveti
Ste se prenaglili z nakupom?
Vas je že kdaj na domu obiskal prodajalec in vas prepričal, da ste kupili »neuničljivo posodo z dosmrtno garancijo«, »super vodni sesalnik« ipd.? Po premisleku pa vam je postalo krepko žal, saj takšne posode, sesalnika ... ne potrebujete. Morebiti ste se ob vhodu v nakupovalni center prepustili neverjetnemu masažnemu aparatu, ki je odšel z vami domov, doma pa ste ugotovili, da bi v spletni trgovini zanj plačali pol manj? Kaj lahko storite?
Pri prodaji na domu, na sejmih ali na posebnih prireditvah, katerih namen je prodaja izdelkov (npr. promocije v restavracijah, na katerih ponujajo od posteljnine do časovnega zakupa v daljnih turističnih krajih), lahko prodajalci hitro izkoristijo neobveščenost potrošnikov, njihovo naivnost in lahkomiselnost, vse pogosteje pa tudi njihovo starost. Ravno zato, ker potrošnik na ponudbo ni pripravljen, nima primerljivih informacij o lastnostih in cenah podobnih izdelkov, za nakup pa se mora odločiti takoj, zagotavlja zakon potrošniku, ki je sklenil t. i. pogodbo zunaj poslovnih prostorov, posebno varstvo. Potrošnikova najpomembnejša zaščita pa je pravica, da odstopi od pogodbe. Najkasneje v 14 dneh sporočite, da odstopate od pogodbe
Prodajalcu najkasneje v 14 dneh sporočite, da odstopate od pogodbe, in zahtevajte vrnitev plačanih zneskov. Obvestilo o odstopu od pogodbe pošljite prodajalcu na način, da boste lahko dokazali, da ste pravočasno odstopili od pogodbe (npr. priporočeno pismo, sporočilo po faksu, elektronska pošta). V obvestilu ni treba navesti razlogov za odstop.
Izdelek vrnite prodajalcu najkasneje v 30 dneh od poslanega obvestila o odstopu od pogodbe. Izdelek morate vrniti nepoškodovan, razen če je blago uničeno, pokvarjeno, izgubljeno ali se je njegova količina zmanjšala, ne da bi bili za to krivi vi. Podjetje mora vrniti potrošniku vsa vplačila najkasneje v 30 dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe. Kdaj se šteje, da je pogodba sklenjena zunaj poslovnih prostorov To so pogodbe, ki jih potrošnik sklene:
-	na svojem domu, ko ga obišče zastopnik ali prodajalčev pooblaščenec (t. i. prodaja od vrat do vrat),
-	na domu drugega potrošnika (npr. na predstavitvi na domu),
-	na potrošnikovem delovnem mestu in
-	med drugimi srečanji zunaj prodajalčevih poslovnih prostorov (npr. na sejmu, na stojnici v nakupovalnem centru, na promociji v gostinskem lokalu, na izletu).
Vendar bodite pozorni - omenjena pravica do vračila izdelka ne velja, če vas je prodajalec obiskal na vašo željo. Omenjena pravica pa ne velja tudi primeru v sklepanja pogodb o gradnji, prodaji in najemu nepremičnin oz. pogodbe o drugih pravicah na nepremičninah; o prodaji hrane, pijače ali drugega blaga, ki je namenjeno vsakodnevni porabi in ga potrošniku na dom, v njegovo prebivališče ali na njegovo delovno mesto pripeljejo prodajalci; v primeru sklepanja zavarovalnih pogodb oz. pogodbe, katerih predmet so vrednostni papirji; ne velja v primeru pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, če vsota vseh plačil ne presega 12 evrov, in v primeru, če je pogodba sklenjena na podlagi ponudbe v katalogu podjetja, ki ga je imel potrošnik možnost proučiti v odsotnosti zastopnika ali pooblaščenca podjetja; potrošnik in zastopnik ali pooblaščenec podjetja imata s to in z naslednjimi pogodbami namen vzpostaviti stalno zvezo; katalog in pogodba vsebujeta jasno določilo, da ima potrošnik pravico, da lahko vrne blago podjetju v roku, ki ni krajši od štirinajst dni po prejemu, ali da v istem roku odstopi od pogodbe, ne da bi pri tem imel kakšno drugo obveznost, razen te, da primerno hrani blago. Ne pozabite!
-	Pri nakupih zunaj prodajalčevih poslovnih prostorov imate pravico odstopiti od pogodbe, četudi izdelek ali storitev nima napake.
-	Potrošnikov edini strošek je vračilo izdelka prodajalcu.
-	Če vas predstavnik podjetja obiskuje na domu in ne upošteva vaše želje, naj zapusti vaš dom ali naj se ne vrača, se tako ravnanje šteje za agresivno poslovno prakso, za katero je predpisana globa od 3.000 do 40.000 evrov. Tako podjetje lahko prijavite tržnemu inšpektoratu.
Več informacij na www.zps.si in na www.epc.si.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (10. del)
Od Skanderberga nazaj v Makedonijo
Drugo jutro v Skadru sem srečal starejši par iz Kanade, ki je že pol leta potoval po svetu, v Albanijo pa sta prišla zgolj zaradi tega, ker nista vedela nič o njej. Nameravala sta do Dubrovnika, ves Balkan pa jima je bil noro všeč. Navdušil sem ju tudi za Slovenijo in obljubila sta, da se čez kakšno leto vrneta z motorji. No, to je življenje!
Napotil sem se proti bližnji cesti, kjer se je možakar že drl iz kombija: »Tirana, Tirana!« Končno sem lahko sedel spredaj. Naredila sva nekaj krogov po ulicah, nato pa smo kar po poti pobirali ljudi. Seveda nihče ne dela z računom. Bencin je sicer malce cenejši kot pri nas, a vseeno se nabere ogromno stroškov, če se dvakrat dnevno iz Skadra pelješ v Tirano. Zares ne zaslužijo veliko, čeprav garajo.
Kot sem že omenil, tudi Tirana nima glavne postaje, ampak
sem moral pešačiti proti središču. Iskal sem namreč pisarno, izpred katere bi moral peljati avtobus nazaj v Makedonijo. Še dobro, da sem se pozanimal o tem, sicer sploh ne bi vedel, kje naj vstopim. Tam sem pustil svoj nahrbtnik, ker je bil prevoz šele zvečer, čez dan pa sem hotel obiskati še Krujo, da zapravim še zadnje leke. V kro-žišču čakam nekaj časa, a mojega kombija nikjer. Vsi so se drli, klicali, povprek parkirali, ko pa sem enega le vprašal, kaj je s tem kombijem, me je napotil kakšen kilometer niže. Pojdite se solit! Spet sem v vročini pešačil in prispel do nekega križišča, kjer je znova vrvelo kom-bijev in kjer sem končno našel svojega. Če bodo Nemci ali Američani spet pošiljali novce v Albanijo, naj najprej naredijo glavno avtobusno postajo.
Kruja je bila glavno mesto prve avtonomne Republike
Kruja; reka Ishem ni med najbolj čistimi.
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Slovenec se zelo zmede ob takšnem napisu...
Aliansa proti Turkom, muzej Skanderberg, Kruja
Foto: Dani Zorko
í t
Foto: Dani Zorko
Kruja; policijski vozni park
Foto: Dani Zorko
Lačni Štajerec naj se od tega naje?
Albanije leta 1190, poleg tipičnega dvorca pa je tam tudi muzej narodnega junaka Skander-berga. Skanderberg je bil velik državnik, predvsem pa vojaški strateg, ki je več kot dvajset let v 15. stoletju branil državo pred Turki. Samo mesto ima okrog 17.000 ljudi, obiskujejo pa ga prav zaradi tega muzeja.
Spet je bilo peklensko vroče, ko sem se napotil proti trdnjavi, še prej pa sem moral nekaj popiti. Všeč mi je bilo to, da skoraj nikjer nisem srečal sitnih turistov, ampak sem lahko užival v tem, kako poteka vsakdanje življenje zunaj mesta. Ni precej drugačno, da ne boste mislili. Tudi tukaj se vsi bolj kot ne zavlečejo v klimatizirane prostore, nekateri pa zunaj čepijo ves dan in prodajajo malenkosti. Ko smo se peljali po avtocesti, se mi je zdelo zelo zabavno to, da se po albansko izvozu reče »dalje«. Prestavljajte si, da se peljete po cesti, ko bi pa morali zaviti ven, piše »dalje«. Za spremembo je bilo teh dvajset kilometrov ceste dokaj znosnih in skorajda brez lukenj.
Hitro sem se napotil nazaj v Tirano, da bi se še najedel in morda kaj nabavil. Ogromno je bilo stojnic, kjer so prodajali rabljeno elektroniko, predvsem telefone. Pozneje mi je bilo žal, da nisem enega kupil, saj mi je čez nekaj dni odpovedal moj telefon. Za južino sem si zaželel testenine, da bi lahko spal na nočnem avtobusu proti Makedoniji. In če Štajerec česa nima rad, sta to napol poln kozarec in napol poln krožnik. Meni se je
zgodilo to drugo. Saj sem vedel, da bi moral iti v domačo oštari-jo. Dve kepici špagetov, prelitih s 'študentsko' omako, in od tega naj se človek naje? Cena je bila res sindikalna, a sem moral vseeno še hitro skočiti v pekarno. Kolikor imam izkušnje s pekarnami po Balkanu, me nikoli niso razočarale. Za super ceno dobiš odlično avtohtono jed.
Kar malce žal mi je bilo, ko sem zapuščal svoje Šiptarje, a to je dežela, kamor se bom še vrnil. Zvečer, ko sem čakal na avtobus, sem spoznal tudi šefa prevozniškega podjetja, ki se je zraven šel tudi turizem in še kaj. Neverjetno je, kako hitro Albanci navežejo stike, in že pri tretjem stavku vse obrnejo na posel. Takoj sva se začela pogovarjati o tem, kako bi lahko vozila turiste v Albanijo, kaj bi si pogledali, koliko bi stalo itd. Stokrat sva si segla v roki in na avtobusu me je prav lepo pozdravil. Slovenci imamo še vedno neko težo na Balkanu, a še dobro, da nas ne poznajo v novi luči ...
O vožnji raje ne bi izgubljal besed. Tokrat nisem bil v kom-biju, sedel pa sem tik za šoferjem, da sem lahko dobro opazoval okolico. Vsaj spati se je dalo, kljub temu da smo skoraj vsako uro stali. Z avtobusom smo se vozili po cestah, kjer bi še s fič-kom težko prišel skozi. In še to: kljub nenormalnim navadam in kaosu na cestah nisem videl niti enega karamboliranega avta.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 9. oktober Danes goduje Abraham
Abraham je svetopisemski očak, Izakov oče in starozavezna oseba. Danes je svetovni dan pošte.
1906 je umrl Američan Joseph Glidden, ki je iznašel bodečo žico. 1940 se je rodil angleški pop glasbenik, eden od ustanoviteljev Beatlov John Lennon. Bil je pevec in duša skupine. Ubit je bil leta 1980. 2006 je južnokorejskega zunanjega ministra Ban Ki Muna Varnostni svet OZN uradno predlagal za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije.
1905 se je rodil v Ljubljani slovenski arhitekt in slikar Boris Kobe. Umrl 3. maja 1981.
1934 je bil ob atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. v Mar-seillu smrtno ranjen tudi večkratni francoski ministrski predsednik Louis Barthou.
Sreda, 10. oktober
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan duševnega zdravja.
1892 se je rodil v Dolcu pri Travniku srbski pisatelj iz Bosne Ivo Andric. Leta 1961 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je leta 1975. 1962 je prišlo do vojaškega spopada med Indijo in Kitajsko. Kitajci so sredi gora presenetili in razbili indijske vojaške enote. 1997 so podelili Nobelovo nagrado za mir Mednarodni kampanji za prepoved protipehotnih min, združenju več kot tisoč organizacij iz 55 držav. 2000 je umrla je Sirimavo Bandaraneike, ki je kot predsednica cejlonske vlade postala prva ženska na svetu na čelu državne vlade. 1896 so odprli v Ljubljani Narodni dom. 1913 se je rodil v Zahomcu slovenski narodni delavec Franci Zwitter. Četrtek, 11. oktober Danes goduje Milan. Danes je svetovni dan boja proti bolečini.
1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. Bil je glavni predstavnik češke romantike.
1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je iz premogovega prahu in vodika z neposrednim postopkom pridobil bencin in mazalna olja. 1899 je napetost med Buri, potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev v Južni Afriki in precej poznejšimi priseljenci, v glavnem Britanci prerasla v vojno.
1774 se je rodil v Campestru v Švici arhitekt, gradbeni inženir Pietro von Nobile. Na Slovenskem je zasnoval most čez Sočo v Kanalu in cerkev sv. Petra v Piranu.
1785 se je rodil v Postojni jamski vodnik svetilničar Luka Čeč. Leta 1818 je odkril nadaljevanje Postojnske jame.
1958 je slovenska televizija začela z rednim eksperimentalnim programom, sestavljenim iz lastnih oddaj. Gre za uradni rojstni dan slovenske televizije.
Petek, 12. oktober Danes goduje Maks.
Maksimilijan Celjski je zavetnik škofij Passau in Linz ter mesta Celja. Danes je svetovni dan revmatskih bolezni.
322 pr. n. š. je umrl grški državnik in največji atenski govornik Demosten, čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o političnem, družbenem in gospodarskem življenju Aten.
1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril novo celino. 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi.
1939 so začeli Nemci s prvimi deportacijami Židov iz Avstrije in Moravske na Poljsko.
1964 je Sovjetska zveza s plovilom Voshod 1 prvič poslala v vesolje tri ljudi.
1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 7 s tremi člani posadke. V vesolju se je združila z dan prej izstreljenim Sojuzom 6. 1973 je zaradi utaje davkov odstopil ameriški podpredsednik Agnew. Sobota, 13. oktober Danes goduje Edvard.
1307 je francoski kralj Filip IV. dal zapreti vse francoske templjarje, njihovo premoženje pa zaseči.
1821 se je rodil nemški patolog Rudolf Virchow, utemeljitelj celularne patologije. Dokazal je, da celična patologija velja tudi za bolna tkiva. 1921 se je rodil se je francoski šansonjer in filmski igralec Yves Mon-tand.
1925 se je rodila britanska konservativna političarka, »železna lady«, predsednica vlade Margaret Thatcher.
1993 sta genska tehnika Jerry Hall in Robert Stillman na Univerzi Georgea
Washingtona prvič izpeljala poskus s človeškimi embriji, ki nastanejo z
nespolnim razmnoževanjem istega osebka, imenovanim kloniranje.
Nedelja, 14. oktober
Danes goduje Veselko.
Danes je svetovni dan standardizacije.
1503 se je rodil francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah.
1890 se je rodil ameriški general in predsednik Dwight Eisenhower - Ike. 1939 je prišla v Španijo prva skupina mednarodnih brigad prostovoljcev, ki so se bojevale v španski državljanski vojni na strani republikancev proti nacionalističnim silam.
1947 je ameriški preizkusni pilot Charles Chuck Yeager z raketnim letalom Bell X-l prvič prebil zvočni zid.
1859 so odprli v Mariboru štiriletno slovensko bogoslovje. To je bil prvi slovenski visokošolski zavod v Mariboru, ki je deloval vse do nacistične okupacije leta 1941.
1873 je začel izhajati v Ljubljani list Slovenec, glasilo katoliške struje in pozneje slovenske ljudske stranke. 11. julija 1882 je postal dnevnik. 1991 so na vadišču Poček izvedli zaključno vojaško vajo prve generacije vojakov iz učnih centrov TO iz Peker in Iga. Ponedeljek, 15. oktober Danes goduje Terezija.
Danes je svetovni dan hoje in svetovni dan kmetic.
70 pr. n. št. se je rodil največji rimski pesnik Vergil.
1783 se je Francoz Francois Pilatre de Rozier kot prvi človek dvignil v zrak.
Bil je privezan na Montgolfierovem balonu na vroči zrak.
1814 se je rodil ruski romantični pesnik Mihail Jurjevič Lermontov.
1880 so po 632 letih gradnje dokončali stolnico v Kölnu.
1917 so v gozdu pri Vincennesu ustrelili najslavnejšo vohunko vseh časov
Mato Hari.
1821 so deželni stanovi ustanovili v Ljubljani Kranjski deželni muzej. 1844 se je rodil v Vrsnem slovenski pesnik Simon Gregorčič.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Jesensko sajenje čebule in česna
Nobenega dvoma ni več, jesen je tukaj. Pred nami je nekaj hladnejših, a še suhih dni, v nadaljevanju pa verjetno tudi nekaj padavin. Na zelenjavnem vrtu še ni treba hiteti s spravilom vrtnin, saj so najbolj zdrave in popolne takrat, ko jih odrežemo, izpulimo. Letos je spet postal popularen česen, že kar nekaj let pa mnogi že v jeseni posadijo čebulček. Je to smiselno ali ne?
Foto: Miša Pušenjak
Slovenci imamo radi mlado čebulo, ki je že nekoliko odebeljena.
Sajenje čebulčka v jeseni
Sajenje čebulčka v jeseni se mi ne zdi najboljša rešitev na vrtovih. Še nedavno smo v sredini avgusta nekje ob robu kakšne gredice precej na gosto posejali v vrstico seme majskega srebrnjaka, rastlinice pa presadili v sredini oktobra. Tako rastline bolje prezimijo, ceneje je pa še zacvetijo ne naslednje leto. Zdaj je seveda za to prepozno, mogoče pa se boste spomnili naslednje leto. Zdaj boste sadili čebulček. Najidealnejši čas prihaja ravno v tem tednu. Nekoliko se bo ohladilo, čebulček se bo imel dovolj časa še ukoreniniti pred zimo, ne bo pa pognal preveč listja. Majski srebrnjak je zgodnja čebula z belim mesom in belimi luskoli-sti. Običajno ga jemo kot mlado čebulo. Ampak tudi ta izraz ima zelo širok pomen. Mlada čebula je lahko drobna, nežna in spodaj še neodebeljena. Takšno jo poznajo v Evropi, pri nas pa smo bolj navajeni spodaj že lepo odebeljene čebule, ki še nima suhih luskolistov. Pred sajenjem vendarle še eno opozorilo. Pri čebuli velja napačno mišljenje, da debel čebulček da tudi višji pridelek. To sploh ni res - debel čebulček je garancija, da bo tisti, ki je posajen v jeseni, drugo leto cvetel. Čebula je namreč spremenjeno steblo. Če je nekoliko debelejša čebula dovolj dolgo na nizkih temperaturah, se to steblo zbudi, spremeni v cvetno steblo. Tako spomladi veliko čebule iz čebulčka
cveti. Zato čebulček pred sajenjem preberemo. Vse, debelejše od 25 mm, posadimo zelo na gosto, drugega poleg drugega skupaj v eno vrstico. To čebulo spomladi zelo hitro pojemo. Preostalega sadimo v vrsti okrog 5-7 cm narazen. Med vrsticami naj bo 30 cm prostora. Ta čebula lahko dozori, se odebeli, saj je verjetnost, da bo pognala v cvet, veliko manjša. Debel čebulček posadite v
rastlinjak, če ga imate, da boste imeli mladi luk že zelo zgodaj spomladi. Sadimo tako globoko, da je pokrit z zemljo vsaj toliko, kolikor je debel, na prostem na vrtu pa toliko, kolikor je visok -nekoliko globlje.
V jeseni sadimo samo bele sorte, kot je majski srebrnjak. Preostalih ne sadimo v jeseni, saj bo sicer veliko rastlin zacvetelo.
Še zadnje navodilo: gredice, kjer boste sadili čebulo ali česen, ne gnojite! To velja tako za gnojenje z mineralnimi kot organskimi gnojili, še posebno pa velja opozorilo za slednja. Čebula in česen ne preneseta gnojenja s hlevskim gnojem, kompostom ali čim drugim.
Pred sajenjem priporočam namakanje čebulč-ka v pripravke iz izvlečkov morskih alg. Ti pomagajo, da bo koreninski splet pognal hitreje in se bolje razrasel že pred zimo. Ko opazite prve poganjke listov, posevek zalijete z omenjeni pripravki. Lahko jim dodate ščepec apna ali še bolje - zmletega pepela.
Hitra navodila za pridelovanje česna
Česen potrebuje za razvoj veliko sonca, vode in suho, odcedno zemljo, zato zanj izbiramo najbolj sončne gredice, na katerih se voda ne sme zadrževati. Hvaležen je za humozno prst, vendar ne prenese gnojenja z organskimi gnojili. Najbolje bo uspeval na toplih, peščeno-ilovnatih tleh, v težji zemlji lahko pričakujete težave v vlažnih poletjih, v peščenih, suhih tleh pa je nujno namakanje. Tal si seveda ne morete izbrati, treba pa je poskrbeti vsaj za to, da bo voda čim prej odtekala z gredic. Na težji zemlji zato oblikujemo gredice, da zagotovimo drenažo.
Zahteva širok kolobar, v katerem naj čebulnice na isto mesto pridejo šele četrto ali celo peto leto. Najboljši predposevek česnu (in čebuli) na njivah
so žita. Na vrtu pa bo najbolje uspeval, če smo f
Foto: Miša Pušenjak
Sušenje česna v kitah je najprimernejše.
pred njim gojili kumare, korenček, paradižnik pa tudi jagode. Primerne so tudi vse druge vrtnine z izjemo stročnic in metuljnic, prav tako ne mara kapusnic. V mešanih posevkih odlično uspeva v družbi z jagodami, korenčkom, peteršiljem, zeleno, kumarami, paradižnikom, rdečo peso, solato, koprom in janežem. Ne mara pa družbe kapusnic in stročnic.
Česen spada med skromne vrtnine, kar se tiče potreb po hranilih, je pa zelo izbirčen. Nikakor ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, zelo zmerni pa moramo biti tudi pri drugih gnojilih. Zahteva rahlo kisla tla, pH od 6 (v peščenih, lahkih tleh) do 6,5 (v težjih tleh). Nižji pH mu povzroča velike težave pri sprejemu hranil, zato je treba apniti. Česen lahko gnojimo z dobro preperelim domačim kompostom (1,5-2 l/m2). Lahko uporabimo tudi kupljena organska gnojila, na vrtu bo povsem zadostovala polovična priporočena količina. V primeru slabše (B) založenosti tal s kalijem (kar pokaže analiza) mu dodamo 2-4 kg gnojila kalijev sulfat na 10 m2. Česen namreč slabo prenaša klor, kalijeva sol pa je v resnici kalijev klorid.
Česen razmnožujemo vegetativno, z deljenjem stročkov. S tem lahko z nepazljivostjo hitro množimo tudi bolezni in škodljivce. Vedno kupimo semenski material. Česen je namreč občutljiv za dolžino dneva in tisti iz toplejših krajev pri nas ne bo oblikoval strokov. Prav tako ne vemo, ali bo pri nas prezimil in kako. Za sajenje ga pripravimo, raztrgamo, razstročkamo šele tik pred sajenjem, sicer rad požene liste. Zaradi tega se bo slabše razvil koreninski sistem.
Pri česnu velja, da večji stroki dajejo višji pridelek. Nekoč so nas učili, da za sajenje uporabimo samo zunanje stroke - ti so večji. Vendar danes nakup semenskega materiala pomeni visok strošek, zato notranjih strokov ne zavrzite. Nasadite jih na gosto in porabite kot mladi česen.
Pred sajenjem stročke namočimo v pripravke iz alg, ki jih kupimo v trgovinah, ali v toplejši kami-lični ali žajbljev čaj. Namakamo vsaj 10 minut, za sajenje na vrtu pa lahko tudi čez noč.
Gredico pripravimo vsaj 10 dni pred sajenjem, saj česen zahteva dobro pripravljeno zemljo. Zagotovimo si dovolj prostora za rahljanje tal, med vrstami naj bo vsaj 30 cm, v vrsti pa 5-8 cm. Globina sajenja je v jeseni 8 cm, spomladi pa 4-5 cm. Za sajenje česna je zdaj še prezgodaj, saj je zemlja zanj še pretopla. Sadimo ga v zadnjem tednu oktobra in prvem tednu novembra. V jeseni lahko sadimo - in to celo priporočam - sorto ptujski spomladanski. Razlika med prezimnimi in jarimi sortami je velika. Prvi za oblikovanje stročkov zahteva 30-60 dni nizkih temperatur, drugi pa teh potreb nima. Po opisu ga ne moremo vedno ločiti. Prezimne sorte so večje, imajo manj stroč-kov, ki pa so večji, čas skladiščenja pa je krajši. Spomladanske sorte so sicer manjše, a močnejšega okusa in se odlično skladiščijo.
Pri nas lahko kupite seme dveh sort: ptujski jesenski in ptujski spomladanski, med ljudmi pa krožijo še domači tipi česna, po Štajerski taki, ki naredijo cvetno steblo in so poznejši, na Primorskem pa rdečkasti tipi česna.
Na vrtovih ne uspeva dobro zato, ker so ti po večini preveč gnojeni. Tisti, ki imate možnost sajenja na njivi, ga raje posadite tam. Doma pridelan česen je veliko več vreden od tistega, ki je do vas prepotoval pol sveta. Pa še naše okolje je za malenkost bolj čisto, saj zanj ni bilo porabljenih toliko litrov nafte, ki onesnažuje naš zrak.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Kako boste spomladi okopali tako na gosto posajeni česen, ne da bi ga poškodovali?
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 13.
CILI (lat. Capsicum annuum), pekoča paprika ali feferoni so najpogostejša imena za isto zelenjavo, ki jo poznajo in uporabljajo v vseh kuhinjah sveta. Številne vrste gojijo na plantažah, v rastlinjakih, na domačih vrtovih in zaradi čudovitih barv plodov tudi v okrasnih loncih. Rastlina izvira iz Južne Amerike, od koder se je razširila po vsem svetu. Najbolj jo cenijo in uporabljajo v Indiji, na Kitajskem, v Mehiki in pri naših sosedih, na Madžarskem. Čili je najvišja podoba pikantnosti. Ta je odvisna od vrste čilija in podnebja, kjer raste. Ostrina oziroma pikantnost se že od leta 1912 meri po tako imenovani Scovillovi lestvici. Po tej ima sladka paprika 0 enot, najbolj znana vrsta ostrega čili-ja, jalapeno, ima do 5000 enot, do nedavnega najbolj oster je habanero, ki meri do 600.000 enot. Obe vrsti prihajata iz Južne Amerike. V Indiji so vzgojili vrsto naga bhut jolokia, pri kateri so izmerili vrednosti prek milijon enot. Uživanje te vrste je lahko tudi smrtno nevarno, zato je njena uporaba omejena, ponekod tudi prepovedana. Znano pekočo omako tabasko (kupimo jo lahko tudi v naših trgovinah) pridobivajo iz rdečega haba-
nera in doseže 8000 enot. Ob soli in popru velja čili za najbolj priljubljeno začimbo. Je redni spremljevalec številnih omak in jedi, s termično obdelavo se njegova pikantnost še poveča. Kot modna začimba se pojavlja v vrhunskih sirih in temnih čokoladah.
V našem okolju še vedno velja zmotno mišljenje, da je pikan-tnost oziroma ostrina čilija škodljiva za želodec. Jed si dodatno raje dosolimo in dobro popra-mo, da dosežemo pikantnost, kar pa je precej bolj škodljivo za zdravje. Od pekočih paprik najraje uporabljamo feferone, sveže, posušene ali vložene. Njihova ostrina doseže le 100-500 enot po Scovillovi lestvici.
Že stara ljudstva so cenila zdravilno moč čilija, kar je spoznal tudi Kolumb in ga prinesel v Evropo. V tradicionalnem zdravilstvu velja za naravni antibiotik, odlično razkužilo, pospešuje prebavo, poživlja krvni obtok in krepi kapilare, uporabljen na koži ugodno vpliva na revmat-ske bolezni.
Glavna zdravilna učinkovina čilija in vseh pekočih paprik je alkaloid kapsaicin, ki je topen v maščobah, zato lahko pekoč občutek v ustih uspešno pogasimo z mlekom, ki vsebuje večji odstotek maščob. Kapsaicin po zaužitju sproža toploto, ki povzroča znojenje in posledično očisti telo. V želodcu spodbudi izločanje želodčnih sokov, ki zaščitijo sluznico in pospešijo predelavo hrane ter odvajanje plinov. Pospeši se pretok krvi v
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
žilah, okrepijo se kapilare, v možganih pa se pod vplivom kapsa-icina pospešeno tvorijo endorfini, hormoni, ki v telesu sprožajo občutke sreče, zadovoljstva in ugodja ter blažijo bolečine. Svež čili vsebuje tudi veliko vitamina C, kar štiri- do petkrat več kot limone, vitamine skupine B, beta-karotene in minerale. Zato krepi tudi naš imunski sistem.
V prehranskih dopolnilih ga najdemo v izdelkih, ki so namenjeni uravnavanju telesne teže in očiščevanju telesa, v obliki kapsul ali tablet. Vsebujejo ga tudi protibolečinski toplotni obli-ži, ki se nalepijo na kožo na mestu bolečine.
Namig: Za dobro počutje in ohranjanje zdravja si občasno privoščite pekočo hrano s čili-jem. Predvsem pa to storite v državah, kjer je čili doma in kjer pri pripravi hrane in nasploh vladajo slabše higienske razmere. Tako se boste izognili marsikateri prebavni težavi in si polepšali dopust.
Mirjana Dunjič Lapuh,
mag. farm.
S svetovne
glasbene
scene
Še nekaj dni nas loči do letošnje slovesne podelitve glasbenih nagrad MTV EMA 2012. Znani so že prvi glasbeni izvajalci, ki jih bomo lahko v živo spremljali na glavnem odru dvorane Festhalle v Frankfurtu. Med največjimi svetovnimi zvezdniki so svojo udeležbo že potrdili skupini Muse in No Doubt ter Taylor Swift. Swiftova, stara 22 let, bo na tej prireditvi nastopila prvič v karieri. Taylor trenutno navdušuje s hitom We Are Never Ever Getting Back Together, skladba pa se je povzpela na 1. mesto na iTunes lestvici v kar 32 državah. Rockerji iz zasedbe Muse, ki so zadnji album The 2nd Law v rekordno kratkem času prodali v 15-milijonski nakladi, so že nastopali na tej prireditvi. Na glavni MTV-oder pa se vrača tudi zasedba No Doubt, ki je po enajstih letih izdala novi studijski album Push and Shove. Največ nominacij sta letos zbrali Rihanna
Foto: iBaller.com
Taylor Swift
in že omenjena Taylor Swift. Rihanna je prejela šest nominacij, sledi ji Taylor Swift s petimi. Justin Bieber in Katy Perry sta prejela po štiri nominacije, med preostalimi no-miniranci pa so še: Lady Gaga, Nicki Minaj, Lana Del Rey, Carly Rae Jepsen, fun, Green Day, Gotye, Pitbull, Rita Ora, Flo Rida, Arctic Monkeys, Jack White in One Direction. Voditeljica letošnje prireditve, ki bo potekala 11. novembra ob 21.00 in si jo boste v živo lahko ogledali na glasbeni televiziji MTV, bo nemška super-
manekenka Heidi Klum. ®@®
Legendarni ameriški pevec Neil Diamond bo v kratkem na prodajne police po-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SOME NIGHTS - fun.
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GANGNAM STYLE - PSY
2.	HALL OF FAME - SCRIPT FT. WILL I AM
3.	I CRY - FLO RIDA
NEMČIJA
1.	LILA WOLKEN - MARTERIA, YASHA & MISS PLATNUM
2.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
3.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
slal zbirko svojih največjih
uspešnic. Na kompilaciji z
naslovom The Very Best of Neil Diamond - The Original Studio Records bomo lahko slišali 23 njegovih nepozabnih hitov. Glasbenik, čigar kariera se razteza že čez pet desetletij, je v tem obdobju prodal več kot 120 milijonov plošč in posnel več kot 100 singlov, med njimi pa najdemo tudi zimzelene uspešnice, kot so Girl, You'll Be a Woman Soon, Sweet Caroline, A Little Bit Me, A Little Bit You, I'm a Believer, Cherry, Cherry in Kentucky Woman. Albumu je priložena še knjižica Recollections z anekdotami, vezanimi na vsako pesem. Neil Diamond, ki je pred dnevi dočakal tudi svojo zvezdo na znanem pločniku slavnih, je bil na vrhuncu svoje slave v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.
Barbadoška pevka Rihanna je pred dnevi predstavila novo skladbo z naslovom Diamonds, ki jo bomo lahko slišali na njenem novem prihajajočem studijskem albumu. Kljub temu da ni minilo niti še polno leto od izida zadnjega albuma Talk That Talk, pevka novi glasbeni izdelek napoveduje še za letos. Skladbo Diamonds je napisala pevka Sia, ki je znana predvsem po sodelovanju s Chris-
tino Aguilera. Za produkcijo je poskrbel norveški kolektiv StarGate, s katerim je že posnela uspešnice Don't Stop The Music, Only Girl (In the World), Rude Boy in Take a Bow.
® ® ®
Dvajsetega novembra naj bi izšla nova plošča legendarnega italijanskega glasbenika Zuc-chera. Na zgoščenki, ki še nima imena, bo 13 skladb, od tega šest novih, še nikoli posnetih in sedem starih, ki so za novo ploščo dobile novo preobleko. Na Zucchera, ki je na glasbeni sceni že od leta 1970, so močno vplivali gospel, blues in rock, njegove pesmi pa so zmes balad in ritmičnega boogieja. V bogati karieri je sodeloval s številnimi zvenečimi imeni, med njimi najdemo tudi takšne velikane, kot so Joe Cocker, Stevie Ray Vaughan, Eric Clapton, Sting, Luciano Pavarotti, Andrea Bocelli, Peter Maffay, Elton John, Brian May in Miles Davis.
®@®
Letos mineva natanko 30 let od izida prvega glasbenega CD-ja (Compact Disc). Slovenci smo za ta takrat še čudežni digitalni izdelek izumili besedo zgoščenka. Podjetje Philips jo je razvilo skupaj s Sonyjem in s tem sprožilo revolucijo v glasbenem svetu, ki je ni nihče napovedoval. O njenem uspehu priča podatek, da so jih v zadnjih 25 letih prodali več kot 200 milijard. Prvi album, ki je izšel na zgoščenki, je bil 52nd Street, ki ga je posnel Billy Joel. Pravi preboj pa je zgoščenki uspel leta 1985, ko je zasedba Dire Straits na CD-ju izdala legendarni album Brothers in Arms, ki se je prodal v milijonski nakladi. Tako je zgoščenka dokončno na smetišče zgodovine poslala do takrat popularne vinilne plošče in kasete.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Zasebnost
Znašel sem se v času, v katerem ljudje vse več informacij in podatkov delijo z drugimi, zasebnosti pa je marsikje vse manj. No, saj o tem se še tu in tam kaj govori, vendar tako ali tako brez pomena. Morda le zato, da se opomnimo, daje res. Posameznik skoraj ne more več imeti zasebnosti. Dobro, če je noče, tudi prav, a naj bo omogočena vsaj drugim.
Ravno pred kratkim me je v nekem intervjuju na ta vidik zasebnosti spomnil neki ameriški pisatelj. O tem sem namreč že premišljeval, a sčasoma nekako pozabil. Hudo ni samo, ko drugi tebi kratijo tvojo zasebnost, ampak je hudo tudi to, da te posiljujejo s svojo nezasebnostjo. Tako si spet ob zasebnost. Ob zasebnost pred drugimi. Enkraten primer tega je, denimo, trend, ki se je v zadnjem obdobju precej razpasel. Slušalke v javnosti naenkrat niso več potrebne. Marsikomu se tako zdi, da je na vlaku ali avtobusu veliko bolje glasbo predvajati na zvočnikih telefona, seveda skrajno na glas. Tako je lahko potem vsem jasno, kakšno sranje kdo posluša. Domov se vrneš posiljen s še eno informacijo več.
Tudi na ulici sem že srečal to hordo nasilja in spet sem se lahko le začudil. Kajti tudi en telefon z eno skladbo ni povzročal dovolj hrupa. Vsak v skupini je potreboval svojo zabavo. Identičen primer je kričanje po trgovinah, glasno in neprekinjeno pogovarjanje po telefonu, tudi neskončno poljubljanje parov, ki se jim zdi, da njihova ljubezen vsem kaj pomeni.
Na žalost je iz dneva v dan huje. In četudi nisem pretiran ljubitelj bontona, se mi s te perspektive zdijo časi, ko so ga ljudje znali vsaj črkovati, zlati. Danes ne premoremo trohice uvidevnosti več, kaj šele distance. Kup nepotrebnih, nepomembnih in navsezadnje skrajno neumnih informacij se človeku danes zdi prej vrlina kot kaj druga. Več odplak ti plava po glavi, tem bolje.
In že stotič - naj si ta, ki mu je to všeč, polni svojo glavo s kakršnimi koli neumnostmi, samo naj me pusti pri miru. Zakaj to nenehno vdiranje v zasebnosti drugih, v njihov mir? To, da ti vsilijo nekaj, česar nočeš, je namreč ravno tako grozljivo kot to, da ti vzamejo nekaj, kar hočeš. Zatorej bi bilo skrajno lepo, če bi se ljudje končno zavedli svoje zasebnosti. Če že ne zase, vsaj za preostali svet. A v svetu ego-centrikov, katerih telefon mora zmeraj biti najglasnejši in katerih glasba mora nabijati kljub že trem prisotnim, močno dvomim, da se bo kdo lahko ozrl nazaj, naprej, levo, desno ... od sebe. Od lastne nesigurnosti in praznine, ki se polni s konstantno pozornostjo in potrditvami ali zavračanjem drugih.
Matic Hriberšek
www. radio-ptuj.si
l_es t Vi
NAJ
i
1.	HALL OF FAME - SCRIPT FT. WILL I
2.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
3.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
4.	GANGNAM STYLE - PSY
5.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
6.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGE
7.	SOME NIGHTS - fun.
8.	READ ALL ABOUT IT - EMELI SANDE
9.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
10.	SHE'S SO MEAN - MATCHBOX 2C
11.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8* 98,2* 104^3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
brokolijeva juha, ocvrt piščanec, rizi-bizi, rdeča pesa SREDA
segedin golaž, polenta ČETRTEK
paradižnikova juha z zvezdicami, ocvrta cvetača,
pečen krompir, solata
PETEK
ribji file z bučkami v omaki*, njoki , solata SOBOTA
svinjski golaž, široki rezanci, zelena solata NEDELJA
goveja juha s fritati, štefani pečenka**, riž, solata PONEDELJEK
korenčkova kremna juha, zelenjavna musaka, solata
*Ribji file z bučkami
Sestavine: 2 ribja fileja, 10 dag očiščenih kozic, 1 bučka, 1 dl sladke smetane, 2 lističa topljenega sira, naribani parmezan, sol, poper, muškat
Bučko narežite na kolesca, posolite in pustite, da odteče malo vode. Ribja fileja posolite z obeh strani in po-
ložite v pekač. Na fileja položite dva lističa topljenega sira. Okrog in po filejih posujte bučke in kožice. Zalijte s sladko smetano. Omako poprajte in ji dodajte muškat. Na vrh potresite nariban parmezan. Pecite v pečici, ogreti na 220 stopinj C, od 10 do 15 minut.
**Štefani pečenka
Sestavine: 500 g mletega mesa (polgovedine, pol svinjine), 1 strok česna, 1 jajce, 1 čebula, 1 rezina belega kruha, 1 žlica sesekljanega peteršilja, sol, poper, 2-3 trdo kuhana jajca, olje, mleko.
Čebulo in česen olupite in sesekljajte ter ju na olju prepražite. Rezino belega kruha namočite v mleko. V mleto meso dodajte jajce, sesekljan peteršilj, sol, poper, prepraženo čebulo in česen ter namočen in ožet kruh. Z rokami temeljito pregnetite. Na vlažni podlagi in z vlažnimi rokami iz mesne mase oblikujte štruco. Vanjo vtisnite olupljena trdo kuhana jajca in jih pokrijte z mesno maso. Oblikujte štruco, jo položite na namaščen pekač in postavite v pečico, ogreto na 200 stopinj C. Pecite 10 minut, nato znižajte temperaturo na 180 stopinj C in pecite še približno pol ure. Tik pred koncem peke lahko pečenko premažete s stepenim jajcem ali kislo smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS PREVAJALEC
VULKAN V MEHIKI
BRANE OBLAK
ŽULJI OD OBUTVE
GOZDNI LISTAVEC
AVSTRIJSKI PESNIK (RAINER MARIA)
JEZ NA NILU
MANJŠE DARILO, DARILCE
Smeh ni greh
SREČO IMA
»Grozno se počutim! Žena mi je ušla in s seboj odnesla ves denar, ki sva ga imela!« »Potem imaš pa še srečo!« »Kakšno srečo neki?« »Meni je pobrala ves denar, pa je še vedno z menoj!«OSRAMOČENI Dekle se je s fantom zvečer odpravljalo v mesto. Mama jo je opozorila:
»Pazi, kaj boš delala! Najprej te bo povabil na pijačo, nato te bo povabil na vožnjo z avtom in te odpeljal k sebi domov. Potem bo skočil nate in osramotil tvojega očeta, mene in celotno družino.« Ko se je hči vrnila z zmenka, jo je mama vprašala, kako je bilo. »Vse je bilo, kot si mi rekla!« je povedala hči. »Najprej me je povabil na pijačo, nato sva se vozila z avtom in končno me je odpeljal domov. Toda da ne bi osramotil moje družine, sem se hitro slekla injazskočila nanjtermu osramotila očeta, mamo in celo njegovo družino.«
Miha se rad spušča s padalom z gore, Cene pa rad sablja. Pa se na koncu oglasi tudi Tone: »Jaz pa najraje seksam s svojo ženo!«
Prijatelji so ga pomilovalno pogledali, nato pa so nadaljevali pogovor v drugo smer. Ko se je Tone zvečer vrnil v gostilno, ga je žena vprašala, kaj so se prijatelji pogovarjali. Ko ji je razkril tudi temo, kdo kaj najraje počne, se je ugriznil v jezik, ko ga je vprašala, kaj je on povedal, zato se je hitro zlagal: »Rekel sem jim, da rad hodim v cerkev.« Drugo jutro sta Tone in njegova žena odšla v mesto po nakupih. Šla sta mimo gostilne, na vrtu katere je bila zbrana včerajšnja druščina. Nekdo od prijateljev je ogovoril Tonetovo ženo: »Gospa, ko bi vi le vedeli, kako se je Tone včeraj izrazil, kje se najbolje počuti!«
»Nič mu preveč ne verjemite. Samo enkrat je bil notri, pa še takrat je zaspal.«
ZASPANEC
Še ne dolgo poročeni Tone je bil v družbi prijateljev v gostilni. Kartah so in se pogovarjali oslarije. Potem je prišla na vrsto tema, kaj kdo najraje počne. Mirko je rekel, da strelja s pištolo, Dušan rad igra kitaro, Pavle rad balina,
TOALETNI PAPIR
»Rolo toaletnega papirja!« je Gorenjec naročil prodajalki v trgovini.
»Belega ali barvastega?« »Kar barvastega, ampak kakšno temno barvo mi dajte, da se ne bo preveč umazal!«
TINE ROŽANC
MANJŠI RAČUN
GRAD V NOVI GORICI
POVODNA KUNA, NERC
IRIDIJ
VAS PRI IVANČNI GORICI
NJIVSKA PRESLICA
TESTENINE Z MESNIM NADEVOM
TIŠINA, SPOKOJ
AKVARIJSKA RIBICA
TLAČENJE, STEPANJE
MANJŠA LOPA
GLEDALIŠKI PROSTOR ZA IGRO
SREDSTVO ZA IZPIRANJE
MIŠKO KRANJEC
AKO
OSAMLJENOST
SATURNOV SATELIT
OSNOVNO
ŽIVILO ŽIVALSKEGA IZVORA
IGRALKA (JUDITA)
SVETIŠČE NA JAVI
OLIVER HARDY
BRANKO IVANDA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REKA PREK LJUB. BARJA
NAŠ PESNIK BORDON
BAKROREZ
SKOPLJEN BIK
NEVARNA PODVODNA SKALA
AMERIŠKA PEVKA
PARCELA
VAŠČAN ISTE VASI
AZIJEC
PARNI ORGAN VIDA
EVA BRAUN
STANE POTOKAR
TRAKOVI ZA OVIJANJE MEČ
UŽIVALEC HRANE
PEVEC PRI POP DESIGNU (MIK)
PRIPRAVLJA-LEC MALTE
AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
NOVO SREBRO
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOROBODUR = znamenito svetišče na indonezijskem otoku Java, DIONA = saturnov satelit, HAHN = slovenska gledališka igralka, žena Bratka Krefta (Judita, 1926-), KITNI VRH = naselje pri Ivančni Gorici, KROMBERK = grad v Novi Gorici, MASNEC = pevec pri Pop designu (Mik), MINK = povodna kuna, nerc, OBRAD = drugo ime za rastlino kozjo brado, RABOZEL = njivska preslica.
■e^ed|e 'e|oqa 'je^eiu 'oauseiAi 'oapaí
'a^foAO 'joo '}e[jze 'uegseAos '^uy 'sjdoj^eq '|g 'ho 'Jnpoqojog 'uqe|-| 'osaiu 'ag ">u/\| 'o|oudz! 'japo 'geSzuq 'j|w 'jiojAoi 'uja ¡un» %ieqiuoj>i 'oauaiso^ 'ge^sj 'jn|ai 'esuq 'poiqo :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se ...
... da imamo slabo banko (baje celo dve) v državi že kar lep čas, le da jo je vlada šele sedaj uzakonja.
... da naj bi projekt še vedno neodprtega bencinskega servisa ob novem trgovskem centru v najstarejšem mestu propadel zaradi neuspelih mešetarjenj znanih poetovionskih tajkun-skih vladarjev.
... da so vse glasnejše govorice o novi dinastiji vladajočih Poetovioncev. Sina prve dame doma upokojencev naj bi že lep čas ogrevali za to, da bi lahko po materinem odhodu v pokoj zasedel njen topli stolček.
. da je v taistem domu ostarelih, ki je iz čistega profita zgradil še eno tovrsten dom v Kopru, nadstandard, ki ga je seveda treba dodatno plačati, lahko že samo polička v kopalnici.
. da zgodbe o znamenitem in na tujih trgih znanem maj-šperškem podjetju ter njihovem
delovišču v lovrenški gramoznici še zdaleč ni konec. Ko se bo do konca razpletla, naj bi bilo najbolj boleče za šterntalsko občino in njenega župana.
... da je bojazen, da bodo trnovskim svetnikom, ki so na zadnji seji rekli ne tako Komunali kot Čistemu mesto, sledili še drugi. Dornavski NE ima torej že občinske posnemovalce.
... da so šumarski žogobrcar-ji na nedeljski tekmi dosegli toliko zadetkov, kolikor je bilo
dam na častni tribuni. Predlagamo, da jim nemudoma podelijo sezonske vstopnice.
Vidi se ...
... da se za enega zadnjih izumov znamenitega slovenskega inovatorja - zložljivo ptičjo hišico - baje navdušujejo v upokojenski organizaciji. Samo nekoliko večja bi bila nadvse primerno bivališče za njih. Pa še za koga drugega.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
% ; üí viuvct v
o q 2 „ - •	g „ »	„
^rtRCEN* , „
Foto: Danijela Vertič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Dedi Franc Meglič iz Spuhlje 100 a je našel ogromne kadilčke in smo jih fotografirali v dokaz, kako veliki lahko zrastejo. Vnuka Timon in Kiar Vertič sta imela čast, da sta bila priči čudežu narave in ga na sliki tudi predstavila.
m m KNJIG/
Qelix
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 15. 10. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado prejme Tjaž Intihar, Ptuj.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7	2	9			5			
								2
6			3	8				9
9					3			
	6		4				3	
2					8		5	1
		6						
				9			2	7
				7		8		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	GGG
Bik	vvv	©©	€€€	G
Dvojčka	v	©©©	€€	G
Rai	vvv	©	€€	GG
Lev	v	©©	€	GGG
Devica	vvv	©	€€€	GG
Tehtnica	vv	©©©	€€€	G
Škorpijon	v	©©	€€€	GG
Strelec	vvv	©	€€	GGG
Kozorog	vvv	©©	€	GG
Vodnar	v	©©	€€€	GGG
Ribi	vvv	©©©	€	GG
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 9. oktobra do 15. oktobra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Zakon je težak posel, v katerem naj bi dva živela prav tako srečno, kot bi živela vsak za sebe.« Georges Feydeau
»Drugi zakon je zmaga upanja nad izkustvom.« Neznan avtor
»Zakon ima mnogo neprijetnosti, toda samski stan nima prijetnosti.« Samuel Johnson
»Vsa veščina v zakonu je, kako preiti iz ljubezni v prijateljstvo, ne da bi pri tem žrtvovali ljubezen.« Andre Maurois
»Kdo je srečen v zakonu? Srečni so tisti, ki imajo tako malo domišljije, da si ne morejo zamisliti ničesar boljšega od zakona, in tisti, ki so tako pametni, da imajo raje mirno suženjstvo kot pa brezupen upor.« Henry Louis Mencken
»Bog nam je dal sorodnike; hvala Bogu, da si lahko prijatelje izbiramo sami.« Ethel Mumford
»Draga hči, obnašaj se do moža tako, da se bo razveselil, ko bo napovratku domov zagledal hišno streho.« Martin Luther
»Je molčeč človek, zato ga rad poslušam.« Julien Green »Molk je lahko dobrodejen in le redko povzroča škodo.«
Richard Braithwaite
Ormož, Središče ob Davi • Občinski delegaciji v Makedoniji
Pomoč na poti v Evropsko unijo
Med 19. in 21. septembrom je bil v občini Gjorče Petrov v Skopju prvi občinski praznik in hkrati 80-letnica nogometnega kluba NK Makedonija - klub Gjorče Petrov. Zaradi dolgoletnega sodelovanja med občinami Ormož, Središče ob Dravi ter Gjorče Petrov se je na povabilo tamkajšnjega župana Sokola Mitrovskega slovesnosti udeležila tudi delegacija iz Ormoža in Središča ob Dravi.
V njej so bili župan Ormoža Alojz Sok z ženo, predsednik OOPZ Ormož Ivan Babič, direktor Javne razvojne agencije Ormož Zlatko Zadravec, predsednica TD Središče ob Dravi in hkrati s pooblastili župana tudi predstavnica občine Dragica Florjanič ter še trije člani TD Središče ob Dravi.
Gjorče Petrov je ena izmed desetih občin v Skopju in leži na njegovem severozahodnem delu. Razteza se ob reki Vardar in sega od središča Skopja do meje s Kosovom. Je najbolj industrijsko razvita in ima okrog 41.600 prebivalcev. Zelo zanimive so njihova kultura in navade. Večinsko prebivalstvo je makedonsko, precej pa je zastopana tudi albanska manjšina. Od leta 1932 deluje nogometni klub, imenovan Fud-balski klub Makedonija Gjorče Petrov Skopje. S praznovanjem 80-letnice nogometnega kluba (NK) je občina vsem pokazala, da so ponosni nanj, saj so o njem napisali kar knjigo. Delegaciji iz Ormoža in Središča ob Dravi sta prisostvovali predstavitvi njihove občinske kronike in knjige o NK. Sprejem in slovesna akademija sta potekali v dvorani centra za kulturo. Dogodka so se udeležili tudi župan občine Gjorče Petrov Sokol Mitrovski, vodja kabineta župana Snežana Me-
Sprejem gostov iz Slovenije pri županu občine Gjorče Petrov
novska, znan makedonski pevec Momo Nikolovski, folklora z delegacijo iz Osecine v Srbiji in seveda občani, brez katerih vsega tega ne bi bilo.
Naslednji dan so bili člani občin Ormož in Središče ob Dravi z delegacijo na sprejemu pri županu občine Gjorče Petrov, na katerem sta se Alojz Sok in Sokol Mitrovski pogovarjala o sodelovanju med občinami, o gospodarskem razvoju, o njihovem vstopu v EU ter o tem, kako lahko Slovenija, ki je že v EU, pomaga Makedoniji, ki si želi članstva. Vsekakor je možnosti za sode-
lovanje veliko, saj so oni komaj pred začetkom pogajanj z EU in so se jim začeli odpirati fondi za projekte, kjer se lahko Ormož in Središče ob Dravi priključita kot partnerja. Zelo jih je zanimal projekt podjetniškega inkubatorja ter drugi, ki so pri nas že končani. Vzpostavljeni so bili stiki razvojne agencije, obrtne zbornice in njihovih institucij, kar bo omogočilo lažje sodelovanje.
Ob tej priliki je Alojz Sok povedal: »Sokol Mitrovski je bil pred časom v Ormožu, takrat je bilo dogovorjeno sodelo-
Ptuj • Naj medicinska sestra/tehnik 2012
»Delo v psihiatrični zdravstveni negi je že takšno, da moramo delati z bolnikom, ne mimo njega, da bi ga usmerili v boljše življenje, ga motivirali za boljše okoljske, družinske in delovne odnose. V današnjih razmerah je to silno težko, saj vedno več ljudi živi na socialnem obrobju oziroma na robu preživetja. V psihiatrični zdravstveni negi se ukvarjamo z ljudmi, ki imajo najrazličnejše težave, poskušamo jim pomagati, da bi se njihova rana zacelila, kolikor je to mogoče. Rehabilitacija se začne s prihodom v bolnišnico in se nadaljuje tudi po odhodu iz nje s kontrolnimi pregledi, tabletami, pogovori. Večina naših pacientov sprejema depo terapijo; v tem primeru ne potrebuje toliko zdravil pa tudi nadzor svojcev nad jemanjem zdravil je lažji. Največja težava je, da pacienti po končanem zdravljenju opustijo jemanje zdravil, zaradi tega se bolezenska simptomatika ponovi. Doma nimajo nadzo-
ra nad jemanjem zdravil kot v bolnišnici, kjer so pod nadzorom medicinskih sester, ki jih preverjajo tudi pri osebni higieni, pri vseh aktivnostih in podobno. Bolnišnica je umetno okolje, ne družinsko; družino, okolje in bolnišnico moramo povezati, da je zdravljenje lahko uspešno. Znotraj zdravstvenega tima se trudimo, da vsak po svojih močeh in z znanjem prispeva svoj delež v mozaiku zdravljenja. Znotraj zdravljenja je bolnik vpet v celodnevne aktivnosti, ni prepuščen samemu sebi, ima očutek pripadnosti. Uspešni smo takrat, kadar nam bolnik zaupa, kadar nam pove, da se pri nas dobro počuti, da se je nekaj naučil, kadar vidimo, da smo mu pomagali, da smo nekaj naredili, da smo ga dobro usmerili. Pogosto se po bolnišničnem zdravljenju vrnejo in se zahvalijo za vse, kar smo storili zanje. To je največja nagrada pri našem delu, zadovoljstvo, ki se ne more meriti z ničimer.«

Ignac Balažic
Lepo je, če nas drugi ocenjujejo, sam sebe težko oceniš. In pomembno je, da rad opravljaš delo, ki ga lahko, izobraževati pa se moraš vse življenje, je še povedal Ignac Balažic, ki je zadovoljen, da okolje prepoznava njegovo delo in ga ceni. Vsem, ki so glasovali zanj, se iz srca zahvaljuje. Še do nedavnega je študiral, uspešno zagovarjal magistrsko nalogo. Z leti se
vam na njihovi poti v Evropo.«
Sokol Mitrovski je povedal: »Sodelovanje z občinama Ormož in Središče ob Dravi nam veliko pomeni zlasti zato, ker je Slovenija članica Evropske unije in ker imate izdelan načrt ter zastavljeno pot, po kateri se moramo ravnati in jo upoštevati, da bomo lahko dobili evropska sredstva za razvoj nerazvitih področij. Mislim, da nam bo to veliko pripomoglo v medsebojni komunikaciji. Z Alojzom Sokom smo pred časom podpisali protokol o kulturnem sodelovanju, vendar bi radi to sodelovanje razširili tudi na ekonomsko področje. Radi bi, da sredstva, ki jih vi že imate in jih uporabljate za določene projekte, oboje-
stransko usmerili v Republiko Makedonijo - v infrastrukturo, kanalizacijo, zaščito bivalnega okolja in ekologijo. Mi nimamo možnosti za pridobitev evropskih sredstev, vi kot članica EU pa jih imate; lahko posredujete preusmeritev teh sredstev in izkušenj drugim državam, potencialnim kandidatkam za članstvo v EU, kot je Makedonija. Imate tudi izkušnje z lokalno samoupravo, ki bi nam bile v pomoč pri razvoju naše občine. Rad bi pozdravil občane Ormoža in Središča ob Dravi, želim jim res hiter ekonomski razvoj, dobro razpoloženje, mirno življenje in lepo prihodnost obeh občin ter vsej Sloveniji.«
Eva Jordanovski
Foto: arhiv Občine Ormož
vanje z občino Gjorče Petrov, tako da samo vračamo obisk. Sočasno smo jih povabili na letošnje martinovanje v Ormož. Našo delegacijo sestavljajo tudi predsednik ormoške obrtne zbornice in direktor JARA, tako da se lahko srečajo z obrtniki, podjetniki tega področja. Vsi iščemo neke možnosti povezav. Konec koncev smo že v EU, Hrvaška bo naslednje leto, v vrsti za vstop v Unijo pa čakata tudi Srbija in Makedonija. Nekoč bo to spet skupen evropski prostor, Slovenija pa bo seveda lahko odličen promotor vsem tem novim drža-
Majšperk • Razstava Kaznilnica
Intermedijski projekt Branimirja Ritonje in Ane Pečar
V majšperški Tovarni umetnosti so v četrtek, 4. oktobra, odprli razstavo umetniških fotografij Branimirja Ritonje in intermedijske umetnice Ane Pečar.
Foto: M. Ozmec
Devetouvrščeni je Ignac Balažic
Med prvo deseterico najbolje ocenjenih v poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/tehnik 2012 je deveto mesto zasedel Ignac Balažic, magister zdravstvene nege, specialist psihiatrične zdravstvene nege, kot edini moški zaposlen na odprtem moškem oddelku ormoške psihiatrične bolnišnice, kjer dela že več kot 33 let. Rodil se je v Ljutomeru, z družino pa živi v So-dincih (KS Velika Nedelja). V Psihiatrični bolnišnici Ormož je zaposlen tudi njegov sin, diplomirani zdravstvenik. Za delo v zdravstvu se je tako kot mnogi odločil, ker rad dela z ljudmi.
Multimedijsko razstavo Kaznilnica je v Tovarni umetnosti odprla županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin (desno); avtorja, umetniški fotograf Branimir Ritonja in multimedijska umetnica Ana Pečar, drugi in tretja z leve.
Umetniški vodja razstave Dušan Fišer je pojasnil, da gre za razstavo dveh specifičnih avtorjev, ki sta združila umetniško ustvarjalnost, fotografijo in videoprodukcijo. V skupnem multimedijskem projektu Kaznilnica prikazujeta arhitekturno posebnost in specifiko stavbe in njenih prostorov; gre za nekdanjo mariborsko kaznilnico, ki je zaradi specifične gradnje in nekdanjega namena zaščitena. Sicer pa imajo tako
fotografije kot videoprojekt simboličen pomen s socialno noto. Ob tem je pojasnil, da je to predzadnja letošnja razstava v Tovarni umetnosti in bo na ogled do 31 oktobra. Odprla jo je županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin in se vsem ustvarjalcem iskreno zahvalila za nov zanimiv umetniški dogodek, saj izpolnjuje kulturno ponudbo te občine in jo ponuja tudi drugim obiskovalcem ter turistom.
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
povečuje tudi delež moških v zdravstveni negi, nekoč jih je bilo le za vzorec. Nikoli ni bil privrženec delitve na žensko in moško delo, vsa dela so naša, pravi, vsi smo del družine, družbe, v kateri živimo. Nekdanji športnik se danes bolj sprehaja, veliko bere, skrbi za okolje domače hiše, na prvem mestu pa je družina.
MG
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
SREDA 10. 10.
00:00 8:00 9:20 10:20 11:20 18:00 19:30 20:00 20:30 22:30 23:00
Video strani
Seja sveta Občine Destrnik - posnetek Polka in Majolka Utrip iz Ormoža Video strani Glasbena oddaja Glasbene novičke z Ingrid
00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Skorba trga In preša 2012 9:00 Hajdina - Oddaja Iz preteklosti 10:00 Oddaja Iz Občine Starše 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja Iz Občine Starše
Destrnik - Razst. »Potovanje okrog sveta« 20:00 Hajdina - Vinske pesmi Skorba 2012 Destrnik - Iz domače skrinje	21:30 Utrip iz Ormoža
Duhovna oaza	22:30 Oddaja o kulturi
Video strani	23:00 Video strani
ČETRTEK 11. 10.
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 10. Obletnica folklore v Zavrču 9:15 Ujemi sanje 10:10 Ptujska kronika 10:35 Duhovna oaza 11:00 Video strani
18:00 Seja sveta Občine Markovci - V ŽIVO 20:00 Srečanje ob Svetovnem dnevu učiteljev 22:00 Domava - Iz domače skrinje 22:40 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Prireditvenik
Torek, 9. oktobra
09:30
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Roalda Dahla Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven; ponovitev ob 11:00
Sreda, 10. oktobra
09:30
18:30
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Roalda Dahla Gregorjevo čudežno
zdravilo, za šole in izven; ponovitev ob 11:00
Makole, knjižnica: predavanje, Mladostništvo - čas nasprotovanj in
sodelovanj
Četrtek, 11. oktobra
12:00
17:00
18:00
18:00
18:30 18:30
Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Sprehod skozi tisočletja - arheologija Spodnjega Podravja
Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Edite Tomic: Pravljično starševstvo - Grafološka analiza in osebni razvoj Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole: koncert Glasbene mladine Slovenije; Kvartet saksofonov
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: potopisno predavanje Tine Ravnikar Z dojenčkom po Novi Zelandiji
Pragersko, Vodni stolp: delavnice izdelovanja rož iz najlona in volne Ptuj, hotel Mitra: Svet ustvarjalnosti; predavanje o jorubskem luninem koledarju, prof, dr. Sikiru Salamija - Baba King (Prvotno je bilo predavanje predvideno v Šolskem centru, vendar je prestavljeno v hotel Mitra.)
Petek, 12. oktobra
13:00 16:00 16:00
18:00
19:00
19:30
21:00
Ormož, CSO: prireditev Pozdrav jeseni
Poljčane, Dom športa in kulture: srečanje starejših krajanov in krajank Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank
Ptuj, Murkova 3: Svet ustvarjalnosti; predavanje Daniele Peovic Iyalaje o biotiki, osnovah priprave hrane in uporabnosti informacij, pridobljenih iz majevske analize vala rojstva
Ptuj, dvorana MČ Jezero: predavanje Olge Popov v podporo družinam težko bolnih in umirajočih - Žalovanje je proces ... Slovenska Bistrica, dom Svobode: Ogledala, satirični kabare Draga Čoža, igrata Dejan Kalan in Marjan Krajnc Ptuj, CID: koncert, Marko Korošec Konse trio
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 11. oktober, 19:00 Medtem ko si spala.
Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. oktober: 17:00 Muharjenje v Jemnu; 19:00 Popoln spomin; 21:15 Medtem ko si spala.
CŽovaT) AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ I ^ Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	%
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD |
-	KREDITI NA POLOŽNICE	J BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	^ LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA		{ OPR.	BARVA
2003	2.190,00	ALU PIAT, KUIMA	KOV. SV. MODRA
2000	5.990,00	ALU PUT,KUMA	TANGMRANGEKOV.
2006	5.990,00	2.LAST., P01R.SERV.KNJIGA	KOV. ČRNA
2007	7.490,00	IDXflRB, DV. AVT. KUMA	KOV. T. MODER
2000	7.990,00	1.IAST., SAMO 30.300 km	KOV. ČRNA
2007	7.990,00	AVI. KUHA, POTOV. RAÍ.	KOV. SV. MODRA
2009	9.100,00	AVT. KUMA, Ii 44.822 km	KOV. ZELENA
2009	1.190,90	U 49.594 ki,BLUETOOTH	KOV. RDEČA
2000	8.990,OD	ZELO LEP, DRUŽIN. AVTO	KOV. SREBRNA
2011	9.990,00	AVT.KUMA, SAMO 5.450 kn	KOV. ČRNA
2007	11.290,00	T1MP., ALU PLATSČA	KOV. T. SIVA
2000	12.990,00	TEMP., ALU P1ATŠČA	KOV. ČRNA
2012	13.990,00	QUIA STREHA. NOVI MODEL	BELA
2005	13.990,00	ŠPORTVO PODVOZJE	KOV. ČRNA
2002/03 17.990,00 E		USNJE, POTU SERV.KNJIGA	K0V.ZLATA
PEUGEOT 2061.E, 3 VRATA FORD FIESTA 14 COMFORT, S VRAT CmtOEN H 1.611GVVTH.SLa VW GOIF 2 Jl SOI 5 VRAT, SLO HAT BRAV014 l6VTJET,5mt FORD FIESTA 14T0CI, 5 VRAT FORD FIESTA TREND US, 5 VRAT FORD FIESTA TREND 14,5 VRAT PEUGEOT 807 2.D HDI. 5 VRAT FORD FUSION 1.61 EBONY WVTOURAN 2.0 AVT0MAT1C FORO SMAX 2.0 TOO, SLO FORD FOCUS 1.6 H-VCTTRENKAB. BMW 325i AVT0MAT1C, 4 VRATA RMWM3SMG COUPE AVTOMAUK
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomabilipr
HUHLMTlRMMEDiClMMOQFMV&
—V .	i
www.malawi2013.si	m
Pošiiit»	MD|
in [jodarite I EUR za zdravstveno oskrbo prebivalcev Malavifa.
Telekom Slovenije, Si.mobiJ inTušmobil ee odpovedujejo vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil. Hvala Območnemu združenju rdečega križa Maribor, ki je pomagala pri vzpostavitvi SMS donacij.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
KUPIM TRAKTOR, enoosno kiper prikolico Tehnostroj in ostale priključke. Tel. 041 235 349._
PRODAM zajce belgijske orjake. Tel. 041 258 832.
DOM STANOVNJE
V NAJEM ODDAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 051 416 310.

17. mednarodni sejem
lov ribolov naravaturizem
arena varaždin 12.-14X2012.
partner sejma Gorski kotar
(V á
VA RA Z D IN
Bi
í^d^J) 1 It Fl trialav
organizator www.vall042.com
■Regionalni medijski pokrovitelji	sponzori
t" ftf EBi ^«Ä
KOS
TRANSPORTI
/A/i V-
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
V osrednjih temah oktobrske
številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, predstavljamo stroj za delno mehanizirano obiranje sadja, pišemo o pripravi terena in teras za napravo novih oljčnikov in protitočni zaščiti vinogradov. Ne spreglejte tudi člankov o negi mladega vina, gojenju listnatih vrtnin v rastlinjakih in vlogi osuševalnih in namakalnih sistemov v kmetijstvu ...
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
vs
-Ctey'wfca budilka,
89,8 98,2 104,3Mb
f^iluXajte naá tudi na ipletu: www. radio-ptuj. ó¿
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
Oko zaprem, v spominu vedno tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin nate večno bo živel, nikoli zares od nas ne boš odšel.
SPOMIN
9. oktobra mineva leto žalosti, odkar te ni med nami, naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric
Ivan Vidovič
IZ DRAVCEV 5
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj.
Tvoji najdražji
V	dobroti in poštenju je sreča in moč.
SPOMIN in ZAHVALA
Mineva leto, odkar smo se poslovili od drage žene, mame in babice
Uide Lešnik
IZ KLEPOVE ULICE 12, PTUJ 1945-2011
V	globini srca čutimo njeno prisotnost. Vodi nas prek dneva. V tišini molitve šepeta njen glas.
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njej posvečene svete maše in negujete njen prerani grob.
Štefan, Marko in Matej z družino
PTUJSKA TELEVIZIJA

Torek 9.10. 8:30 Prodajno okno 9:00 DnsvriikTV Maribar - pan. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:33 Ptjjska kronika-p. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:35 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:]] Ptujska nurika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal '5:35 Kuhinjica 6:33 P'.jjsha kronika - pon. 6:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost-12. oddaja 7:20 Butan - dežela grmečega zmaja 7:50 Info kana! J: 00 Povabilo ita kavo 3:30 Kultura na dlani - 9, oddaja - pot 19:30 Info kanal 23:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Moto scena -14. oddaja - pon.
laja - pon.
6:30 Prodajno okno 7:00 Soort(no)-10. oddaja 7:30 Moto scena-14. oddaja
1:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Kultura na dlani -9. oddaja-pon. 9:33 Infi kanal 23:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Snort(no) -10. oddaja - pon. 23:5:3 Moto scena -14. oddaja - pon. 21:20 Ptujske odrske deske - 0. oddaja -1 21:45 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 22:10 Ptujska kronika - pon. 22:30 Info kanal
Sreda 10.10.
8:30 Prodajno okno
9:00 DnevmkTV Maribor - pern.
9:25 Kuiiinjiea-pon.
9:50 Info kanal
0:10 Pt-jjska kronika-pon.
0:20 Info kanal
1:00 Modro - pon.
1:35 Info kanal
1:45 Prodajno okno
2:00 Info kanal
2:50 Prodajno okno
3:05 Poslanski utrip-10. oddaja-pon. 3:50 Info kanal 5:35 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika -pon.
20:50 Porabilo na kavo - pon. 21:20 Epk napovednik-IO.oddi 21:50 ReaTVEoriSnica 22:50 Info kanal
Četrtek 11.10. 8:30 Prodajno okno 9:00 DnemkTVMarihor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 2:50 Info kanal 3J0 Prodajno okno „ 3:15 Info kanal 15:30 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Epk napovednik -10. oddaja - pon. 17:30 Infonasal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no)-10. oddaja -pon. 13:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Poslanski utrip - ID. oddaja - pon. 21:05 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 21:50 ll.regataPtLtjčanka-pon. 22:05 Ptujska kronika - pon. 22:25 Zemlja in ml-10. oddaja-pon. 22:50 Info kanal
IY1
■f
PTUJSKA T£L£VtZIJA
Sprerijale nas Itito ludí na T2 ici SIQLIV
EWFEK
URI
ÍLOVEN8KIW POP 1 T® [P
T SLOVENSKIH FOLK IN VALČKOV
1.	ROMAN - Vroče poletne noči
2.	DOMEN KUMER & NATALIJA VERBOTEN - Tvoja mama
3.	SAŠA LENDER0 in MIŠ0 KONTREC - Kresnice
4.	MANCA ŠPIK - Ljubezenska puščica
5.	BOŠTJAN KONEČNIK - Premlada si deklica
6.	VILI RESNIK-Se zgodi
7.	VANJA KUŠTRIN- Vidijo te
1.	ZAKA'PA NE - Tri noči
2.	KATRCA- Jodl recept
3.	ZUPAN - Sam svoj gospod
4.	D0NAČKA - Naj zvezde žarijo zate
5.	TAPRAVIFAL0TI - Odloči naj srce
6.	VRT-Hvala soncu
7.	MLADI GODCI-Blizu si
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
_____________________
SLOVENSKIH FOP 7 TOP
Ime in priimek:
Glasujem za:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Našlo* _ Tel, Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
Stanovno • Težave ljudi ob predvideni trasi daljnovoda Cirkovce-Pince
Odločeni, da se ubranijo daljnovoda
Obiskali smo Tanjo in Marjana Novaka iz Stanovna, ki sta nas v lepem in sončnem jesenskem dnevu povabila pod svoje smreke, kjer rada posedita, ko imata trenutek časa. Tega je sicer bolj malo, saj vodita znano gostilno Taverna na Svetinjah, ampak v prihodnosti naj bi prijeten prostorček neposredno ob hiši izginil za vedno. Tukaj bo namreč potekal daljnovod Cirkovce-Pince.
Večkrat sta mi morala pokazati, kje je določeno, da bo šla trasa, ker tega človek preprosto ne more verjeti. Daljnovod bo potekal skorajda čez dvorišče, saj so smreke že v rdečem pasu in jih bo treba podreti, podobna usoda najverjetneje čaka tudi ribnik. Velikan, ki ga bodo pripeljali v zeleno dolino Stanovna in bo stal na stebrih, visokih 35 metrov, z 12-metrskim razponom žic na vsako stran, potrebuje veliko prostora. Za zakonsko predpisane odmike v poseljeni dolini skorajda ni dovolj prostora. Če se trasa premakne drugam, bo daljnovod preblizu sosedu. Novakovi bodo tako obkoljeni z žicami z vseh strani, saj v bližini za hišo že potekata dva daljnovoda moči 2x110 kV. Novakova v spalnici pogosto slišita njuno brnenje. Tanja je prepričana, da po izgradnji velikana moči 2x400 kV tukaj ne bo več mogoče normalno živeti, da se bo kakovost življenja bistveno poslabšala, saj bo njihova hiša ujeta med sevanja.
Škodljivo za zdravje in krajino
»Z gostinstvom se ukvarjam 35 let in se pri delu veliko pogovarjam s turisti, ki prihajajo k nam. Vsi po vrsti pri nas občudujejo in iščejo predvsem neokrnjeno in slikovito naravo, ki pa je s takšnimi motečimi objekti ne bo več. S tem se zmanjšujejo možnosti za razvoj turizma, ki naj bi postal vodilna gospodarska panoga v naši občini. Ko se s hriba spustim v dolino, razločno vidim, da je jasna razlika med pridelkom pod obstoječimi daljnovodi in preostalim delom njive. Pridelka je manj, zemlja pa je tudi veliko bolj suha. Načrtovani daljnovod je ustavil tudi naša vlaganja v hišo in okolico, saj ne veva, ali se bo treba seliti ali bova ostala. Tudi vrednost naše nepremičnine se s takšnim objektom na dvorišču bistveno zmanjša,« razmišlja Marjan.
Najbolj jih je strah vplivov, ki bi jih lahko imel daljnovod na zdravje ljudi. O tem ne razmišlja nihče, tekli so le pogovori o vplivih na okolje, kjer se je spet izkazalo, da smo ljudje manj vredni od ptičev, se jezi Tanja, ki pravi, da ob vsem tem izgublja voljo do življenja: »Vsi se trudimo, a takšne reči te psihično dotolčejo, izgubiš voljo do vsega. Mladi bodo pri-morani iti drugam, kjer bodo boljše razmere za življenje.«
Marjanu se zdi nerazumljivo tudi to, da je Občina Ormož dala soglasje za traso, ko so pa bile vse druge občine solidarne z občani in se zavzemale za njihove interese. Občina gradnje seveda ne bi mogla preprečiti, bi pa bilo dano jasno znamenje, da podpira svoje občane. »Povrhu pa občina zase zahteva odškodnino, kljub temu da bo daljnovod potekal v največji meri po zasebnih zemljiščih,« je ogorčen Marjan Novak, ki zagotavlja, da bodo še naprej naredili vse, da preprečijo izgradnjo. Novakova sta bila ena prvih, ki so se pred leti začeli zanimati za načrte gradnje daljnovoda in temu nasprotovati. Vaščani so ustanovili civilno iniciativo proti predvideni trasi, pri tem so se povezali z ljutomersko iniciativo, ki je zelo dejavna in odmevna.
Zmanjšujejo se možnosti razvoja
Tudi sosed, krajevni svetnik Miran Novak, pravi, da prebivalci ne nasprotujejo daljnovodu, temveč predvideni trasi: »Ne razumem, da lahko država nekaj takega naredi s silo. Na različnih predstavitvah nam je bilo predstavljeno, da mora biti za daljnovod 40 metrov širok koridor. To je po našem prepričanju veliko premalo. Če je daljnovod visok 35 metrov in širok 24 metrov, se mora pas povečati na vsako stran vsaj na 150 metrov. Sevanje je veliko, meritve pa bi bilo treba kdaj izvesti tudi pri slabem vremenu. Naše zdravje je gotovo bolj ogroženo kot
Foto: Viki Ivanuša
Na drugi strani hiše ob slabem vremenu brnita dva druga daljnovoda, ki ju Novakova lepo slišita iz spalnice.
zdravje ljudi, ki ne živijo ob daljnovodu. Načrtovalci so se pri umeščanju v prostor držali obstoječe trase zdajšnjih daljnovodov, po načelu, da se bodo prizadeti ljudje na koncu že sprijaznili z usodo. Tokrat ne! Imamo tudi slabe izkušnje z vzdrževalci obstoječih daljnovodov, saj ko opravljajo kakšna dela, pustijo za sabo vse zelo neurejeno.«
V iniciativi, ki ima prek 100 članov, aktivno deluje tudi ormoški občinski svetnik Dušan Cvetko. Povedal je, da so odločeni podpreti najbolj prizadete prebivalce na trasi bodočega daljnovoda in bodo poskušati vplivati tudi na druge lastnike, da ne bodo zlahka dali svojih zemljišč tam, kjer so zaradi posega v prostor prizadeti ljudje. Prepričan je, da bo območje zaradi daljnovoda
trajno degradirano in da se s tem zmanjšujejo možnosti za razvoj turizma.
Po drugi strani pa se zdi Marjanu sporno tudi, da je vodilo celotnega projekta predvsem posel, ne pa dejanska oskrba slovenskega trga z elektriko. Po njegovem mnenju gre le za tranzit električne skozi Slovenijo in za to bodo račun morali plačati posamezniki, ki jim bo bistveno spremenjena kakovost življenja. »Kako naj mlade družine tukaj načrtujejo prihodnost?« se sprašuje Tanja Novak in pravi, da se bodo za svoje preživetje borili do konca. V hiši poleg Tanje in Marjana živita namreč še sin in snaha.
Podobno je tudi v preostalih sedmih domačijah v dolini. Povsod imajo potomce, za katere si želijo, da bi tukaj tudi
ostali. Gre za zelo prizadevno in zdravo kmečko okolje, od koder vsak dan v mlekarne odpeljejo več 1000 litrov mleka. Kmete je strah, kaj bi utegnil daljnovod pomeniti za mlečnost in zdravje njihove živine, saj se na travnikih pod bodočim daljnovodom pase okrog 300 krav. Težko pa je razumeti tudi to, da bo daljnovod potekal celo čez gospodarsko poslopje ene od kmetij.
Viki Ivanuša
Om-VRm-GJUMiiM
NA. 110 RS,, ,, ,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; e-mail: info@naitors.si
VELIKA NAGRADNA IGRA!
v kolikor se odločite za nakup naSIh artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino do 3.000,00 € I!!!
za več informacij nas pokličite ali pa poglejte na www.naitors.sil
V G O D N O !
Osebna kronika
Rodile so: Klementina Mlakar, Ob potoku 3, Poljčane - deček Lo-vro; Petra Mihorič, Bresnica 10 a, Podgorci - deklica Stella; Valerija Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100 B Ptuj - deček Rok; Slavica Krajnc, Rogoznica 4, Voličina - deček Filip Gal; Irena Korez, Stanetinci 31, Cerkvenjak - deček Nejc; Barbara Pavlas, Stanetinci 32, Cerkvenjak
-	deklica Zoja; Mihaela Cajnko Gojkošek, Finžgarjeva ul. 7, Ptuj
-	deklica Anika; Damijana Šeligo, Dravinjski Vrh 4, Videm pri Ptuju
-	deklica Tiana; Ines Sagadin, Mežanova 17 a, Ptuj - deček Vid; Alenka Vek, Ptujska Gora 100 a, Ptujska Gora - deklica; Mateja Ketiš, Malna 6 a, Jurovski Dol -deček Tjan; Maja Ozmec, Sodinci 16, Velika Nedelja - deklica Lana; Kresnica Žlahtič, Stojnci 14, Mar-kovci - deček Anej; Metka Škvorc, Vičanci 60, Velika Nedelja - deklica Ema; Elena Bizyak, Obrtniška ul. 2, Ptuj - deček Ciril; Edita Vršič, Trnovska vas 7 - deček Timi; Natalija Gajser, Žetale 31 - deklica Lara; Violeta Radi, Jadranska ul. 17, Ptuj - deček Fidan; Ema Krajnc, Tomšičeva ul. 31, Slovenska Bistrica - deček Urh; Nina Leban Vindiš, Pod Trško Goro 18, Novo mesto - deček Miha. Umrli so: Cirila ŽURAN, Raiče-va ul. 7, Ptuj, roj. 1928 - umrla 23. septembra 2012; Gabrijela SORMAN, Gajzerjeva ul. 14, Ptuj, roj. 1911 - umrla 25. septembra 2012; Jožefa BEDRAČ, roj. Tetičk-ovič, Vareja 16, roj.1925 - umrla 26. septembra 2012; Angela ROZMAN, roj. Kolarič, Majski Vrh 2, roj. 1948 - umrla 27. septembra 2012; Smiljan PETROVIČ, Gradišča 84, roj. 1972 - umrl 27. septembra 2012; Stanko PETEK, Mestni Vrh 87, Ptuj, roj. 1928 -umrl 27. septembra 2012; Štefanija KOLEDNIK roj. Malek, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj, rojena 1939
-	umrla 28. septembra 2012; Franc TRSTENJAK, Kajžar 21, roj. 1926 - umrl 28. septembra 2012; Ludvik ROGINA, Šturmovci 1, roj. 1935 - umrl 16. septembra 2012; Kristina KARLO, roj. Mohor-ko, Gorca 1/a, roj. 1939 - umrla 29.septembra 2012; Janez LIZZI, Radvanjska c. 63, Maribor, roj. 1937 - umrl 29. septembra 2012; Emil MOJZER, Cesta v Njiverce 31, Kidričevo, roj. 1915 - umrl 29. septembra 2012; Ana DUH, roj. Čeh, Kicar 137, Ptuj, roj. 1938 -umrla 30. septembra 2012; Dušana NOVAK, roj. Polanec, Zasavci 9, roj. 1926 - umrla 21. septembra 2012.
Poroke Ptuj: Andrej KANCLER, Gerečja vas 82, in Bernardka ŽGAVC, Lancova vas 47; Matjaž ŠTRUKELJ, Ul. bratov Učakar 80, Ljubljana, in Martha Pamela SA-COTO PARRA, Guavacanes, MAZ 101 Villa 2, Ekvador. Poroke Ormož: Bogdan Šef, Ivanjkovci 68, Ivanjkovci, in Anita Krajnc, Ivanjkovci 68, Ivanjkovci.
Napoved vremena za Slovenijo
Vinotoka če zmrzuje, la prosinca odjenjuje.
Foto: Viki Ivanuša
Tanja in Marjan Novak v prostih trenutkih rada posedita pred hišo v senci visokoraslih smrek. Če bodo zares zgradili daljnovod po predvideni trasi, smrek in prijetnega kotička za počitek kmalu ne bo več.
Danes zjutraj in dopoldne bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Popoldne se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 10, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
Obeti
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. V četrtek bo suho vreme.
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si